J ŠT. 5 — IX MAJ 1960 CENA 10 DIN praznovali bomo VSEBINA: V. Kern - Praznovali bc ■Dan mladosti F' Kebernik - Občinski i za leto 19G0 Kako smo delali v seču marcu 1960? Dr. P. Jerovec - Bilanca Dr* Šiška - Ginekolc Pregledi v naši am lanti L' Zabukovec - Sintetična vlakna F* Kihtar — Do Varšave J' Klešnik — vi vprašate -odgovarjamo *-*• Lipovšek — Prireditve za 1. maj Novo v naši tiskarni J- Strojan - o delu smučarjev V čem bomo tekmovali prihodnji teden V- Habjanova — Personalne izpremembe v 800 izvodih kolek-tovarne »INDUPLATI« S™™1 urednik: Otma: šet yŠHk,- Natisnila in kli 3 Jz?,elala Tiskarna »Joži Moškrič« v Ljubljani Wcm mladosti Med prazniki naše socialistične domovine je eden najlepših »Dan mladosti«, katerega praznujemo vsako leto 15. maja, na rojstni dan našega ljubljenega voditelja in učitelja Maršala TITA. Tudi letos bo ta praznik mogočna manifestacija našega mladega rodu, ki se pod svobodnim soncem oplaja z bogatimi tradicijami narodno osvobodilnega boja in socialističnega humanizma, da bo enotno, smelo in vztrajno nadaljeval pot v bodočnost in postal vredni dedič velikih pridobitev naše ljudske revolucije. Letošnji dan mladosti je posebno pomemben in lep, saj ravno na Njegovo 68-letnico praznujemo 10. obletnico delavskega samoupravljanja. Ta dan bodo naše misli poletele z najtoplejšimi željami k Njemu, čigar ime nam je simbol vztrajnega in nepopustljivega boja z najrazličnejšimi sovražniki, simbol svobode in neodvisnosti, simbol velikih del naše socialistične graditve in srečne bodočnosti jugoslovanskih narodov. Zopet bo pela mladina od Triglava do Djevdjelije, da je lepo biti mlad v naši domovini. Med zastavami in bujno kipečim pomladanskim cvetjem se nam je uprl pogled v prihodnost, ko bodo sadovi socialistične graditve čedalje obilnejši, ko bo skupni dom jugoslovanskih narodov še lepši, še srečnejši. Z vseh strani bodo 25. maja pritekle v Beograd štafete ter prinesle tovarišu TITU pozdrave, čestitke in želje vseh delovnih ljudi Jugoslavije, da bi še dolgo živel, da bi nas še naprej tako uspešno vodil v boju za izgradnjo socializma, da bi bili srečni in plodonosni Njegovi koraki na poti utrjevanja miru in konstruktivnega sodelovanja med narodi. Občinski proračun za leto 1960 Palača »Ljudske skupščine LRS« v Ljubljani Na zadnji seji je občinski ljudski odbor razpravljal in sprejel tudi proračun za 1. 19G0. Iz tega proračuna je prav gotovo zanimiva postavka o negospodarskih investicijah. V negospodarskih investicijah so zajeta vsa dela, ki najbolj živo posegajo v razvoj posameznega kraja, to so javna dela, kakor bi jih lahko še imenovali. Vsakega izmed nas prav gotovo zanima, kaj namerava občina narediti za izboljšanje javnih naprav. V preteklem letu 1959 je bilo eno velikih del rekonstrukcija ceste Domžale—Duplica. Sedaj pa poglejmo, kaj je predvideno v letošnjem proračunu. Skupna vsota proračuna znaša 327 250 000.— din dohodkov in seveda ravno toliko izdatkov. Proračunski izdatki so razdeljeni na 10 delov, od katerih znašajo negospodarske investicije 39 892 000.— din ali 12,2 °/o od celotnega proračuna. Prvi del negospodarskih investicij obsega izdatke za urbanistične načrte za posamezne kraje. Izdelali se bodo načrti za Radomlje, vključno Preserje in ostale predele ob Radomljah, potem načrti za Moravče, Mengeš, Krtino, Domžale in za vodovod v Črnem grabnu. Stroški za te načrte so predvideni v višini 8 710 000.— din. Naslednja postavka obsega stroške pri gradnji oziroma dovršitvi kulturnih domov v Moravčah, Dešnju, gradnja doma družbenih organizacij v našem centru, to je v Domžalah, potem ureditev dvorane v Blagovici in odprava lesne gobe v Zadružnem domu v Radomljah. Skupna vsota za kulturne domove je predvidena na 13 200 000 dinarjev. Za javno razsvetljavo v Moravčah, Mengšu, Radomlje—Preserje, Domžale, elektrifikacijo vasi Tr-novče, Dešenj in Jasen predvideva proračun znesek 7 047 000.— din. Manjša postavka negospodarskih investicij je predvidena za ureditev ceste na Šumberk v višini 550 000.— din in za kanalizacijo v Mengšu 919 000.— din. Naslednja večja postavka v višini 5 056 000.— din obsega dela na ureditvi centrov, in sicer v Mengšu, odškodnina za hiše, ki se bodo rušile v Domžalah in za hiše, ki se bodo rušile v Radomljah (vogalna hiša ob Mlinščici), ureditev pokopališča v Radomljah (gradnja mrliške veže) in za spomenik v Mengšu. V negospodarske investicije spadajo tudi stroški za telesno-vzgojne objekte. Od vsote 1 800 000.— din se predvideva ureditev košarkarskega igrišča v Domžalah, čistilne naprave in garderobe na kopališču ter ureditev telovadnice v Mengšu. Naslednja postavka obsega ureditev telefonske centrale v Mengšu in ureditev sejne dvorane na sedežu občine Domžale. Stroški za ta dela so prevideni v višini 2 177 000.— din. Kot zadnji znesek negospodarskih investicij v višini 433 000.— din je namenjen za zidavo krušne peči v pekarni v Lukovici. Bilanca 1959 Finančni vodja Na posebnem zasedanju je DS Induplati dne 19. marca 1960 potrdil zaključni račun — bilanco 1959. Zaključnemu računu je bilo priloženo zelo bogato poslovno poročilo. Po večurnem razpravljanju o zaključnem računu je DS sprejel naslednje sklepe, ki so predvsem kažipot za nadaljnje poslovno leto, deloma pa tudi perspektivno za več let naprej: 1. Skrčiti asortiment artiklov. 