28 štev.
V Krar\ju, 9. julija 1904.
V. leto.
?otili&n in gosposki li$t
Vabilo na naročbo. m&SM
za pol leta 2 K, za ćetrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Novodobni apostoli.
V raznih časopisih čitamo danzadrcevom, kako se bori sedanja duhovščina med preprostim narodom za prevlado in dosego svojih sebičnih namenov. Neverjetno je — če bi številni dogodki ne pričali — kako mrcvario ti «najnovejši osrečevatelji našega dobrega ljudstva*, poslužujoč se pri tem nesnažnem poslu najpodlejših sredstev, našega že itak fcsesanega kmeta. Ne zadošča jim, da hujskajo soseda zoper soseda, ščujejo posebno za časa volitev tudi ženske in celo otroke, ampak izrabljajo celo posvečene prostore lec in spovednic, oznanjajoči prokletstvo mesto besede božje — vsem, ki slepo in brezpogojno ne trobijo v njihov rog. ,
V svoji brezmejni ljubezni do bližnjega so ustanovili nebroj «prepotrebnih konzumov», kjer usiljujejo in prodajajo, kakor za časa odrešenikovega življenja v judovskem tempeljnu svoje ničvredno blago.
Gotovo bi danes uporabljali tudi samo cerkev v omenjene svrhe, če bi jim to le dovoljevala kaka oblast in smelo lahko trdimo: če bi danes stopil božji sin med nje, pognal bi jih s pasjim hiče,m iz kramarskih torišč, le v tem bi bila razlika, da danes ne kakor takrat iz svetišča, temveč — nazaj v cerkev.
Med dobrodelne naprave nam je biležiti nadalje takozvane <domače šparkase» na deželi, .kjer se navadno .mlajša duhovščina oblastno suče brez vsake za to stroko potrebne naobrazbe. Načelnikom kot odb.orni^om teh zavodov voljeni so izključno člani, ki niso vešči ne pisave niti branja, kaj še, da bi imeli količkaj trgovskega znanja ali kupčijskega upogieda, tega vsega se sploh ne zahteva, frajti prvo in zadnjo besedo imajo »gospo d*, iz nevednih kimovcev obstoječe načelstvo nima nič odločevati, pač pa, če pride kdaj do poloma — plačevati. Stare ženice marljivo shranjujejo težko pristradane žulje, kateri denar se pa potem lahkomišljeno razpečava in posoja pristašem na nezadostne varščine ali pa strankam, katere rabijo v svoje klerikalne namene, in tukaj tudi na dvomljiva in sumljiva poroštva.
Kaj vse se je obelodanilo že o «Marijinih družbah* in raznih bratovščinah, o javnih in skrivnih katoliških shodih, kjer se naravnost tepta morala, mladina sistematično pohujšuje in prazni katoliške žepe v večjo slavo božjo — pravzaprav bisago.
Naš pamen ni izpodbijati početje teh »izbornih strokovnjakov na gospodarskem tx>lju», kajti neovrg-Ijivo naraven zakon je, da vsaka iz človeškega orna izi|| naprava, bodi navidezno še tako izborna, ki pa ni zasnovana na zdravi in trdni podlagi, nima obstanka do bodočnosti in nasprotno rodi temeljem obilih slučajev le zle posledice.
V tihotapskih k0Bsn»Mi obhaja is neozdravljiv* bolezen svoje orgije, tirajoča marsikako nedolžno žrtev na rob gospodarskega propada.
Klerikalne posojilnice (šparkase), ki so dale svoje uradne pečate za laJzillkaci.jo svojih bilanc in računskih zaključkov že davno patentovati, obiskujejo redno sod-nijski organi ter jim donašajo, četudi nepovabljeni, <zadnji pozdrav* v podobi — konkurza.
Zato nam pa silijo trpke besede v pero, katere veljajo našemu ljudstvu: Kdaj, ljubi slovenski kmet, se boš postavil v hran pohotnosti rimskega klerikalizma, ali ne izprevidiš, da te hoče gospodarsko in politično zasužnjiti? Stvarnik je dal človeku dvoje zdravih oči, pamet in prosto voljo, ne pusti torej, da bi drugi gospodarili s tem, kar je tvoja last, ali še ne čutiš krvavečih ran na svojem izmučenem telesu, ki ti jih zadajajo te najnovejše črne pijavke?
Vi pa, novodobni apostoli, roko na srce in izprašajte tudi enkrat svojo kosmato vest, Vam je li nebeški učenik zapustil take izglede, da ste ga tako kruto zatajili? Primerjajte njega izredne kreposti, njegovo brezmadežno življenje, polno svetega ognja za blagor Človeštva! Z ozirom na Vaš vzvišeni poklic je pač že skrajni čas, da izvlečete svoje onečaščene prste iz ostudnega blata, v katerem Učite, sicer ostanete po pravici, kakor Vas je imenoval sam sveti oče, sedanji papež Pij X., •smrad iz pekla*. Le potem Vas bodo cenili Vaši osorno živeći stanovski sobratje, znalo Vas bode ceniti zopet ljudstvo in tudi — nebesa.
Kreditno društvo v Kranju.
Društvo pričelo je poslovati I dnem 2. januvarjem 1903 ter doseglo v svojem prvem poslovnem letu naslednji vspeh:
Denarni promet: Vseh denarnih prejemkov je bilo K 368.950*24, vseh izdatkov pa K 304.122*01, torej denarnega prometa K 733.072*25.
Deleži: K društvu pristopilo je 24 glavnih deležnikov s 100 deleži a K 200 K 20.000 — in 146 deležnikov z opravilnimi deleži a K 5 — K 730*— tako, da šteje društvo koncem leta 170 deležnikov z vplačano glavnico K 20.730*-.
Hranilne vloge: Hranilnih vlog vložilo seje K 270.17 8*80, dvignilo paK 111.72119,ostanevleŽneglavniceK 15845767. K tej svoti prištejemo kapitalizovane obresti za leto 1903 K 2.82795 ter imamo Koncem leta 1903 hranilnih vlog K 161.285*62.
Posojila: Posojil izpiačaio se je K 200.214*57, vrnilo pa K 27.591*50 ter iznaša stanje koncem leta 1903 K 172.023*01 danih 144 zadružnikom. Od teh posojil pripada na hipotekami kredit K 99 505*— in na osebni kredit K 73.118*01, skupaj K 172.023*01.
Naložen denar: V raznih denarnih zavodih se je naložilo K 43.745*22, dvignilo pa K 40.000*—, ostane naloženega denarja koncem leta 1903 K 3.745*22. k temu prištejemo tudi narastle in kapitalizovane obresti K 4*08 ter iznaša stanje K 3.749*90.
Čisti dobiček: Cisti dobiček za leto 1903 iznaša K 597*91, kateri seje razdelil vsled sklepa občnega zbora sledeče: Glavnim deležnikom pripade 2 l/t % dividenda ki iznaša K 500— in ostanek čistega dobička v znesku K 97*91 priklopi se splošnemu rezervnemu zakladu. Vstopnina v letu 1903 iznaša K 792*—, ki se glasom g 32 društvenih pravil priklopi splošnemu rezervnemu zakladu, kateri naraste z dnem 23. januvarja 1904 na K 889*91.
V Kranju, 9. julija.
K položaju. V političnih krogih se govori, da se deželni zbori skiičejo v drugi polovici meseca septembra; le češki deželni zbor se ne skliče, pa tudi ne razpusti, kakor se ne razpusti državni zbor. Vlada bo do prihodnje spomladi mirno čakala, kaj pride.
PODLISTEK. Škof ja Loka.
Po raznih virih sestavil Fr. K.
