VoicncL
NOVO USTAVO V SREČNO BODOČNOST •LOVNIH LJUDI SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE
^^J^^jMMrtMf^MM	■ ■ ffffiiOTffffi^	fflBpPP^^MM^' 1HM1MI
v msm- m
Leto XXVII. Številka 15
Ustanovitelji: obč. konferen Jesenice, K
SZDL ragsggfl iranr
"esenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka
»» Trži« — Izdaja CP Gorenjski tisk 1 55S ■ JHB Glavni urednik Anton Miklavčič	-
Odgovorni urednik Albin Učakar,	*
glasilo socialistične
Kranj, sobota, 23. 2. 1974 Cena: 1 dinar
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
. mednarodni spomladanski sejem od 12. do 21. aprila 1974
V četrtek ob 11. uri se je v Beogradu začela slovesna seja zbora narodov zvezne skupščine, na kateri so razglasili novo ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z razglasitvijo tega najvišjega zakona države, ki pomeni načrt in kažipot za samoupravne odnose in ki je najbolj veren izraz teženj vseh narodov in narodnosti, se je končala plodna petletna dejavnost zvezne skupščine v tej sestavi.
Slovesne seje so se udeležili najvišji funkcionarji SFRJ — člani predsedstva SFRJ, člani izvršnega biroja predsedstva ZKJ, predsedniki republiških in pokrajinskih zvez komunistov, predsedniki skupščin republik in pokrajin, predsedniki in člani zveznega izvršnega sveta, predstavniki sveta federacije in JLA, delegacije SZDL, zveze sindikatov, ZZB NOV, zveze mladine, konference za družbeno dejavnost žensk in zveze rezervnih
vojaških starešin. Na seji so bili tudi člani ustavne komisije, predstavniki vrhovnega sodišča in med drugimi tudi šefi diplomatskih misij, akreditirani v Beogradu; razen tega pa še delegacija narodnoosvobodilne fronte Alžirije, državna partijska delegacija Kube in delegacija čilske fronte narodne enotnosti.
Slavnostno sejo je začel predsednik zbora narodov zvezne skupščine Mika Špiljak in je pred razglasitvijo zvezne ustave orisal zgodovino njene priprave. Točno ob 11.12 pa je Mika Špiljak začel brati odlok o razglasitvi ustave. Zgodovinski trenutek so potem počastili s častnimi topovskimi salvami v Beogradu in vseh glavnih mestih republik in pokrajin. V dvorani je zbor kulturno-umetniškega društva Ivo Lola Ribar iz Beograda zapel himno. Pred poslopjem zvezne skupščine pa je več deset tisoč Beograjčanov pozdravilo ta slovesni trenutek. Po
vsej državi so se takrat oglasile tovarniške sirene. Dan razglasitve pa so proslavili v podjetjih, šolah, ustanovah, garnizijah JLA'in v vseh delovnih organizacijah v državi.
Jeseniški železarji so se na primer zbrali na šestih zborovanjih. Na kranjski železniški por staji so se slovesnosti pridružili vlakovodje. Predsedniki krajevnih skupnosti iz kranjske občine, ki so bili v četrtek ob 15. uri zbrani na posvetu, so prav tako pozdravili zgodovinski trenutek. Pozdravno brzojavko pa je na sredini seji sprejel tudi Medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Skratka, za 21. februar lahko zapišemo, da je bil po vsej državi dan slovesnosti.
»Demokracija ni samo oblika, demokracija mora biti resnična, temelječa na materialni podlagi, materialna, takšna, da jo vsak naš človek enako čuti.. .« je navedel misel tovariša Tita Edvard Kardelj, ko je pred zvezno skupščino 20. septembra 1962 pojasnjeval osnutek ustave, ki je bila potem sprejeta leta 1963. Osvoboditev dela in človeka je bila temeljna misel takrat-
Nadaljevanjena 16. str.
Bolgarska gospodarska .delegacija, v kateri so bili strokovnjaki iz njihove proizvodnje telefonije, so v četrtek obiskali Iskro Elektromehanika Kranj. Ogledali so si proizvodnjo s področja telefonije v Savski loki in novo tovarno na Laborah. Po ogledu so se s predstavniki Iskre in Iskra Commerca pogovarjali o možnostih za sodelovanje. —A. Ž. — Foto: F. Perdan
Naročnik:
Nova ustava — načrt in kažipot za samoupravne odnose
Na četrtkovi seji zbora narodov zvezne skupščine je bil sprejet odlok o razglasitvi nove ustave SFRJ — Odlok o razglasitvi ustave je ob 11.12 prebral predsednik zbora narodov Mika Špiljak — Topovske salve in slavje po vsej državi
Darila za 8. marec v prodajalnah
Kokra Kranj Bled Tržič
Škof j a Loka Gorenja vas Žiri
Metlika Možje, ne pozabite!
KRANJ
Strupena živila
V Beogradu so inšpektorji v temeljiti akciji prepovedali prodajo za skupno 2,600.000 dinarjev blaga. Med drugim so zavrnili 6 ton mesa in mesnih izdelkov, 61 ton mlečnih izdelkov, 1000 kilogramov sadja in 5000 jajc. Delovna mesta je moralo zapustiti 200 delavcev — bacilonoscev.
Manj stanovanj
Slovenska gradbena podjetja so lani dogradila 4685 stanovanj ali okoli 1000 manj kot leto prej. Največ stanovanj beležijo v občini Ljubljana-Bežigrad (408), najmanj (eno) pa v ljutomerski občini.
Nova letala
Po dogovoru jugoslovanske letalske družbe J A T in ameriškega Boeinga bomo leta 1975 bogatejši za štiri nova letala boeing 727, ki so primerna za polete na srednjih progah. Ameriška letalska družba je teh letal doslej prodala že več kot 1000.
Prvič brez izgube
V zadnjih devetih mesecih smo v naši državi elektrificirali 1478 kilometrov železniških prog. Lansko leto bo naše železniško podjetje zaključilo brez izgube, kar je prvič po letu 1965.
Ugotavljanje
izvora premoženja
Na Hrvatskem so do sedaj sprejeli 700 prijav za preverjanje izvora premoženja občanov. Obravnavali so 200 primerov. Tisti, ki so neupravičeno obogateli, bodo morali skupnosti vrniti skupno 20 milijonov dinarjev. Ta denar bodo namenili za socialno ogrožene otroke in odrasle.
Za Kumrovec
Republiški odbor za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu bo najbolj prizadevnim podelil posebna pri-' znanja. Do zdaj so za gradnjo zbrali 78 odstotkov predvidenih sredstev. Največ so zbrale enote -J L A, ki so celo presegle obljubljeni znesek. V Sloveniji smo zbrali 55 odstotkov predvidenih sredstev.
Modernizacija letališča
Zaradi modernizacije in razširitve zagrebškega letališča bo to letališče_ od 24. junija do 26. avgusta zaprto za civilni letalski promet. Preusmerili ga bodo na ljubljansko letališče.
Obisk iz Čila
Na povabilo zvezne konference SZDLJ je prispela v Beograd delegacija fronte narodne enotnosti Čila. Pogovarjali so se o moralni in materialni podpori Jugoslavije fronti narodne enotnosti Čila.
Uvoz gnojil
Zvezni izvršni sklep je sklenil, da bo Jugoslavija uvozila 37.000 ton umetnih gnojil. Za izvoz domačih umetnih gnojil bo poslej potrebno posebno dovoljenje.
Za NE Krško
Predstavniki elektrogospodarskih podjetij Slovenije so podpisali pogodbo o skupnem investiranju in skilpnem najetju kreditov za NE Krško. Podpisali so ga predstavniki vsega združenega dela v slovenskem elektrogospodarstvu.
Jesenice
Člani tovarniške konference ZMS Železarne so poživili delo ideološke komisije tako, da so neaktivne člane izključili, za delo pa navdušili nekaj mladih moči. Pripravili so program dela, ki obsega več seminarjev za mlade samoupravljalce, mladinsko politično šolo, marksistični krožek in več predavanj za mlade novinarje.	J. Rabič
Dijaki jeseniške gimnazije in dijaki srednje ekonomske šole na Jesenicah so v četrtek, 21. februarja, poslušali predavanje strokovne delavke delavske univerze na Jesenicah. Predavala je o naši novi ustavi.	D. S.
Kranj
Kdaj
celoletna mala šola?
Male šole, kot pravimo pri nas tem pripravljalnicam za vstop v osnovno šolo, so se ponekod na Gorenjskem začele že novembra, ponekod pa se bodo pač glede na število predšolskih otrok, prostor in čas pedagogov začele precej kasneje, nekatere šele v marcu. Na Gorenjskem so se zmenili, da bodo letos trajale male šole najmanj 120 ur, le v Skofji Loki bo 70-urna. Minimalno število ur male šole v Škofji Loki ima seveda svoj vzrok. Prejšnja leta so škofjeloško malo šolo financirali starši s svojimi prispevki, letos pa bo stroške male šole krila temeljna izobraževalna skupnost Škofja Loka, ki za sedaj ne zmore več sredstev kot za 70 ur male šole.
Medtem ko je bilo še pred nedav-, nim zelo pereče vprašanje, ali so prav vsi šolarji imeli možnost obiskovati malo šolo pred vstopom v prvi razred, pa zdaj 100-odstotni obisk v mali šoli sploh ni več noben problem tako za Gorenjsko in večinoma tudi za vse slovensko področje. Zdaj si pedagogi prizadevajo spet za nekaj več. Znano je namreč, da so te pripravljalnice za šolo veliko bolj uspešne, če je program razdeljen skozi vse leto, torej celoletne šole. V daljšem obdobju otrok veliko uspešneje razvija svoje sposobnosti kot v intenzivni dvo- ali tromesečni mali šoli. Lep primer so otroci v vrtcih, kjer praktično poteka uspešna mala šola skozi vse leto. Na Gorenjskem se na žalost o celoletni mali šoli šele pogovarjamo in dosedanjim programom male šole vsako leto dodajamo po deset ali dvajset ur, kolikor je pač denarja na voljo, prostora in pa kadra. Medtem pa se drugje že lahko pohvalijo s celoletnimi malimi šolami kot v Ljubljani. Murski Soboti, v nekaterih krajih Dolen jske in drugod.
Če smo že rekli, da je za otroka veliko bolj primernejši daljši in manj intenziven program, je razumljivo, da si bomo za tak program še posebej prizadevali. Ne nazadnje zato, ker ima celoletni program male šole v vrtcih na primer v Kranju le 20 odstotkov otrok — poznejših prvošolcev, 80 odstotkov pa obi-
Podpora občanov
Na prvem programskem večeru v Kranju so razpravljali o šolskih in vzgojnovarstvenih ustanovah v občini Kranj. Poleg članov TIS in sveta za otroško varstvo so se pogovora udeležili predstavniki vzgojnih in varstvenih ustanov ter številni občani.
Razpravljali so o predvidenih sredstvih za vzgojo in varstvo iz republiških virov in menili, da je teh sredstev odločno premalo. V kranjski občini so ob pomoči občanov v zadnjih letih dosegli na tem področju že zadovoljive rezultate tako pri novogradnjah, pri organiziranem varstvu učencev v podaljšanem bivanju itd. V razpravi so se zavzeli za nadaljnji razvoj Me-teh, še posebno, ker so občani pokazali na referendumih za samoprispevek veliko razumevanja. Zato prav gotovo ne bi smeli kakorkoli zadrževati nadaljnjega razvoja.
Ob nekaterih ugotovitvah so sklenili, da morajo v kranjski občini izdelati svoj program in ga ob razumevanju in podpori občanov tudi
ske organizacije pri delu v odborih za SLO v delovnih organizacijah, v izobraževalnih ustanovah in v krajevnih skupnostih. Na posvetu naj bi poslušali tudi predavanje Klasiki marksizma o vojni ter spregovorili o specializiranih organizacijah kot o obliki usposabljanja mladine za narodno obrambo in o skupnem delu ZMS in JLA. Na posvet so povabili tudi predstavnike republiških organizacij ZRVS, ZZB, SZDL, KO LJAO in glavnega štaba SRS za partizanske enote.	A. Boc
Radovljica
Pri občinski konferenci socialistične zveze je bila v torek dopoldne prva seja okrožnega odbora OF. Razpravljali so o programu dela okrožnega odbora. — V torek pa se je sestal tudi medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Razpravljali so o volitvah delegacij kmetov v kmetijskih zadrugah in obratih za kooperacijo. Ocenili so uresničevanje zakona o združevanju kmetov in priprave na ustanavljanje kmečkih sekcij pri krajevnih organizacijah SZDL ter oblikovanje konferenc za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in gozdarstvu pri občinskih konferencah SZDL ter pri republiški konferenci socialistične zveze.
Ta teden so bili v kranjski občini tako imenovani programski večeri, na katerih so predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti razlagali predvideno vsebino dela in utemeljevali potrebe po sredstvih.	A. Ž.
Občinska konferenca ZMS Kranj je za konec tega tedna sklicala v Bohinju posvet o pripravah mladine na SLO. Posvet je regionalni, na njem pa naj bi razpravljali o nalogah ZM pri kadrovanju mladih v vojaške srednje šole, v akademije in v šole rezervnih vojaških starešin ter o nalogah članov mladin-
Radovljica, 22. februarja — Dopoldne se je na redni seji sestal svet gorenjskih občin in med drugim razpravljal o regionalni stopnji za zdravstveno zavarovanje in zaposlovanje v letu 1974. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o osnutku zakona o javnih cestah.
Bled, 22. februarja — Popoldne je bil v dvorani Gozdnega gospodarstva Bled ustanovni občni zbor skupnosti za varstvo okolja. Razpravljali so o bodočem programu skupnosti in med drugim izvolili vodstvo skupnosti za varstvo okolja.	.	A. Z.
Škofja Loka
Občinska konferenca SZDL Škofja Loka je v četrtek, včeraj in danes pripravila posvete za predsednike in tajnike krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti s področja škofjeloške občine. Udeleženci bodo na njih dobili nekatere informacije v zvezi z volitvami ter navodila za nadaljnje delo. V četrtek je bil posvet za predstavnike iz Selške doline, sinoči za Škofjo Loko, danes pa se bodo sestali predsedniki in tajniki iz Poljanske doline.
Prihodnji teden se bodo po podjetjih škofjeloške občine začele ustanovne konference sindikata delavcev.	-jg
Tržič
skuje 100-urno ali letos 120-urno malo šolo. Podoben odstotek bi našli v vseh gorenjskih občinah, izjema je le jeseniška občina, kjer se polovica poznejših prvošolcev pripravlja na Šolo skozi vse leto v vrtcih.
Celoletna mala šola bo torej v gorenjskih občinah za zdaj ostala le še pri željah. Organizacija take oblike bi seveda zahtevala določen denar, prostore in pa kader in ne nazadnje bi morali zanjo ogreti tudi starše. Starši namreč vse preveč poudarjajo varstvo otroka, medtem ko za vzgojne dejavnosti, kot so na primer popoldanske interesne zaposlitve v vrtcih, nimajo ravno preveč posluha.	L. M.
Medtem ko je mehiški predsednik Luis Echeverria že končal uradni obisk v Jugoslaviji in do-potoval v svojo domovino, ki jo bo na njegovo ljubeznivo povabilo obiskal predsednik Tito, si v Washingtonu prizadevajo najti odgovore na vprašanja, ki imajo povečini skupno izhodišče: embargo na prodajo nafte in postopno nadaljevanje urejevanja bližnjevzhodne krize. Tej temi posvečamo tudi današnji komentar.
Washing-tonske dileme
KONEC EMBARGA? Ljubeznivi gostitelj svojih dveh kolegov, zunanjih ministrov Saudske Arabije in Egipta, ameriški sekretar za zunanje zadeve Henry Kissin-ger, si je zadnjih 48 ur predvsem prizadeval doseči dvoje: ukiniti embargo na prodajo arabske nafte Združenim državam Amerike in prisiliti Sirijo, da se udeleži bližnjevzhodnih razprav v Že-nevi.
Zadnje novice pričajo, da so dosegli v washingtonskih razgovorih vsaj zmeren napredek, če ne že kaj več.
Ta umirjeni optimizem utemeljujejo nekateri ameriški krogi s trditvijo, da sta Kissingerjeva gosta prinesla s seboj razmero-
V torek so se v Tržiču sestali sekretarji osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK. Uvodoma so sklenili, da je treba proslaviti 21. in 28. februar, ko bosta sprejeti zvezna in republiška ustava. Dogovorili so se za slavnostna zasedanja družbenopolitičnih organizacij po delovnih organizacijah in po krajevnih skupnostih ter za zasedanja samoupravnih organov. Na njih naj bi poudarili pomen zvezne in republiške ustave. Nato so sekretarji ugodno ocenili priprave na volitve in menili, da morajo biti komunisti še naprej aktivni na tem področju ter sodelovati predvsem z organizacijo SZDL in sindikatom, ki imata pri pripravah na volitve največjo odgovornost. Sekretarji so se zavzeli za to, da ponovno pregledajo liste evidentiranih možnih kandidatov za delegate in jih, če bo potrebno, še dopolnijo. Občanom naj čim prej pojasnijo, kako bodo organizirali letošnje volitve. Sekretarji so nato potrdili zaključke razprav o kongresnih dokumentih in sprejeli poročilo sekretarja komiteja, ki ga je obravnavala četrtkova občinska konferenca ZKS. Soglašali so tudi s predlogi kandidatov za delegate na X. kongresu ZKJ in VII. kongresu ZKS.
-jk
V četrtek je bilo v Tržiču III. zasedanje občinske konference ZKS. Na konferenci, ki se jo je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Martin Košir, so najprej spregovorili o pomenu nove zvezne ustave, ki je bila sprejeta v četrtek, nato pa ocenili priprave na 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS, priprave na volitve, uresničevanje ustavnih dopolnil ter razpravljali o financiranju splošne in družbene potrošnje. Za delegate na 10. kongresu ZKJ so izvolili Janeza Bedino, Pepco Jež in Henrika Peternelja. Za delegate na 7. kongresu ZKS pa Janeza Bonclja, Marjana Dolinarja, Milana
Jazbeca in Petra Megliča.
ma sprejemljiv načrt za rešitev tistega dela bližnjevzhodnih pogajanj, ki zadeva razmejitev sil na golanski fronti.
V grobem je videti ta osnutek načrta takle: Izrael bi se bil voljan umakniti (čeprav ne povsem) z dela zasedenih ozemelj na golanski visoki planoti, Sirija pa bi takoj zatem predložila seznam izraelskih vojnih ujetnikov. Slednje je za Izrael izredno občutljiva točka.
Hkrati s tem pa bi arabske dežele — proizvajalke nafte sklenile, da odpravijo embargo na prodajo nafte v Združene države Amerike.
Oboje bi predstavljalo nekakšen spodbuden uvod v nadaljevanje lani začetih mirovnih pogovorov v Ženevi, na katerih naj bi sodelovala tudi Sirija in pozneje tudi predstavniki Palestincev.