2. Povečati obratne prostore pripravljalnice in tkalnice. 3. Graditi nove prostore oplemenitilnice ter istočasno urediti ad j ustimo, skladišče gotovih izdelkov in odpremo. 4. V predilnici opustiti previjanje na motovilih in nabaviti nove križno previjalne stroje. 5. Z novim vlaganjem v osnovna sredstva obdržati ali izboljšati stopnjo iztrošenosti. 6. Uvesti kompleksno nagrajevanje po učinku, vezano na produktivnost in rentabilnost celotnega podjetja. 7. Nabaviti nove listovke. 8. Pregledati in korigirati planske kalkulacije s tem, da se postavijo na ustrezni % rentabilnosti v odnosu dohodka na celotni dohodek. 9. Znižati zalogo lastne preje. 10. Pospešiti prodajo vedno konec meseca novembra. 11. V letu 1960 pospešiti prodajo v inozemstvo, predvsem damast gradla in konopljenih izdelkov. 12. Poostriti kontrolo kvalitete polizdelkov in izdelkov v vseh oddelkih, in sicer od surovine do končnega izdelka (z medfazno kontrolo). 13. Proizvodni program usmeriti na bolj oplemenitene tkanine namesto surovih lanenih tkanin. 14. Izločiti iz obratovanja stroje za plosko tkanje gasilskih cevi ter jih odpisati. 15. Nabaviti preizkuševalne aparate za fizikalni laboratorij. 16. Izpeljati rekonstrukcijo dvigala v predilnici. Vse naše sile naj se sproste v zdravem športnem udejstvovanju in pripravah za veliko predstoječe tekmovanje! 17. Notranjemu transportu posvetiti več pozorih ga sistematično obdelati v organizacijskem ln tehničnem pogledu. 18. Za ventilacijo, vlaženje in gretje v proizvodnih Prostorih naj se pripravi idejni program opreme. 19. Potrebo po delovni sili naj se planira letno in Po tromesečjih. 20. Prevoz delovne sile naj se iz najbolj oddaljeni krajev organizira v zimskih mesecih. 21- Garderobne omarice naj se nabavi za vse pro-zvodne oddelke, kjerkoli so potrebne. vrtca^ *skah možnost rešitve ustanovitve otroškega 23- Urediti dodatni dopust za matere. ^4; Pripraviti programe dela za uvedbo 5-dnev-nega tednika. Socialno šibkim omogočiti brezplačni oddih v naših domovih. . .t2®' V okviru centra za izobrazbo organizirati tečaje strokovno izobrazbo delavcev. ; .27. Uvedba rednih obratnih sestankov s predva- J jem rezultatov dela v preteklem mesecu. 28- Garderobe v tkalnici dograditi do 1. X. 1960. i Nakor je iz vseh navedenih sklepov razvidno, si ^nlaktiv velike naloge za bližnjo prihodnost, m ,. 0 Potrebno, da bodo vsi člani kolektiva pripo-uo- P0- sv°jth močeh, da bodo sprejete naloge tudi P Mv lzvršene- kairn,.3^* r®zultati dela niso bili slabi, vendar slabši nih vzrokcfU *n *° ko4 Posodica raznih objektiv- Rezultate našega dela v preteklem poslovnem letu označujejo predvsem sledeči podatki: Indeks Plan 1959 Dejansko 1958 Dejansko 1959 na plan na leto 1958 Cel. dohod, brez prom. davka 2 108 826 2 107 776 2 189 787 103,8 103,9 Dohodek 764 500 768 002 740 819 96,9 96.5 Cisti dohodek 419 000 357 707 397 545 94,9 111,1 Osebni dohodki 318 440 271 487 305 931 96,1 112.7 Za obvez, sklade 12 000 12 416 10 993 91,6 88,5 Nerazpor. sredst. 88 560 73 804 80 621 91,0 109,2 Povpreč. zaposl. 1 116 1090 1102 98,7 101.2 Iz podatkov je razvidno, da smo svojo plansko nalogo presegli za 3,8 °/o, in ker je bil plan postavljen na obseg realizacije v letu 1958, smo dosegli tudi višjo realizacijo kakor leta 1958. Zaradi sorazmerno dražje proizvodnje v letu 1959 pa nismo dosegli predvidenega dohodka. Za osebne dohodke smo imeli 12,7 %> več sredstev kot v letu 1958, medtem ko se je delovna sila povečala samo za 1,2 ”/o. Nerazporejena sredstva, ki jih v teku leta DS razporeja v posamezne sklade, smo dosegli v višini 80 621 000 dinarjev, torej za 9,2 °/o več kakor v letu 1958. Podrobna analiza nam je pokazala, da smo dvignili produktivnost, medtem ko je bila rentabilnost slabša kot v letu 1958. Dvig produktivnosti je posledica vpeljanega nagrajevanja po učinku, ki je temeljilo na doseženih rezultatih in produktivnosti. Z ozirom na padec dohodka pa bo v letu 1960 postavilo podjetje nagrajevanje na osnovo doseženega dohodka, upoštevajoč pri tem rezultate posameznih obratov v zvezi s spredaj navedenim sklepom delavskega sveta. Ginekološki pregledi v obratni ambulanti »Induplati« požllr' r ie hiirT.’,y (6yne pomeni po grško žena). Od teh ženah r,-j^raV1^ zena- nosečnic je bilo 51, pri 569 viii,„ pa smo našli to ali ono bolezen. Samo te šte-vse žen , ?! kako je takšen pregled koristen, ker so bile nni tuc“ takoj dobile ustrezna zdravila, ali pa so preeleH -e k sPe.cialistu. Najvažnejša naloga takšnega Tako • e odkrivanje zgodnjega raka na maternici, svetn lrr*enovam »rak na mestu samem« je po vseh le statistikah 100 °/o ozdravljiv. Odkrijemo ga same takinr?i sistematskimi pregledi. »Rak na mestu IahVom<< aima nobenih znakov, po katerih bi žena 0DO7r,n-S-°dlja’ da j® bolna. Do prvih znakov, ki ženo m m-vi0’ da nekaj narobe, preteče 3 do 5 let. Ko koliko ; ®nkrat do teh znakov, pa je že dvomljivo, danim-to obolenje ozdravljivo. Med vsemi pregle-ob0Wli zenami našega podjetja smo našli 3 rakasta obolen- maternice »na mestu samem« in eno rakasto so bilo6 vnanjega spolovila v začetnem stadiju. Vse nevam 0P®rirane in za vse lahko trdimo, da so izven Rek™ , ’ da bi imel® Posledice zaradi te bolezni, eno lJtnIjSC«n,ca,.teh bolnic Je dolgotrajna, približno so onn i^° 2 etl’ v®ndar PO tem lahko smatramo, da tako v tn°ma zdrav® in jih lahko vključimo v delo ak° kot pred boleznijo. 