Ob vznožju pogorja, ki se razprostira med selško in poljansko dolino, leži prijazno mestece Loka. Malo je namreč krajev v naši lepi domovini, ki bi imeli tako odlično lego in divno okolico, kakor ravno Škofja Loka. Tujcem se je omilil naš kraj tako, da hodijo vsako leto v poletnem času občudovat njega krasoto.
Stopiva, dragi čitatelj, na grad, kateri stoji kakor mogočna krona nad mestom na prijaznem, polagoma se vzdigujočem holmu! Krasna, občudovanja vredna slita se razgrne pred teboj. Pred nama leži .pisana Loka* s ponosnim zvonikom župne cerkve. Na bližnjem hribcu se dviga izmed gostega smerečja prijazna cerkvica sv. Križa. Na levi se vzdigujeta častitljivi cerkvi starološka in crngrobska. Sredi rodovitnega polja se razprostira krasno novo mestno pokopališče. Na obeh straneh gri-čevega podnožja se pa vije izmed gozdnatih gora bistra Sora. Pod mestom, v takozvanem «Sovodnji> sprejme Sora Poljanšico ter biti dalje, obrobljena z gostim grmičevjem med zelenimi travniki, do Medvod, kjer se združi z mogočno Savo. Naokoli imamo prelep razgled po širnem polju tja do sinjih gor, ki segajo črez koroško in štajersko mejo.
Mesto je dobilo svoje ime po kraju; loka namreč znači ravnico ob kaki reki ali potoku. Ker so si prebi-
Italijansko vseučilišče. Italijanski vseučiliščniki v Inomostu so priredili dne 1. t. m. shod, na katerem so sklenili v navzočnosti svojih profesorjev toliko časa ostati v Inomostu, da se osnuje samostojno italijansko vseučilišče. — Ustavili se bodo vsakemu nasilstvu in odklanjajo vsako odgovornost, katero naj nosi vlada. Pozvali so vse laške deželne in državne poslance, da naj podpirajo zahteve za italijansko vseučilišče, in naj bodo toliko časa napram vladi v opoziciji, dokler ne dobe Italijani svojega vseučilišča.
Ii Macedonije. Vesti o naraščajoči lakoti v okraju Ohrida niso resnične ali pa so vsaj zelo pretirane. Res je pa, da vlada v nekaterih pokrajinah okraja monaštir-skega pomanjkanje, vsled česar napravita civilna agenta v dotične kraje še te dni inšpekcijsko potovanje ter odredita vse potrebno, da se odpomore bedi. — Odkar je prišla iz Srbije četa na turška tla ter bila uničena pri Kumarovu, obrača Turčija na mejo vso pozornost. V okraju Priština je zgradila štiri mejne stražnice ter na-pravlja tudi nove komunikacije do tja.
Davek na železniške voine listke je v lanskem t. j. prvem letu svojega obstanka, dal skoro 10 milijonov kron. Na posamezne železnice se ta davek tako-le razdeli: Avstrijske državne železnice so prejele 77 milijonov kron, južna železnica 2*83 m ili j., cesar Ferdinandova severna železnica 2 milij., avstro-ogrske državne železnice 1*57 milij. in severno zapadna železnica 1*04 milijone kron.
Zatiranje Poljakov na Pruskem. Dne 2. t. m. je imela pruska gosposka zbornica sejo, v kateri se je razpravljal zakonski načrt proti Poljakom, kateri načrt je že odobrila poslanska zbornica. Grof Kpscieski je po-vdarjal, da je načrt v protislovju z ustavo! Prihodnji rodovi bodo vedeli hvaliti one, ki so proti temu krivičnemu zakonu. Pruski minister je rekel, da je zakon naperjen proti nelojalnim Poljakom. Gosposka zbornica je odobrila novi zakon. — Kakor dosedanji pruski načrti niso zatrli Poljakov, tako jih tudi sedanji ne bo.
Razne politične vesti. Rumunija se oborožuje. Vojna uprava je začela izvrševati zelo važno vsestransko organizacijo topništva, tako da je rumunska armada pripravljena na vsako eventualnost na Balkanu. — Francoski poslanik se je res odpoklical iz Vatikana ter se ne
valci postavili selišča na loki, zvaU so kraj «Loka>. Pridevek »Škofja Loka* pa ima od brižinskih škofov z Bavarskega, ki so bili od leta 973—1803 lastniki mesta in okolice.
Leta 973 je cesar Oton II. podaril loški kraj in okolico brižinskemu škofu in mejnemu grofu koroškemu Abrahamu. Leta 1803 dne 4. aprila, potem ko je umrl brižinski škof J. Konrad baron pl. Schroffenberg, je prišlo škofovsko posestvo kot državno imetje pod avstrijsko cesarsko hišo. Grad je prišel v roke zasebnikom; ne dolgo tega pa so ga kupile loške uršulinke od g. Baumgartnerja. Srednji stolp se je odpravil leta 1892 in žnjim je izginila ena najstarejših stavb na Kranjskem.
Omenjeni brižinski škof Abraham je za slovensko slovstvo jako znamenit mož. Obiskoval je po Kranjskem in Koroškem svoje podložne duhovnike ter učil ljudstvo v materinem jeziku. Potrebne molitve je zapisoval v posebno knjižico in tako nam je zapustil najstarejše spomenike slovenskega jezika. Ko so bili 1. 1803 na Bavarskem odpravili samostane in odnesli njih dragocenosti v Monakovo, začeli so preiskavati tudi književne zaklade. Med knjigami brižinske knjižnice so se našli tudi trije slovenski spomeniki v molitveniku škofa Abrahama. Vsebina prvemu in tretjemu je očitna izpoved, drugemu pa kratko opominjevanje za pripravljanje k izpovedi. Ti spomeniki nam izpričujejo, da je bil slovenski jezik že v onih časih naobražen. Dalje prih.
vrne *eč v Rim. Vuled tega je komisija Črtala iz proračuna znesek za poslaništvo pri Vatikanu.
Dopisi.
Is Poljan. Zadnjo nedeljo je imel občinski odbor sejo, ki je bila zelo zanimiva. Odbornik, svetovalec in prejšnji župan Grošelj hotel je imeti od občinskega odbora nekako zadoščenje, katerega mu pa občinski odbor ni dolžan dati. Stvar je taka: Ko je Grošelj oddal županstvo, bilo je v računih diference okrog 80 kron. Napaka te je našla in občinski tajnik Stanonik je pri opo-zorenju in tudi pozneje proti nekaterim ljudem rabil neokretne besede: «Je hotel goljufat.* Za te besede in nekatere druge je Grošelj tožil slednjega in ta je bil tudi kaznovan ter je že prestal kazen. Bile so to le neumestne besede, katere so sploh pri kmečkih ljudeh za vsako napako v navadi, ne da bi se mislilo tako budo. Tudi občinski odbor je spoznal to za napako. Pri zadnji seji pa pride Grošelj z na eni poli napisanim govorom ter hoče v visokodonečih besedah dokazati, kaka krivica se mu godi. Zahteva, da se stvar vzame v zapisnik z motivacijo, da občinski odbor obžaluje to grdo obrekovanje ter mu da popolno zadoščenje. Upal je, da bo morda res ujel veČino odbora in potem bajdi v .Slovenca* in .Domoljuba* z navadno hinavščino: Taki so ti liberalci in tako nesramno čast kradejo našim možem. Upal je, a dosegel ni. Odbor je bil mnenja, da mu ni delal nobene krivice in mu zato tudi ni treba dati nobenega zadoščenja. On je papir spravil, vtaknil v žep, se še enkrat znosil ko kuhan rak nad tajnikom, vzel klobuk ter odšel z dolgim nosom.
