ALTERNATIVNA PREHRANA IN
BOLNIK Z RAKOM
Dražigost Pokorn
Uvod
Alternativna prehrana je del alternativne medicine. Alternativna medicina je medicinski sistem,
ki uľadno medicino izključuje in je nasprotje uradno priznani medicini.
Ljudska medicina 
je del ljudske kulture in je praviloma tudi del alteľnativne medicine.
Razšiľjena 
je med najširšimi sloji prebivalstva v pomenu popularne medicine' Komplemen-
tarna, tudi alternativna medicinska metoda, lahko dopolnjuje s svojimi metodami uradno ali
neurano medicino. če metoda dopolnjuje uľadno medicino, ker jo je ta priznaira z znanstvenim
pľeverjanjem, preneha biti alternativna metoda'
V zadnjem desetletju se v industrializlranih dĺźavah vedno bolj pojavlja zanimanje za tradicio-
nalne in alternativne sisteme zdľavljenja' Tako npľ' v ZDA se tretjina prebivalstva vsaj delno
posluŽuje alteľnativnega načina zdravljenja iďali preventive civilizacijskih bolezni. Podobnoje
tudi že v Sloveniji.
Da bi zagotovili vamo in učinkovito uporabo tradicionalne medicine, Svetovna zdľavstvena
organizacija podpiľa izobraźeva|ne in raziskovalne dejavnosti, centľov za alteľnativno medicino.
Cilj teh centrov 
je ocenjevanje alteľnativnih metod oziĺoma nekonvencionalnih oblik zdravljenja.
Nekateľe metode alternativne medicine so z vidika obstoja, kot tudi svoje učinkovitosti
znanstveno bolj, druge pa manj dokazljive. Poseben pľimer pa pľedstavljajo tisti alteľnativni
medicinski sistemi, ki jih priznava dtźava. S tem postaja tľadicionalna medicina uradna
mcdicina ali uradna alternativna medicina. To pomeni, da bolnik lahko izbeľe zdravnika
zahodne ali tradicionalne rnedicine, ali se zdľavi po obeh metodah, pri enem ali obeh terapevtih.
Največkľat zdravljenje dopolnjujemo z tradicionalno, medicinsko metodo zdravljenja ali
pľeventivno metodo, ki ne škoduje, lahko pa koľisti zdravju.
V prehrani običajno zasledimo neko izjemo, npľ. ali smo samo vegetarijanci ali samo mesojedci
(vsejedci). oboje' istočasno, ni mogoče. Pľav zaradi tega so se ohĺanile predvsem tiste oblike
alternativne prehrane, ki so hranilno in energijsko uravnotežene s potrebami človeka' Preprečujejo
nastanek deficitamih bolezni, lahko pa imajo še dodaten, zdravilen in preventiven, učinek na zdravje
človeka, ki je znanstveno bolj ali manj dokazan. Danes poznamo veliko število altemativnih diet, ki
jih objavljajo dnevni časopisi . Te diete lahko razdelimo na dva dela, na tradicionalne oblike prehľane
in na "boom'' diete, novejšegaizvoĺa, ki pogosto temeljijo na nekem znanstvenem odkritju'
Tľadicionalni načini prehrane temeljijo na prehĺambenih izkušnjah populacij ljudi' ki tako
hrano uživajo že stoletja, epidemiološke študije pa bolj ali manj potrjujejo njihovo dietno
učinkovitost (Tabela 1).
Prof. dn Dražigost Pokorn, dr med.
Medicínska 
Jhkulteta, 
Inštitut za higieno, Ljubljana
30

Glede na vrsto živil in hranil ter pripravo hĺane je prehľana lahko mešane sestave, pretežno
rastlinske (vegetarijanske) ali mesne sestave' ogljikohidratni tip pľehľane vsebuje nad 507o
ogljikovih hidratov energijske vľednosti obroka hľane v primerjavi z beljakovinsko-maščobnim
tipom, ki vsebuje več kot 5ovo eĺergije iz beljakovin in maščob.