148 obolenj je bilo ran na maternici, t. j. na mt! b°,lj,še razumevanje naj napišem, da je rana na m- *C1 ni-C1- Podobna odrgnini na koži. Prav te rane Veliko e^ni*C\. S° lohko prvi znak rakastega obolenja, smn uk° j0*1 bolnic smo poslali k specialistu, nekaj m° ]lh zdravili v ambulanti. na mV«n13 • bolnicah smo našli nerakaste novotvorbe Pod knr,(rlU|C1’ 3 bolnice so bile operirane, ostale so rolo specialista ali pa naše ambulante. Specialist namreč smatra za te poslednje, da ni potrebna operacija, ampak obstoja možnost, da bi novotvorbe telo samo odpravilo v primeru, da so izraz vnetja, ali pa so novotvorbe majhne in ne delajo bolnicam nobenih težav. Nadalje je bilo 8 polipov maternice, ki jih je specialist odstranil ambulantno in je dal material v histološko preiskavo (pod mikroskop), Polipi so lahko tudi rakastega značaja in je tudi zanje važno, da jih odkrijemo čimprej. Pri 126 ženah smo našli vnetja nožnice. Vse so dobile zdravila, bodisi v obliki injekcij ali pa v obliki tablet. Vnetje jajčnikov smo našli pri 34 ženah, katere smo prav tako sprejeli v zdravljenje. To so bila najvažnejša obolenja, s katerimi hočemo opozoriti na to, da je tak pregled veliko preventivno delo v tem smislu, da pri marsikaterem zgodaj odkritem obolenju bolnici zagotovimo popolno ozdravljenje. Kaj pa je zdrava mati in žena v družini, ni treba pisati. Kljub temu, da po takem pregledu naraste bolniški stalež, ne smemo gledati na to kot na nekaj, kar je prineslo podjetju gospodarsko škodo, ampak obratno, saj so takšni bolniški dnevi omejeni, medtem ko pri obolenjih, ki so že napredovala, število bolniških dni ni omejeno in traja leta in leta. Iz zgornjih številk lahko vidimo tudi to, da ni potreben tak pregled po specialistu, ampak, da zna postaviti diagnoze tudi obratni zdravnik. Za konec pa še to: te preglede bomo v naši ambulanti obnavljali vsako leto, ker le na ta način lahko preprečujemo hujša obolenja. Sintetična vlakna V vsakdanjem življenju se vse češče srečujemo z raznimi kemijskimi ali kakor jim običajno pravimo, sintetičnimi vlakni, ki počasi izpodrivajo in zamenjujejo klasična naravna vlakna. Razna trgovska imena takih vlaken nam ne povedo mnogo o njih. V naslednjem sestavku bom skušal kratko opisati poreklo oziroma razdelitev istih z ozirom na kemični proces pri pridobivanju istih. Misel o izdelavi umetnega vlakna pripisujejo nekemu Robertu Hoocke-u, ki je okoli 1. 1665 poizkušal umetno ustvariti svilo, kot je to videl pri sviloprejkah. Prva praktično uporabljiva umetna vlakna je izdelal Chardonnet okoli 1. 1884 iz celuloznega nitrata. Kmalu zatem so odkrili postopek za izdelavo viskozne umetne svile in kasneje še acetatne umetne svile. Kljub raznim pomanjkljivostim umetnih vlaken se je uporaba istih hitro razširila. Nadaljnja raziskovanja kemikov so prinesla nove uspehe na polju umetnih vlaken. Ameriški kemik W. H. Carothers je izdelal prvo sintetično vlakno, ki je pod imenom nylon že leta 1938 prišlo na ameriško tržišče. Potem se je vrstilo odkritje za odkritjem in danes je patentiranih že na stotine postopkov za izdelavo najrazličnejših umetnih vlaken. Današnja industrija umetnih vlaken se je razvila kot samostojna industrijska dejavnost v zadnjih desetletjih iz čiste kemične industrije. Z ozirom na kemični sestav umetnih vlaken ločimo lahko umetna vlakna iz naravnih polimerov, sintetičnih polimerov in pa anorganska vlakna. V prvo skupino, to je med vlakna iz naravnih polimerov, spadajo vsa celulozna umetna vlakna in pa vsa proteinska umetna vlakna. V drugi skupini, to. je pri sintetičnih polimerih, ločimo z ozirom na način izdelave dve veliki grupi, in sicer vlakna, izdelana na bazi polikondenzacije, in pa vlakna, izdelana na bazi polimerizacije. Pod polikondenzacijo razumemo kemični proces, pri katerem se vežejo posamezne male molekule raz- Raztaljena masa Tlačilka Predilna šoba Izpredena vlakna O Shema talilnega predilnega postopka ličnih izhodnih materialov med seboj in po odcepitvi stranskih produktov tvorijo molekularno verigo ali molekulo velikanko. Pod nazivom polimerizacija podrazumevamo kemični proces, kjer se kemično veže mnogo malih molekul enake osnovne surovine v veliko molekulo brez odcepitve stranskih produktov. Raztopljena masa Oljenje Shema suhega predilnega postopka Pri zgoraj navedenih kemičnih procesih dobljeno umetno maso potem raztopijo s posebnimi topili in predejo po suhem ali mokrem postopku. Pri nekaterih vrstah pa dobljeno umetno maso talijo in jo predejo potem po talilnem predilnem postopku. V naslednji tabeli je prikazana razdelitev kemičnih vlaken z ozirom na njih kemično poreklo, hkrati pa je navedeno nekaj trgovskih imen za posamezne vrste vlaken in pa država, v kateri izdelujejo taka vlakna. Poleg spodaj navedenih vlaken pa v raznih državah izdelujejo še mnogo vrst sintetičnih vlaken, vsak