I* kranjske okolico. [Konec.] Kaj se bode vendar zgodilo, če bo vse motno in mrzlo v današnjem svetlo-žarečem obsolnčju? Bo li ta mrtvaški mir vladal na vse veke in ali bodo ta mrtva, ozmrznjena telesa planetov brezkoristno krožila celo dolgo večnost okoli temnega omrzlega solnca? Ne! Kadar nas dohiti smrt in se naš na veke živeči duh loči od telesa, izpreobrazbena pre-membna moč narave ne pusti niše' mrtvo telo neizpre-menjeno ležati na veke, temveč tistega razkroji v atome ali tvarino, iz katere je postalo. To pa vsled tega, ker bi bilo brezkoristno in naravnost pogubljivo za vse or-ganično življenje, če bi se mrtva telesa ne razkrojila. Vzemimo slučaj, da bi bila vsa izmrla telesa ljudje in živali, kar jih je zemlja že nosila in porodila od začetka, po smrti neizpremenjena okamenela, tedaj bi že danes ne bilo na zemlji nikakega življenja, temveč vsa njena površina bi bila pokrita s temi izmrlimi okamenelimi telesi. Neumorno delujoča izpremembna moč narave pa razkroji mrtva telesa v prvotna dela (atome), iz katerih so nastala, da morejo z novega delati na pomlajenju organizma. Tudi tu gori na nebesnem univerzumum je od rojstva do groba vedno pehanje med brezštevilnimi zvezdami, med katerimi se nahaja milijone solncev in planetov, ki hite z neznansko hitrostjo po neizmernem nebesnem prostoru vedno naprej proti svojemu koncu. Nobeni teh zvezd ni zagotovljen večen neizpremenjen obstoj. Kakor mi, tako izmirajo tudi nebesna telesa (zvezde), le njih čas življenja je merjen.z drugo mero, kakor naš. Kakor hitro kaka teh zvezd dohiti do groba ali do svojega konca, se njeno telo razkroji v prvotne atome in polaga temelj prihodnjemu pomlajenju. Konec naše zemlje smemo pričakovati tisti čas, ko bo luna z neznanskim udarcem padla na našo zemljo. Po tem grozovitem udarcem luninega telesa ob zemeljsko telo iz-premenila se bo vsa mrtva tvarina kamenja in rudnin na njenih plasteh v istem hipu v tako vročino, da bo to združeno telo lune in zemlje iz svoje lastne gorkote z novega žarelo v plinasti obliki na nebesnem oboku ter s svojo svetlo žarečnostjo naznanjalo planetnim prebivalcem drugih obsolnčij grozno vest, da je moral biti to konec sveta dveh nebesnih teles. Ta novi vzplamteči ogenj bo naznanjal vsem prebivalcem zadnji smrtni zdih dveh umrlih nebesnih teles. V mrzli daljavi se jim bo prikazala nova svitlo-žareča zvezda, katere prej niso videli in katera jim bo zopet kmalo izginila, ker bo v
kratkem izgubila svojo žarečnost, in omrznila. Kakor bo luna na zemljo, tako bo tudi zemlja padla na solnce, ki jo je porodilo, in ostale planete in en planet za drugim v dolgih presledkih bo solnce s svojo privlačno močjo potegnilo na svoje omrzlo telo, da bo konečno združena vsa tvarina našega nekdanjega obsolnčja v svojem središču ter čakala povelja zapovedujoče naravne moči k zopetnemu novemu pomlajenemu kroženju. Kakor trdijo zvezdoznanci, se luna v resnici neprenehoma približuje naši zemlji, pa zaradi prevelike oddaljave je to za naše prosto oko in za nas kratkoživeča bitja danes še nevidno. Pride pa gotovo enkrat Čas, ko se bo luna z naše zemlje videla stokrat večja, kakor danes in ravno bo znamenje poznejšim rodovom, da bo gotovo enkrat konec sveta. Ljudje, ki bodo tisti čas še na zemlji, bodo koprneli od strahu, bo bodo videli velikansko lunino telo krožiti v bližini naše zemlje, ter v obupnosti pričakovali odločilnega trenutka, ko bo pokončano tu na zemlji vsako živo bitje. To pa v tako kratkem času še ne smemo z gotovostjo pričakovati; če bo do tistega časa trajalo nekaj inilijonov let, nas ta dogodljaj naravne postave ne sme vznemerjati, ker se bomo že dolgo prej vlegli k počitku. In če se enkrat snidemo pomlajeni na novoporojenem svetu, čeprav čez milijone let, bo ta dolga ped časa za naš duh tolika, kakor ena dobro prespana noč. Torei na svidenje na novoporojenem svetu!
Is Stare Loke. (Raznoterosti.) Pri nas je toča napravila minuli ponedeljek popoldne precej škode, ki se pozna zlasti na bučah, pesi, salati, pa tudi na drugem. Poleg neke bajte je treščilo v nek velik hrast. Ljudje v tisti hiši so bili zelo prestrašeni, ker so mislili, da je treščilo v hišo. — Starološke novice v .Slovencu* so za nekaj časa potihnile. So menda nekaj popravljali v koračnici pri Kalanovški Meti, kjer jih kujejo. Kapelan Florijančič stoji podnevi zmirom pri Kalano vi Meti, ko se napravi noč, pa se poda k Blažeški teti, tako da potem laži vse skupaj zbero in jih pošljejo v .Slovenca* ter .Domoljuba*. Seveda Meta je posestnica in sestra profesorja in kanonika Andreja Karlina v Ljubljani in smled-' niški fajinošjer je tudi njen brat. Zaraditega misli kapelan: Ustreči se jim mora; kanonik mi bo že preskrbe! dobro službo. Metin mož je Primčev brat; vsled tega je taka jeza, ker je Prime propadel pri županski volitvi. Tudi vse laži čez Martina Logonderja so se skovale pri Meti. Blažeška je pri sodnijski obravnavi rekla, da so tisto govorili na Kalanovš in si tam tako izmislili. Blažeška in kapelan sta pa potem te laži raznašala okrog, vsled tega treba šteti 200 svetlih kronic. — V .Slovencu* se jih je več opravičevalo, češ, da niso dopisovali .Slovencu*, zato bodi tukaj povedano, da mi ne dolžimo dotičnikov, ker kovačnica je pri nas v Stari Loki. Minulo nedeljo so se zopet znosili nad Fo rtu no vi m Petrom, češ, da zida. Naj zida, kar hoče, saj je tudi Blažeška delala salon, v katerem so imele svetinjarice in svetinjarji bale in ko je bilo pa le preveč, se je pa moglo nehat. Več deklet je namreč reklo, da bi ne bile prišle «tako», ko bi ne bile na balu.
Ii Kamnika. Prvo slovensko pevsko društvo .Lira* v Kamniku priredi v nedeljo 10. julija 1904 društven izlet z zastavo v Domžale. Izleta udeleže se tudi: Ženska in moška podružnica sv. Cirila in Metoda, Narodna čitalnica z zastavo, gasilno društvo in veteransko društvo v Kamniku. Ob 4. uri popoldne koncert na vrtu gosp. Fr. Kuharja v Domžalah. Vspored: 1.) H. Volarič: .Novinci*, moški zbor; 2.) Dr. G. Ipavec: .Savska*, moški zbor s čvelerospevom; 3.) Slavnostni govor gosp. dr. Tominšeka iz Ljubljane; 4.) Anton Foerster: .Pjevajmo*, moški zbor; 5.) H. Volarič: «V zvečer*, moški zbor z bariton-samospevom; 6.) F. S. Vilhar: «Na vrelu Bosne*, moški zbor z bas-samospevom; 7.) P. H. Sattner: .Za dom*, moški zbor; 8.) Iv. pl. Zaje: .Crnogorac crno-gorki*, moški zbor. Med posameznimi točkami svira domžalska godba. Vstopnina 20 kr. za osebo, otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Odhod iz Kammika ob 2. popoldne na vozovi''. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, darovi se bodo hvaležno sprejemali. Odbor.
li ftostanja. Ker so tukajšnji »nemški« trgovci in obrtniki, uradniki i. t d napovedali Slovencem bojkot, in ker se posebno dva nemška trgovca, katera tržita z železni no. rogata našim zavednim kovačem in ključarjem ter kmetom, zakaj še pri njih kupujejo železo, je potrebno, da dobimo v Šoštanj izurjenega in odločno narodnega trgovca z železnino i. t. d. Ker je kraj popolnoma naroden in ker je ljudstvo probujeno, sme biti vsak prepričan, da bo imel dobre dohodke in ugodno stališče. — Vabimo torej gospode trgovce in trgovske pomočnike, kateri se hočejo na deželi naseliti, da se čim prej oglasijo pri nas in si ogledajo prostore ter pouče o krajevnih razmerah. Daljna poročila in navodila da iz prijaznosti uredništvo. _
Meščani, volilci!