To je scenario — če pa bo res tako, je seveda v tem trenutku čisto nemogoče reči, kajti za kaj takega je vse premalo otipljivih elementov in znanih dejstev. Tako, denimo, ni znano, kakšno stališče bodo do vsega tega zavzeli Palestinci, ki so že drugič preložili zasedanje svojega kongresa, na katerem bi morali jasno in glasno povedati, kako si predstavljajo svojo vlogo v spletu najnovejših dogajanj na Bližnjem vzhodu in kakšne zahteve imajo v zvezi s tem. Dejstvo je namreč, da predstavljajo Palestinci enega izmed dveh osrednjih vprašanj Bližnjega vzhoda (drugi je umik Izraela z zasedenih ozemelj), pa je zato jasno, da bi bila vsakršna rešitev, ki ne bi
-jk
upoštevala njihovih nacionalnih interesov in zakonitih pravic zgolj začasna, negotova in zato tudi malo vredna.
Medtem pa poteka umik Izraelcev in istočasno napredovanje Egipčanov v skladu z na 101. km doseženim sporazumom brez kakršnihkoli zapetljajev. Menijo, da bo razmik .dokončno opravljen v predvidenem roku, se pravi tja do prve polovice prihodnjega meseca, nakar bi bilo mogoče, teoretično vsaj, nadaljer vati pogovore z iskanjem trajnih rešitev. Toda ta ne bo mogoča brez sodelovanja Sirije in kasneje tudi Palestincev, pa se krog tako v nekem smislu sklene.
Zato je več kot pomembno, da zainteresirani dosežejo sporazum o razmiku tudi na Golanu še preden bo ta na Sinaju pri kraju, da bi tako omogočili normalno nadaljevanje poti k miru.
Washingtonski pogovori (ministra Saudske Arabije Sakafa in Egipta Fahmija je sprejel včeraj tudi predsednik ZDA Nixon) utegnejo imeti v tem razpletanju pomembno vlogo, zato je razumljiva pozornost, ki jo v očeh svetovne javnosti tudi vzbujajo.
Tem dialogom pa lahko pridružimo Še skorajšnji obisk sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Kairu, kjer bo prav tako načel trdovratne korenine bližnjevzhodne krize, pri čemer nam ostane upanje, da bo obojestransko prizadevanje dveh supersil to pot uspelo v resnično korist ne samo njiju, marveč predvsem in še posebej neposredno prizadetih.

in
uresničevati.
Predstavniki pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj iz vse Slovenije so se v sredo zbrali v Sevnici na šesti letni skupščini svojega združenja. Ocenili so delo sekcije radijskih postaj in komisije za časopisno dejavnost ter združenja kot celote v preteklem letu in se dogovorili o bodočih nalogah.
Spremljanje javne ustavne razprave, priprave na bližnje volitve ter na zvezni in republiški kongres Zveze komunistov so bile glavne vsebinske naloge lokalnih sredstev obveščanja. Od tako imenovanih notranjih problemov je združenje posvetilo veliko pozornosti urejanju ustanoviteljskih odnosov in drugim vprašanjem v zvezi z uveljavljanjem novega zakona o javnem obveščanju, kije bil sprejet lani v mesecu marcu. Materialna osnova lokalnih sredstev obveščanja je bilo prav tako eno izmed pomembnih vprašanj, s katerimi se je ukvarjalo Združenje. Prav zaradi prizadevanja združenja so bili pokrajinski časopisi upoštevani enakopravno z osrednjimi listi pri delnem regresiranju stroškov za papir v lanskem letu. Veliko pa je pri reševanju materialnih vprašanj pomagala zlasti lokalnim radijskim postajam lastna ekonom-sko-propagandna dejavnost združenja.
Naloge združenja za prihodnje niso nič manj pomembne in zahtevne. Lokalna informacija z uveljavljanjem delegatskega sistema in nove ustave sploh dobiva vse bolj na pomenu, zato bo tudi delo pri lokalnih sredstvih vse odgovornejše in pomembnejše, kakor je poudaril Jak Koprivec, sekretar IS SRS za informacije, ki se je udeležil skupščine. Po potrditvi zaključnega računa za leto 1973 je skupščina razrešila dosedanje predsedstvo upravnega odbora in izvolila novo. Za novega predsednika komisije za časopisno dejavnost je bil izvoljen Juš Makovec, urednik Vestnika iz Murske Sobote, za predsednika sekcije radijskih postaj Te o Lipicer, urednik radijske postaje z Jesenic, za predsednika gospodarske komisije pa Franc Beloglavec iz Murske Sobote. Novi predsednik združenja je Anton Miklavčič, glavni urednik Glasa.
Po uradnem delu so si udeleženci skupščine ogledali tovarno Lisca, ki se je v dobrih petnajstih letih razvila iz obrtne delavnice s petimi zaposlenimi v veliko ter sodobno organizirano in opremljeno industrijsko podjetje s 1300 zaposlenimi in 20 milijardami letnega skupnega dohodka.	-m
ljubljanska banka
Kandidacijske konference
JESENICE
Y	jeseniški občini so v teh dneh začeli s predkandidacijskimi postop-kl v temeljnih samoupravnih skupnostih: temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Na kandidacijski konferenci, ki je bila na Jesenicah v sredo, 20. februarja, so poleg poročila o dosedanjih pripravah na volitve sprejeli
dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora skupščine občine -Jesenice, sklep o postopku delegiranja delegatov iz občinske konference SZDL v družbenopolitični zbor skupščine občine Jesenice in o odnosih med delegati v družbenopo-'t icnem zboru in občinsko konferenco SZDL.
Na kandidacijski konferenci so obravnavali predlog možnih kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine občine Jesenice, predlog Rožnih kandidatov za družbenopo-' t ion i zbor skupščine SRS, za zvezni zbor skupščine SFRJ, predsedstvo ^RJ in SRS, ki jih je evidentirala republiška kandidacijska konferenca.
V	dneh od 22. do 2H. februarja bodo v jeseniški občini pripravili razširjene seje vodstev osnovnih organizacij sindikata v TOZD in v krajevnih organizacijah SZDL. Razpravljali bodo o dosedanjih pripravah m med evidentiranimi kandidati ooločih možne kandidate za člane delegacij svojih samoupravnih'skup-bosti. Menili se bodo tudi o kandidatih za delegate občinskega druž-benopolitičnega zbora ter organov republiške in zvezne skupščine.
I). S.
KRANJ
iVva seja občinske kandidacijske Konference je bila v Kranju v torek Popoldne. Sprejeli so poslovnik konferenc poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve in dogovor med družbenopolitičnimi organizacijami o številu članov delegacij za družbenopolitični zbor (>bcine. Razpravljali so tudi o poznih kandidatih za družbenopoli-'< ni zbor občinske skupščine in o Predlogu republiške kandidacijske Konference o možnih kandidatih za družbenopolitični zbor in ostale organe republiške in zvezne skupome.
poročilo o politični aktivnosti v j "pravahna volitve je podal sekretar vvrS? odbora občinske konferen-da s«VVU Kranc Thaler. Ugotovil je, l<)7() i 't JnVraVe na v°l'tve začele že ' r.	(,a pa so naibnli niivplp v
l)a «0 najbolj oživele bilo v	Decembra lani je
v	k an-,sk' obfini evidentiranih
k»r$w . U,)aj <)k,»K 2(K) možnih StoVa delegate, zdaj pa je evidentiranih 2317 možnih kandida-'v< <>d katerih je 24 odstotkov ni adine ,n 2!) odstotkov žensk. ' o udaril je, dase trenutno v občini še edno srečujemo s težavami, predem zaradi tradicionalnega pojmoma volitev.
J o se je do neke mere pokazalo tudi v razpravi o možnih kandidatih •a družbenopolitični zbor občine.
isati je bilo pripombe, da je med Predlaganimi kandidati premalo Predstavnikov iz krajevnih skupno-? 1,1 vprašanje, zakaj so med kandidati tudi direktorji'. Na vpra-',nJe je odgovoril predsednik občin-'jke konference SZDL Tone Volčič, tekel je, da je z uvedbo družbenopo-M 1( nega zbora legalizirana politika a'užbenopolitičnih organizacij v ^kupščinj jn da družbenopolitične 'Kanizacije določajo v ta zbor svoje elegate. Pri tem pa ni pomembno .eritorialno zastopstvo, ker bodo
ajevne skupnosti imele svoj zbor ^Kupsrini. Prav tako za ta zbor in • or krajevnih skupnosti ne ve J^ejitev glede direktorjev. Direk-I namreč ne morejo biti delegati y enotnem zboru združenega dela R skupščini. b() i)n^e,enca je potem sklenila, da družbenopolitični zbor občinske bori''"8 imel 30 delegatov. V njem ce e^atov iz občinske konferen-' P° 'z občinske konference svet 'n °bčinskega sindikalnega a ter po :) delegati iz občinskega
v za a
odbora ZZB NOV in iz občinske konference zveze mladine. Člani konference so se strinjali s predlaganimi JO možnimi kandidati. O tem predlogu bo zdaj stekla razprava v osnovnih družbenopolitičnih organizacijah v občini in na temeljnih kandidacijskih konferencah. Na drugi občinski kandidacijski konferenci, ki bo sklicana do 10. marca, bodo predlog kandidatne liste za družbe-nopolitični zbor že potrdili.
Člani konference niso imeli pripomb na predlog republiške kandi-didacijske konference o možnih kandidatih za družbenopolitični zbor in ostale organe republiške in zvezne skupščine. Potrdili so možne kandidate z Gorenjske. Nazadnje so na konferenci pozdravili predlog, naj zvezna skupščina izvoliJosipaHroza-Tita za predsednika republike brez omejitve mandata.	A. Žalar
RADOVLJICA
Prva seja občinske kandidacijske konference v Radovljici je bila v sredo popoldne. Sestavljali so jo člani občinske konference socialistične zveze in člani občinskih izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij. Na seji so razpravljali o* politični aktivnosti v pripravah na volitve, sprejeli dogovor med družbenopolitičnimi organizacijami o številu članov delegacij v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in pregledali predlog možnih kandidatov za družbenopolitični zbor občine. Nazadnje pa so razpravljali tudi o možnih kandidatih za družbenopolitični zbor republike in zveze ter za druge organe republiške in zvezne skupščine.
Poročilo o politični aktivnosti v pripravah na volitve je podal predsednik občinske konference socialistične zveze Janez Vari. Poudaril je, da so se priprave na volitve začele že 1970. leta, živahnejše pa so postale ob lanskih razpravah o osnutku ustave. V občini so evidentirali 1627 možnih kandidatov, od katerih je 22,2 odstotka mladine, 28,8 odstotka žensk in 52,1 odstotka neposrednih proizvajalcev. Ugotovili so, da je takšen sestav ustrezen, da pa je treba tudi v prihodnje skrbeti za ustrezno število žensk in mladine v delegacijah.
Ko so razpravljali o številu članov delegacij v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, so sklenili, da bo socialistična zveza imela v zboru 6 delegatov, zveza sindikatov 5, občinska konferenca ZK 4 ter zveza mladine in zveza borcev po 3 delegate. Tako bo družbenopolitični zbor občinske skupščine imel 21 delegatov. Razpravljali so tudi o predlogu možnih kandidatov za ta zbor. V predlogu liste je trenutno 29 možnih kandidatov. O teh bo zdaj tekla razprava na razširjenih sejah koordinacijskih odborov temeljnih samoupravnih skupnosti, od 3. do 12. marca pa bodo o predlogu razpravljale tudi temeljne kandidacijske konference v občini. Ko so razpravljali o možnih kandidatih za družbenopolitični zbor SRS in zvezni zbor ter za druge organe v republiki in zvezi, so kot možnega kandidata predlagali Franca Podjeda — diplomiranega ekonomista iz Almire.
Nazadnje je kandidacijska konferenca pozdravila predlog, da bi zvezna skupščina Josipa Broza-Tita izvolila za predsednika republike brez omejitve mandata.
A. Žalar
ŠKOF J A LOKA
Na prvi seji občinske kandidacijske konference v Škofji Loki so v torek prisotni najprej sprejeli poslovnik, nato pa obravnavali politične priprave na volitve, predlog dogovora občinskih družbenopolitičnih organizacij o številu članov delegacij v občinskem družbenopolitičnem zboru ter določitev kriterijev za njihovo sestavo, predloge evidentiranih možnih kandidatov za republiške organe, predlog o oblikovanju in organizaciji občinske skupščine, predlog o oblikovanju in volitvah delegacij za občinsko skupščino ter
Delavska univerza
Tomo Brejc Kranj
a) vpisuje v pripravljalne tečaje za vpis na višje in visoke šole.
Ta • •
eeaji bodo za naslednje predmete: matematika, fizika in eniija. Prijave sprejemamo do 9. marca 1974.
h) zbira prijave za vpis kandidatov v avtomehansko delovodsko šolo za šolsko leto 1974/75
evidentirali možne kandidate za občinski družbenopolitični zbor.
Ko je govoril o političnih pripra1 vah na volitve, je predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka Jože Suhic menil, da so bile le-te uspešne, saj so se pričele takoj po 5. seji republiške konference SZDL, široka politična akcija pa se je začela že v avgustu. Se posebej je treba omeniti to, da je dosedanje evidentiranje postavilo v ospredje delavec1 iz neposredne proizvodnje, ženske in mlade ljudi.
Po predlogu naj bi škofjeloška občinska skupščina imela v prihodnje tri zbore: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Zbor združenega dela naj bi bil sestavljen iz 45 delegatov. Delegatska mesta so razdeljena takole: gospodarstvo 31 (industrija 24, gradbeništvo 1, promet 2, trgovina in gostinstvo 2 ter obrt 2), kultura in prosveta 2, sociala in zdravstvo 1, kmetijstvo in gozdarstvo 8 (redno zaposleni 2, kooperanti ti), obrt, komunala in stanovanjska dejavnost 1, družbenopolitične organizacije, državni organi in društva 1 ter vojaško osebje 1.
Zbor krajevnih skupnosti bo po predlogu sestavljalo 32 delegatov. 28 krajevnih skupnosti iz občine bo prispevalo po enega delegat a, vsaki krajevni skupnosti z več kot 3000 občani pa pripada še po eno delegatsko mesto na vsakih začetih 3000 občanov.
Na podlagi medsebojnega dogovora družbenopolitičnih organizacij občine, ki pa kot vse ostale predloge mora potrditi še občinska skupščina, bo v družbenopolitičnem zboru imela občinska konferenca SZDL 6 delegatskih mest, občinska konferenca ZK 5, občinski sindikalni svet 6, občinski odbor ZZB NOV 2 ter občinska konferenca ZMS 2 delegatski mesti.
Na konferenci je bilo dogovorjeno še, da bodo že prihodnjič evidentirali vse kandidate za zbore občine, republike in federacije.
J. Govekar
TRŽIČ
Tržiška kandidacijska konferenca je bila v sredo, 20. februarja. Sestavljali so jo člani občinske konference SZDL in petčlanske delegacije občinske konference ZKS, občinskega sindikalnega avet a, občinskega odbora Zveze združuj borcev NOV in občinske konference Zveze mladine Slovenije. Ko so razpravljali o dosedanjih pripravah na volitve, so ugotovili, da so bile uspešne in da so postale družbenopolitične organizacije ter občani aktivnejši tudi tam, kjer je nekaj časa »škripalo«. Sestav evidentiranih možnih kandidatov za delegate je zadovoljiv, saj je med kandidati dovolj neposrednih proizvajalcev, žena in mladine. Tretjina evidentiranih je članov Zveze komunistov. Sredstva javnega obveščanja so ob pripravah na volitve zadovoljivo poročala, vendar so menili, da bi morala tudi tovarniška glasila pogosteje obravnavati to problematiko. Menili so, da začeta aktivnost v prihodnje ne sme splah-neti.
Na kandidacijski konferenci so sklenili, da bo imel družbenopolitični zbor tržiške občinske skupščine 20 stalnih delegatskih* mest. Doslej so družbenopolitične organizacije evidentirale 20 možnih kandidatov za delegate tega zbora. O njih je razpravljal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL in izvršni odbor te organizacije. Sredina kandidacijska konferenca je o predlogih ponovno razpravljala in menila, naj o njih razpravljajo javno po krajevnih organizacijah SZDL in na konferencah organizacij združenega dela. O kandidatih za družbenopolitični zbor občine bodo spet razpravljali na drugem zasedanju kandidacijske konference, ki bo 15. marca. Končno kandidatno listo pa bodo volivci potrjevali na volitvah 31. marca.
Kandidacijska konferenca je s ploskanjem sprejela predlog, naj bo predsednik Tito predsednik republike brez omejitve, Edvard Kardelj pa član predsedstva republike. V Tržiču so prav tako soglašali z evidentiranimi možnimi kandidati z Gorenjske za. skupščino SRS (dr. Marjan Brecelj) in za družbenopolitični zbor skupščine SRS, kamor so predlagani Martin Košir, Janez Sušnik, Zdenko Mali, Henrik Peternel, Tone Jereb, Majda Gaspari, dr. Aleksandra Kornhauser in Srečko Mlinarič. Za zvezni zbor pa Slavko Zalokar, Franc Zvan in Zdenka Jurančič.
Predsednik občinske konference SZDL Tržič Milan Ogris je nato seznanil kandidacijsko konferenco s predlogi za oblikovanje sredstev za splošno in skupno porabo, o čemer že razpravljajo po interesnih samoupravnih skupnostih. Člani konference so sklenili, da bodo proslavili sprejem zvezne in republiške ustave.
J. Košn.jek
Obrestuje
dinarske vloge:
navadne	7,5 %
vezane nad 13 mesecev 9 % vezane nad 24 mesecev 10 %
devizne vloge in devizni računi:
7,5 %
9 %
navadni
(5,5 % v devizah 2 % v dinarjih) vezani nad 13 mesecev (7,5 % v devizah 1,5 % v dinarjih) vezani nad 24 mesecev io (7,5 % v devizah 2,5 % v dinarjih)
ljubljanska banka
pravi naslov za denarne zadeve
Premalo žensk in mladine
Medobčinski svet ZK za Gorenjsko je ocenil dosedanje priprave na volitve na Gorenjskem in ponovno izvolil za sekretarja Martina Koširja
bi ženskam, mladim in delavcem laže utrle pot v predstavniške samoupravne organe. Razen tega
V sredo popoldne se je sestal Medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Osrednja točka dnevnega reda je bila nedvomno ocena o aktivnosti zveze komunistov v pripravah na volitve. Razen tega so člani razpravljali Se o pripravah na 10. kongres zveze komunistov Jugoslavije in 7. kongres zveze komunistov Slovenije. Ponovno pa so za sekretarja Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko izvolili Martina Koširja.