dan prinese na tem polju kaj novega. Shema mokrega predilnega postopki-,. Tlačilka Predilna šoba SINTETIČNA VLAKNA polikondenzacije Produkti polimerizacije Poliestri Poliamidi Mešani polimeri Polivinil- klorid Poliakril- nitril Polietilen Dacron Nylon Dynel Bexan Dralon Teflon ZDA ZDA ZDA Anglija DBR ZDA Terylene Kapron Rehovot PeCe Nitrilon Courlene Anglija SSSR Izrael DDR SSSR Anglija Trevira Lilion Kurehalon PCU Orion Northylen dbr Italija Japonska DBR ZDA DBR Enkalene Holandska Perlon Acrilan Rhovyl Crylor Polathene DBR ZDA Franclja Francija Anglija Kot izhodna surovina za izdelavo sintetičnih vlaken služijo največkrat premog, apnenec, nafta in tako dalje. Velika trdnost, elastičnost, odpornost proti raznim kemikalijam, nevnetljivost so splošne lastnosti umetnih vlaken, ki zaradi tega lahko marsikje uspešno nadomestijo naravna vlakna. Sintetična vlakna tudi ne plesnijo in jih ne napadajo molji. Uporaba sintetičnih vlaken je danes že vsesplošna. V industriji uporabljajo tkanine iz sintetičnih vlaken za razne filtre, za delovne obleke v kemični industriji, za električno izolacijo, za cevi in podobno. V trgovinah lahko danes kupimo razne izdelke za vsakdanjo rabo iz sintetičnih vlaken; spodnje perilo, nogavice, kopalne obleke, puloverji, odeje, tepihi, zavese, razne imitacije krzna in še mnogi drugi izdelki iz sintetike nam s pridom služijo vsak dan. PDo Ikrriam (Piše F. Rihtar) (Predzadnje nadaljevanje) p, Ponedeljek 14. septembra sva se poslovila od tok/ (°ga *? najinih gostiteljev. Brez spremstva sva se se n Ji ■ v.ra^a^a Proti severu. Z lokalnim vlakom sva Čenči k a do Katovvic in od tod dalje z brzcem do iutrr* Noč sva prebila v tem mestu in naslednje v tuiin- Potovanje do Lodza. Ker potovanje Lodzi] 1 ponoči ni prijetno, sva potavala podnevi. V Dosmm!? Se javila na direkciji lanarske industrije, v žii-anr? 1 Sm?> se tudi za Prakso v lanarski tovarni hotel,, kJ/' Popoldne sva si ogledala Lodz. V Grand Slovanov Jmer,Vv?-- Ponočevala, sva srečala več Jugo-in drugod njimi tudi znance-tekstilce iz Ljubljane 2irandowunjmaihnrem!Va- *}adalievala potovanje proti 50 km južno ^d VarTaVemTudt,riiS^eT meStU' ki leŽi ijal uslužbenec direkche Jul 1 °a3U 36 SprCt°T ma ihneea leKclJe> s katerim pa smo se zaradi 2irandowu P ZUma srečali šele na cilju, to je v dankMacfjmf 'P18 nekako 30 000 prebivalcev. Nek-ostal-i Aoi 103 tovamarjev je zidani del mesta, pre-tudi i!! ?? pa so. iesene stavbe, ki so dostikrat Franm? «..adstropne in včasih celo dvonadstropne, tovarno ^lr.ard le leta 1826 zgradil tod prvo tekstilno prvotn ’ fato nosi kraj še danes ime po njem. Od kasneiči °Vari?e seveda danes ne obstoja nič več, Dane« ■ lastniki pa so tovarno obnovili in povečali. Imel/// zaP°slenih v tovarni preko 5000 delavcev. 8 rjnj J3, na razpolago za prakso v tej tovarni samo PoiisiL at.° si nisva ogledala največje predilnice na tkalnico01/0/6 zat°rej omejila le na pripravljalnico in oddelkih 6 .toYarne- Seveda sva si tudi v omenjenih nosti fv /gleda a vse boli Površno in brez podrob-to ie oh ° °staIa v tei tovarni ves čas najine prakse, kakor 3 meseca’ bi vedela in se naučila dosti več težke i/I3 SC v tovarnah, kjer izdelujejo izključno vse„.. 3 dr°.vine. Zal sva to ugotovila prepozno. Poleg niso ho, ai lmelf občutek, da naju v to podjetje sploh naiin h C1 pos atk a se .ie le zgodilo na intervencijo Pro.n;lOOVih kolegov- Ker ie bil° tudi v najinem izdei,amu zapisano> da si želimo ogledati tovarne, kjer hovo l?3 vx5°°3aVe za kamione in vagone, je to nji-°vo stališče opravičljivo. iSEEliE Varšavo — Plač Konstitucji Pripravljalnica se deli na 4 manjše oddelke. Ti oddelki so previjalnica osnov, navijalnica votka, sno-valnica in škrobilnica za lan in bombaž. Za previjanje lanenih in bombažnih prej za osnovo uporabljajo ekscentrične križno previjalne stroje firme »Schlaf-horst« za previjanje s preden. Ves material previjajo izključno na konične križne navitke. Brzina previjanja je 140 m/min. Skupno imajo ti stroji 280 vreten. Ena delavka streže 18 vretenom, kar pa zaradi odlične kvalitete lanene preje ni preveč. Poleg teh imajo za previjanje s preden na križne navitke še tri stroje, starejše. poljske izdelave s skupno 150 vreteni. Za previjanje preje s preden na kolutne cevke uporabljajo 8 dvostranskih strojev s skupno 480 vreteni. Na teh strojih dela ena delavka na 15 vretenih. Vsi opisani stroji so starejše izdelave, vendar so zaradi dobre kvalitete preje zelo visoko izkoriščeni. V poskusnem pogonu je popolnoma nov stroj za previjanje preden. Ta stroj je izdelek lanarskega inštituta, izdelan po zadnjih izsledkih moderne tehnike in na osnovi dosedanjih izkušenj. Hitrost previjanja na tem stroju doseže tudi do 800 m/min. V tem času pa so previjali surovi lan Nm 12 LD s hitrostjo 250 m/min. Vodilni valjčki so izdelani iz sintetičnega materiala. Tek stroja je tudi pri visokih obratih zelo miren. Ravno tako nov in moderen je stroj za previjanje enojnih bombažnih prej vvarcopsov na konično križne navitke poljske izdelave firme »Majet-Lodz«. Tudi ta stroj doseže hitrost previjanja do 800 m/min. V tem času so previjali bom- Posvetimo vso pozornost kvaliteti in množični