Prihodnji torek in prihodnjo sredo se bodo vršile volitve v občinski odbor mesta Kranja. Podpisani odbor, kateremu ste že tolikokrat izkazali svoje popolno zaupanje, Vas tedaj poživlja, da dne 12. in 13. t. m. v kar največjem številu pridete na volišče in glasujete soglasno za kandidate, katere Vam bodo priporočali naši zaupniki. Čeprav se razširja vest, da se nasprotniki ne bodo podali v volilni boj, naj bo vendar vsak pripravljen in naj vsak izpolni svojo dolžnost, da se onemogoči vsako presenečenje. Čim večja udeležba, tem častnejše za stranko in iz udeležbe pri volitvah se bo sklepalo na zavednost volilcev.
Meščanski volilni odbor.
Novlčar.
Na (iorenjskem.
Vabilo na naročbo. Cenjene naročnike, ki še niso poravnali nadaljne naročnine, še enkrat uljudno prosimo, naj nam taisto čimpreje izvolijo vposlati, da bodo mogli prejemati redno vse številke.
Osebna vest. Asistentom državne železnice je imenovan g. Ivan Vari v Podnartu.
Zastonj vsaka molitev. Papež Pij X. je ukazal svojim vernikom moliti za «nove mašnike», da bi bili pravi dušni pastirji. Ta ukaz se ima vernikom naznaniti z lece. In res je nek župnik na Kranjskem prijavil ta papežev ukaz z jako primerno opazko. Rekel je: Molimo, da bi bili res pravi Kristusovi nasledniki in ne po lit i kar j i, kar so dandanes večinoma in se v vsako reč vtikajo, bodi ta še tako posvetnega značaja. Dotični župnik, bela vrana, ima prav, samo bojimo se, da bo vsaka molitev zastonj, saj je prvi in glavni poklic naše duhovščine politika, kupčija in zdražbe.
Volitve za občinski odbor mesta Kranja se bodo vršile prihodnji teden. V torek 12. t. m. od 8. ure zjutraj naprej bo volil III. razred v mestni hiši št. 27 (ubožnica) na Pungratu. V sredo 13. t. m. od 3.-4. ure bo volil II. razred, od 4.-5. ure pa 1. razred v mestni posvetovalnici na r o t o v ž u. Meščanski volilni odbor je sporazumno z volilci postavi kandidatom večinoma vse dosedanje odbornike in namestnike. Tudi mi poživljamo vse somišljenike, da se gotovo udeleže volitve, kajti volitev v okrajni cestni odber je pokazala, da moramo biti za vse slučaje pripravljeni. Nasprotniki sicer z javnim nastopom ne morejo doseči nikacega uspeha, bržkone bodo pa poskušali ribariti v kalnem- Tedaj pozor!
«Mladeniški> shod na Brezjah. Naši klerikalci so uprizorili minuli ponedeljek in torek nov «švlndel». Na Brezje so nagnali več tisoč ljudi, zlasti Štajercev. .Slovenski Narod» piše o tem: Slovensko javnost so izkušali premotiti s tem, da so ta shod predstavljali kot vseslovenski mladeniški shod, dasi to v resnici ni bilo nič kakor navadno romanje, pri katerem so premeteni klerikalci izkoriščali verska in narodna čustva dotične množice za svoje umazane namene. Ko smo videli te romarje, se nam je kar milo storilo in obšlo nas je srčno usmiljenje s temi
reveži, ki jih nekaj prekanjenih trotov ima za — norca. Klerikalci se silno bahajo z udeležbo pri tem shodu. Prava reč, ta udeležba. Na božjo pot je preproste ljudi spraviti prav lahko, posebno na tako božjo pot, ki je še niso obiskali. Če pripravijo duhovniki lahko 600 ljudi, da se peljejo v Rim« je pač igrača, spraviti 6000 ljudi na Brezje. Posebno če se jim zagotovo najizdatnejši žegnr in se jim obljubi še zabava. Udeležba na tem shodu je pokazala, katere sloje imajo klerikalci v oblasti. Zastonj smo iskali mladeničev; videli smo skoro same starčke in otroke. Zastonj smo iskali boljših kmetov; videli smo le ljudi, ki so gospodarsko in duševno na prav nizki stopinji. Ti ljudje pa nikakor ne zaslužijo preziranja, nego le pomilovanja. Ubožci so zapuščeni in prepuščeni samim sebi in zato jih duhovniki tako lahko vlove v svoje zanjke. Nič čudnega, da so duhovniki spravili te svoje ljudi na Brezje in napravili ž njimi izvrstno kupčijo. Vsakdo si je kupil običajnih svetinjic, ki so dražji kot suho zlato, in vsakdo je dal za kake maše; ostali so torej lepi tisočaki na Brezjah, povrh pa so bili ljudje še krepkeje privezani na klerikalno galejo. Klerikalci imajo torej svojo korist od shoda. Toda klerikalci vedo, kako slovenska javnost sodi o njihovih prizadevanjih in da bi to premotili javnost, predstavljajo svoj shod kot narodno priredbo. Kakor ob si časih zid na svojo kramarijo križ in postavi v izložbo podobo Matere božje, tako rasobešajo klerikalci nad svojo kramarijo slovensko trobojnico. Ali se inore slovenska narodna ideja grje zasmehovati, kakor da srne nastopati kot njen zagovornik dr. Ivan Šuštersič, mož, ki je nemškutar kolikor ga je, ki zaničuje slovensko narodnost, kakor kaže vsa njegova preteklost, vse njegovo javno in zasebno življenje, mož, kateremu sta slovenska narodnost in katoliška vera le molzna krava. Ali se da slovenska narodna ideja gne zasmehovati, kakor če se sklicujejo na slovanska blago-vestnika Cirila in Metoda tisti ljudje, ki onemogočajo z brezprimernim sovraštvom, da bi Slovenci dobili svojo narodno pravico v cerkvi in z vsemi silami in celo z najpodlejšim obrekovanjem podpirajo novodobne Vihinge, ki z bajoneti izganjajo Ciril-Metodovo bogoslužje in ropajo Slovencem in Hrvatom tisočletne pravice? Človeka kar duši smeh, ko bere plitve in trivijalne fraze, ki so jih stresali hinavski klerikalci na tem shodu. Iz usmiljenja do ljudi, ki so se kot nedolžne žrtve spekulativnih duhovnikov udeležili tega romanja, se vzdržujemo vsa-cega popisa, kajti tudi v najboljšem slučaju bi bili ti ubogi ljudje krvavo osmešeni. Naš namen pa ni, jih smešiti in poniževati, saj niso sami krivi svoje zaostalosti in saj jih je dr. Krek že dovolj smešil, ko jih je proglasil za — cvet slovenskega naroda, za slovensko plemstvo. Romanje na Brezje nam je pokazalo, kako silno mnogo dela nas še čaka med kmetskim proletarijatom, da ga dvignemo duševno in gospodarsko.