Ko so ocenjevali priprave na volitve, je bila ocena ugodna, saj so priprave zajele širok krog občanov. Ugotovili so, da je bilo na Gorenjskem evidentiranih prek 7700 možnih kandidatov. Menili pa so, da je med možnimi kandidati premalo žensk in mladine. 2ensk je namreč le četrtina, mladih pa še manj. Nekaj več (tri petine) je kandidatov iz neposredne proizvodnje, članov zveze komunistov pa je dobra petina.
Na seji so opozorili, da se razmerje med ženskami in moškimi in mladimi ter starejšimi v nadaljnjem postopku lahko še poslabša. Takšne so namreč izkušnje iz preteklih volitev. To pa se tokrat ne bi smelo zgoditi, zato so se zavzeli za tako imenovane zaprte liste kandidatov, ki
pa so menili, da bi v prihodnje priprave na volitve morali izkoristiti tudi za uveljavljanje ustavnih določil o samoupravnem organiziranju. To delo je bilo sicer v zadnjem času živahno, vendar še ni končano. Ponekod so namreč manjkale ustrezne analize, pri samoupravnih aktih pa je bilo kar preveč prepisovanja.
Ko so razpravljali o pripravah na oba kongresa, so se dogovorili, da bodo za udeležence z Gorenjske pripravili poseben seminar.
Izobraževanje učiteljev
Delavska univerza, temeljna izobraževalna skupnost ter komisija za strokovno in politično izobraževanje so v Skofji Loki pripravili predavanja za učitelje in vzgojitelje, ki so zaposleni v vzgojnoizobraževalnih ustanovah škofjeloške občine. Šola se je začela 6. februarja in bo trajala do 22. marca. Izmenično bo pouk potekal tudi po matičnih šolah v Poljanski in Selški dolini: v Gorenji vasi, Zireh in v Železnikih. -jg
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
objavlja naslednji prosti delovni mesti:
Za TOZD tovarno olja Oljarica Britof šoferja kombija
Poseben pogoj: dokončana šola za poklicne voznike motornih vozil.
za TOZD komercialni servis Kranj prodajalke živil
Posebni pogoj: dokončana poklicna šola za prodajalce ali priučena prodajalka.
Na obeh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo.
Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Splošno kadrovski sektor K2K Kranj, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave.
%JR jL#' JHlk -O
Sobota, 23. februarja 1974
Stanovanja tudi za mlade družine
Ko so pregledali pripombe k predlogu statuta solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Škof-ja Loka, je upravni odbor sklada ugotovil, da bo po veljavnem občinskem odloku o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu lahko zagotovil stanovanja le delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki. Brez vsaj delne pomoči pa bi ostalo precej mladih družin z otroki, saj dohodki le za malenkost presegajo dosedanjo gornjo mejo 700 din na družinskega člana. Tako ne bodo mogli računati na stanovanje iz solidarnostnega sklada. Večina teh družin tudi ne izpolnjuje pogojev, ki jih zahtevajo pravilniki za pomoč pri ureditvi stanovanjskih problemov delavcev v organizacijah združenega dela. V teh pravilnikih socialna merila niso odločujoča.
Vsi ti razlogi so bili dovolj tehtni, da se je upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada odločil predlagati občinski skupščini, da poveča gornjo mejo osebnega dohodka na 900 din na člana gospodinjstva mesečno. Škofjeloška občinska skupščina je v ponedeljek ta predlog potrdila!	-jg
Različni osnovi za odmero davkov
Pri davku od skupnega dohodka občanov je višina neobdavčenega dohodka 35.000 din, pri 1-odstotnem dodatnem davku pa 30.000 din
Največ fičkov
Hitro naraščanje števila motornih vozil je vsakdanji pojav. Medtem ko so se v preteklosti najhitreje »množili« mopedi in motorna kolesa, pa zadnja leta najhitreje narašča število osebnih avtomobilov. V tržiški občini so ugotovili, da se je v zadnjih dveh letih število osebnih avtomobilov povečalo za 14 odstotkov letno. Največ Tržičanov ima zastavo 750, sledijo ostala Zastavina vozila. Na naslednjih mestih najdemo volksvvagne, škode, renaulte, NSU, ople itd.	-jk
Davčne uprave vseh gorenjskih občin so v sobotni številki Glasa (16. februarja) pozvale občane, da vložijo napovedi za odmero davkov najkasneje do 15. marca. Kdor ne bo pravočasno vložil napovedi, bo odmerjeni davek za 5 odstotkov večji, kdor pa napovedi sploh ne bo vložil, bo odmerjeni davek večji kar za 10 odstotkov.
Poziv je pri občanih zbudil nekaj nejasnosti, ker je bilo v zadnjem času v javnosti precej govora o višini neobdavčenega dohodka občanov. Znano je namreč, da je bil v slovenski skupščini sprejet amandma poslanca Martina Koširja, da znaša neobdavčeni doseženi dohodek v minulem letu 35.000 dinarjev in ne 30.000 dinarjev, kot je bilo prvotno predvideno v osnutku zakona. Iz poziva davčnih uprav pa je razvidno, da morajo davčno napoved vložiti vsi občani, ki so lani imeli več kot 30.000 dinarjev čistega dohodka.
Šefa odseka za odmero davkov pri kranjski občinski skupščini Pavleta Ješeta smo poprašali, zakaj se je nenadoma pojavila osnova. 30.000 dinarjev.
»Strinjam se, da je poziv za marsikoga, ki ga ne prebere dovolj pazljivo, nejasen. Vendar je zadeva takoj jasna, če vemo, da gre za dva davka, in sicer za davek od skupnega dohodka občanov in za 1-odstotni dodatni davek od skupnega dohodka občanov. Pri davku od skupnega dohodka občanov znaša višina neobdavčenega doseženega dohodka v letu 1973 35.000 dinarjev. Ta predpis je bil v slovenski skupščini sprejet letos. (Sprejet je bil amandma poslanca Martina Koširja.) Zakon o dodatnem davku od skupnega dohodka občanov pa je bil najprej
sprejet konec 1972. leta, sprememba tega zakona pa 2f>. decembra lani. Ta zakon določa, da je osnova za odmero tega davka skupni dohodek, ki presega 30.000 dinarjev. Gre torej za dva davka, za dve različni osnovi za odmero. Z drugimi besedami to pomeni, da morajo davčno napoved vložiti vsi občani, ki so lani zaslužili več kot 30.000 dinarjev. Ce je na primer lani nekdo zaslužil 31.000 dinarjev, bo moral plačati 1-odstotni davek od skupnega dohodka, medtem ko ne bo plačal davka od skupnega dohodka za katerega neobdavčeni del dohodka je 35.000 dinarjev.«
»Ali občani lahko že sami izračunajo, koliko davka bodo morali plačati?«
»Lahko. Izračun je sicer na prvi pogled zapleten. Recimo, da je lani nekdo zaslužil 50.000 dinarjev, da ima nepreskrbljenega otroka, žena pa je zaposlena in torej zanjo zavezancu, ne pripada olajšava. (Sicer pa je za nepreskrbljenega otroka 13.800 dinarjev olajšave, za druge družinske člane pa 11.500 dinarjev). Od 50.000 dinarjev je torej treba odšteti olajšavo za otroka (13.800 dinarjev). Izračun pokaže, da ostane 30.200 dinarjev. Od tega zneska je treba odšteti neobdavčeni del dohodka (35.000 dinarjev). Ostanek pomeni osnovo za obdavčitev. To je 1200 dinarjev. Od tega zneska pa je treba plačati 2,5 odstotka davka od skupnega dohodka občanov, kar znese 30 dinarjev.
Lestvica za tako dobljeni obdavčeni del dohodka je progresivna.
Ce po odbitju dlajšave znesek do 10.000 dinarjev presega neobdavčeni del dohodka, ki znaša 35.000 dinarjev, znaša stopnja 2,5 odstotka. Naprej pa je tabela naslednja:
10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.0(X) 70.000 80.000 100.000 150.000
do do do do do do do do do do
20.000 din 30.000 din 40.000 din 50.000 din 60.000 din 70.000 din 80.000 din 100.000 din 150.000 din 200.000 din
250 din 750 din 1.550 din 2.850 din 4.750 din 7.550 din 11.250 din 15.850 din 26.850 din 59.850 din
5 % 8 % \3% 19 % 28 % 37 % + 46 % + 55 % + 66 % + 75 %
od od od od od od od od od od
presežka presežka presežka presežka presežka presežka presežka presežka presežka presežka
nad nad nad nad nad nad nad nad nad
10.000 din 20.000 din 30.000 din 40.000 din 50.000 din 60.000 din 70.000 din 80.000 din 100.000 din
nad. 150.000 din
nad 200.000 din je 97.350 din -I- 80 % od presežka nad 200.000 din
Za dodatni davek od skupnega dohodka občanov je izračun nekoliko drugačen. Vzemimo isti primer.
Na podlagi 170. člena zakona o davkih občanov davčne uprave skupščin ol^ine Jesenice, Kranj, Radovljica, .Skofja Loka in Tržič
pozivajo k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1973
Davčno napoved morajo občani vložiti najkasneje do 15. marca 1974
Napoved morajo vložiti:
1.	Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov in zavezanci dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov, kateri so v letu 1973 prejeli skupne čiste dohodke, ki presegajo 30.000 00 dinarjev.
2.	Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča — za leto 1973. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,50 ha gozdnega zemljišča in če njihov skupni dohodek v letu 1973 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih č anov presegajo 10.000,(X) dinarjev letno na družinskega člana.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
—	zavezanci iz 1. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
—	zavezanci iz 2. točke pa pri davčni upravi občine, v kateri leži gozdno zemljišče.
Davčno napoved je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine.
Zavezance opozarjamo, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 %, zavezancem, ki ne vložijo napovedi na za 10 %.
Zahteva za vložitev napovedi po 1. točki tega poziva o doseženih dohodkih preko 30.000,00 din je potrebna zaradi tega, ker so občani, ki so presegli to mejo dohodka, dolžni plačati dodatni davek iz skupnega dohodka občanov za leto 1973.
Številka: 42-014/1972-03 Datum: 14/2-1974
Davčne uprave: Skupščine občine Jesenice Skupščine občine Kranj Skupščine občine Radovljica Skupščine občine Skofja Loka Skupščine občine Tržič
Tudi pri 1-odstotnem dodatnem davku se od 50.000 dinarjev najprej odšteje olajšava za otroka. Od tako dobljenega zneska (36.200 din) pa mora zavezanec plačati 1 odstotek davka, kar znese 362 dinarjev. Zdaj je treba oba zneska sešteti in tako dobimo znesek oziroma davek, ki ga mora zavezanec plačati za dohodek iz minulega leta. V konkretnem primeru torej plača 30 dinarjev davka od skupnega dohodka in 362 dinarjev dodatnega davka, ali skupaj 392 dinarjev.
Pripomba: Posebnost dodatnega davka je, da ga mora plačati recimo tudi tisti, ki zasluži 30.001 dinar. In sicer, ko odšteje olajšavo, plača 1 odstotek od dobljenega zneska).«
»Znano je, da so zavezanci že lani plačali akontacije tako za dodatni davek, kot za davek od skupnega dohodka. Kaj pa če je bila lani vplačana akontacija večja kot bo odmerjeni davek /.a minulo leto?«
»Če je prišlo zaradi plačanih akontacij do preplačila, ima zavezanec pravico do povračila. Lahko predlaga, da se mu predplačilo upošteva kot akontacija za leto 1974, lahko pa vloži zahtevek za povračilo. Moram pripomniti, da rok za vložitev takšnega zahteka zastara po 5 letih.«	A. Žalar
Zazidalni načrt za Boh. Bistrico
Ker na območju Bohinja ni bilo več možnosti za gradnjo zasebnih stanovanj, je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve radovljiške občinske skupščine na zadnji seji razpravljal o predlogu zazidalnega načrta za območje Pozabljeno v Bohinjski Bistrici. Zazidava tega območja je namreč predvidena v urbanističnem načrtu Bohinja.
Predlog zazidalnega načrta deli območje na dva dela in na vsakem je prostora za 18 stanovanjskih hiš. Predlog bodo javno razgrnili v Bohinju. Občani bodo pred sprejetjem zazidalnega načrta v skupščini lahko dali svoje pripombe. A.Z.
Razpisna komisija v organizaciji združenega dela
Komunalno gradbeno podjetje Grad
Bled, Grajska cesta št. 44
razpisuje po 73. čl. samoupravnega sporazuma o združevanju in 41. ter 42. čl. statutarnih sklepov delovna mesta za:
1.	direktorja OZD Grad
2.	direktorja TOZD Gradnje
3.	direktorja TOZD Komunala
4.	vodjo finančno-računovodskega oddelka
5.	vodjo tehnično komercialnega oddelka
6.	vodjo splošnega oddelka
Kandidati za delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni ali s samoupravnimi sporazumi, izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, gradbene ali komunalne smeri, z opravljenim strokovnim izpitom in 5 let delovne prakse, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu;
—	srednjo izobrazbo gradbene ali komunalne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 10 let delovne prakse, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu;
pod 2.: — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri in 2 leti delovne prakse ter strokovni izpit;
—	srednjo izobrazbo gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 5 let delovne prakse;
pod 3.: — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, komunalne ali strojne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 2 leti delovne prakse;
—	srednjo izobrazbo gradbene, komunalne ali strojne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 5 let delovne prakse;
—	visoko kvalificiran delavec z opravljenim izpitom zgoraj navedenih smeri in 10 let delovne prakse;
pod 4.: — visoka ali višja izobrazba ekonomsko finančne smeri z 2 leti delovne prakse;
—	srednja izobrazba s 5 let delovne prakse na enakem ali podobnem deloVnem mestu;
pod 5.: — visoka ali višja izobrazba gradbene ali komunalne smeri — praksa zaželena;
—	srednja izobrazba gradbene ali komunalne smeri s 5 let. delovne prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu.
pod 6.: — visoka ali višja izobrazba pravne ali sorodne smeri — praksa zaželena.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za zaposlitev izpolnjevati še pogoj, da so moralno in politično neoporečni.
7.	gradbenega tehnika
Pogoj: srednja gradbena šola — praksa zaželena;
8.	geometra
Pogoj: srednja šola geodetske smeri — praksa zaželena;
9.	2 delovni mesti v administraciji in računovodstvu
Pogoj: srednja ekonomska šola — praksa zaželena;
10.	tehničnega risarja
Pogoj: poklicna šola — praksa zaželena;
11.	več vodovodnih instalaterjev
Pogoj: KV delavec — praksa zaželena ali PU delavec — praksa zaželena
12.	več toplotnih instalaterjev
Pogoj: KV delavec — praksa zaželena ali PU delavec — praksa zaželena
13.	več pečarjev
Pogoj: KV delavec. — praksa zaželena
14.	več tesarjev
Pogoj: K V delavec — praksa zaželena
Rok za prijave je 15. marec 1974, za delovna mesta od 7. do 14. pa do zasedbe le-teh.
Kandidati bodo o rezultatu razpisa obveščeni najkasneje v 15 dneh.
S samoprispevkom do asfalta
Tako kot številne druge krajevne skupnosti se je tudi krajevna skupnost Poljane v Poljanski dolini na predlog vaščanov odločila /.a razpis referenduma za uvedbo samoprispevka na delu svojega področja.
Ze vrsto let je bila želja vaščanov Hotavelj, Vinharij, Kremenika in dela Bukovega vrha, da bi izboljšali in asfaltirali prometno žilo Poljane— Vinharje—Kremenik. Ker pa na tem področju ni delovnih organizacij, ki bi jim lahko priskočile na pomoč, so kmalu ugotovili, da je edina možnost za uresničitev njihove želje — uvedba samoprispevka. Po sestanku in dogovorih letošnjo zimo so zaprosili izvajalca del za izdelavo predračuna, ki naj bi po sedanjih ugotovitvah za predpriprave, ureditev cestišča, razširitev ter asfaltiranje znašal 650.000 din. Od skupščine občine Skofja Loka so dobili zagotovilo, da bo pokrila približno 55 odstotkov potrebnih sredstev, drugo polovico p« morajo zbrati sami.,
V nedeljo, 24. februarja, (torej, jutri!), se bodo prebivalci teh krajev odločali na referendumu. Po seda' njih izračunih bodo prispevki lastnikov hiš, zaposlenih, upokojencev ter kmetov po dveh letih — za tak« časovno obdobje je referendum razpisan — znašali 270.000 din, preostalih 30.000 din pa bodo skušali zbrati še od ostalih uporabnikov ceste, i35 prispevka krajevne skupnosti vzdrževanje ter delno z lastni«1 delom.
Že teden dni pred referendumom je podpisanih 85 odstotkov pogodi' s točno določenim zneskom plačila« rokom ter načinom plačevan ja.
Dejstvo, da bodo posamezne hi*e i/, teh vasi v dveletnem obdobju p'a' čale od .'1000 do «(KX) din samoprispevka in so pogodbe o tem že pc('' pisane, dokazu je, da je želja vaščanov dobiti dobro Cesto resnično vt" lika in da so pripravljeni akcij" uspešno izpeljati dokonča. .
V. P '
Posluh za težave sovaščanov
Mladi iz Malenskega vrhasos svojim delom dokazali,da so vredni posnemanja

V zadnjem mesecu sem se udeležila dveh srečanj mladih, ki so se zorah, da bi se pogovorili o težavah, S ™rejo mladinske aktive in klube. Jako so v Kranju na seji občinske Konference kot v Škofji Loki na tri-,un! mladih največ govorili o tem, je premalo poskrbljeno za razvedrilo mladine. Nehote sem se ob tem vprašala, kdo mora skrbeti za J,0' vda bi se mladi lahko po Končanem pouku ali ob koncu tedna Pozabavali, se srečali ob ploščah, za-Piesali ali se zbrali v debatnem Krožku. In še nekaj! Je to res najpomembnejše delo mladinskih organizacij?
nH^lslim,' da je na vse to najbolje odgovorilo kratko srečanje s pred-■ cnnikom in z nekaterimi člani mla-aktiva Malenski vrh v Poljanski dolini. Ni jim dolgčas in S sevrazvedriti, čeprav nimajo ne
no7«n- fiP°rtnih igrišč. Ob tem pa ne Pozabljajo tudi na druge vaščane.
Mladi
so pravo gibalo dogajanja v
prometno
hotelsko
turistično podjetje viator
LJubljana VIATOR
Ljubljana, Trdinova 3
Akcije Nedeljskega dnevnika
8. 3.1974 — dan žena
1	dan: BENETKE — od-
3.1974 -dan žena
2	dni: PRAGA - odhod 30. 3. 1974 — letalo
sejmi
3	DUNAJ - odhod 2.
3 r! ~~ avtobus Va ."narodna lovska razsta-orožja1 razstava športnega
22d?:i9y4ER°NA -
S«?