Tabela 1. Prehrana in rak (večje epidemiološke študije)
1. Harvardska študija - 90.000 žensk
Redno uživanje mesa' več kot 100 g na dan povzroči Ż,5 kĺat večje tveganje za
nastanek raka na debelem črevesju, v primeľjavi z vegetaľijanci.
2. Therese A. Dolech: MRFIT Coordinating Center in Minneapolis - 6.000 odraslih
moških
Umrljivost zaradi ľaka je manjša pri osebah, ki ľedno uživajo moľske ľibe (ĺo-3
maščobne kisline).
3. Ameriška študija - 34.l98 oseb,
Adventisti 7 dne; Povečana količina zaužitega mesa poveča tveganje za nastanek
pljučnega ľaka; redno in pogosto uživanje sadja pa zniža tveganje raka.
4. Švedska študija - 600 oseb
Redno uživanj e zeĺja, cvetače, brokolija, bľstičnega ohrovta zniźa tveganje za
nastanek raka na debelem črevesju'
5. Japonska študija - 26.1 1 8 oseb starih nad 40 let
Pivci alkoholnih pijač so imeli 4 krat večje tveganje za nastanek raka na debelem
čĺevesju kot abstinenti.
6. Švedska študija - 6230 pivovarjev z najmanj 19 let delovne dobe
Pivci piva so imeli več ľaka (zlasti na danki) kot kontrolna skupina' Pivovarji so v
povprečju popili 7 krat več piva kot kontrolna skupina.
Vir: Willet WC. New Engl. J Med 1990;323:1664-72. Karmali RS. J Int llĺed 1989;252(Suppl)
I):l97-200. Fraser GE in sod. Am J Epidemiol 199I;133:683-94. Zhang Y' Pľoceeding of the
National Academy of Science 1992;89:Ż399-403. Fľendenkein JL. Nutrition and Cancer
1990;13:101-9.
Ta način prehraneje slab, z izjemo mediteranske prehrane. Altęrnativno prehrano |ahko delimo
tudi glede sestave presne hrane. Tako npľ. gibanje za "źivo hrano'', švicarski pľaktiki, uŽivajo
povsem surovo hrano. Surova hrana, zizjemo izbranega in dobro opľanega sadja in zeĺenjave,
je lahko škodljiva za zdravje, še posebno če vključuje surovo meso' jajca itn' (Tabela 2).
31

Tabela 2. Yrste prehrane
Ä. Glede na vľsto živil
1. Mešana
vključuje vso hrano Živalskega in ľastlinskega izvora
2. Vegetarijanska
lažj a oblika vegetarij anstva
(lakto_ovo-vegetaľij anci), odklanj aj o le meso
zmerni vegetarijanci ali frutarĺjanci
odklanjajo meso in živalske proizvode
(uživajo npr. pecivo pripravljeno z jajci, mlekom)
stľogĺ vegetaľijancĺ
- vegan: uživajo samo rastlinsko hrano
- strogi frutarĺjanci: uživajo le sadje in lupinasto sadje
3. Mesna:
vsi dnevni obľoki hrane vsebujejo meso in mesne izdelke, mlečne izdelke' ribe' jajca itd.
B. Glede na hranilni sestav
1. ogljikohidľatni tĺp
(več kot 50Eo zauž.ite energije je ogljikovih hidratov)
2. Beljakovinsko maščobni tĺp
(več kot 5ovo je beljakovin in maščob)
c. Glede na kolĺčino presne hľane
1. Mešana:
a) glede na higiensko-dietna načela
(do okoli 357o izbranega suľovega sadja iďali zelenjave)
b) alternativne oblike
(do okoli 757o suľovih živil) (biogeni pĺaktiki)
2. Povsem suroYa prehľana
(švicarski praktiti - gibanje za "tivo hrano"
3, Povsem kuhana hľana (npr' nekateľe ĺliete)
32

Tbadicionalne vrste prehrane
Na Tabeli 3 prikazujemo tradicionalne in druge oblike pľehľane, ki se ujemajo s pripoľočili
zdľave prehľane (SZo 1998). Številne epidemiološke študije so potrdile vrednost teh oblik
pľehľane. Dokazale so' da populacije ljudi' ki uŽivajo tako prehľano manj pogosto zbolevajo za
rakom in đrugimi boleznimi kot drugi.