Kranjski tehantKoblar — «bandafiihrer>. Kakor znano, je naš g. tehant strašno častilakomen. Ker si v Kranju ne more pridobiti častnih mest, poskuša svojo srečo drugod in sicer z velikanskim uspehom. Povedali smo že, da je bil na «britofu» izvoljen predsednikom katoliškega političnega društva in sedaj se nam poroča, da si je na mladeniškem shodu na Brezjah priboril novo dostojanstvo. Z veliko marelo v roki je stopal pred kranjsko meščansko godbo kot «bandafuhrer». Očividci pripovedujejo, da ga je imenitno «špilal», a vsekako bi ga bil še bolj pihnil, ako bi bil vozil veliki boben. Godci niso bili nič kaj veseli vsiljivega «regimentstamburja>. Dočira je prav po nepotrebnem hodil pred njimi, naj bi jim bil raje mesto .božje besede*, s katero se je na Brezjah delala voda po celem Kranjskem pa toča, preskrbel kruha, da bi izmučeni godci ne trpeli gladu. Sicer seveda Kob-larju častitamo na novem dostojanstvu in prav iskreno želimo, da bi tudi v Kranju čimpreje nastopil kot «banda-tuhrer*. Za uspeh jamčimo že naprej!
Na sv. Urna dan, 4. julija so klerikalci prignali na Brezje več tisoč .slovenskih mladeničev*. Mej tem, ko je doma toča uničevala poljske pridelke, so na Brezjah v vfjftjfl čast božjo na vse mogoče načine iz ubožnega ljudstva iztiskavali s vitle kronice. Tako so n. pr. prodajali kokarde in jih vsakemu vsiljevali po 30 vin. Če se
pomisli, da stanejo talci znaki G do 10 vin., lahko trdimo, da so klerikalci žc samo pri kokardah profitirali več sto tron. O masah, efrih, svetinjah i. t. d. niti ne govorimo. Kar na komando so množice morale pritrjevati govornikom ; sedaj se je čul ukaz; Dvignite desno roko, sedaj zopet: dvignite levo roko! Ge so prišle v akcijo tudi noge, nam ni znano. Ljudstvo se je nezadovoljno in lačno vračalo, kajti na Brezjah je zmanjkalo jestvin. Tudi v Kranju smo imeli priliko gledati več gruč vračajočih se .slovenskih mladeničev*. Na čelu je korakal tolsti faj-inošter, krog njega je stopicalo nekaj starih mežnarjev, za njimi pa cela jata nedorasle mladine. Bržčas so ta dan .špricali« šolo. Ubogi žejni otroci so se bržkone cel dan napajali in zato se nikakor ne sinemo čuditi, ako so na povratku krog neke gostilne v Kranju zapustili sledove, ki so pričali, da se je mlao .niški shod vršil na dan «v. Urha.
Dva Antona. Anton Koblar, kateremu so volitve v okrajni cestni odbor tako zaprle sapo, da o njih ni niti črhnil v «Slovencu«, je naenkrat postal gostobeseden. Občinske volitve za občino Hrastje so minoli torek v II. volilnem razredu neugodno izpadle za dosedanjega župana Franca Strupija. To se je vedelo že naprej, kajl! Anton Koblar je že skoro dve leti hujskal in roval mej vaščani, prirejal je v Čirčah shode in prepričaval ljudi, da je Strupi za «vero» nevaren, četudi Strupi izpolnjuje svoje verske -dolžnosti, kar se o Koblarjevih prijateljih ne more trditi. Vsled vednega hujskanja se je v Cirčah zasejal razpor. črtijo se medseboj najbližnji sorodniki, prišlo je do poškodbe tuje lastnine in celo do poboja. Kranjskemu Antonu je pri tem katoliškem delovanju zvesto stal ob strani šentjurski Anton, župnik Kukelj. Nadzorovat je prišel tudi volitve in privlekel seboj ubozega fajmostra - penzijo-nista iz Hrastij. Z ozirom na popisane razmere tedaj nobeden pameten in poučen človek ni bil v dvomu, kakšen izid bodo imele občinske volitve v občini Hrastje. Pri volitvah v okrajni cestni odbor strahovito blamirani Koblar je v «Slovenca» spustil obsežen slavospev na .katoliško zmago« v Cirčah. To nedolžno veselje bi mu privoščili prav iz srca, ko bi Koblar pri'tej priliki ne bil po svoji stari navadi pokazal zopet znanega konjskega kopita. Na impertinenten in pobalinski način se v .Slovencu* sumničijo uradniki, ki so storili le svojo dolžnost in se brez vzroka grde kranjski meščani, ki z napominano volitvijo niso imeli ničesar opraviti. Niti na um nam ne pride, da bi se podrobneje bavili s cigansko .Slovenčevo« notico, a toliko naj si zapomnita oba Antona, tako preklo-futani kranjski Anton, ki je uradno potrjeval neresnice in na shodu neodvisnih kmetov v Kranju mirno v žep vtaknil zanj skrajno kompromitujoče očitanje poljanskega župana Čadeža, kakor tudi šenčurski grabežljivi Anton, da bomo poleg druzega pripravljenega gradiva razkrili pred vsem brez pardona skrivnosti in pikantnosti šen-čurske kapetanije, če se bo iz Kranja še kdaj poslalo kako tako sleparsko in zlagano poročilo v .Slovenca«. To si dobro zapišita za ušesa, vidva Antona!
Volitev v okrajni cestni odbor Trtic. Iz skupine kmetskih občin so bili minulo soboto izvoljeni odbornikom: Jožef Ahačič, posestnik v Seničnem, Ivan Golmajer, posestnik in župan v Kovorju, in Jožef Primožič, posestnik na Pristavi; namestnikom: Fran Mali, posestnik pri Sv. Ani in Jakob Primožič, posestnik pri Sv. Katarini. — Iz skupine veleposestnikov odbornikom: Anton Feigerle, nadgozdar pri Sv. Katarini; namestnikom: Fran Sonn-buchler. — Iz skupine industrijalcev odbornikom: Simen Rieger, tovarniški ravnatelj v Tržiču, namestnikom pa Matevž Lončar, posestnik v Tržiču. — Za trg Tržič je bil izvoljen odbornikom Karol Mally, župan in tovarnar, namestnikom pa J. Bathelt, ključavničarski mojster v Tržiču.
Razstava ročnih del. Poziv veleslavnega vodstva •družbe sv. Cirila in Metoda, ki nam je pred nekakimi 14 dnevi v pretresljivih besedah slikal žalostno gmotno stanje naše prekoristne družbe, je našel v krogu članic tukajšnje ženske podružnice, kakor tudi izven tega, da, v vsaki rodoljubni hiši kranjskega mesta vnet odziv. V zavesti, da se nahaja v predalih, skrinjah in omarah našfh staroslavnih hiš še marsikak, morebiti napol po-
Št?
zabijen komad, Častitljiv spomin umeteljnosti trudaljubivih rok naših prababic, poleg umetnih, okusnih modernih izdelkov naših gospa in gospođici n, sklenil je odbor tukajšnje ženske podružnice v svoji seji z dne 24. junija 1.1. prirediti družbi v korist razstavo ročnih del. Danes smo v prijetnem položaju, poročati, da se ta razstava otvori že dne 14. t. m., in sicer v risalni sobi obrtne šole v H. nadstropju ljudskošolskega poslopja. Proti vstopnini 40 vin. za osebo in 20 vin. za šolsko mladino bode gledalcem skozi osem dni odprta od 8.—12. in od 2.-6. ure. Preplačila se bodo glede na blagi namen najhvaležnejše sprejemala. Pridite toraj, Slovenci in Slovenke kranjskega mesta in njega lepe okolice, pridite vsi, ki Vas slučajno pot pripelje semkaj in odprite radodarno svojo roko v znak Vašega rodoljubja!,
Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda.