izvedbi X. — jubilejnega STIPII Varšava — severozapadni del baž Nm 40 s hitrostjo 450 m/min. Ena delavka dela na eni strani stroja, to je na 24 vretenih. Za navijanje lanenega votka uporabljajo starejše stroje firme »Seydel-Muller«. Za navijanje na lesene tkalske cevke. Vsi stroji tega tipa imajo skupno 360 vreten. Podobni tem so tudi stroji za previjanje votka firme »Scherrer«. Na teh navijajo samo bombažni vo-tek. Na obojih strojih dela ena delavka na 30 vreten. V istem oddelku je tudi stroj za navijanje lanenega votka v izvitke. Tu navijajo votek iz grobih lanenih prej za tkanje lanenih dekorativnih tkanin in belih lanenih brisač. Samo za te artikle uporabljajo votek v izvitkih, medtem ko za vse ostale pa votek na lesenih cevkah, tudi avtomatskih. r Pisec tega potopisa počiva v Varšavi pred palačo Kulture Gladke lanene in bombažne osnove snujejo na 4 starejših angleških snovalih firme »Schlafhorst«-Cevčnice so avtomatizirane ter ima vsaka po 528 vreten. Zobčaste osnove snujejo na 3 starejših saških snovalih firme »Tille«. Poleg teh imajo popolnoma novo saško snovalo vzhodnonemške firme »VEB TEXTIMA-Burgstadt«, vendar isto ni bilo v pogonu. Škrobilnica obsega tri škrobilne stroje firme »Zu-cker« ter previjalni stroj za neškrobljene osnove. Stroji so starejši, z lesenimi latastimi bobni v toplo zračnih komorah. V vsaki komori je 10 bobnov. Škrob kuhajo za vse stroje v eni odprti kadi, do strojev pa ga transportirajo s črpalko. Pogon vseh strojev je skupen, to je transmisijski. Škrobijo gladke in vzorčaste osnove. Pri škrobljenju vzorčastih osnov je zanimivo to, da vzorec naredijo dvakrat in to: enkrat v grebeno pred škrobilno kadjo in drugič pred osnovnim valjem. Poseben stroj imajo za previjanje lanenih osnov, katere so snovane na angleških snovalih. Stroj je podoben škrobilnemu stroju, le da pri tem odpade škrobilna kad in - sušilna komora. Previjajo gladke in vzorčaste lanene osnove, ravno tako tudi kombinirane bombažno lanene osnove. Transport je v snovalnici in škrobilnici mehaniziran, to pa na tak način, da so pod stropom pripete jeklene tračnice, po katerih tečejo tekalni mački. S tem je prevoz valjev v samem oddelku in v skladišču valjev zelo olajšan. Razsvetljava, zračenje in vlaženje je v vseh oddelkih zelo dobro, tako da pogoji za delo niso pretežki, obenem pa popolnoma ustrezajo zahtevam tehnološkega postopka. ,, .. . ... Konec prihodnjič Vi vprašate — mi odgovarjamo Vprašanje: Kdaj in kako se bo rešilo vprašanje transporta v tiskarno oziroma v avtomatsko tkalnico v stavbi predilnice? l Z. Odgovor: Vprašanje transporta v stavbi predilnice se v bližnji bodočnosti ne bo posebno reševalo, ker za to trenutno nimamo potrebnih sredstev. Delno se bo situacija izboljšala, ko se bo še v letošnjem letu rekonstruiralo obstoječe dvigalo. Novo dvigalo bo močnejše, solidnejše izvedbe in bo imelo za posluževanje, prav tako kot v pripravljalnici, stalnega spremljevalca. To delovno mesto se je pri dvigalu v pripravljalnici izkazalo kot zelo koristno. Delo poteka veliko bolj nemoteno in tudi možnost okvare je manjša, ker z dvigalom upravlja vedno ista oseba. p Rebernik Vprašanje: Kako se v telefonski centrali ugotovi privatni telefonski razgovor, če koristnik tega sam ne prijavi? M g Odgovor: Privatne telefonske pogovore ugotavlja službujoči telefonist tako, da sumljivim pogovorom prisluškuje in nato koristnika tudi vpraša, če je bil to službeni, oziroma privatni pogovor. Seveda pa telefonist vsebino razgovora obdrži v tajnosti. Privatni razgovori se od strani uprave ne omejujejo, k obračunavanju pa se je pristopilo zaradi tega, ker so pristojbine za privatne razgovore v zadnjem času dosegle 4000.— do 5000.— din me-sečno. p. Panjan Vprašanje: Kaj je ukrenila uprava proti osebam, ki so v zadnjem času v našem podjetu izvršile tatvino? O. U. Odgovor: V zadnjem času sta bili v našem podjetju izvršeni dve tatvini. V prvem primeru je bila oseba, katera je izvršila tatvino elektromotorja, kazensko odpuščena. V drugem primeru, pri tatvini preje pa je oseba samovoljno zapustila podjetje, preden je bil proti njej uveden dis.ciplinski postopek. p. Panjan Prireditve za 1. maj ŽIVEL 1. MAJ, PRAZNIK DELA Akcije za okrasitev tovarne so se pričele z generalnim čiščenjem posameznih prostorov in kasneje strojev. Kljub mnogim težavam smo 1. maj dočakali res dostojno in nepravično bi sodil tisti, ki bi temu ali onemu posamezniku ali skupini podaril več pohvale kot ostalim. Ko smo v soboto 30. aprila zapuščali tovarno, smo imeli resnični občutek praznika. Zastave so vihrale in slavolok preko ceste je pozdravljal delovne ljudi. V petek 29. aprila smo se zbrali na svečano sejo Političnih organizacij in organov samoupravljanja. J>eja je bila posvečena prazniku 1. maja. Sejo je vodil tov. Vinko Kern, govornik o pomenu in zgodovini h maja pa je bil sekretar Občinskega komiteja ZK Oomžale tov. Zdravko Troha. Na predvečer ob 20. uri smo priredili za Jaršane m okoličane ognjemet, ki je za kratkih 15 minut risal v nočno, deževno nebo svetlobne efekte, ki so dajali duška veselju bližnjemu delavskemu prazniku. V nedeljo so se oblaki umirili. Čeprav je bilo še ladno, smo se veselili