3 dm: MUNCHEN -
^^škfseTemt0bUS
odhod odhod
Franci Miklavčič
vaseh ob vznožju Blegoša in Kopriv-nika. Kdo jim pomaga in kdo jih vodi? Odvisni so od lastne pobude, prizadevnosti in iznajdljivosti. Večinoma so mladi kmetovalci in so se že zgodaj naučili, da je predvsem od njih odvisno, kakšno bo delo in takšen tudi sad.
»Mladinski aktiv je bil ustanovljen pred nekaj leti,« je pripovedoval osemnajstletni predsednik Franci Miklavčič. »Tedaj smo dobili v upravljanje šolo, ker so učence začeli voziti v centralno šolo v Gorenjo vas. V aktiv se je vključilo približno 30 mladih. V večini smo kmečki fantje in dekleta, le nekaj je delavcev in dijakov.«
»Občinska konferenca je na eni od zadnjih sej predlagala, naj bi mladi v krajevnih skupnostih pomagali ostarelim in onemoglim občanom. Pri tem smo zvedeli, da takšno delo pri vas ni novost.«
»Sovaščanom, ki sami niso zmogli dela na kmetiji, so pomagali že naši očetje in starejši
bratje. Zadnjih nekaj let pa smo to delo prevzeli mladi. Lansko poletje smo pomagali pospraviti seno pri Mežnarju na Gori. Le mati, ki jih ima že blizu osemdeset, in njena hčerka, ki si je že tudi naložila šesti križ, sta ostali za delo na kmetiji. Posestvo je veliko in bi lahko ob sodobnem gospodarjenju priredilo več kot dvajset glav živine. Ker pa je slabo obdelano, jih je v hlevu polovico manj. Da bi bilo vsaj seno pokošeno in pospravljeno, smo priskočili na pomoč fantje. Najprej smo pokosili, potem ko je bilo seno suho, pa smo ga pomagali tudi naložiti in zvoziti domov. Pri košnji smo pomagali tudi Rovišarju v Dolenji ravani. Gospodar sicer ni star, šele nekaj čez dvajset let mu je, a je za delo na kmetiji sam. Mežnarjevima smo jeseni pripravili tudi drva za zimo.«
Kaj bi bilo treba še storiti, da bi bila pomoč bolj učinkovita?«
»Kmetije pri Mežnarju mladi prav gotovo ne bomo mogli rešiti. Hiša in gospodarsko poslopje sta že skoraj povsem propadla in se niti strehe ne splača več popravljati. Stropi so na vseh koncih podprti, da se ne bi podrli. Mislim, da bi morala pomagati socialna služba. Če pa bi nekako uredili, da bi postavili Mežnarjevima nov dom, bi pa seveda vsi, ne samo mladi, priskočili na pomoč.«
»Kaj še pripravljate?«
»Bliža se 8. marec. Kot vsako leto bomo tudi letos pripravili pogostitev in zabavo za vse kmečke žene. Le-teh se namreč redkokdaj spomnijo, pa smo mladi sklenili, da bomo vsako leto zanje pripravili praznovanje.
Do poletja bomo pripravili tudi več predavanj z diapozitivi. Lani jih je bilo pet in vsa so bila zelo dobro obiskana. Pri tem sodelujemo z delavsko univerzo v Škofji Loki, ki nam preskrbi predavatelje. Vaščane najbolj pritegnejo potopisi.
Spomladi nameravamo obnoviti šolo. Prebelili jo bomo zunaj in znotraj, obnovili žlebove in popravili streho. Denar smo zbrali sami. Nekaj smo prihranili od lanske dotacije, ki nam jo je dala občinška konferenca, drugo pa smo zaslužili z vstopnino od prireditev. Vsako leto namreč pripravimo tudi več plesov, ki so dobro obiskani.«
»Kako se razvedrite?«
»V šoli sta dve učilnici. V eno smo postavili mizo za namizni tenis, v drugi pa imamo gramofon in plošče. V šoli se zberemo ponavadi že v soboto zvečer in potem spet v nedeljo popoldan. Veliko hodimo tudi na krajše izlete na bližnje hribe. Vsako leto pa pripravimo tudi daljši izlet. Lani smo si ogledali Primorsko.
»Ker se zlasti fantje zanimamo za strelski šport, bomo prav v teh dneh ustanovili strelski klub. Torej, možnosti za razvedrilo nam ne manjka.« L. Bogataj
Kviz o trgovskem podjetju Murka
KROPA — Pred kratkim so člani aktiva mladih delavcev trgovskega podjetja Murka iz Lesc pripravili v Krbpi modno revijo »Pomlad 74«. Tako so kupcem na najlepši način prikazali modne novosti, ki jih je moč dobiti v njihovih prodajalnah. Da bi zvedeli, koliko kupci vedo o tem trgovskem podjetju, so pripravili kratko kviz tekmovanje. Najbolj je poznala Murko tekmovalna ekipa iz Kamne gorice. Za zabavo je na prireditvi poskrbel ansambel Franja Zorka s pevko Lidijo Turnšek.
M. Hudovernik
Za pionirje ni prostora
KRANJ — Na rednem letnem občnem zboru TVD Partizan Kranj so razpravljali o lanski dejavnosti in o letošnjem programu. Kranjski pionirji še vedno nimajo prostorov za telovadbo. Po podatkih pa bi v telovadnice redno prihajalo več kot 50 pionirjev.
Rednih telovadnih vaj v TVI) Partizan se udeležuje precej cicibanov, več kot 100 pionirk in st arejših ljudi.
Na občnem zboru so zavrnili predlog, da bi se preselili iz Prešernove šole na novo šolo pri Vodovodnem stolpu, kajti bojijo se, da bi potem imeli še manj prostora za telovadbo in druge telovadne aktivnosti.	K. M.
Urejajo smučišča
KAMNA GORICA — V začetku meseca so predvsem mladi prebivalci Kamne gorice v radovljiški občini s prostovoljnim delom pomagali urejati bodoča smučišča. Širšo akcijo sta organizirala tudi krajevna skupnost in TVD Partizan za spravilo lesa. Le-te se je udeležilo okrog 30 prebivalcev krajevne skupnosti. Organizatorji upajo, da se bodo v prihodnje podobnih akcij udeležili tudi drugi prebivalci Kamne gorice.	TP
Nabiralna akcija vaščanov Brnika
BRNIK — Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Brnik so potrdili program dela za letošnje leto in sklenili, da ga bodo uresničevali tudi s pomočjo prostovoljnih nabiralnih akcij med vaščani. Na Spodnjem Brniku bi radi asfaltirali cesto od vasi do pokopališča in uredili mrliško vežico.
V	prostovoljno delovno in nabiralno akcijo so vključili tudi prebivalce Vopovelj,,ki sicer spadajo h krajevni skupnosti Zalog, vendar jim nekatere storitve in potrebe nudijo na Spodnjem Brniku.
Vaščani Zgornjega Brnika s prostovoljno akcijo in prispevki želijo pomagati pri asfaltiranju cest in potov ter pri urejanju struge potoka Reka, ki večkrat poplavlja.
Ob takih in podobnih akcijah so v tej krajevni skupnosti vedno enotni in dosledni in prav zato lahko pričakujemo, da bodo svoj program tudi uresničili.	-an
Prostovoljno delo vaščanov
POŽENIK — Krajevna skupnost Poženik je pripravila prostovoljno delovno akcijo. Vaščani naj bi s prostovoljnim delom popravili vaške poti in ceste, krajevna skupnost pa bi nabavila material. Začetek akcije je razveseljiv, saj so vaščani že opravili tristo prostovoljnih delovnih ur.
V	krajevni skupnosti Poženik bodo s takimi prostovoljnimi akcijami — organizirali jih bodo še v vaseh Pšata in Šmartno — prihranili precej denarja.	-an
Občni zbor TD Cerklje
CERKLJE — Na zadnjem rednem letnem občnem zboru turističnega društva Cerklje, ki je bil zelo dobro obiskan, so se menili o svojem dosedanjem delu in o prihodnjih nalogah. Cerkljani so še posebno zadovoljni, ker jim je uspelo pripraviti že več razstav cvetja, skrbijo pa tudi za ureditev svojega okol ja.
Na občnem zboru so menili, da bodo morali v prihodnje še več pozornosti posvetiti razvoju kmečkega turizma ter še naprej skrbeti za ureditev okolja.	,an
»Kanu« — pogodbena organizacija
SMLEDNIK — Znana restavracija Penzion »KANU« v Smledniku posluje od 1. februarja dalje kot pogodbena organizacija združenega dela. Soustanovitelji Andrej Zorman, Jana Zorman in Matija Okorn so sklenili ustanovitveno pogodbo z delavci, zaposlenimi v penzionu in tako vsi zaposleni vedo za svoje pravice in dolžnosti. Imajo tudi svojo sindikalno organizacijo. Zavedajo se, da bodo uspeli le z delom in zato nameravajo upravljati tudi več sedaj zaprtih, nekdaj pa priznanih gostinskih lokalov.	-fr
Svet Kilimandžara
DOVJE-MOJSTRANA — Turistično društvo Dovje-Mojstrana je v torek, 19. februarja, pripravilo v hotelu Triglav zanimivo predavanje z naslovom Svet Kilimandžara. Predaval je Izidor Trojar z Jesenic, ki se je mudil na popotovanju po afriški celini. Na predavanju je na barvnih diapozitivih pokazal številne običaje afriških ljudstev ter vrsto drugih zanimivosti s poti.	J. Rabič
Gradnja kasni
PRESKA — Telovadnico pri osnovni šoli Franca Bukovca naj bi zgradili do konca letošnjega leta, vendar je še niso začeli graditi. Predvidevajo da bodo gradbeno dovoljenje dobili ob koncu marca. Denar — 375.000 dinar jev — bodo zbrali s samoprispevkom.	-fr
Pr/Jf!!'?fija hila Posneta v Kranju, pod križiščem na Zlatem polju, blizu	* —^ ^vl.li ^ * ^ J	1 _ A	_ • J	_ •
s? Moj poklic je tak kot vsi drugi
°(fpadke, ki jih smetnjaki ne morejo sprejetii (jk) — Foto: F. Perdan
^'hoteri nn r
L'Pfav m'e I meniJ°> da je treba smeti odlagati na najbolj vidnih mestih, *ve>tti ocila ' T.- mimo na stotine domačinov in tujcev! Temu pravilu so 'Žišču ce-t > smct' 'n odpadkov, ki so za svojo »bazo« izbrali zemljišče ob V bližini iv» j J\roti Lahovčam s cesto proti Brniku, Cerkljam in Krvavcu, (>hranjevan° ° Brnik. Nič čudnega ni, če ljudje »občudujejo« naš odnos do Ja n«ravnih lepot in urejenosti okolice! (jk) — Foto: F. Perdan
2e nekaj let opažamo, da zanimanje za srednje in visoke vojaške šole vseh rodov, razen letalske akademije v Mostarju, upada. Vse manj' slovenskih fantov se kljub prizadevanjem sekretariata za narodno obrambo in sorazmerno ugodnim študijskim pogojem odloča za vojaški poklic. Znano je, da je Slovencev in Makedoncev najmanj v starešinskem kadru naše armade. Vzrokov za takšno stanje je verjetno več.
Pred dnevi se je na počitnicah mudil Roman Bovcin, sicer Kranjčan, drugače pa eden redkih Slovencev, ki študirajo na mornariški akademiji v Splitu. Roman je v Kranju končal srednjo tehnično šolo in letos obiskuje zadnji letnik akademije v Splitu. Izkoristili smo priložnost in Romana povabili, da nam pove nekaj več o svojem študiju.
— Roman, kateri so po tvojem glavni vzroki, da se tako malo slovenskih fantov odloča za vojaški poklic?
»Prav gotovo je več vzrokov. Vsekakor mladina ni dovolj seznanjena s študijskimi pogoji pa tudi z bodočim poklicem. Večina misli, da pri nas nimamo veliko prostega časa. Mislim, da je moj bodoči poklic tak
kot vsak drug in da tudi drugi poklici zahtevajo določen čas in obveznosti. Poklic starešine v mornarici je zahteven, saj terja veliko moralno in materialno odgovornost. Če govorimo o prostem času: na akademiji imamo na voljo petnajst dni zimskih počitnic in mesec dni letnih, tako da glede tega ne zaostajamo za drugimi fakultetami.«
— Se morda način študija pri vas razlikuje od študija na drugih fakultetah?
»V osnovi ne; seveda pa si pri nas nikakor ne moreš privoščiti, da .potegneš' študij na osem ali devet let. Pri nas moraš doštudirati najkasneje v petih letih. Drugače pa je način študija podoben; ravno tako imamo kolokvije, izpitne roke, splošne predmete, kot so psihologija, sociologija, zgodovina. Razen teh pa še seveda vojaške predmete. Posebnost je morda počitniška praksa, ki je prilagojena stopnji študija. Praksa vsebuje spoznavanje in ravnanje z orožjem in drugo opremo, jadranje in s tem v zvezi spoznavanje osnovnih pomorskih veščin. Lani smo od-pluli na križarjenje po Sredozemlju, kjer smo se marsikaj koristnega naučili in veliko videli.«
—	Kakšne so .možnosti za zaposlitev po končanem študiju?
»Ko opravim diplomo, lahko stopim v službo kot podporočnik na ladjo ali kakšen drug objekt naše vojne mornarice. Prav tako imam možnost, da nadaljujem študij na tretji stopnji in se pozneje zaposlim kot profesor na vojaških ali civilnih pomorskih šolah. Vsekakor pa moram izpolniti obveznosti do armade tako, da ostanem v njeni službi najmanj osem let.«
—	In kako preživljaš prosti čas v Splitu?
»Delovni dan je pri nas zelo natančno programiran, vendar nam kljub temu ostane precej prostega časa, posebno v prvih letnikih, ko študijske obveznosti še niso tako zahtevne. Predvsem se ukvarjamo s športom, veslanjem, plavanjem, rokometom in podobno. V prostem času sodelujemo tudi z mladimi Splitčani, s katerimi organiziramo plese, kulturne prireditve, se srečujemo v razpih športnih panogah. Skratka, v tem se prav nič ne razlikujemo od ostale mladine v Splitu.«
-P-

Kaj povedati in ne kako
Ko bo leto naokoli, bo beograjski mednarodni filmski festival, ki mu v svetu menda ni primere, tako zatrjujejo organizatorji, slavil svoj pomemben jubilej. Star bo pet let in lahko bomo že zapisali, da je postal tradicionalen, da ne moremo več brez njega in da se nikakor ne sme zgoditi, da bi kar nenadoma izginil v mlakuži brezbrižnosti in pozabe. Skoraj zagotovo se to ne bo zgodijo, četudi se še danes najdejo ljudje, ki filmu napovedujejo črne dneve v prihodnosti. Prav beograjski Fest letošnjega leta je dovolj zgovoren primer, ki priča o živosti filma, njegovi vitalnosti in o izpovednih hotenjih posameznih avtorjev.
Petinsedemdeset (75!) filmov je bilo letos v festivalskih programih. Glavni program, imenujejo ga tudi uradni, je letos obsegal 42 filmov. Ostali filmi so se znašli v popularnih programih, v posebnem programu z naslovom Vidiki in ne nazadnje tudi v TV programu, ki je gledalcem pokazal nekaj festivalskih filmov. Precej ostalih filmov pa so naša podjetja odkupila.
, V VRHU BERGMAN
Prvega februarja se je Fest začel v eni izmed dvoran Doma sindikatov v Beogradu. In potem je bil delovni dan ljudi, ki so spremljali festival, če ga le na kratko popišem, približno takšen; dopoldne dva filma, popoldne trije, do desetih zvečer. Vendar je bil to le uradni program in deset tisoč metrov filmskega traku še ni bilo dovolj. Ob 23. uri so se novinarji, kritiki, filmski ustvarjalci, gosti festivala in nekaj malega srečnih »običajnih gledalcev«, zbrali v dvorani Mladinskega doma, da si ogledajo še dva filma, v izredno zanimivem nočnem programu Vidiki. In ko je bila ura tri po polnoči, so ti gledalci odšli v postelje. Jutro, ki je sledilo, se je spet pričelo v filmski dvorani. Tako je bil dan enak dnevu, le filmi so si bili različni.
Milutin Colič, direktor festivala in njegov glavni selektor, človek, ki opravlja to funkcijo že vsa leta, odkar obstaja festival, je na tiskovni konferenci prvega festivalskega dne zatrdil, da gledamo v resnici najboljše, kar je nastalo lani v filmskih študijih po svetu. Kriteriji izbire so bili seveda različni, vendar so bile kljub vsemu poglavitno vodilo pri izboru nagrade filmom na festivalih po svetu. In festivalov v svetu je veliko! Treba pa je zapisati, da je Fest vendarle prikazal skoraj vse filme, ki so bili nagrajeni na najbolj znanih in uglednih festivalih. Poleg tega je posredoval tudi informacije, s filmi seveda, o tem, kaj se dogaja v deželah tretjega sveta in njihovih kinematografijah, obenem pa ni pozabil pokazati tega, kaj snujejo filmski ustvarjalci na vzhodu. Skratka! Sprehod po dolgem in počez je bil letošnji Fest in to je zagotovo njegova najizrazitejša kvaliteta.
Ingmar Bergman, švedski filmski režiser, ki ga zagotovo ni potrebno bralcem še posebej predstavljati, je s svojim štiriintridesetim celovečernim filmom, ki ga je posnel v letu 1972, tisti avtor, ki je v celotnem festivalskem programu stopal povsem samosvojo, najzanimivejšo in najizrazitejšo filmsko pot. Njegova pripoved o štirih ženskah z naslovom Kriki in šepetanja, ki nekako na prelomu tega stoletja žive v nekakšnem gradiču, dokler se ne razidejo, je tako filmsko delo, da mu v tanko-čutnosti, izbiri problematike in pre-litju, dobesedno ontoloških problemov v filmski jezik, ni bilo primere. Film je odkupljen in ga bo moč videti tudi v kinematografih pri nas.
' AMERIKANCI, FRANCOZI, ITALIJANI...
Harriet Andersson je igralka, ki je igrala v Bergmanovem filmu in ki je tudi sama prišla na Fest — mimogrede; letos je prišlo na Fest mnogo manj uglednih gostov kot prejšnja leta! Tako je bilo manj zvezdniškega
Film (ostc Gavrana Obsedno stanje je režiser posnel v Čilu, še v času. ho je bil v predsedniški palači v Santiagu Splvador Allende. Zgodba o Tupamaro-sih ameriškem vmešavanju .v povsem notranje zadeve latinskoameriških držav in ljudeh, ki žive v političnih krogih tamkajšnjih držav je s svojim dokumentarnim načinom pripovedi zagotovo eno najpretres/jivejših pričevanj U-tosnjego Festa. Kritiki so film uvrstili na tretje mesto, kar je zagotovo priznanje, ki si ga je zaslužil.