Novo električno lač je razobesil po Kranju tukajšnji imetnik električne naprave g. Adolf Kreuzberger, ip sicer z najnovejšimi Nernstovimi svetilkami. Lud je krasna in posamezne svetilke gore po 300 ur.
Toča je pobila dne 4. t. m. skoro vse poljske pridelke v Olševku, na Visokem, v Hotetnaiah, Miljah, na Lužah, Velesovem, Adergasu in Trati, potem v Cerkljah na Stefanji gori in v sosednjih vaseh.
Is Škofje Loke. V pondeljek popoldne med nevihto je treščilo v kozolec posestnika Kreka v Starem dvoru (Trata) pri Skofji Loki. V kozolcu je bilo pet šrantov rži, vendar so jo dokaj rešili. Na lice mesta sta hiteli škofjeloška in starološka požarna bramba, toda prišedši do polovice pota, vrnili sta se obe požarni brambi, ker ste bili obveščeni, da so ogenj že pogasili. — Temu poročilu še dostavljamo, da je zadnja nevihta, med katero je padala kot črešnje debela toča, v škofjeloški okolici prouzročila precejšno škodo. Solata je na nekaterih vrtovih popolnoma uničena, trpela so pa tudi sadna drevesa in poljski pridelki kaj občutno.
Vabilo k otvoritvi poti k žegnanemu in novemu studencu pod Starim gradom v nedeljo, dne 10. julija 1904 popoldne ob pol 3. uri v Skofji Loki. Spored: 1« Pohod žegnanega studenca od razpotja ha levo. 2. Pohod novega Studenca pod Starim gradom pd razpotja na desno. 3. Ljudska veselica na .Fajnetovem travniku« ob razpotju. Za jestvine, pijačo, godbo, petje jh presenečenje je preskrbljeno. Cisti dohodek je namenjen «Olepševalnemu društvu«. Vstopnina za znake 20 h, otroci prosti Ob neugodnem vremenu se vrši otvoritev pozneje. Ža mnogobrojni obisk uljudno vabijo — škofjeloške dame.
Iz Poljan se nam piše: Občni «zbor družbe treznosti«, ki je bil že nekako prijavljen v .Gorenjcu«, je preložen na nedoločen čas. Vzrok je ta. Naš kapelan, kakor se vidi, se v lemenatu ni naučil niti toliko, kako se daje z monstranco blagoslov. Zadnji čas se neprestano uri v tem, kako se mora obrniti monstranco, če se hoče dati blagoslov, tedaj s pročeljem Najsvetejšega in ne a hrbtom. Ta skrb in vaja mu zdaj vzame ves prosti čas, raditega se je moral tudi prenesti zgoraj navedeni občni zbor .družbe treznosti«.
de ni dosti žrtev. .Kmetijsko društvo« ali konsum. v Poljanah se še vedno oglaša in zahteva svoje žrtve. Zdaj so dobili vsi oni, ki so dobri stali ali žirirali, da imajo svote takoj plačati in to ne morda nekaj kronic, ampak na tisoče. Se več. Stvar bo vzela konec šele z obsodbo pri deželnem sodišču, kjer znajo nekateri biti kaznovani celo z zaporom. Uboge zapeljane žrtve! Seve, duhovščina ni tega nič kriva. Tudi dr. Evang. Krek ni nikdar tam gori ljudi nagovarjal k ustanovitvi konsuma,-bil je le hudobni duh ali hudič v njegovi podobi.
Gasilno društvo na Koroški Peli je dobilo dovoljenje za prireditev tombole.
V Mojstrani je umrl vtorek popoldne svetovnoznani čebelar g. Mihael Ambrožič. Pokojnik je pošiljal svoje čebele po vsi Evropi in tudi v druge dele sveta, kakor Ameriko, Vladivostok i. t. d. Na velikih čebelarskih razstavah je dobil čez 130 zlatih, srebrnih in bronastih svetinj in okoli 250 častnih diplom. N. v m. p.!
V Begunjah so zaprli ondotno ljudsko šolo zaredi dušljivega kašlja za štiri tedne.
Ma koso je padel včeraj devetletni A loj/ i j Papler, sin g. Ivana Paplerja, župana iz Zgornje Besnice, in sicer s trebuhom. 01 rok je kmalu potem umrl.
Z Bleda. Šef generalnega štaba feldcajgmajster baron Beck je dne 4. t. m. prišel na Bled in se nastanil v Mall-nerjevem hotelu. Na Bledu ostane več tednov.
Gasilno društvo na Jesenicah je imenovalo g. Antona Trevna, trgovca in posestnika, svojim častnim članom za njegove zasluge, ki si jih je pridobil kot načelnik tekom desetih let. Ob izročitvi častne diplome mu je gasilno društvo priredilo podoknico z godbo in bakljado. Povodom te svečanosti je vrli častni član izročil društvu 300 kron. — Tombolo priredi gasilno društvo dne 17. t. m. na vrtu g. Ferjana. Več prihodnjič.
Na Bavi pri Jesenicah se je ustanovilo slovensko delavsko izobraževalno društvo. Pravila so že potrjena. Osnovalni zbor se vrši dne 10. julija t. I. ob štirih popoldne na vrtu gospe Než« Klinarjeve na Savi.
V Ratečah na Gorenjskem se bo vršilo ta mesec blagoslov ljenje zastave vojaškega veteranskega društva.
Z Bohinjske Bistrice se poroča, da je miner Luka Tomljanovič delal v noči 2. t. m. na 48. kompadi v predoru. Kar se odtrga velika skalnata plast ravno nad njim ter ga mahoma zasuje. Tovariši so pravočasno odskočili. Umirajočega so potem izkopali izpod skalne odeje ter ga prenesli v bolnico, kjer je kmalu umrl. Ponesrt-čtnec je rojen leta 1880. v Krivem potu na Hrvatskem.
f Luka Mlakar. V Lukovici v kamniškem okraju je dne 7. L m. umrl ondotni župan, trgovec in posestnik g. Luka Mlakar. Pokojnik je bil zaslužen pristaš in zaupnik narodno - napredne stranke. Luka Mlukar je bil župan lukoviške občine, načelnik zdravstvenega zastopa, Član okrajnega šolskega sveta, predsednik krajnega šolskega sveta in načelnik ondotnega gasilnega društva. Vse te častne posle je opravljal z vnemo in hvalevredno požrtvovalnostjo. Zanimal se je tudi za neodvisno kmetsko gibanje na Gorenjskem in delal na to, da naj bi se ustanovila »Gorenjska kmetska zveza*. Naj v miru počiva blaga duša!
Kritem sveta.
Koliko tobaka se je pokadilo v Avstriji leta 1902. Iz nekega poročila finančnega ministrstva je posneti, da se je v 1. 1902 pokadilo v Avstriji za 219 milijonov kron tobaka. Dižava je pri tem imela čistega dobička 135 milijonov kron. V dotičnih tovarnah, katerih je nad 30, je delalo 40.824 delavcev in delavk. Kadenje se pri nas v Avstriji čimdalje bolj množi, tako da je n. pr. prišlo leta 1875 po 2*84 K na vsakega prebivalca, ako bi namreč kadili vsi: mladi in stari, ženske in moški, za pokajeni tobak, dočim je prišlo leta 1902 na vsakega prebivalca 3 23 K.