dejstva, da je dež končno le Prestal padati. Celotno posvetilo je bilo osredotočeno na parad° v Ljubljani. Številni gledalci so videli parado na kraju samem, mnogi pa so spremljali dogodke Preko televizijskih zaslonov oziroma radijskih sprejem-! ,ov' V paradi je sodelovalo tudi 30 deklet iz Indu-b 1 * °b|e^ene v tiskana in barvna poletna krila ter e e majice so učinkovale ljubko za vsakega strogega ocenjevalca. z jaRŠKIMI sahisti je igral mednarodni MOJSTER STOJAN PUC SIMULTANKO .Se v Predpoldanskih urah zbrali ša-tunki . UPLATI in okolice, da sodelujejo na simul-eovnr na kjteri je igral tov. Stojan Puc. Kratek raz-i„r , z mednarodnim mojstrom je bil kaj žalosten za da 'i Ca’ Saj reke^> da bo 30 nasprotnikov hitro zmlel, drno ” ‘,meli še kai od nedelje. Zgodilo se je nekoliko Sace, kar pa vseeno nismo pričakovali. iz TNTvrrnl ^voran' so se zbrali šahisti. 16 jih je bilo n u PLATI in 14 gostov iz okolice. Po kratkem PoH°V°-U 'n pozdravu, katerega je imel tov. Lado gorsck, se je igra pričela. V prvih potezah smo se L c ^gledali in ugotovili, da je bil najmlajši igralec n... tiorut Jeraj, star 9 let in najstarejši tov. Janez ar’ s*ar 54 let. Bilo je torej res vse zastopano. No, ahh a 60 minut je napravil tov. Puc 300 potez ali 10 odov, v io, potezi res še ni nihče klonil. Toda, krap ° n* na t°, da bo kdo dobil. Prvi je položil i. d Ja b)v- Mičo Bulič, in sicer v 17. potezi. Potezo raivi 6 k^ond tudi tov. Kržan. Za 20 obhodov je 1»,’ mednarodni mojster v igri proti 30 igralcem mmut ali dve uri in en četrt. V 137. minuti je miziral v dobrem položaju tov. Krajšek (kibici so u Pripisovali zmago, toda — bolje je imeti vrabca Y roki kot goloba na strehi). Za- 30 obhodov je rabil ov. Puc 186 minut, torej več kakor 3 ure. To edino u ni uspelo, da bi nas v normiranem času »zdelal«. 0 ^cSa trenutka je bilo 5 remijev, zgubila pa sta že ajmlajši in najstarejši igralec. V zabavo naj povem, da je Borut še igral, medtem ko je njegov očka že zmrznil. Zadnjo potezo je vlekel tov. Puc v 190. minuti in kasiral zadnje igre v svojo korist. Rezultat je bil 27 in pol proti 2 in pol točke ali kratko, razen petih remijev je vse partije zmagal. Številni igralci in še več gledalcev je obiskalo prireditev. Želimo si še podobnih turnirjev pa tudi to, da bi prihodnjič igrali tudi naši najmočnejši igralci, katerih tokrat ni bilo. MLADINSKO ZBOROVANJE V ZBILJAH Mladinska organizacija našega podjetja je priredila v ponedeljek, 2. maja, mladinsko zborovanje v Zbiljah, katerega se je udeležilo 85 mladincev in mladink. Imeli smo srečo, vreme je bilo zelo lepo. Ko smo se zjutraj ob 8. uri zbrali pred vratarnico, smo bili vsi več ali manj slabe volje, ker je nebo bilo oblačno. Toda slabe volje smo se hitro znebili, ko smo se pripeljali do Gamelj, kjer so se nam prvi sončni žarki nasmejali nasproti. Na poti smo si ogledali več zgodovinskih znamenitosti. Najprej smo se ustavili pri spomeniku pod Rašico, kjer je počila prva partizanska puška. Od spomenika smo se napotili na dom narodnega heroja Staneta Rozmana, kjer nam je tov. Kern, sekretar naše OO ZK, povedal nekaj besed o njegovem življenju, delu in junaštvu. Od tam smo se podali na ogled hidrocentrale v Medvode, kjer smo se na kratko seznanili s tem, kako pridemo do električne energije. Končno smo prišli v Zbilje, kjer je bil cilj naše poti. Zbrali smo se na travniku blizu jezera. Tam nam je tov. Kern podal kratek referat o zgodovini 1. maja. Po referatu je pa sledilo malo zabave. Nekateri so se vozili po jezeru, drugi so se preizkušali, kdo bo napravil več krogov z zračno puško, ostali so se malo zavrteli po taktih Ludvikovega seksteta. Ob 20. uri smo se poslovili od Zbilj, vsi z željo v srcih, da bi bilo še kdaj tako prijetno zborovanje. TEKMOVANJE V STRELJANJU Še preden je napočil sam praznik dela 1. maj, so se naši vrli strelci pomerili v strelskem tekmovanju. Kljub hladnemu vremenu so bili doseženi dobri rezultati, saj je zmagovalec zadel skupno 176 krogov. Podrobnejši rezultat nam pove dalje, da se je uvrstilo na prvih pet mest res pet najboljših strelcev, ki so svojo »formo« tudi tokrat potrdili. Zmagovalec streljanja v počastitev 1. maja je postal tovariš Ivan Ferlič, sledijo Miro Šimic, Franc Pirc, Franc Rihtar, Viktor Lamberšek, Stane Brulc, Karel Postržin, Drago Mrdjenovič, Jernej Ručigaj, Franc Jeraj itd. Skupno je tekmovalo 43 strelcev. Najboljša ženska tekmovalka je bila tovarišica Magda Kavčičeva, ki je s 129 krogi zasedla v skupnem plasmaju (mešano moški in ženske) 32. mesto. X. ST/P/ naj bo misel vsakega našega športnikal Q 6 Vodni kalandernov stroj naše oplemenitilnice Kako smo delali v mesecu marcu 1960 Izpolnitev količin, plana: Mesečna izpolnitev plana Primerjava z letom 1959 kumulativa Leto 1959 indeks 100 Predilnica . 76,6 % 82,3 % Tkalnica . . 93,8 % 117,0 % Gasilske cevi 79,0 % 34,6 % Zatkani votki 95,2 % 108,0 % Izpolnjevanje norm: Predilnica 112,6% v normi je delalo 265 delavcev Tkalnica 113,8 % v normi je delalo 466 delavcev Oplemenitil. 115,8 % v normi je delalo 82 delavcev Tiskarna 118,0 % v normi je delalo 23 delavcev Pogon, oddel. 