Več dobrega branja za Železnikarje
Hkrati s prenovljenim in povečanim kulturnim domom v Železnikih (o otvoritvi slednjega poročamo v posebnem prispevku) so minuli petek, 15. februarja, zvečer prebivalci mesta ob zgornjem toku Selščice dobili tudi sodobno izposojevališče knjig, ki je v prvem nadstropju omenjene
»A njega ni« v Srednji vasi
SREDNJA VAS — Kulturno-umetniško društvo Srednja vas v Bohinju je minulo nedeljo uprizorilo na domačem odru dramo A njega ni. Predstava je bila že druga v letošnjem letu, saj so pred mesecem dni nasmejali polno dvorano s komedijo. Zmešnjava na zmešn javo.
Kulturna dejavnost v Srednji vasi ;e zelo živahna predvsem zaradi pri-.adevanja mentorice Cilke Zupan, ki mlade in starejše igralce vodi že nekaj let. ljetos je za svoje delo, prejela srebrno Linhartovo plaketo.
J. Romih

stavbe. Že prvo uro ga je obiskalo precej občanov, zlasti mladine, kar dokazuje, da bo za kraj pomenil precejšnjo pridobitev.
Kot pravi direktor Ljudske knjižnice Škofja Loka prof. Janko Krek so z odprtjem podružnice v Železnikih dokončno uresničili program zaključene bibliotečne mreže, ki jo sestavljajo 4 izposojevališča: v Žireh, v Gorenji vasi, na Trati in v Železnikih. PraV pred kratkim je namreč tudi traški »obrat« dobil nove prostore, in sicer v poslopju lani odprtega samskega doma.
Kar zadeva izposojevališče v Železnikih. velja povedati, da bi brez velike podpore in razumevanja tamkajšnje KS zamisel kulturnikov težko našla svoj odsev v praksi. Čeprav je začetni knjižni fond še razmeroma skromen, nameščen na vsega 15 metrih polic, bo v približno enem letu dosegel 3000 del, skupna dolžina polic pa naj bi v končni fazi razširitve znašala 50 metrov. Izposojevališče v Železnikih je odprto trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 1 r>.3() do 19. ure. Prof. Krek zatrjuje, da so v primeru potrebe pripravljeni organizirati celo medknjižnrčno zamenjavo. Kakorkoli že, soba nad gledališko avlo bi nikakor ne mogla biti izkoriščena bolje kot je sedaj. <-ig) • ■
Prizor iz francoskega filma Francoisa Trauffauta, ki so ga naši distributerji naslovih z naslovom Ameriška noč, čeprav bi se dobeseden prevod naslova moral glasiti Dan za noč. Film govori o ljudeh, ki snemajo filme, o njihovem privatnem življenju, stiskah, zgoda h in nezgodah, kijih spremljajo pri njihovem delu. Naši distributerji so film odkupili in kmalu ga bomo lahko gledali v rednem sporedu v domačih kinematografih.
blišča! Harriet Andersson je na tiskovni konferenci povedala, da švedska filmska industrija doživlja in preživlja precejšn jo krizo.
Z ameriško filmsko produkcijo je drugače. Največ filmov na letošnjem Festu je prišlo prav iz ameriških filmskih študijev. Kvalitetne razlike so bile velike. Tako je bilo moč videti vse, od skorajda že pogrošnih melodram do pretresljivih filmskih izpovedi o današnji Ameriki, v okviru ameriške udeležbe na festivalu. Res je! Ameriški film ima najbogatejšo tradicijo na svetu. Amerikanci posnamejo največ filmov in njihova nacionalna proizvodnja, razen Japonske in Indije, ki baje še zmerom prednjačita po številu proizvedenih filmov na leto, skorajda ne-more vzdržati primerjave, denimo z italijansko in francosko. Toda kaže, da kvantiteta ni tudi merilo za kvaliteto, saj je iz širokega izbora, ki ga je kazal letošnji Fest, izstopal vidneje le film Jerya Schatzberga Strašilo. Dva izgubljenca, junaka filma Strašilo, iz dna socialne lestvice, se potikata na poti vsak k svojemu cilju po Ameriki. Srečata se, in intimna, človeška vez, ki se je spletla med njima, ju združi v pravo, resnično prijateljstvo. Film, posnet z veliko topline in ljubezni do glavnih junakov, z veliko mero osebne prizadetosti ustvarjalcev; skratka film, ki mu v lanskoletni ameriški filmski produkciji ne moremo najti primerjave.
Francozi, ki so bili mnogo skromneje zastopani, so s tremi filmi poželi kar največ zanimanja ne le med gledalci, pač pa tudi med številnimi cineasti, ki so spremljali festi-
val. Omeniti gre vse tri: Costo Gav-rasa s filmom Obsedno stanje, Francoisa Trauffauta z njegovo Ameriško nočjo, ter Claudea Leloucha in njegovo zbadljivo satiro z naslovom Srečno novo leto. Italijani, ki so bili glede na ostale nacionalne filmske proizvodnje tudi dovolj obširno zastopani, so se vključili v festivalski vrh z dvema filmoma: s filmom Alberta Lattuade Ubijalec stoletja ter s filmom Luigija Zampe Bela mafija. Švicarji, doslej s skoraj neznano lastno filmsko proizvodnjo, so prodrli v festivalski vrh s filmom Claudea Gorette Povabilo, kar je veljalo za nemajhno presenečenje festivala.
IN FILM?
Zdi se, da si je film že dokaj močno izsekal svojo pot in da mu je že dodobra uspelo preveriti vse stranpoti, ki so vodile v slepe ulice. Kaže, da je filmski jezik izdelan, da inovacij v okviru filma, umetnosti, ki naj bi si kar naprej in naprej iskala in tudi našla novih izraznih sredstev, v okviru svojega je/.ika, ni več, da se filmski ustvarjalci celo vračajo v zgodovino -filma, v trideseta leta, v stil in jezik celo, ki naj bi bila že zgodovina.
In vse bol j in bolj se zdi, da je film v raziskavah samega sebe skoraj na koncu poti. Le eno vprašanje mu zdaj ostaja na voljo: kaj povedati? In ne, kako? In pred tem vprašanjem je danes gledališče, roman, poezija, slikarstvo, kiparstvo. In to spoznanje je bilo najdragocenejše spoznanje četrtega Festa.
Božo Sprajc

Za poživitev kulture v Cerkljah
CERKLJE — Na zadnji razširjeni seji svetov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v Cerkljah so med drugim razpravljali tudi o delu društev in organizacij na terenu. Se posebno so se zavzeli za poživitev dela kulturno-umetniškega društva Davorin Jenko. Da bi postale prav vse sekcije kar najbolj aktivne, so imenovali poseben odbor, ki bo pripravil redni letni občni zbor.	-an
Za obnovo kulturnega doma
JAVORNIK — V sredo, 20. februarja, so v kulturnem domu na Javorniku pripravili razgovor predstavnikov družbenopolitičnih in kulturnih organizacij kraja ter predstavnikov jeseniške kulturne skupnosti. Razpravljali so o ureditvi kulturnega doma na Javorniku. Menili so, da bi si morali s širšo akcijo prizadevati za dokončno ureditev doma.
D. S..
Obnova Liznekove domačije
KR. GORA — Kulturna skupnost Jesenice in Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja si že dalj časa prizadevata, da bi obnovili Lizne-kovo domačijo v Kranjski gori. Liznekova domačija je najstarejši objekt v Kranjski gori, s svojstveno arhitekturo, zato ga bodo obnovili in preuredili v muzej. V njem naj bi prirejali stalne in občasne razstave.
Akcijo so začeli in predvidevajo, da bodo domačijo začeli obnavljati že v letošnjih poletnih mesecih.	D. S.
« Pomoč prizadevnim
MEDVODE — Člani krajevne skupnosti Medvode so na zadnji seji sklenili, da bodo podarili godbi na pihala Medvode 20.000 dinarjev, kulturno-umetniškemu društvu Oton Zupančič pa so dodelili 8500 dinarjev.	.fr
GORENJSKI MUZEJ KRANJ - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava slikarske skupine DHLM, v stebriščni dvorani je jubilejna razstava slikarja Luke Cranacha.
V	Baročni stavbi v Tavčarjevi ulici št. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM in republiška zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI.
V	galeriji v Prešernovi hiši je na ogled razstava del akademskega kiparja Staneta Dremlja in dipl. ing. arch. Valentina Scagnettija.
Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 16.—18. ure razen pohedel jka.	4 • ' '	• • -
Teden slovenske drame 74
O tretjini predstav sem že pisal, predvsem o predstavah, ki so nam jih predstavila poklicna gledališča. Lahko pa že zapišem, da so npr. igralci amaterskega gledališča Trst pokazali občinstvu več kot njihovi poklicni kolegi. Tako igralsko, vsebinsko, s tveganjem sicer, da jim zaradi drznih predvajanj občinstvo ne bo moglo ali ne hotelo slediti. Enako in vendar drugače je bilo z Lužanovim Zelenim volkom, Miklavčevim Poma-rančnikom oz. njegovim najnovejšim življenjepisom in njegovo prvo smrtjo, Božiče-vim Kako srečnim dnem in Jesihovimi Grenkimi sadeži pravice. Namesto najavljenega Kralja Malhusa E. Krit za smo videli Požar Igorja Tor-karja, žmavčevo Podstrešje pa bo na sporedu kdaj drugič, ker je nekdo od nastopajočih zaradi obveznosti do novogori-škega Primorskega dramskega .gledališča bil tisti dan odsoten.
V devetih dneh smo tako lahko Kranjčani videli prerez in vsebino gledališkega ustvarjanja v slovenskem prostoru. Predstave so bile večji del razprodane predvsem po zaslugi abonmajev; le-teh je bilo skoraj osemdeset odstotkov. In kaj smo videli? Različnost konceptov raznih gledaliških hiš, stremljenje vsekakor biti vsaj gledališko, če že ne vedno tudi s tekstom, na evropski ravni. Vprašljivo je le, kako nam je to tudi uspelo. Biti sodoben, moderen za vsako ceno še ni dovoljšen razlog, da bi rekli, kako čudovito je z našimi gledališči. Opazil sem predvsem in v večini primerov težnjo, narediti nekakšen kompromis biti klasičen in sodoben hkrati. Komunikativnost gledališča je vendarle pogoj za delovanje v našem prostoru. Ob tem pa se odpira Se vprašanje! kako je z nnnimi gledalci, kakšna je njihova odzivnost, kako je nasploh z razumevanjem in poznavanjem gledaliških tokov naših obiskovalcev po vsej Sloveniji in posebej pri nas, ki nam je bil teden še posebej namenjen?
Razgovorov je bilo za zainteresirane dobro preskrbljeno. Po vsaki predstavi je bilo družabno srečanje z izvajalci. Vendar je res, da večji del za povabljene, tiste, ki so v kakršnikoli povezavi z gledališčem. Mnogokrat sem ob tem ali podobnih priložnostih pomislil na kulturo kot nekakšno družabno zadevo. Polni smo besed kultura, kultura, umetnost itd., še najbolj pa se o teh pojmih pogovorimo ob kozarcih, na oficialnin srečanjih in prireditvah. Tako je prvi dan tedna spregovoril uvodno besedo predsednik sindikalne organizacije Iskre, sklepno pa predsednik Save. Pokroviteljstvo nad tednom pa so imele poleg omenjenih delovnih organizacij še Planika, Tekst il-indus, Ibi in Elcktro Kranj ter seveda kranjska kulturna skupnost. Vsi nastopajoči ansambli so prejeli za sodelovanje Prešernovo plaketo skupščine občine Kranj. Že ob lanskem tednu slovenske drame je predsednik naše občinske skupščine zatrdil, da denarja za kulturo ne bo manjkalo.' Tako je tudi bilo. in Kranjčani smo s tem tudi pokazali in dokazali, da se zavedamo, kaj kultura delovnemu človeku pomeni. To zanimanje pa naj bi ne bilo le ob manifestacijah, kjer moramo pokazati širši Sloveniji, kdo da smo.
Pa vendar, ob slovesnostih, ki so spremljale teden slovenske drame ob obletnici Prešernove smrti, smo pri podelitvah Prešernovih nagrad pozabili na ustvarjalca, ki je imel v preteklem in tekočem letu predvajanih kar pet dramskih tekstov. Pavle Lužah je letos izdal še svoj pesniški prvenec. Pa vendar nam je jasno, da nadaljnjih gostovanj in naših premier ne bo do naslednjega leta spremljalo več toliko ofi-cialnih ali spodbudnih besed. Pa tudi dvorana Prešernovega gledališča ne bo več tako napolnjena. Janez Pošt rak
SPOMINI NA POLETJE
Posojilo brez porokov. Dostava brezplačna. Izbira pohištva neomejena.
Velika prodajna akcija pohištva v no- Poleg pohištva, vem salonu na Primskovem od 15. fe- preprog bruarja do 2. marca 1974	in bele tehnike
lahko kupite tudi
Popust do 15 % barvni televizor
Ker Lesnina praznuje 25-letnico, vas v času akcije postrežejo brezplačno z merkator kavo.
Ne zamudite priložnosti — Lesnina Kranj vas pričakuje v novem salonu na Primskovem.
Golobi, naši prijatelji
	
t ■ , - t '"	PMI^^Bf
hBt	bV M z; .*/': M^Km
: ' J	11? vi IJU A ■HIP HRB^n" v-l&Ir ^ ■■ ifffl
rejci pokažejo najlepše in najhitrejše ptice. Tudi jugoslovanski rejci so člani te organizacije in so na njenih tekmovanjih dosegli že vidne uspehe.
V naši republiki je šest društev rejcev golobov pismonoš, med katerimi sta »Sel« iz Ljubljane in »Kuru-« iz Kranja najbolj delavni. Poleti prirejajo nedeljska tekmovanja golobov iz raznih krajev države v domače golobnjake in tako pernati prijatelji poletijo iz Zagreba, Slavonskega broda, Beograda, Niša in celo iz Skopja.
Kako poteka tekmovanje: Rejci se zberejo na določenem mestu, kjer golobe tekmovalna komisija prevzame in obročka. Nato jih spremljevalec odpelje do določenega kraja, kjer jih nakrmi in napoji, nato pa izpusti ob prisotnosti uradne osebe, ki potrdi kraj, datum in čas izpusta. Ko se golob vrne v domač golobnjak, mu snamejo obroček in spustijo v posebno tekmovalno uro, ki beleži točen čas. Tekmovalna komisija nato pregleda ure, in golob, ki je za svoj let dosegel največjo hitrost, postane prvak.	F. Rozman
Oolob
Pismonoša. — Foto: F. Rozman
I-e malokdo ve, da med številnimi
vrstami golobov posebno mesto
Zavzema golob — pismonoša. To je
nr!L .te postave, ki zmore let brez
se orUiir •tU(li d<) 1200 kilometrov in se odhkuje po hitrem in vztrajnem
oripnf nevnrjetni sposobnosti za
?e hil Ti P°Znan £ Primer' da
11 Hl Bolob prodan na Japonsko in »e je vrnil k lastniku v južno Afriko jer preletel razdaljo 8000 kilometrov. Po čem se golob orientira, še ni dognano, saj nekateri trdijo, da po zemeljskem magnetizmu, drugi, da po soncu, obstoja pa tudi trditev, da domač golobnjak oddaja posebne valove, po katerih se ravna golob. To lastnost so ljudje znali najbolj uporabiti v času, ko še niso poznali telegrafa in telefona ter drugih sodobnih načinov prenašanja sporočil. Toda golobi niso ostali brez dela, saj so rejci pričeli s tekmovanji, organizirali so se v društva in zveze, ustanovili pa so tudi mednarodno organizacijo s sedežem v Bruslju (Belgija). *a organizacija vsaki dve leti prireja olimpiado golobov pismonoš kjer
kmetovalci
Pri nas dobite traktorje in druge kmetijske stroje; razen drugih krmil tudi oljne tropine, sojine tropine, suhe pesne rezance ter še nekaj ranega semenskega krompirja.
KMETIJSKA ZADRUGA

KRANJ
Zamolčana skrivnost Sv. Jakoba
Kaj bo z najdeno in spet zasuto kripto in krstami v zakristiji župne cerkve v Škof ji Loki?
V župni cerkvi Sv. Jakoba v Škofji Loki so pred tedni začeli nameščati centralno kurjavo. Med kopanjem jarkov je ekipa izvajalca del, splošnega gradbenega podjetja Tehnik, v zakristiji naletela na kripto (grobnico) z več krstami. Čeprav pri Tehniku brez dvoma poznajo zakon, ki pravi, da morajo najditelji o podobnih odkritjih nemu-
Nogometni protest
Spoštovani tovariš Guzelj! Rada bi vas vprašala — in dobila odgovor! — kdo vam daje pravico, da na tak način pišete o našem nogometu, o naših nogometaših. Mislim, da tak dogodek vendarle zasluži dostojen članek, ne pa komentarja, kakršnega ste napisali vi. Če torej niste nikakršen »žogobrcniški ekspert«, kot sami pravite, potem raje pustite stvari, ki vas ne zanimajo au o katerih nimate pojma, pri miru. Raje se ukvarjajte z zadevami, ki ste jim kos. Tudi o številu živčnih zlomov, srčnih kapi, žalitev nočnega miru vam ni treba pisati, vendar pa bi bilo dobro objaviti kak soliden prispevek.
vr0t ljubiteljica nogometa gledam z drugačnimi očmi kakor vi. Mnogo jih je, ki mislijo podobno. To so dokazali minuli oogodki v Frankftirtu. Upam, da se vam nisem preveč zamerila.
Pavlina Dermota Otoče 2, Podnart
Spoštovana tovarištva Dermotova! Ker izrecno želite dobiti moj '"'ffoi'or, vam seveda moram ustreči. Naj nemudoma povem, da nisem ' *a/det sovražnik nogometa in da se kot lojalen državljan SFRJ ' ' ^'koliko spoznam nanj. Srečanje v Frankfurtu oziroma večerni ogne toskopski posnetek sem si ogledal od začetka do konca. Pri-< f,(,l)h naši fantje so igrali dobro, bolje kot smo jih bilt vajeni igrati ' 2f,<lnjih letih. To pa še ne opravičuje cirkusa, ki smo ga zganjali . <,nt'h pred dvobojem in po njem. Čeprav ste ljubiteljica nogometa, >oste priznali, da ni šlo za nobeno »tekmo stoletja«, temveč za nava-' ('npopravni iz/)it, ki bi mirne duše lahko odpadel, če bi reprezentančne zvezde v rednem delu kvalifikacij pokazale vsaj pol toliko S7>'n,U'	»eksperti« napovedovali, da ga premorejo. V finale
torej prišli skozi stranska vrata. In še o srčnih kapeh, živčnih Sf"lu t('r podobnem: osebno poznam možakarja, zagrizenega pri-ne Sfl	ki zaradi hude srčne napake ni upal spremljati
Rednega prenosa iz Frankfurta. K televizorju je sedel šele I }so mu že sporočili končni rezultat. Morda pa vsi srčni "otniki v državi niso storili enako! * o zdrav
1. Guzelj
doma obvestiti pristojno ustanovo (v opisanem primeru Regionalni zavod za spomeniško varstvo Ljubljana), je nekdo očitno izdal drugačna navodila. Kripto so namreč enostavno zasuli, o dogodku pa molčali. A eden od poučenih se je le ovedel pomembnosti zadeve ter novico sporočil naprej.