Poletno opravilo gospodinj. Vsaka gospodinja smatra kot eno najvažnejših svojih nalog, da vsaj enkrat na leto pregleda svoje perilo in če je mogoče, vsak komad, tudi če ni bil nič rabljen, izpere. Srečne se čutijo one gospodinje, katerim je na razpolago belišče na travniku, kar jim omogoči posamezne kose perila vsaj en cel dan izpostaviti belečim solnčnim žarkom. Ako so se prej rabila primerna sredstva (n. pr. ako se je perilo prej namočilo v raztopini Schichtovega izvlečka •Slava gospodinje*, potem namazalo z Schicht^vim jedro-vitim milom [znamka jelen], in naposled dobro izplak-nilo in izželo), je solncu delo za polovico olajšano in perilo postane tem lepše. Kjer ni belišča na travniku, naj se perilo opere s Schichtovim belilnim milom (znamka .labod v zvezdi*) in potem izkuha. Uspeh bode na oba načina za vsako gospodinjo nad vse zadovoljiv. Ime «Scbitht» jamči za čisto to in neškodljivost vseh pod tem imenom nahajajočih se perilnih sredstev, kakor tudi za popoln uspeh ob pravilnej vporabi.
Rusko-japonska vojna.
Ruski listi pišejo, da dohajajo iz Port-Arturja jako vesela poročila, ki kažejo junaštvo ruskega brodovja. Pprtarturško brodovje se je spustilo na odprtem morju s sovražnikom v boj. O obleganju trdnjave se ne more
govoriti, ker obleganja v resnici ni. Čete portarturške posadke so oddaljene od utrdb še 14 vrst. — Potrjuje se vest, da je Port Artur od morske strani prost. Tudi živila še vedno dovažajo v trdnjavo.
Vsled zopetnih izgub japonskih ladij so se pričeli med prebivalstvom na Japonskem resni nemiri proti vladi in proti tujcem. V Nagasaki je francoski konzulat pod policijskim nadzorstvom. V Kobe so veliki nemiri. Razburjena množica je hotela porušiti hišo admirala Kami-mure. Tujci zapuščajo Japonsko. Vlada se boji, da pri kaki zopetni japonski izgubi izbruhne revolucija.
«Daily Telegraph* poroča: 25 milj pred Liaojangom traja že dva dni večji boj. Ranjence dovažajo v Liaojang. Isti časnik javlja o boju pri prelazu Motien, da so dne 4. t. m. Rusi obkolili japonsko predstražo. Vnel se je strašen boj z bajoneti. Rimi so se morali konečno umakniti. Tudi pri Tjaolinu so Rusi naskočili Japonce, a so bili odbiti.
Japonske finance. V financijelnem gospodarstvu Japonske se že opažajo posledice sedanje vojne. Meseca maja je bilo za 1 milijon funtov šterlingov (= 24 milijonov kron) manje dohodkov, nego je bilo prnračunjeno. Državni stroški so pa prekoračili za 540.000 funtov šterlingov (je 15,360.000 kron), v katerem pa niso računani stroški za vojno. Tudi rezerva zlata se je znatno zmanjšala. Mnogo zlata je odšlo zlasti v Ameriko.
Zaradi pomanjkanja prostora prodam
tri teškt i©!©?©
v dobrem stanu ohranjene. 120-2
Jožef Tavčar, posestnik v Št. Jerneju, Dolenjsko.
SVadift Vina
je odprla s 1. Jcbr. 1904
V Kranja
Mišji iliiarsta zadruga
katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina.
Klet jo v hiii Fr. Knralta.
• os
Kdor ieli imeti zdravo in dobro vino, naj pride in°f poskusi ter se sam oevedoti o tem. —
Cene bodo primerno!
Loterijska srećka dne 2. julija 1.1.
Gradec:      81     29     68      4 6
AH hočete dolgo živeti
in se veseliti zadovoljivega zdravja P Da dosežete to, morate skrbeti, da ohranite svoj želodeo zdrav in za prebav ljenje vedno sposoben.
Vsak, kdor si je izpridil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedrni in pijačami, ali se ga je z istimi morda prehladil, naj se posluži
Gennanove okrepčalne esencije
katera se uporablja z največjimi usp»hi pri: pomanjkanju apetita, želodčnem oslabljenju, vetrovih, riganju, zgagi, vadifovanju, glavobolu, omotici, kiču, telesnem zaprtju, napenjanju in s'ati tili. Po mnogo zavžitem kosilu, posebno se po mistoih in težko prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pritisk in bolečine, vzbuja »last do jedi, kar zdatno pripomore k ohranitvi in vzdrževanju telesa. Po odstranitvi raznih izpridenih sokov iz telesa, učinkuje tako, da čisti kri in ima poleg tega pred vsemi drugimi enakimi zdravili to prednost, da ne škoduje prav nič, celo tedaj ne, če sejo rabi v presledkih mnogo let, ker se nareja iz najfinejših in najbolj izbranih rožnih sokov ter ima prijeten, grenko-aroinatičen vonj tako zelo, da jo zavživajo s slastjo tudi pospe, otroci in celo prav razvajene osebe.
Oermanove okrepčalne esencije, kot pravega domačega in ljudskega zdravila, bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker odvrne prečestokrat najtesnejšo bolezen, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Pri k povanju naj se zahteva vedno samo Germanov* okrepčalna esencija iz lekarne «pri črnem orlu* v Belovaru: zakaj po svetu kroži če nekaj drugih temu sličnih zdravil, od katerih pa s»e glede izvrstnosti ne more nobeno primerjat* tej esenciji. Kot znak pristnosti mora imeti vsaka steklenica, ki se nahaja v zelenem zavitku popolen tvrdkin napis: Lekarna «Pri črnem orlu* K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vsa pofi na naročila. Cena steklenici je 1*40 K. Po i osti se ne posije manj kakor dve steklenici. Pri pred-plači naj se blagovoli doposlati *e 20 vin. za zavitek. Naslovi naj bodo natančni in čitljivi. Naznanila pri povpraševanju, prospektih tef navodila pri uporabi so zastonj.
Išče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in popolnoma zanesljiv
kolporter
ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise i. t. d.
Pojasnila daje upravništvo »Gorenjca**. 109—i
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvver-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. Wohla«mutti 66—11 v Kranju, glavni trg št. 118.
Otroški vozički
Germanovo okrepćevalno esencijo priporočam bolehavim kar najbolj, ker sem preverjen v izbornem učinku, katerega sem zapazil že mnogokrat deloma sam na sebi, deloma pri mnogih župljanih, laterim vem to esencijo našvetoval.
Edmund Medeotti, župnik v Trojstva (Hrvaško).
Oni dve steklenici Germanove okrepčalne eaencije, kateri sem prejel od Vas, so mi posebno prijal", zato naročam znova nadaljnih sest steklenic 118—2 Peter Gradinac. upokojeni župnik, Gradec, Zinzendorfirasse.
Obveščam Vas, da sem prejel že od mnogih strani razna slična zdravila, toda tako niso učinkovala nobena kakor Germanova okrepčalna esencija.      Andrej Žižek, Sv. Ana, Kriehenbe g.
Prosim, pošljite mi nemudoma zopet osem steklenic Germanove okrepčalne esencije, katero najtoplejše priporočam zlasti tistim, ki so bolni na želodcu. Zdravje se mi vidno boljša.
Apolonija Ihb rl, Semriach, p. Peggau (Štajersko).
se dobivajo po sledečih cenah:
4-40, 550, 6-50, 7*50, 8---, 9—, 10—, 12-—, 14—, 16-—, 18-— 20-— gld.
Galanterijsko blago u drobno i« na Meto.
ALBIN RANT v Kranju
pod mestom.
59-8
Zahtevajte pri nakupil        Varstvena maka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen".
Ono je W zajamčeno cisto in brez vsake škodljive primes*'. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119—2 ime „Sohioht" in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
w<        JURIJ SCHICHT M
(foW največja toVarna sVoje Vrst« na eVreps^m fcoititcsti. tfoW
§lvnaole peci, štedilnike, kcm^t
&* 'ftopelt, hakoi tudi £ipe, vafbt in
diuat aiinaste vbdtlkt v  tttfrv  tat van,  tipe&nc in cent psipotoča ptva in največja
v Sjubljani.