Tabela 3. Alternativne oblike zdľave prehľane 
*
azĺjska pľehrana (aponska in kitajska tradicionalna kuhinja)'
mediteranska prehľana (grška' italijanska, španska, portugalska; del Turčije, Maľoka,
Tunezije, Libanona, Sirije),
vegetaľijanska prehrana (zlastt z dodatki mleka' jajc, rib ali perutnine),
ribja (eskimska) prehrana,
makľobiotična prehrana,
prehľana lovcev in nabiľalcev (pľehrana v paleolitiku).
* 
Tbadicionalne in dľuge oblike prehľane, ki se ujemajo s pľiporočili zdrave prehľane
(wHo 1998)
Vir: Tluswell AS. Am J Clin Nutr 1998;67:585-905
Tradicionalna azĺjska prehrana, ki jo predvsem predstavljata klasična kitajska in japonska
kuhinja, vključujeta veliko zelenjave, riźa a|i drugih žitnih izdelkov ali semen, stľočnic,
ponekod tudi veliko ľib, zelo malo pa mesa klavnih živa|l, jajc, mleka in mlečnih izdelkov.
Prehľanaje tipični ogljikohidratni tip prehrane z veliko zaščitnih snovi, antioksidantov, balasta
in omega tri maščobnih kislin (Slika 1). Pravo nasprotje predstavlja mediteranska kuhinja, ki
je maščobno-beljakovinski tip pľehrane z več kot 4o?o maśčob, ki so dobre' keľ izhajajo
predvsem iz o|jčnega olja (Slika 2). Mediteĺanska prehrana vsebuje številne zaščitne snovi
(Tabela 4)' ki varujejo pred ĺakom in boleznimi sľca in ožilja.
Tabela 4. Pomembna varova|na živila v mediteľanski prehľani
Sadje, zelenjava in stľočnice:
zaščitne snovi: vitamini, minerali in flavonoidi (pomembni antioksidanti)
balast
česen: alil-pľopil disulfid, dialil-disulfid
Začimbe: ľožmarin, žajbelj (flavonoidi; antioksidanti)
Rdeče vino: fenolne spojine, deľivati flavona (antioksidanti)
o|ivno o|je' namęsto trdih maščob in drugih olj:
oleinska kislina
Morske ribe, namesto večjih količin mesa klavnih živali:
ĺo-3 maščobne kisline
Lupinasto sadje: ałinolenska kislina
(podobno delovanje kot or-maščobne kisline)
JJ

SIiKa 1. PIRAMIDA AZIJSKE PREHRANE
enkrat
na
mesec
enkrat
na
teden
po Želii
vsak dan
telesna
aktivnost
dnevno
kozařéc
ali dva
alkoholne
piiače
riŽ in izdelki iz Íiža, testenine, kÍuh,
proso, koruza in niuni izdelki teÍ druga semena
sadie zeleniava
stročnice
orehi
semena
mlečni
izdelki
ribe
slaščice
Vir: Campell TC, Harvard School ol Public Health 1995
Slika 2. PIRAMIDA MEDITERANSKE PREHRANE
Tradicionalna mediteranska dieta temelji na prvotni kretski, grški in
|užno 
italijanski prehrani iz okoli leta 1960.
Podobno prehrano lahko opazimo tudi v ltaliji, Španiii, Portugalski,
južni Franciji, séVerni AÍriki: Maroku, Tunisu; Tuĺčiji, Libiji, Siriji itn.
nekaikrat
na
mesec
nekalkral
na
tedén
vsak dan
1do2
kozarca
vina
kruh, testenine, riž, polenta, krompir itd.
sadle zeleniava
stročnice
olivno olje
mleko in mlečni izdelki
ribe
Vir: Public Hea|th lmplications oĺ Traditional Diet
Haruard school oí Public Health, WHo/FAo 1998
34

Slika 3. PIRAMIDA LATINSKO AMERISKE PREHHANE
Predkolumbiisko obdobie, pred letom 1500 (Azteki' lnki' Maji):
perutnina, race, ribe itn.;
koruza, Íižol, krompir, aÍašidi, sladek krompir, nekatera zrnja;
manioka (kasava in tapioka), paradižnik, avokado' ananas, papaja,
guava, buče,či|i,.pąprike, kakav, med, koruzni alkoholni napitek.