Toliko namesto uvoda. In zdaj povejmo, da bo cerkev Sv. Jakoba letos stara 700 let (!) in da je eno najbolj zanimivih zgodovinskih poslopij, ki stoji na mestu nekdanje kapele. O kapeli so ohranjeni le zelo skopi podatki, zato bi velikost in lega grobnice ter ostanki pokojnikov, bržkone cerkvenih mogočnikov, utegnili navreči nove podrobnosti iz pestre, vendar v mnogočem še neraziskane preteklosti Škofje Loke. Ali bo zamujeno mogoče popraviti, je seveda veliko vprašanje, kajti medtem so zidarji jaške že zabetonirali in vanje namestili cevi.
Neljubi pripetljaj je oni dan obravnaval upravni odbor Muzejskega društva. Navzoči so soglasno obsodili ravnanje Tehnika ter hkrati ugotovili, da je podobnih »utaj« v zadnjem času zmeraj več. Vzrok zanje kaže iskati v zastojih, ki jih ponavadi povzročijo raziskave arheologov in ki so združene z nujnimi spremembami prvotnih načrtov investitorja. Pomanjkanje finančnih sredstev Spomeniškemu varstvu neredko prepreči, da bi hitro in učinkovito opravil restavratorske in druge posle. Ampak ni vedno kriv samo denar. Muzejsko društvo je zato sprejelo priporočilo, naj bi v prihodnje restavratorji skušali biti bolj ekspeditivni. Ravno neekspedi-tivnost varstvenikov sili zasebnike in gospodarske organizacije v kršenje predpisov, saj ob nenadejanem »soočenju« z izkopaninami raje tvegajo kazen kakor pa neljube maratonske zamude pri gradnji, razširitvi ali popravilu posameznih objektov.	• -or
Na budimske m obzidju.
Ker sva si trdno vtepla v glavo, da morava videti Bukarešto, sva vozila skoraj non-stop. Komaj sva se malo spočila v Cluju, že sva nabirala nove kilometre. Čeprav je bila maratonska vožnja precej utrudljiva, dolgočasna ni bila. Cesta je tekla zdaj po prostranih planotah, zdaj se je vijugala po ozkih dolinah; za nama pa so ostajala slikovita stara mesta in tihe vasice, poleg katerih so se često bohotili zadružni objekti. Sredi čudovite gorske doline med Sibiujem in Rimnicu Vilceo naju je, zaradi črnih oblakov, ki so pokrili vrhove okoliških hribov, dobra volja minila. Hrabrile so naju le dobre izkušnje z nevihto na začetku poti.
Čez slabo uro sva bila končno le pod streho — v hotelu sredi Pite-štija. Receptor si naju je ogledoval kot deveto čudo, toda sobe nama ni odrekel. Tako utrujenih (za nama je bilo 350km v enem dnevu), premočenih, prezeblih in umazanih popotnikov gotovo ni srečal vsak dan. Toda ko sva sobo plačala, sva ugotovila, da naju je popotna zaletavost kar drago stala.
Naslednjega dne sva se stvari lotila bolj realistično: iz hotela sva se preselila v kamp in se zaradi dežja, Ki ni pojenjal, odpovedala upanju na Bukarešto. V zameno pa sva si pobliže ogledala življenje v industrijskem Piteštiju. A razlogov za navdušenje je bilo malo — zlasti, ko sva si v predmestjih ogledovala površno in na hitro zgrajena nadeli a, ki so se kar kopala v blatu. Se drugje so bila opazna neskladja, ki jih prinaša pospešen razvoj: v dolgih vrstah v trgovinah, v razmeroma ičli izbiri, v neurejenih lokalih, endar je disciplinirano in mirno vedenje meščanov dajalo vsemu temu poseben, lahko bi rekel, kar dostojanstven videz. Brez pretiravanja: v eni sami vrsti za vstopnice v kinu je pri nas več prerivanja, kot sva ga videla v vseh preštevilnih vrstah v Piteštiju.
Proti zahodu
Ko se je za silo zvedrilo, sva spet obložila svoje vozilce, ki je kljub svoji skromnosti imelo v Romuniji številne občudovalce (novejši modeli motornih koles so tod namreč zelo redki), in se zagrizla v zadnjih tisoč kilometrov. Pregledna in prazna cesta prek Vlaške nižine je bila dober zaveznik zavesti, da se voziva domov in kilometrski kamni so bežali mimo naju kot za stavo. Dobro razpoloženje in hitra vožnja sta se končali na policijski postaji, kjer so nama zgovorni policisti dokazovali, da sva vozila prehitro. Ko so povedali še kazen, sva se prijela za glavo, saj je kazalo, da bova ob zadnje denarje. Toda iznajdljivost Italijanov, ki sta plačevala kazen pred nama, je pomagala tudi nama: po njunem zgledu sva uporabila vso svojo zgovornost in si znižala kazen za več kot polovico.
Poleg neprijetnih posledic za najin žep, je imelo srečanje z romunsko policijo pozitivno plat — obogatilo je najino. poznavanje »medna-
Ž
rodne« policije. Prve globoke vtise — štiri leta je že tega — so naredili name češki možje postave, ko so me stlačili v svoje vozilo zaradi fotografiranja demonstracij. Vendar se je srečanje končalo le z nekaj ostrimi besedami in uničenim filmom. Lani pa sva spoznala obe skrajnosti: francoski prometni policisti nama niso zaračunali niti franka, čeprav so naju ustavili zaradi prehitre vožnje, bavarski policaji pa so nama ob odhodu iz Nemčije nabili visoko globo samo zato, ker nisva imela zelene karte. Glede na omenjene izkušnje sva romunsko policijo mirno uvrstila v zlato sredino.
Zaradi pripetljaja s policijo sva napredovala malo počasneje, toda zanesljivo. Mimo djerdapskega orjaka, ki s svojimi razsežnostmi zbuja več kot občudovanje, sva spet zavila med" karpatske hribe. Tod sva se v zanikrnem kampu za silo odpočila, nato pa spet hitela po prijazni gorski cesti.
Slovo je pokazalo, da se v enem tednu nisva privadila vsem romunskim posebnostim. Začudeno sva namreč pogledala, ko naju je v restavraciji tik pred mejo natakar vprašal, če imava vegeto (da, čisto navadno vegeto), podobno pa sva reagirala tuai na carinikovo brskanje po prtljagi. Najina pot čez Romunijo je bila potemtakem le skromen uvod v spoznavanje njenih značilnosti.
Za brezskrbnost na domačih tleh ni bilo časa, saj je gost promet proti Beogradu zahteval od naju vso pozornost. Zadnje moči in dobro voljo pa nama je vzelo prebijanje skozi beograjsko prometno džunglo, zato sva bila tihega prostorčka v kampu na Košutnjaku nadvse vesela. Naslednji dan pa presenečena — ne zaradi zanemarjenih sanitarij (temu sva se že zdavnaj privadila), ampak zaradi sosedov. Številna turška družina, ki je šotorila poleg naju, si je privoščila kampiranje po domače: s trga so si prinesli žive kokoši, jih mirno zaklali in si pripravili kosilo. Samo za močne živce!
Na koncu se nama je ponudila priložnost, da preizkusiva zadnje moči na razdrapani magistrali med Beogradom in Zagrebom. Priznati moram, da je najin ČZ zmogel napornih 400 km tako imenitno kot vse prejšnje — brez sleherne okvare. Naju pa je utrujenost pošteno zde-lovala, zato sva, potem ko je bil Zagreb že mimo, zavila s ceste. Snela sva si čelade, si slekla rokavice in jopiče. Na gorilniku sva si iz konzerve pripravila kosilo. Samo trušč z bližnje ceste je motil slovesno, praznično razpoloženje.
Vendar ga je kmalu preglasila druga motnja: grenka misel, da bo poletnih brezskrbnosti vsak hip konec.
I. Bernik
is i , m 7
Sobota, 23. februarja 1974
družinski pomenki
izbrali smo
za vas
f______^
Trema
Trema je dokaj pogosta težava, ki jo srečamo tako pri odraslih kot tudi pri otrocih. V šoli je vzrok za marsikatero , slabo oceno. Starši si ne morejo vedno razločiti, kako se to lahko zgodi prav pri predmetih, ki se jih šolar najbolj uči. Od učiteljice v šoli najpogosteje dobe odgovor: »Saj sem že opazila, da ima tremo, kadar ga vprašam, ampak veste, mene se pač ni treba bati, če se je doma vsaj malo učil.« Poglejmo, če je to res!
Trema spada med motnje čustev in njihovega pogostega spremljevalca, občutka manjvrednosti. Kar praviloma jo srečamo pri tistih učencih, ki so zelo prizadevni pri učenju in že sami čutijo odgovornost za svoj šolski uspeh. Učenci pa, ki se »požvižgajo« na učitelje in predmete, ki ne čutijo odgovornosti za svoje uspehe, treme ne poznajo. Trema je zla posledica, ki jo zapusti v otrokovem čustvovanju premajhna ali pa pretirana ljubezen.
Spremljajo jo enake fiziološke spremembe, ki jih sicer srečamo pri strahu in bojazni. Otrokovo grlo se skoraj posuši, glas se mu začne tresti, skorajda ga ne prepozna, lovi sapo in močno se poti, srce čuti v vratu in v sencih itd. Pri nalogi taki otroci preveč mislijo na svoje uveljavljanje, zato ne morejo usmeriti vse svoje pozornosti na svoje misli in aktivnosti. Na prvi pogled delujejo zelo samozavestno, kar pa je samo druga plat bojazni. Stalne skrbi in bojazni izsiljujejo povečano stopnjo samozavesti, ki, poveča tremo. Tako dobimo začaran krog, ki se navzven kaže v mučnih oblikah in stopnjah treme. Trema torej muči ljudi, ki so strem-ljivi, vendar ne zoprno stre-muški. Nikoli niso zadovoljni s tem, kar so dosegli, svojo okolico cenijo bolj kot sebe. Zavedajo se svojih napak, vendar se ne morejo zadovoljiti s popreč-nostjo.
Poskusimo jih naučiti, da bodo verovali v lastne moči in uspeh, naučimo jih, da ne bodo preveč mislili nase, temveč na svojo nalogo. Razložimo mu, da je trema posledica pretirane skrbi, da se ne bi znali uveljaviti. Poskušajmo ugotoviti vzroke manjvrednosti, naše vedenje do otroka naj bo tako, da ne bo imel občutka osamljenosti in osovraženosti. Dopovejmo mu, da trema ni živčno obolenje, da jo imajo tudi ljudje, ki so sposobni in čutijo odgovornost za svoje delo ter da trema sčasoma preide.
Janez Rojšek, dipl. psiholog
Najlepše maske bodo nagrajene. Rezervacije sprejema recepcija tudi po tel. 75-585.
Vstopnina 20 din.
hrzrtel cjrajsKi
d urar
Radovljica
vas vljudno vabi na veselo pustovanje
v soboto, 23. februarja, in torek, 26. februarja, ob 20. uri
Starajmo se počasi (2)
Jutranjka Sevnica je izdelala zares ljubke pajace za dojenčke. V kombinaciji modre, rumene in rdeče barve so naprodaj v Škofjeloški NAMI.
Cena: 75,60 din
manje za svet okoli, sebe, četudi vas starostne tegobe že tarejo.
V letih, ko trdnost telesa popušča, je še posebej pomembno spodnje pe-rifo. Ce je perilo v redu, potem tudi vrhnja obleka lepše pristoja. Ce je za mlade pravilo, da si lahko nadenejo kakršno koli oblačilo, je treba v zrelih letih posegati le po prvovrstnem blagu. Ne izbirajte le med temno rjavimi, črnimi in temno modrimi barvami, ki ne več mlad obraz le še bolj postarajo. Posegajte raje po srednje močnih tonih kot so srednje modra, svetlo siva, lešnikovo rjava, barva žgane gline itd. in ne branite se svetlih rut, ovratnikov in ogrlic, ki posvetlijo obraz.
Čevlji so nekakšen odraz starosti. Le mladi nori svet nosi »nemogoče« čevlje, kot so ti današnji z najbolj debelimi podplati in ki zdaj že odhajajo iz mode. Zrela leta hočejo seveda le udobne čevlje s polvisokimi petami, v katerih se noga ne utrudi, in skrije tudi ortopedske vložke, če so potrebni. Ce vas mučijo krčne žile, stisnite noge v posebne medicinske nogavice, ki omilijo bolečine in skrijejo modrice. Ce imate močnejše noge, se izogibajte preveč svetlih nogavic.
In teža? Ce ste nagnjeni k debelosti, morate redno kontrolirati svojo težo. Sicer pa si velja zapomniti, da se je pač treba v hrani omejiti, če opazite, da se redite. Branite se vseh vrst maščob in ne solite preveč jedi, vendar pa neslano ne smete jesti. Hudo lakoto si tešite s sadjem in z zelenjavo, segajte pa po mesu, siru, ribah, skuti in jajcih.
Kranjski Mladi rod je ukrojil prijetne kariraste in enobarvne prehodne otroftke plašče za 8 do 14 let starosti, dobe se na KO-KRINEM otroškem oddelku v GLOBUSU.
Cena: od 475 do 600 din
hedvvig maria stuber
pomagam ti kuhati
Kuharski priročnik, ki bo zaradi praktičnosti dobrodošel
v vsaki kuhinji. V knjigi je:
1500 receptov 100 risb 32 barvnih slik
Knjiga POMAGAM TI KUHATI, ki obsega 421 strani, velja 210 din. Hkrati založba obvešča, da je spet na zalogi
g. kromdijk
200 sobnih rastlin v barvah
Knjigi dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, naročite pa ju lahko neposredno na naslov:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26 61000 LJUBLJANA
Ce ste že krepko zakoračili v petdeseto leto, vam ni treba na vsakem koraku poudarjati svoje starosti. Izogibajte se takih besed, kot so »v mojih letih« ali pa, »to ni več zame« ipd. Okolica vam bo nekaj časa govorila, da niste stari, sčasoma pa se bodo naveličali in vas imeli za staro matrono. Ohranite svež duh, zani-
Spet je tu dobra, stara »črna posoda«, ki so jo nafte mame tako rade imele. Le malo izboljšana je. Dobila je bakelitne ročaje in poživlja jo droben bel vzorček. Med petimi velikostmi lahko izbirate v Murkinem EL-GU v Lescah.
Cena: od 74,55 do 106,05 din
^Jti JtL# A Ifist
Sobota, 23. februarja 1974
200 najpomembnejših sobnih rastlin v barvnih posnetkih in z opisi njihove nege.
221 strani
cena: karton 110 din.
Komplet, namenjen avtomobilistom, se dobi pri Slovenija-avtu. Pribor za čiAčenje in poliranje avtomobila: polirni prah za kromirane dele, polirna voda, čistilo za gumo, krpa in ftampon za Sipe itd.
Cena: 42,34 din
Tako imenovana kurja polt po nogah in rokah marsikatero spravlja v obup. Vsak čas bomo že hodili, če bo tako toplo, brez rokavov in brez nogavic, koža pa za tako odkrivanje ni dovolj lepa. Še je čas, da si pomagamo. Najuspešnejše je pogosto umivanje in drgnjenje kože z milom in krtačo ali grobo rokavico (lahko je iz rafije). Pomaga tudi suho drgnenje v majhnih krogih zjutraj in zvečer. Potem si v zmasirano kožo vtrite olje ali mastno kremo. Le z energičnim drgnjenjem boste odpravili tudi trdo kožo na petah, ki trga nogavice. V drogeriji imajo za odstranjevanje te nadloge različne pripomočke.
Gordana iz Kranja — Svetujte mi, prosim, kroj za obleko, iz blaga, katerega vzorec prilagam. Sem srednješolka vitke postave, obleke nosim z dolžino nad koleni. Obleko bi potrebovala za šolo.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE1
Marta — Obleka za vas je kratka in v pasu prerezana. Krilo je nagubano spredaj in zadaj. Rokavi so dolgi in vstavljeni raglan. Obleka nima ovratnika, zapenja pa se z gumbi. Za vratom lahko nosite tudi rutko. K obleki sodi tudi usnjen pas.
Francozi si večkrat za zadnji dnevni obrok privoščijo juho z malo kruha, da želodca preveč ne obtežijo za noč. Zelo radi posegajo po čebulni juhi, za katero pravijo, da je odlična za preganjanje »mačka«.
Potrebujemo: 1 kg čebule, 10 dkg masla, 1,5 litra mesne juhe, sol, poper, 2 kozarca reznega belega vina, 125 g belega kruha, strok česna, 125 g sira ementalca in jedilno žlico olivnega olja.
Francoska čebulna juha
Čebulo zrežemo na tanke kolobarje. Maslo raz belimo, dodamo čebulo in jo pražimo ■20 do 30 minut, da dobi lepo zlato rjavo barvo. Prilijemo vročo mesno juho, solimo, po-pramo in pustimo lahno vreti še kake pol ure. Vino dodamo v zadnjih minutah kuhanja. Tanke koščke belega kruha popečemo in natremo s prerezanim česnom. Juho nalijemo v ognjavarno posodo, dodamo popečen kruh in posujemo vse skupaj z naribanim emental-cem ter pokapljamo z oljem. Posodo potisnemo v vročo pečico za toliko časa, da se si) malo stopi in rahlo porjavi Serviramo vroče.
ne
bo
»mačka«
Ce ste pri pitju zmerni, potem seveda »mačka«, kot pravimo lažjemu zastrupljenju organizma z alkoholom, ne poznate. Ker se bliža pustni čas, se kaj rado zgodi, da se po kaki zabavi zjutraj zbudite precej »zastrupljeni«.
Glavobol po veselem pirovanju ne bo tako hud, če se boste varovali in ne pili prav vsega. Će boste pili sladka vina in likerje, boste imeli glavobol, medtem ko navadno po naravnih in neslajenih - vinih ne boste bolni. Ne mešajte več sort žganih pijač. Še posebej se varujte cenenih ponarejenih pijač, ki kasneje narede v glavi le zmedo.
Ce odhajate na veselo praznovanje pusta ali na zabavo, kjer se pije, se morate dobro najesti. Najboljša je večerja z mesom. Naše telo bo potem alkohol veliko lažje preneslo.