93-7
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prafliće, ovce i. t. d.
obdržati zdrave,močne, ješče in debele če se jim pri-mešuje h krmi
Sfe živinski prašek Sfe
iz lekarne IPioooli ,pri Angelju', Jvj«t>lj«r*a
Dunajska cesta. En zavoj •/« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem        And. Kocjančič. Podgora pri Gorici, 13./V1. 1902. I. 199-39
Tedenski sejem ▼ Kranja dne 4. t. m.
Prignalo se jc 179 glav goveje živine, 6 telet, 46 prašičev, 1 ovac, — koza, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 8-50, prosa K 7—, ovsa K 650, rži K 7'—, ajde K 9*—, ječmena K 7'—.
Že veliko let dobro znani
stroji vsake vrste
za poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnice za seno. trijerji,
čistilnice za žito, mlatilnice, vitli, luščilniee za koruzo, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskaln<ce za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe, sesalke za vodnjake, sesal ke za gnojico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopnene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za led. mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim, jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti za-
115-3
franko!  Dopisuje se željeni! Piše naj se naravnost
Ivan Schindler, Dunaj, III., £rdbergstrasse 12.
Poslano.
V nekaterih domačih listih so izšli pod naslovom „Tržno poročilo" že večkrat članki, ki so bili na skrit način naperjeni proti mo|e| tvrdki, oziroma so spodkopavali veljavo od mene pod znamko „jelen" izdelovenaga mila. Zajedno se priporoča kot „domač" izdelek namesto mojega jelenovega mila neko drngo stisnjeno in po dveh svetnikih imenovano milo.
Izrekati kake dvome o vrednosti mojega jelenovega mila se doslej pač še ni poskušalo; a ker se proti istemu kot „ptujemu milu" agltuje, moram svoje cenjene odjemalce opozoriti na to, da v dotičnih tržnih poročilih kot domače priporočano milo ni nikak domač kranjski izdelek, temveč da je kakor tudi moje jelenovo milo tja poslano.
Iz narodno-gospodarskih ozirov naj bi se izdelovalo vsako blago, kjer se da najceneje izdelovati in vsled tega tudi prepuščati občinstvu pod najugodnejšimi pogoji. Vsega ni mogoče izdelovati v lastne] deželi. Da pa se od zunaj uvažano blago predstavlja kot domače, istemu ponuja izzivajoč njegovo rodoljubje i. t. d. in drugo kot dobro priznano blago, napada kot ptuje — je to pač postopanje, katero bode občinstvo, spoznavši ta dejstva, sigurno prav presojalo in vso hvalo po vrednosti ocenilo. 124-1
JURIJ SCHICHT, Ustje ob Labi tovarna za milo, sveče in dišave. Največja tovarna te vrste na evropski celini.
Ljubljana (Kotteej)
na Marije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
97-6
Pohištvo li železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
Modroci Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v t. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
86—9
„ Moravija "-šivalni stroji so najboljši, najpripravnejši ter najtrpežnejši.
»Moravija "-šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje.
„ Moravija "-šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke.
Pouk za umetno vezenje na „Moravija "-šivalnih strojih vsaki dan in sicer brezplačno.
Cenike pošiljam zastonj.
Zaloga in pouk pri tvrdki
LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189.
Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko).
333
?oio-emayl v barvah
Bnik** priveske, gumbe ja zapestnice, igle so kravate i. t. d.
Jafo lepa in primerna darila.
Jzdeluje po vsaki fotografiji
Jv. Jagodic-
49—15 - fotograf v Kranju
Velik požar |
se zamore lahko in naglo pogasiti
SamO 8 18—23
SnekaMinj brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve sirani vlečejo in mečejo vodo.  V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Snjekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: 8 1. počastno diplomo za izboljšanje parnih in. motor-briz-galnio tor lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove leitave.
R. A. SIUIEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
Čvrstega hlapca
sprejmem takoj.
Iv. Pr. Lampret, tiskarnar v Kranju.
ali odpeljan je bil rajavo-rumen lovski pes. Kdor kaj ve, naj sporoči na hotel „Novo poŠto" (pri .Mubiju') v Kranju.
123-1
v Kranju
priporoča svojo* izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah. Ceniki zastonj in
Nikelnasta anker-remont. roskopf. želez-     poštnine prosto, nii-arjem dobro poznana, najtrpeinejša
in natanćna ura, prav fino kolesje. Pokrov    KazpOSilja Se na stanovitno bel gld. 8*75, najfinejša znamka, gid. 6-50.      114—3    vse kraje sveta.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarnićka zaloga 121—1
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
' Podružnica v Celovcn. Kupuje in prodaja
vae vrste rent, zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše izdaja k vsakemu žrebanja.
Polnovplačani akcijski ti    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurani izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vlo^ne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne-vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
„Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
„Vsak dan rabim 0. Sevdlovo higijenično kozmetično ustno TOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
38-18
Svstem laik«
m. pod*raj5eK
frizer
za dame in goipode
Ljubljana, sv. Petra o. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zraču. sušilni aparat. Su$i brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela is las. Oddelek za dame s seperat-uim vhodom.
Sedaj samo BO gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 63—14
Iz Ljubljane v Novi York
samo 60 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Ainerika Linie.
Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov:
FR SEUNIG, Ljubljana
Dunajska cesta 31.
O IO IO IO IO IO IO IO I© IO 10
71—18
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom MERKUR" peter Majale v Jfranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile, ko van je za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-
boiinej, trs]e za obijanje
Velika izber travnik kos, brusilnih kamnov in srpov, klaj-nega apna in redilnega praška za živino.
Stropov, vlite kotle. Veliko   izber slamoreznic, plaht za VOZOVe, železnih peči,
Roman-inPortland-ceictl, traftrzc, stare, žeUza&Kt
šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga
različnih barv.
Slav. iolskim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin.
Z otiiiOniin spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
n.i u,n.
Naroi'-ajte si prezunimivo knjigo
Banovi mizarji in JIM.
Starina slovanskih pisateljev, i. Trdina nam popisuje v tej knjigi .oaeta in do^adj^e na Hrva^n. v oni ta hrvaški naoodialoatni doni ca zloglasna fiab<ovqga Absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej f-aulne ulnge. Trdina je znan izboren stilist, način njegovega pripovedovanja je za-njmimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-SVOSSO.
Kdor si hoće razkriti svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškejra in deloma tudi natega naroda ter se obenem piijetno zabavati, nuj si naroči to knjigo pri založniku 10-36
L. 8chwentnerju v LJubljani.
Cena broš. 8 K, po pošti 8 K W h.
*i-W
■ Ml^iRl Ot JOHV HORS CONCOURS'
tehnični atelj*
Oton 5cydt
pri g*, dr. E.Globočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi sc odstranile korenine, z ali brez nebno plošče, iz kavčuka kakor tudi alata, daljo vravnalnice in obtaratorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombo v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu Specijalist.
Odprto vsftko nedeljo in ponedeljek pd 8. do 6. nre.
JOSIP VEIBi
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno io konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ogra|e na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i t. d 103-9
Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
■ S)
104«
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot  posebnost  žago  in vse
stroje za obdelovanje lesa. Franci s -»turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-^enera -torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Isbaja vsako soboto tve/er, če je ta dan praznik, pa.dan poprej. — Velja po posti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 560. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 150. Dostavljanje na dom .Slane za celo leto 00 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Bs. oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, <:e se tiska enkrat, 8 vinarjev,,če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovora. (Uredništvo in upravniitvo se nahaja v hisi štev. 106 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu. naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in žalna* konsorcij <iit/r»njca>.
(Mjrovorn: urednik Matija Cej.
Tiska lv. Pr. Lampret v Kranju.