Pokolumbilsko obdobje:
meso klavnih živali: govedo, ovca, konj, prašič itn.;
mleko in mležni izdelki; riž, olive, Vinska tna;
banane, melone, čebula, cvetača, zelje, mangoi sladkor
Piramida představlia zdravo prehrano,
ki vkliučuie prehrano iz obeh obdobij
Vir: HaruaÍd school oĺ Public Health, 1998
centralna in JUžna Amerika, Karibski otoki' 
južni predeli zDA
solata,krompir,sladek
zelje,kaktus
sadie
jabolka,kruhovec,papaja,
avokado,slive,kivi
limone,banane,
ÍiŽol'gomolji,orehi'žita,semena
koruza,riž'kruh,tara,tođili,
kasava,semena
mlečni
izdelki
raki, školike
ribe
(raca,puran)
piščanci
iaica
meso
obóasno
nekatkrat
na teden
vsak
obrok
35

SIiKa 4. PIRAMIDA VEGETARIJANSKE PREHRANE
sadje,
zelenjava
stroěnice
žitni izdelki
tn
żila
semena
orehi,
slašěice
iz jąc
oběasno
manjši
koliiini
vsak dan
pÍl
vsakem
obroku
Tudi latinsko ameriški tip pľehrane (Slika 3) temelji pĺedvsem na sadju, zelenjavi, stĺočnicah,
žitih in semenih z manj maščob, mlečnih izdelkov, mesa in jajc.
Med tradicionalne načine pľehrane lahko štejerno tudi ribjo (eskimsko) dieto. Ribe so manj
kalorične, vsebujejo tudi malo nasičenih maščobnih kislin in so koristne zlasti, če jih
zamenjamo z rdečim, klavnim mesom. V raziskavi (Albeľt CM. JAMA 1998;Ż79:23-8) pa so
osebe, ki so uživale ribe bile tudi bolj aktivne in so dnevno zaužile tudi več antioksidantov' v
sadju in zelenjavi, in so tudi na splošno živele bolj zdravo kot osebe, ki niso uživale rib. Za
tľadicionalno, Íoda źe izumľlo, prehrano imamo prehrano človeka v paleolĺtiku, ki je
beljakovinsko_maščobni tip prehľane z okoli 357o mesa (divjačine) in 65vo sadja in zelenjave s
kvalitetno sestavo maščob in veliko vitamina C (Tabela 5).
36

7o energijske vrednosti
* 
beljakovine
* 
ogljikovi hidrati
* 
maščobe
P/N ľazmerje
Holesterol (mg)
Dietne vlaknine (g)
NaĘ (ng)
Kalcij(mg)
Vitamin C (mg)
34
45
2t
1,41
591
46
690
1580
392
Tabela 5. Prehľana človeka v paleolitiku
p 
= 
polinenasičene, N 
= 
nasičene maščobne kisline
Dnevna pľehrana vsebuje okoli 357o mesa (divjačine) in 56% sadja in zelenjave (vključno z
minimalno količino žit in drugih semen).