115,3% v normi je delalo 98 delavcev Nameščenci 117,1 % v normi je delalo 64 delavcev Povprečno preseganje norm za celo podjetje je bilo 114,1 % in je v normi delalo 998 delavcev. Konec marca smo imeli zaposlenih 1113 delavcev in 9 vajencev. Prekinitev električne energije ni bilo. V predilnici še nadalje držimo produkcijo nižjo zaradi večjih zalog lastne preje. V tem mesecu je bilo še precej izostankov zaradi epidemije gripe in je v tkalnici izpadlo 23 milijonov votkov. V čem bomo tekmovali prihodnji teden? V počastitev DNEVA MLADOSTI, ki je vsako leto na rojstni dan našega maršala TITA, se v našem podjetju že tretjo leto zapovrstjo prirejajo razna športna tekmovanja. Komisija za pripravo tekmovanj se je zedinila, da se bodo tekmovanja vršila v tednu od 16. do 21. maja, to je prihodnji teden. Za informiranje vam navajamo, kako in kje se bodo vršila ta tekmovanja. Tekmovalo se bo v naslednjih panogah: šah, lahka atletika, namizni tenis, med- . obratno tekmovanje v odbojki, streljanje in balinanje. Naše organizacije so za ta tekmovanja poklonile za zmagovalce posameznih disciplin stalne prehodne pokale. Posamezni zmagovalci bodo prejeli naslednje pokale: za šah — pokal DITTS; za streljanje — pokal OO ZK; za namizni tenis — pokal Konoplana; za atletiko — pokal Mladinske organizacije Induplati in za balinanje — pokal (majoliko), nagrado naše menze. Tekmovanja se bodo vršila: streljanje na strelišču poleg (zaprte) menze, kjer se bo — na balinišču — odvijalo tudi tekmovanje v balinanju. Namizni tenis bomo igrali na odru naše dvorane. Atletiko bomo priredili na našem lepem igrišču za tovarno in takoj zraven nje na manjšem igrišču bomo igrali odbojko. Zmagovalcem v odbojki poklanja pokal TVD PARTIZAN Jarše. Preko naše zvočne postaje ste že obveščeni o tekmovalnih pravilih za posamezne panoge, ravno tako o dnevih, ko se bodo vršila posamezna tekmovanja. Še je čas, da se prijavite za posamezne panoge in tekmovanja, katera bodo prihodnji teden. Želimo, na das bo čim več in, da bi se športno razvedrili. Novo v naši tiskarni Konec marca letos smo zamenjali iztrošene tiskarske vozičke v filmski tiskarni z novimi. Stari vozički domače izdelave niso več omogočali brezhibno tiskanje in je bilo vprašanje nabave novih, primernih vozičkov postavljeno v tem obratu na prvo nujnostno mesto, če smem ta izraz uporabiti. Vozičke smo naročili in nam jih je tudi dobavila znana firma za podobne stroje Zimmer’s Erben V Kufsteina na Tirolskem v Avstriji. Vozički so sorazmerno dragi, vendar imajo določene kvalitetne prednosti pred drugimi. Med dobre lastnosti lahko štejemo neserijsko izdelavo, ker so izdelani točno po naših merah in sm« jih tako postavili »iz vlaka na mizo«. Voziček ali vozički so konstruirani tako, da omogočajo premikanje z eno roko, torej z eno samo ročico, katero je mogoče prestaviti levo ali desno, kakor pač komu bolje prija-Dviganje in spuščanje vozička je regulirano in se vrši postrani z minimalno višinsko razliko, kolikor je to neobhodno potrebno. Naprave za namestitev raport-nih vijakov in njihovo pritrditev na voz so enostavne in praktično rešene. Zaključno, voz je sorazmerno lahek in zelo stabilen ter ne dovoljuje premikov. Morda bo treba preurediti višino hodnikov med mizami, toda — o tem bo odločal čas. Verjetno se bodo tiskarji privadili novim vozičkom in seveda novi višini. Zadnja možnost so še vedno odprta vrata, za katero se pa tehnično ne navdušujemo. 7 let dela v tiskarni nas je marsikaj naučilo. Zamenjava voz nam je omogočila preciznejše delo, kar postaja z dneva v dan nujnejše in bo prav kmalO mogoče plasirati na trg le kvalitetne izdelke. To b° s tiskanjem na novih vozičkih v dokajšnji meri omogočeno. Prepričani smo, da bomo že v bližnji prihodnosti lahko potrdili nujnost zamenjave, katero smo že Št. 5 O delu smučarjev sn FY?tekli mesec, ko je dolina že zelenela in cvetela, Drvcmt* smucarii priredili na Krvavcu tekmovanje za vaim, *vo, Y Slndikalni podružnici, katera je zmago- nrph r?a- le^° 1969 t°v- Burja Matevžu poklonila tudi prenodni pokal. tivaZu1*Se.je tekmovanja udeležilo le 10 članov kolek-'rjT^teri pa so se potrudili in res športno tekmovali, čari«,? ,dl?! kasneje, to je 17. aprila, se je 6 smu-tpvifi na Zelenici tekmovanj za prvenstvo nien l ni, ■ tovarn LRS. Tokrat vreme ni bilo naklo-snee 1 tekmovalcem niti prirediteljem. Novozapadli gnal’ 3u pokriI poledenelo strmino na plazu, je po-1609™ J1, v kosti mnogim tekmovalcem tako, da je cev nH inn progo Prevozilo do cilja le 57 tekmoval-so Prijavljenih. Prireditelji — vrli Tržičani — da in “Potrudili«, da je bila proga težka, k temu še, novn7-,v^Yn-celotna Proga en sam kos ledu, pokrit z katern pa snegom. Krona vsega je bila' še megla, šteto ,,Je, .?k°k Zelenice preganjala močna burja. Na-movit . fseine so vplivale, da mnogi prijavljeni tek-PrinnmLniSO ,vzeli niti startnih številk. Vkljub mnogim reditJvbam’ kl so blle nemalokrat tudi pikre, so pri-eiji vztrajali pri svojem in tako se je zgodilo. Prav =ani naše.ga kolektiva so vsi prispeli na cilj, če-del vnin oaredili na progi nekaj pik in imeli pretežni slednta Je precei mehka kolena. Naši so zasedli na-Buria M^eSta:n^Burja. kletod 25., Strojan Janez 26., ter Urbanija^Tone ^diC Franc 