Če se vam je že zgodilo, da ste popili več kot ste nameravali in ste se zjutraj zbudili z glavobolom, potem je dobro »mačka« pregnati kar najhitreje. Ce je zvečer glava še dovolj bistra, si pripravite pomarančni sok in navaden aspirin ter ga pred spanjem popijte. Če se zjutraj kljub temu neprijetno počutite, ga nikar ne preganjajte z novim kozarčkom alkohola. To delajo le alkoholiki. »Mačka« boste najlažje pregnali z mineralno vodo. Kadilci bodo imeli z »mačkom« nekaj več opravka, če bodo zvečer pozabili prezračiti pljuča s sprehodom ali s spanjem ob odprtem oknu.
1	2	3	4	5	6	i		8	9	10	11	12	13	
14								15						16
17			■	18			19					■20		
21			22	■ 23'				■	1		■	25		
	26			27				28	■	L	30			
		31					■	32	33	■	34			
3b	36			■	37		■	38		39				
40				„			43						44	
45		■		46			48			■	44			^0
51		■				53				«	■	55		
56		57						58			59			
	60							sr						
odoravno: 1. v eni točki podprto, vrtljivo, rotacijsko simetrično telo, 8. kenguru, 14. predstavnik ali zagovornik realizma, 15. poveljnik ladje, 17. Šahovski klub Ljubljana, 18. kdor opravlja selekcijo, 20. ?-nak za kemično prvino lantan, 21. muslimansko moško ime, 23. domač izraz za zakovico, 24. kratica za element, 25. kričanje, 26. izoliranje, 29. izobrazba, 31. obeljene smreke, postavljene ob proslavah, H i Zna'5 za kemično prvino litij, 34. mesec židovskega koledarja, 35. glavo in trup povezujoči telesni '??• Aleksej Kosigin, 38. črnogorsko pristanišče v Ukrajinski ZSSH, 40. svet senatorjev, 42. sever-^^j^ka republika, 45. druga oblika ljubkovalnega naziva očka, 46. gorski vrh v Švici, 48. reka v ™'nki, najdaljša na svetu, 49. znanost, 51. znak za kemično prvino titan, 52. v slovnici občno ime, 55. Junak stripov:... Kirby, 56. zastrupitev organizma s kislinami, 58. ladijska ali vojaška oprema, Posadka, 60. priprava, stroj, 61. kockar, vadljavec.
Navpično: 1. ribiška priprava z vršuljkom, 2. fraza, rek, 3. vražni obeski, 4. znak za kemično prvino ^Himinij, 5. otok v srednjem Jadranu, 6. ime operne sopranistke Vidalijeve, 7. gojenje atletskih spretnosti, 8. kratice ameriške tajne agencije Ku-Klux-Klan, 9. otok vzhodno od otočja Fidži (Fiji) v uhem oceanu, 10. vrsta dalmatinskega vina, 11. slaven vojskovodja in ustanovitelj perzijske orzave, 12. arabski žrebec, 13. analogija, naličnost, 16. prislov potem, nato, 19. figura pri četvorki, V "L111.68 'z Peska' apna in vode, 25. ime in priimek slovenske pesnice s pravim imenom Franica «vk, 27. avtomobilska oznaka za Makarsko, 28. vložba, 30. v geologiji sklop, gorska gmota, 33. Ju bežen do idiličnega, 35. seštevek, znesek, 36. majhna reka, 39. znak za kemično prvino erbij, 41. oporišče, 43. mednarodne avtomobilske oznake za Luksemburg, Norveško in Avstrijo, 44. reka v everni Italiji, Adige, 47. trditev, razprava, 50. pripadnik izumrlega severnoameriškega indijanskega P emena, 52. ime pesnice Skerlove, 53. oblika razcveta, latina, 54. pogled, 57. Ivan Prijatelj, 59. krasta za plural, množina.
Rešitve pošljite do srede, 27. februarja, na naslov: Glas, Kranj, Moše
riJ0®d®Ja !» z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din„ «>. JO din.
rešitev nagradne križanke iz sobotne številke
A,v3 7' °tokar, 13. kolisej, 15. pomolek, 17. Ot, 18. Straža, 20. ornega, 21. Tejo, 23. Krnile, 25. oli uA moferad- 28- NB. 30. Ala, 31. Tam ara, 32. obnit, 34. Mlini, 36. neprid, 39. oer, 40. HI, 42. »<igarh, 44. Gnan, 46. odsek, 48. Taor, 50. Kaner, 52. etanol, 54. KA, 55. Erjavec, 57. tisovec, 59. telica, w- Kenija
izžrebani reševalci
' rejeli smo 109 rešitev. 1. nagrado (50 din) dobi Alenka FriSkovec, 64000 Kranj, Šorlijeva 27; 2. nagrado (40 din) Francka Kozjek, 64245 Kropa 67; 3. nagrado (30 din) pa Stane Kalan, 64000 Kranj, Planina 37. Nagrade bomo poslali po pošti.
»Albert, najela sem detektiva. Sproti me bo seznanjal z vsemi znižanji in razprodajami v mestu!«
Človek za milijon let starejši
Človekovi predniki so se postavili pokonci in začeli hoditi po dveh nogah že pred najmanj tremi milijoni let. Tako sklepa ameriški antropolog C ari Johanson na podlagi kostnih najdb, ki jih je novembra lani odkrila francosko-etiopska raziskovalna skupina v Etiopiji. S temi najdbami so zanikali dosedanje teze, da je človek začel hoditi po dveh nogah pred največ dvema milijonoma let.
Poginilo milijon glav živine
Strokovnjaki organizacije FAO pri združenih narodih menijo, da je zaradi izredno hude suše v nekaterih predelih Afrike lani poginilo več kot tri in pol milijona glav živine. Če bi takoj izdatno začelo deževati, bi se ti kraji opomogli šele čez nekaj let.
Neuspela izstrelitev
V torek so Američani hoteli izstreliti v vesolje super raketo titan. Raketa je poletela v zrak ob 14.47, a so jo že nekaj minut po vzletu z ukazom iz zemlje uničili. To so naredili zato, ker so odkrili napako v motorjih in ni bilo mogoče ločiti tistega dela rakete, ki bi z vesoljsko sondo viking poletel proti Marsu.
Nove žrtve bolezni minamata
Na seznamu obolelih za tako imenovano boleznijo minamata se je znašlo še 44 oseb. Doslej je zbolelo za to boleznijo okoli 750 ljudi. Vsi ti ljudje so zboleli zato, ker so jedli ribe iz zaliva Minamata ob Japonski. Morje v tem zalivu je bilo zastrupljeno z odplakami kemične tovarne Tiso. V teh odpadnih vodah je bila velika količina živega srebra.
Zaplenjena mamila
Lani so turške oblasti zaplenile 2500 kilogramov surovega opija in 5400 kilogramov hašiša. Zaradi tihotapstva z mamili je bilo aretiranih 21 tujcev. Zaplenjena količina mamil bi bila v Neu> Yorku vredna nič manj kot 220 milijonov dolarjev.
Atomska centrala na Madžarskem
V mestu Paks na srednjem Madžarskem so začeli graditi prvo nuklearno elektrarno na Madžarskem. Delala bo z močjo 800 megavatov. Pri gradnji bo pomagala Sovjetska zveza. Iz te države bodo uvozili tudi večino naprav za redno obratovanje.
Nevesti vsaj 14 let
Madžarska je sprejela nova določila o zakonski zvezi. Nove odredbe zahtevajo, da mora biti nevesta stara najmanj 14 let, medtem ko se je pred tem lahko poročila tudi deklica, ki je dopolnila 12 let. Ženin pa mora ob sklenitvi zakonske zveze imeti vsaj 16 let.' Po statističnih podatkih se na Madžarskem razbije vsaka četrta zakonska zveza.
Črtomir Zoreč:
N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico...
(Pogovori o koroških krajih in ljudeh)
(8. zapis)
Žal, hujskače tudi spomin na mrtve ni oviral. Pred vhodom na pokopališče v Svečah so postavili velike table z nemškimi napisi: Južna Koroška in Severna Slovenija; Jugoslovanski turisti — da, jugoslovanski partizani — ne; Slovenska Koroška ne obstaja; ipd. In še to: varnostni organi so skrbno čuvali te hujskaške napise; dvojezičnih krajevnih napisov pa svojčas ni čuval noben policist!
Vsa spominska svečanost — na njej sta pela dva zbora z Jesenic, pevski zbor iz Železne Kaple, recitiral pa je igralec Miha Baloh — je izzvenela v smislu tradicije protifašističnega boja, to je v duhu skupnih prizadevanj obeh narodov v deželi, za mirno sožitje ter medsebojno razumevanje.
V Šentjakob se bomo še vrnili — da se vsaj nekoliko seznanimo tudi s kulturno-prosvetnim utripom in sploh s situacijo Slovencev v tem kraju.
Za zdaj pa pojdimo v bližnjo šentjakobsko okolico, kjer leže drug ob drugem kar trije pomembni kraji: Leše (nemško Lessach), Svatne (Schlatten) in Podrožca (Rosen-bach).
JANEŽIČEVE LEŠE
Tako smemo imenovati vasico, ki samuje le kak kilometer južno od Šentjakoba. Odcepa z glavne ceste ni mogoče zgrešiti, če le pazimo na smerokaze. Stranska cesta je lepo asfaltirana in nas zložno in hitro pripelje v kraj, ki, je zaradi svojega velikega sina, jezikoslovca, slovničarja in književnega organizatorja Antona Janežiča (1828—1869) pomemben za vse Slovence.
Ogromno delo, ki ga je opravil ta šibki in bolehni Lešan, zbuja še«da-
Anton Janežič (1828—1869)
nes resnično spoštovanje. Saj je mož mnogo dela opravil brezplačno; s svojo vljudnostjo in spravljivostjo pa je dosegel večje uspehe kot marsikateri njegov sodobnik na književnem področju, ki je imel drugačna sredstva na voljo.
Ne bo narobe, če povem, kaj je menil o Janežičevem poslanstvu njegov koroški rojak Ziljan dr. Ivan Grafenauer:
Janežič je pravzaprav v svoji dobi vodil slovensko slovstvo, širil mu je obzorja na razne, nove panoge. Vodil je slovensko pripovedništvo na poti iz otroške dobe do mladeniške čilosti. Ključ njegovim uspehom je bila neugnana marljivost, železna vztrajnost in naravnost neizmerna potrpežljivost in miroljubnost. Cesar Levstik s svojo grčavo pestjo ni zmogel, streti malike zaostalega, a mogočnega Bleiweisovega kroga in utreti pot resni in na vse strani pravični kritiki, to je dosegel Janežič z blagostjo svoje narave.
»CVET SLOVENSKE POEZIJE«
Rojstvo čitank za srednje šole — ali kot se je tedaj pisalo: za višje gimnazije in realke — tudi lahko pripišemo Rožanu iz Leš. Leta 1861 je izšel Cvet slovenske poezije, leta 1868 pa še Cvetnik slovenske slovesnosti z antologijo slovenskega pesništva in z naukom o slovstvenih vrstah. Ti dve knjigi sta bili osnova poznejšim, na široko znanim Sketovim gimnazijskim čitankam.
Anton Janežič je bil tudi naravnost zagnan izdajatelj literarnih revij. Ni mu bilo do gmotnega uspeha, saj je dostikrat s svojo profesorsko plačo poravnaval tiskarske stroške. Najprej, 1. 1850, je začel izdajati Slovensko Bčelo. L. 1853 pa je list usahnil — kljub temu, da so pri njem sodelovala taka imena kot so bila: Levstik, Valjavec, Vilhar, Trdina, Svetec, Einspieler, Maj ar in drugi.
Mimogrede: Slovenska Bčela je imela — kot takrat edina slovenska literarna revija — v Celovcu prav toliko naročnikov kot v vsej Kranjski, z Ljubljano vred! Spet dokaz, da je bil Celovec pred sto leti močno slovenski! Precej bolj kot nemšku-tarska in bahaška Ljubljana.
Slovenski Bčeli je 1. 1854 sledil Glasnik slovenskega slovstva, temu pa 1. 1858 Slovenski Glasnik, ki je združeval najboljše takratne pesnike in prozaiste. V Glasniku so objavljali svoja dela Simon Jenko, Fran Erjavec, Valentin Mandelc, Valentin Zarnik, Matija Valjavec, Simon Gregorčič, Josip Stritar in še drugi.
Mnogim od teh, ki so bili tedaj povečini še stradajoči dunajski visoko-šolci, so pomenili — sicer skromni — Janežičevi honorarji dobrodošel kosec vsakdanjega kruha.
(Se bo nadaljevalo)
IVO ZORMAN	88
Draga moja Iza
, In je povedal tako ime, da smo ob njem osupnili, ime člove-a> za katerega nikoli ne bi verjeli, da bi ga težave zlomile.
Zato smo mu verjeli zmeraj manj, in Tinko je bil nesrečen, er se ni mogel prepričati, kaj je res.
kandi nam ni zaupal in nam ni pustil, da bi hodili iz unkerja. Posebno ne, da bi odhajal kdo sam. Bili smo skoraj jegovi ujetniki. Si je že izmislil kaj takega, da je nazadnje tudi mko odnehal, da je prepustil Sandiju, naj poskrbi za hrano in
PotnHViCe-' Ali pa Križu- Samo Sandi in Križ sta toliko Poznala > da nista puščala nepotrebnih sledi. Ena sama nepremišlje-
liu r °P'nJa v snegu hi nas lahko izdala. Le Sandiju in Križu so ^ uje tam okrog zaupali. Kaj pa je človek vedel v tistih dneh. v 7 ^ Partizanu k°s kruha, jutri pa se je ta predal in mu SanH--0 P9Pe'Jal bele na vrat, da je le rešil lastno glavo. Samo di in Križ sta poznala znamenja, po katerih sta vedela, če se kuVa'no približati vasi, če ju za prvo hišo ali v prvem sadovnja-spr 'f6 Presenečenje. Najbrž sta se le Sandi in Križ tudi Še ifjn°.^°8nila našim ... da bi nas pustili v miru ... in da ne bi m Y bunker, ko nas je bilo že tako preveč. »Najhujše bo kmalu minilo,« nam je govoril iz dneva v dan. ^	tega ni rekel. Križ je na vprašanja le zmigoval z ra-
Pon	Je bilo, kakor da se je zaobljubil v molk. Samo tisto
Nof°	se je vrnil prejN kot smo pričakovali, in sam, ne z
s katerim je bil odšel, se mu je jezik razvezal. je ia vrag je že gledal tako, da mu človek ne bi smel zaupati,«
dosegi ^ se je spustil po lestvi, ko mu noga še tal ni p
dru«, m vzel s seboj zato, ker bi mu bil bolj zaupal kot °blii ki' Noč je bil močan, Križ pa je imel v vasi, skoraj pri cesti, p lJeno svinjo. Sedaj ni bilo ne Noča ne svinje, j	se je belim,« je povedal Križ. »Kar stekel je k njim.«
^a»en S1	da 8a spodnesel na bregu, da je bil prepo-
ji • • • ali pa da je bil Noč prehiter. Tako nam kakor Je nenaden hlad zavel skozi bunker. T se počutijo nemara goliči, če jim razdereš gnezdo. InJe odločil:
»Umikali se bomo vsak na svojo stran.«
Gotovo je imel še kje kako skrivališče, ki pa ga ni maral deliti z drugimi. Vprašujoče nas je pogledal in Gašper je izbral za nas:
»Mi pojdemo čez planino.«
In Borut:
»Jaz ostanem kar tu. Ne vem, kaj je bilo Noču, prepričan pa sem, da nikogar ne bo vodil sem.«
Ko so ga opazili nezaupljivi pogledi, je dodal:
»Če bi zares prišli... se bom že umaknil o pravem času.«
Je Borut v resnici toliko zaupal prijatelju? Ali pa se je mislil predati, kakor se je Noč? Če nista bila kar dogovorjena? O tem bi zaman ugibal, tega še danes ne vem. Boruta smo srečali dva meseca po tistem, ko smo se razšli. Spet je prenašal pošto in se nam nezaupljivo nasmihal.
»Po nepotrebnem ste brusili pete po zasneženih hribih,« nas je prepričeval. »Jaz sem spal na toplem, ves čas v bunkerju. Nikogar ni bilo blizu.«
Kdo pa je poznal resnico. Samo Borut, ki pa jo je lahko ohranil zase.
Sandi in Berta in Križ so se zatekli v senik pod cerkvijo svetega Štefana. Beli, ki so se prav tiste dni pripravljali, da se utrdijo v cerkvi, so jih opazili iz zvonika in jim zažgali streho nad glavo, vaščani pa so zoglenela trupla pokopali za pokopališkim zidom, ker jih drugje niso smeli... ali pa jih niso hoteli.
Za vse to smo izvedeli kasneje, ko se je ogrelo, ko je drevje ozelenelo in smo se pogovarjali o odhodu v mesto, kakor se človek pogovarja o prijetnem potovanju, ko je že kupil vozni listek in ko že sliši prihajati vlak.
Ko smo se vzpenjali na zasneženo planino, nismo vedeli nič.
Kadar slišim zavijanje vetra, se spomnim planine. Še zmeraj jo nosim v kosteh... in v srcu ... in v očeh. Še zmeraj vidim belo planjavo, varljivo gladke zamete s priostrenimi robovi in okostja požganih pastirskih bajt. Še zmeraj vidim mestne strehe v daljavi, s planine si jih lahko ugledal, če si vedel zanje, ali si jih pa vsaj zaslutil. Zagledal sem odblesk kovinskega križa in sem bil prepričan, da je vrh mestnega zvonika, ki se koplje v mesečini. Nasproti cerkve je Heisingerjeva hiša in soba z okni na ulico je bila Josipova spalnica. Gotovo se je pretegoval pod pernico, stric Josip in njegovi sosedje in znanci. Morebiti so imeli težke sanje, ker so se preveč navečerjali, morebiti je bilo v sobi prevroče, ker so preveč kurili? Zjutfaj bodo vstali in po-
gledali toplomer na zunanjem okenskem okviru in rekli, nocoj je pa pritisnil mraz, v takem še drevje poka.
Na planini ni bilo drevja, da bi pokalo. Sama planjava. Na planini bi še volkovi poginili. Morali smo v dolino na drugo stran. Če je človek tako utrujen, da zadremlje med hojo, je pot na Raka nevarna. Če je treba nositi še bolnika, pa je vsaka stopinja bolečina.