* 
Hĺanila v dnevni prehrani z okoli 3000 Kkal (788 g divjačine in Í464 g ľastlinske hrane)
Vegetaľijanska prehľana, zlasti z dodatki mlečnih izdelkov in/ali jajc, lahko pa tudi rib in
peľutnine se uvršča med zelo zdrave oblike prehrane, ker vsebuje veliko zaščitnih snovi (Slika
4)' Pľoblem predstavljajo le tiste oblike vegetarijanske prehĺane (vegans, frutarijanstvo itn)' ki
ne vsebujejo dodatkov živil Živalskega izvora, kaľ lahko hitreje povzroči pomanjkanje
posameznih hľanil, npr. beljakovin, Źelęza, vítamina 86, B12 in drugih. Posebni primer
predstavlja makrobiotična prehrana, kl izhaja iz tradicionalne kitajske medicine in pľehrane
in so jo šele v 18 stoletju odkrili, in temeljito dopolnili, Japonci. Veliko naspľotĺj zatanač,in
prehrane ni zaľadi hranilnega sestava' ki je ustrezen in spada v zdrav način pľehrane (Tabela 6)'
temveč z|astizaradi značilne filozofije, kijo pozna tľadicionalna kitajska (vzhodna) mędicina.
Tabela 6. Sestav dnevnega obľoka hrane (v g 7o źivi|) po makľobiotičnih načelih
- 507o in več žitnih izdelkov,
- lU-I5vo stročnic, ľazličnih semen,
- 25vo zelenjave, vključno z moľsko hľano, algami,
- I5va ali manj živil živalskega izvoľa,
- občasno: sadje in orehi, lešniki, aľišidi itn.
- V manjših količinah fermentirana hľana: sojini izdelki, kisana zelenjava, kislo-mlečni
izdelki, vino, pivo itn.
Osnovna živila so: žitni izdelki, stročnice in semena'
Dopolnilna živila (kot pritoge) so: zelenjava' sadje, živila živalskega izvora,
fermentirana živila.
3t

Povzetek
Bodočnost moderne medicine je v tolerantnem in vzajemnem sodelovanju laične in
profesionalne medicine oziĺoma znanstvene in alternativne (vzporedne iďali dopolnilne)
medicine. Pojav alteľnativne medicine v našem okolju zahteva določen strokovni iďali
znanstveni pristop k temu pľoblemu. To pu lahko naĺedi higiena prehľane' ki pľoučuje vplive
hĺane in pľehrane na boljše ali slabše zdravje človeka. Vključevanje posameznih metod
alteľnativne medicine v uradno (preventivno in kurativno) medicino je mogoče le z znanstveno
preveľjenimi učinki teh metod' Prehrana je pomembni del pľeventivne in kurativne, uradne in
alteľnativne medicine, oziroma primarne, sekundarne in teľciame pĺeventive raka'
Literatura
l. Alderman MH, Cohen H, Madhavan S. Dietary sodium intake and mortality: the National
Health and Nutľition Examination Survey (NHANES). Lancet 1998;351:781-5'
2' Benedich A, Deckelbaum RJ. Preventive nutľition. Totowa, Humana Pľess Inc.' 1997; s. 111-
80.
3' Body ES. Konner M. Paleolithic nutľition' A Consideration of Its Nature and Curľent
Implications. N Engl J Med 1985;312:Ż83-9.
4. Burĺ ML, Sweetnam PM. Vegetarianism, dietaľy Íibre and moľtality. Am J Clin Nutľ
198Ż.,36873-'7.
5. Ghiselli A, Seľafini M' Diet and total plasma antioxidant capacity in human. Med Biol
Enoronn 1998;26:l'7 l-5.
6. Huijbľegts Ę 
Feskens E, Räsänen L, Fiđanza F et al. Dietaľy pattern and 20 year moĺtality
in eldeľly men in Finland, Italy, and the Netheľlands: longitudinal cohort study. BMJ
199'7..315:13-7.
7. Thoĺogood M, Mann J, Appleby 
Ę 
McPheľson K. Risk of death from canceľ and ischaemic
heart disease in meat and non-meat eateľs. BMJ I994;308:t66''l'11.
8. Trichopoulou A, Kouris_Blazos A, Wahlqvist ML, Gnardellis C et al. Diet and oveľall
survival in elderly people.BMJ 1995..3lI:145'7 -60.
9. Truswell AS. Practical and realistic approaches to healthier diet modification. Am J Clin
Nutr 1998;583-90.
lO.World Cancer Research Fund. Food, Nutrition and The Prevention of Cancer: a Global
Perspective. American Institute for Canceľ Reseoľch, Washington 1997.
38