28'> Jeretin Peter 34. niso nad3o?i5i^tnimi optičnimi Tržičani naši uspehi res dobro vol in in V866^0 Pa velja pri množičnosti postaviti mestu. J “ sportno sodelovanje pred željo po prvem Naši tekmovalci na Krvavcu Masiv »Zelenice« mb dla kicmika Za las je manjkalo, pa bi me tokrat ne bilo. Sem hotela namreč v srednji vek, to je v tisti čas, ko so z osli tovorili material iz doline v hrib in obratno. Nekateri nekaj podobnega za tkalnico v drugem nadstropju predilnice predlagajo. Sele ko sem sladki bencin oblizovala, sem se zavedala 20. stoletja. Hudobneži so nekemu motoristu sladkor v tank za bencin stresli in tako je »konjiček« obstal. Ja, ja, mi je zadnjič I. zaupno rekel, veš Špela, kdor jamra, ta si bo v bližnji prihodnosti motor nabavil, kdor pa zelo jamra, ta pa ima resen namen avto kupiti. Brihtna ugotovitev, sem se zahvalila in šla gledat tiste polomljene kljuke za obleke. Pravijo, da so jih naši polomili, ko so svojo moč preizkušali. Sicer ne vem, če je tako, ker obstoja možnost, da so pomagali podirati menzo — ki je letos v planu. Tudi abecedo že znam, tako imata besedi pamet in promet začetni črpi P, kar pa še ne zadostuje, da bi imeli o pametnem prometu tudi predavanje, ki se tudi s P začenja. Če bi hoteli vedeti, zakaj slednjega ni bilo, bi morala uporabiti novo črko, in sicer, ker so se o tej zadevi pogovarjali po telefonu. Tudi vročina in poletje se bližata. Ker so klimatske naprave drage, so si v finančnem knjigovodstvu izmislili nov način ohlajevanja. Stopiš pod okno njihove kanclije, oni te pa od zgoraj polijejo. Upam samo, da me voda ne bo odnesla in vas do prihodnjič lepo pozdravljam z apelom na ženski spol, katerega vabim, da sodeluje na letošnjem STIPI. Sama sem se že prijavila, ve pa to storite čimprej Vaša Špela Personalne spremembe VSTOPI : 1. Kuralt Tilka, upravnica koče na Mali planini, vstopila dne 1. IV. 1960, 2. Furar Albina, vstopila na delovno mesto tkalke, dne 7. IV. 1960, 3. Keržanko Kristina, vstopila na delovno mesto tkalke, dne 7. IV. 1960, 4. Kranželič Dragica, vstopila na delovno mesto pomočnika v oplemenitilnici, dne 7. IV. 1960, 5. Malež Marija, nameščenku v materialnem knjigovodstvu, vstopila dne 7. IV. 1960, 6. Muhič Gabrijela, vstopila na delovno mesto tkalke, dne 7. IV. 1960, 7. Rajhard Franc, vstopil na delovno mesto dvoriščnega delavca, dne 7. IV. 1960, 8. Poravne Marija, vstopila na delovno mesto uslužbenke v komerciali, dne 12. IV. 1960. IZSTOPI: 1. Koželj Ivan, ključavničar, izstopil na podlagi odpusta, dne 26. III. 1960, 2. ing. Japelj Miha, ing. kemije, izstopil zaradi odhoda na odsluženje kadrovskega roka, dne 30. III. 1960, 3. ing. Babnik Ladislav, Ing. strojnik, izstopil zaradi odhoda na odsluženje kadrovskega roka, dne 30. III. 1960, 4. Lajovic Milan, dvoriščni delavec, izstopil sporazumno z upravo podjetja, dne 30. III. 1960, 5. Levec Jernej, delavec v oplemenitilnici, izstopil sporazumno z upravo podjetja, dne 31. III. 1960, 6. Skrlep Marinka, vdevalka v tkalnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 31. III. 1960. 7. Friškovec Jože, ključavničar, izstopil na podlagi lastne odpovedi, dne 31. III. 1960, 8. Zobavnik Anton, delavec v oplemenitilnici, izstopil sporazumno z upravo podjetja, 9. Kunstelj Ivanka, motovilka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 31. III. 1960, 10. Škarja Marija, delavka v adjustirni, izstopila zaradi upokojitve, dne 31. III. 1960, 11. Hribar Marija, uslužbenka v komerciali, izstopila na podlagi lastne odpovedi, dne 31. III. 1960, 12. Brandšteter Barbara, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 1. IV. 1960, 13. Kolar Boža, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 1. IV. 1960, 14. Štrukelj Jože, dvoriščni delavec, izstopil zaradi odpusta od strani podjetja, dne 2. IV. 1960, 15. Zupan Franc, ključavničar, sporazumno premeščen v drugo podjetje, dne 11. IV. 1960, 16. Hatlč Ruža, predica, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 15. IV. 1960, 17. Skolic Vida, previjalka v pripravljalnici, izstopila na podlagi lastne odpovedi, dne 15. IV. 1960, 18. Dimic Amalija, mokra predica, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 16. IV. 1960, 19. Mušič Primož, ključavničar, izstopil sporazumno z upravo podjetja, dne 16. IV. 1960, 20. Gabrovec Anton, dvoriščni delavec, izstopil sporazumno z upravo podjetja, dne 18. IV. 1960, 21. Gostlč Marija, tkalka, Izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 19. IV. 1960, 22. Dornik Marija, previjalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 20. IV. 1960, 23. Plej Anton, delavec v prejemam!, izstopil na lastno željo, dne 25. IV. 1960. Poročili so se: Orehek Milka iz predilnice, poročena Jevšek. Spored filmov v kinu »Induplati« 21.-22. maja »-Rihard Levjesrčni«, barvni clnemascop 28.-29. maja »Plavolasa pocestnica«, barvni vista-vision film 4,- 5. junija »Arlvederci Roma«, barvni clnemascop film H,—12. junija »Moderna devica«, črno beli film . Predstave so v sobotah ob 20. uri in v nedeljah ob 17. in 19. uri. Uprava kina TVD PARTIZAN Jarše bo priredil v času med 23. in 29. majem TELOVADNO AKADEMIJO v naši dvorani, na katero Vas že danes vljudno vabimo!