Olga je zbolel, nemara še v bunkerju, a se je bolezen pokazala šele na poti. Moč je kar ginila v njem in volja tudi. Že pod vrhom je zaostal, in ko smo ga priganjali, je prosil:
»Pustite me, bom že!«
Olga, ki se je zmeraj tako bal ostati sam, bi bil rad zaostal... da bi v snegu zaspal... pravijo, da je taka smrt prijetna. Toda tovariša ne moreš pustiti, da bi kar zaspal v snegu. Če bi nam kdo rekel, da bo živel samo še pol ure, bi ga nosili pol ure, do njegovega konca. Z Olgom pa takrat ni bilo tako hudo. Samo da bi prišli do ljudi, da bi našli zanj toplo posteljo pa požirek vročega čaja. .. samo da bi bila planina za nami. Vsak nekaj časa smo ga nosili, v hrib in čez planino in spet navzdol, do Rakovih jam. Tam je odločil Gašper:
»Tako do jutra nikamor ne pridemo. Bolje bo, če se vrnemo ponj.«
Olga smo pustili v jamah. Nalomili smo smrekovih vej, da bi mu bilo mehkeje in topleje, in Jelka ga je skrbno odela in mu rekla:
»Tri odeje imaš.«
Olga je molčal. Ni odgovarjal, ni se zahvaljeval, pa tudi spraševal ni. Menda mu je bilo kar prav, da je bilo trpljenje za njim, hkrati pa ga je bilo najbrž groza trenutka, ko se bodo naši koraki oddaljili in nazadnje utihnili.
»Jutri pridemo pote,« mu je dopovedoval Gašper. »Najkasneje pojutrišnjem.«
Olga je prikimal, pogled pa ga je izdajal, da Gašperju ne verjame. Saj vem, da vas ne bo, so govorile njegove oči, usta pa so se mu stisnila v tanko, ukrivljeno črto, kakor da zadržuje jok.
Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda.
Med prvimi, ki so si prišli ogledat novo izposojevališče knjig v Železnikih, je bila tudi skupina domačih pionirjev. Z zanimanjem so prelistavali romane, povesti, pravljice in revije, razmeščene po policah ter sami pri sebi sklenili, da si bodo odslej stalno izposojali knjige v lepem železnikarskem kulturnem domu. (ig) — Foto: F. Perdan
Slovenski kulturni praznik na naši šoli
Tudi na naši šoli smo v petek, na dan obletnice Prešernove smrti, pripravili proslavo. Začela se je z Zdravljico, s katero je mladi pevski zbor pod vodstvom tovariša Zagor-ška dokazal, da je največji poet Slovencev zapustil svojemu ljubljenemu narodu nepozaben zaklad. Natp sta se zvrstili še dve hudomušni Prešernovi pesmi. Napovedovalca Jože in Sonja sta napovedala tekmovanje. Tokrat je bila snov za vprašanja izbrana iz dveh znanih in pomembnih del pisatelja Ivana Tavčarja, iz novele Cvetje v jeseni in iz Visoške kronike.
Zakaj tako? Jože, ki je vodil prvi del kviza, je pojasnil, da je ta spominski dan praznik vseh velikih umetnikov, ki so na karšenkoli način s svojim delom ohranili lepoto slovenske besede ali slovenske pokrajine. Tako so v treh nizih vprašanj o vsebini Cvetja v jeseni odgovarjali vsi trije osmi razredi z enakimi rezultati. Tudi zdaj je ocenjevala posebna žirija in dovoljeno je bilo pol minute časa za premislek. Toda tega pravila skoraj nikoli ni bilo treba upoštevati, ker so tekmovalci odgovarjali kot po maslu.
V telovadnici so mladi gledalci od prvega do osmega razreda zaverovano spremljali dogajanje in vse uspehe tekmujočih nagradili z burnim ploskanjem. Da pa bi se napetost na odru zmanjšala in povečala zbranost pametnih glav, se je zopet nadaljeval kulturni program. Poskočno, v stilu Slovačkega plesa se je oglasila harmonika, za njo pa so se predstavile članice starejše recita-torske skupine s Povodnim možem. Romantična balada je v trenutku prevzela obraze občinstva, nežna pesem Pod oknom pa je prisotne zavila v lahno otožnost. A na vrsti je bil drugi del tekmovanja. Pod vodstvom napovedovalke Sonje se je odvijal razburljiv boj med 8. a, 8. b in 8. c v znanju o Visoški kroniki. »Bitko« je dobil 8. b, na drugo mesto
se je s točko manj uvrstil 8. c, tretji, z dvema točkama v zaostanku za zmagovalcem pa je bil 8. a. Vendar so vse skupine izpit dobro opravile in za svoje udejstvovanje so tekmovalci prejeli zanimiva priznanja.
Sklepni sonet Sonetnega venca, v izvedbi mlajše recitatorske skupine, nas je zopet spomnil na dr. Franceta Prešerna. S skladbo Med brajdami je veseli harmonikar Janez spet privabil, tokrat vse recitatorke, ki so povedale Uvod h Krstu pri Savici. Zadnjikrat so poslušalci spremljali glasbo, ko sta Majda in Jože zapela Od železne ceste in se je še zadnjikrat razlegal zvok Petrove harmoni-nike.
Spomin na obletnico Prešernove smrti sta napovedovalca končala z Zupančičevimi besedami:
»Zakaj čim bolj se boste poglabljali v Prešernov svet, tem več lepote vam bo žarelo iz njega, tem več skrivnosti vas bo vodilo vedno in vedno k njemu in ljubili boste Prešerna, kakor je vreden ta edinstveni duh.«
Sonj a Plešec, 8. c r. osn. šole
Železniki
Med zimskimi počitnicami po teloh
Dobili smo spričevala in pričele so se počitnice. Bile so puste in dolgočasne, ker ni bilo snega. Najlepše je bilo v nedeljo.
Sla sem s sestrično v Pševo po teloh. Do Pševa sva hodili dvajset minut.
Spustili sva se v strmi gozd, ki se imenuje Erženova skala. Med listjem sva iskali teloh.
Kar naenkrat sem zagledala veverico, ki je skakala z veje na vejo. Občudovali sva jo. Imela je lep rep. Ko je začelo sonce zahajati, sva se napotili domov. Med potjo sva poslušali žvrgolenje ptic ter se spraševali, če niso to spomladanske počitnice. 2alostni sva ugotovili, da so to zimske počitnice brez snega.
Doma sem dala teloh v kozarček. Spominjal me je na zimske počitnice.
Jana Košir, 4. c r. osn. šole
Lucijana Seljaka, Kranj
Ne bom jih mogla pozabiti
Naglo odprem ozka balkonska vrata in vame kot močan sunek butne mrzla zimska sapa in se kot senca splazi v sobo.
»Kaj zopet delaš prepih?! Pa zopet v copatah na balkon!« zaslišim klic, pa se ne menim dosti zanj; opri-mem se mokre, črne ograje.
Pred mano zazijajo hiše; premrle, sive, puste se stiskajo k topli zemlji, le še nekoliko pokriti z mrzlim snegom, ki se počasi, počasi izgublja, tone, pa še sam ne veš, kdaj popolnoma odide. In tako curlja s streh in z drobnih, šibkih vej dreves. Ozrem se tja k vodi, k ozkemu potoku, ki trudno vijuga skozi mehko prst. Voda je umazana, kalna, morda se mi zdi prav zato še toliko bolj počasna, trudna. A ob njej? Tu in tam se stiska odmrl grm, rastlina, tu in tam majhno drevo. Pa pred leti? Kaj ni bilo včasih vse polno gošče okoli njega? Res. Pa je zavihtela sekira, zavihtel jo je in ...
Tudi ljudi ni, poleti pa je bil vedno vrvež na nedodelanih hišah, vedno je bilo slišati zvok mešalca, vedno se je kje oglašalo kladivo pa žaga pa ...
Zdaj pa je molk vsepovsod; ni slišati kladiva, žage, ni... Res, včasih sem se že jezila nad tistim večnim ropotom, zdaj pa, kakor da mi je dolčas po njem in mi je zoprn molk, ta tišina. Pa... Res ni nikjer nikogar?
Pogledam k veliki sosednji hiši in vidim, da ni sama. Mož okroglega lica zopet nekaj brklja po še nedograjeni hiši, vedno znova nekaj dela, dela. Kot vedno, si mislim. Kot ponavadi, skoraj vsak dan je v njej, kot bi našel med tistimi sivimi, golimi stenami nekaj, nekaj, zaradi česar znova vedno z veseljem stopi mednje. Morda ljubezen, ker ve, da je njegovo, da je nasejano z njegovimi rokami, da je njegov pot vzidan v stenah, da dela za otroke, da . . .
Vedno znova prihaja, " odhaja, nekoč pa bo prišel in ne bo več šel, ne; ostal bo, vesel, zadovoljen.
»Pa ti? Boš ti ostala?« se vprašam.
Ne vem, morda bom ostala, morda odšla, odšla drugam in pozabila te hiše, cesto, ljudi.
»Ce odideš, ne pozabi jih, ne pozabi!« slišim v sebi. Tiho zagotavljam:
»Pa saj jih ne bom mogla, pa jih ne bom ...«
Matjaša Pintar, 8. a r. osn. šole
Komenda—Moste
SEME — Branko Alič, 5. razred osnovne šole kokrškega odreda, Križe
Hop-sa-sa, hop-sa-sa pustne smo šeme! Traj-la-drajs, traj-la-drajs nič nismo reve! | Tra-la-la, tra-la-la mi se vrtimo! Ha-ha-ha, ha-ha-ha in se smejimo!
Ema Žagar, 3. b r. osn. šole Petra Kavčiča, Skofja Loka, novinarski krožek
»Visoko se je vzravnal dolgi Jernej, za glavo je bil višji od sodnika in lenuhov, ki so stali pred durmi, in se tresel od globokega srda.«
V rokah mi je počivalo Cankarjevo delo Hlapec Jernej in njegova pravica, zavito v siv, že nekoliko zamazan ovitek, pod katerim se je skrivalo trpljenje zgaranega moža, ki je dolgo iskal pravico in jo je hotel nazadnje izkopati iz trde, izsušene zemlje z žuljavimi rokami, z zadnjimi, presihajočimi močmi.
Kako z veseljem sem jo bral! Položil sem jo nazaj med vrstnice in zdelo se mi je, kot da tiho šepetajo: »Mene vzemi, čista in bogata sem.
Pogled na knjižno polico
Ne bo ti žal.« Bele ročice je nežno stegovala k meni.
Katero, me je spreletelo. S hitrim pogledom sem jih preletel.
Ne vem kako, a roka se mi je sama iztegnila in trdo objela knjigo Pod svobodnim soncem. V zmešnjavi misli, ki so mi zbledele v glavi, se mi je prikazala mogočna postava ne-ukročenega Iztoka.
Ko sem jo prvič prebiral, sem se z njim vživel v vodjo pogumnih Slo-venov in Antov in v svoji navdušenosti sem zdaj mahal po sobi z debelo knjigo v rokah. Res, prevzela me je.
Na polici v spodnji vrsti so me žalostno gledale manjše khjige, ki so
mogoče negodovale, ker sem gledal samo večje.
Rokovnjači! Ne spominjam se točno. Da, bral sem jo. Vem, da so jih polovili in Nandeta ustrelili.
Največ spoštovanja pa v naši knjižnici uživata Prešernovi knjigi Antona Slodnjaka, zakaj Prešernova poezija me je očarala.
Stopil sem za korak nazaj in s pogledom objel knjižnico. Koliko bogastva je v teh knjigah in zakaj jih nekateri ne berejo? Ne vem. Jaz jih požiram z največjim veseljem.
Brane Maren, 8. a r. osn. šole
Komenda—Moste
OFENZIVA NA BLEGOŠ
NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR. NARISAL: PETERNELJ JELKO
Bine je podiral Svabe za okni in vrati, kjerkoli se je pokazala glava, samo mitraljezca ni mogel. Medtem pa, ko je nemški mitraljezec menjal redenik, ga je Bine dobil na muho in zadel. Nemci so težki mitraljez odvlekli na drugo mesto in vžigali po Binetii.	A ^ v . ^ ,
Nemški oklopnik je vozil nekaj časa sem ter tja in z mitraljezom skušal onemogočiti Bineta. Toda kmalu mu je pošlo strelivo. Sva bi so upali, da jim bodo prišli na pomoč Italijani iz Polhovega Gradca. Tega dne pa je Dolomitski odred razbil to italijansko kolono.	, , ,
Nemci so se potuhnili. Okoli 11. ure dopoldne je začelo deževati in do nas se je privlekla gosta megla. Ko seje za nekaj trenutkov megla razkadila, smo videli pred šolo polno Svabov, kateri' sta dva oficirja s pištolami v rokah priganjala, da se prebijejo '' župnišče.
radio
Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7- 8. £. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmeviX 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7- 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24.
SOBOTA,
23. FEBRUARJA
4-30 Dobro jutro, H. 10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladbe, 9.50 Poslušate radio — gledate TV?, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 Z nami d<»ma in na poti, 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polj a, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši operni Pevci, 1H.00 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 7 10 Kitara v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 JJobimo se ob isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 l^ahko nor, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa, 20.00 Radijski radar, 21.(M) Majhni ansambli zabavne glasbe, 21.15 Zabavna radijska igra — M. Marine: Inšpektor Ris ne miruje, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo '•i plesom v novi teden
Drugi program
9'K) Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah v Falunu — prenos skokov na 90-metrski skakalnici, 15.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 16.40 3000 sekund radia Student, 17.40 Svet in mi, 17.50 S pevko .Jožico Svete, 18.00 Vročih sto kilovatov, '8.40 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne Klashe
r(r<*j i program
1.).05 Znanost in družba, 19.20 Georges Bizet: Karmen, 22.15 Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz slovenske poezije
NEDELJA, 24. FEBRUARJA
Dobro jutro, 8.07 Veseli tobogan, 9.05 Se Pomnite, tovarišf, 10.05 Koncert iz naših krajev, " l ) Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Humoreska tega tedna, 14.25 Melodije z velikimi nabavnimi orkestri, 15.10 Nedeljsko športno popoldne, 17.05 Nedeljska reportaža, 17.25 Popularne operne melodije. 18.03 Radijska igra — C. N Gattev-Z. Bramlev-Moore: Križarjenje po Atlantiku, 18.54 Giasbena medigra, 19.00 '-ahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, 2.1.05 Literarni nokturno, 23.15 .Jazz za vse
Drugi program
8-10 Zvoki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni mozaik, 9.35 Nedeljski sprehodi, 10.35 Naši *r!»Ji in ljudje, 12.00 Opoldanski cocktail, 13.20 ,;lstl >''• albumov lahke glasbe, 14.00 Glasba ne ,la ""-'Ja. 15.00 Nedelja na valu 202
Program
nio, Lr sfT,"? n«ie'jska reportaža, 19.15 Igra-ste korali, 22.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK, 25. FEBRUARJA
4;:<0 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 1 isan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta lahke glasbe, 9.40 Izberite pesmico, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Majhni ansambli v studiu 14, 12.30 kmetijski nasveti, 12.40 S tujimi pihalnimi Kodhami, 13.30 Priporočajo vam,'14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo, 15.40 Zoltan Kodalv: odlomki iz suite Hary Janos, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Koncert P° željah poslušalcev, 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 18.45 Interna 469, 19.(X) Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta, 20.00 Stereofonski operni koncert, 21.30 Zvočne kaskade, 22.15 Za ljubi-"flje j a/, z a, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.00 Ponedeljkov kri-'•enikraž, 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Melodije iz filmov in glasbenih r«'vij, l(i.(X) S knjižne police, 16.05 Slovenske Popevke, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z ansamblom .Jo-z<'ta Privška. 18.IM) Izložba hitov, 18.40 S Ples-mni orkestrom RTV Ljubljana
• retji program
'r> Iz zborovske zakladnice, 19.30 Dve pozni Mozartovi mojstrovini, 20.00 Literarni večer, -0.35 Operna glasba na koncertnem odru, 21.15 Vect-ri pri slovenskih skladateljih: Darijan nožič, 22.55 Iz slovenske poezije
TOREK,
26. FEBRUARJA
Kadi l " Jutro- 810 Glasbena matineja, 9.05 bos m i * a /a s,'e(lnJ<> stopnjo, 9.35 Poslušali StefJ zborovske skladbe Josipa Slavenskega. foničn3 Vajdova in *'i««lniile Frajt, 10.15 Sim-domQ P 1 na koncert nem odru, 11.15 Z nami H " l na P"ti, 12.10 Zvoki in barve orkestra n;«Phaele. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Z do-A, m» ansambli, 13..30 Priporočajo vam, 14.10 Kra,£1 Poznate?, 14.40 Na poti s'kitaro, 15.40 16(lo'	rt; Uverturi v italijanskem slogu,
vrtiljak. 16.40 Naš podlistek, 17.10
{'•daja Cp »Gorenjski tisk«, Kranj, UMca Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru-podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, ^oše Pijadeja 1. — Tekoči račiin Pri SDK v Kranju številka »1500-601-12594 — Telefoni: glavni rednik, odgovorni urednik in "Prava 21-190, uredništvo 21-835, "ovinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna -- olT' Cena za 1 Atevilko 1 dinar. tJproščeno prometnega davka po Pristojnem mnenju 421-1/72.
Koncertni oder za domačina in za gosta, 17.45 Narava in človek, 18.15 Z orkestrom Freda GUntherja, 18.30 V torek na svidenje, 19.IK) Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — H. de Balzac: Sreča je zmeraj ženska, 21.30 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Srečanje z ameriškimi skladatelji tega stoletja
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.(K) Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Berlinski festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije
SREDA,
27. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Giuseppe Verdi: sklepni prizor opere Trubadur, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital pianista Marijana Lipovška, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Mednarodno tekmovanje amatec-skih zborov, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.(K) Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.(X) Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v st,ereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.(K) Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.(H) Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevko Alenko Pinterič, 18.(M) Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo
Tretji program
19.05 Zmaga Kumer: Zanimivosti iz arhiva glasbeno-narodopisnega instituta, 19.50 Chopi-nove mazurke, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Slavko Osterc, 20.35 Deseta muza, 20.45 Praški komorni orkester (brez dirigenta), 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK, 28. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.55 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 Poje basist Theo Adam, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.(H) Februar 74, 17.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 17.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.15 Popoldanski simfonični koncert, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Francoska 'orgelska glasba
Drugi program
9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Mehurčki, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas
Tretji program
19.05 Gustave Charpentier: Luiza, odlomki iz opere, 19.45 V korak s časom, 20.(X) Večerni concertino, 20.30 Zabavne melodije Opatija 74, 22.<X) Iz solistično-komorne literature 20. stoletja, 22.55 Iz slovenske poezije
PETEK, 1. MARCA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 F. M. Veracini: Sonata za violino in klavir v e-molu, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.(X) Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Borisa Terglava, 2(>.(M) Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 .Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.(X) Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli JRT, 15.35 Vodomet melodij. 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet. 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Radijska igra — D. Kilhn: Petek se uči govoriti, 20.06 Minute za Skrjabina, 20.30 Zabavne melodije Opatija 74, 22.(X) Od uverture do simfonije, 22.55 Iz slovenske poezije
Jutri pustovanje na Bledu
Kot smo že pisali bo jutri na Bledu tradicionalno pustovanje. Po blejskih ulicah bo ob 14. uri krenil sprevod, sestavljen iz skupin in posameznikov. Prireditelju se je doslej že prijavilo okrog 25 skupin iz radovljiške občine. Po pustovanju na ulicah bo glavna pustna prireditev v prostorih Park hotela na Bledu, kjer bodo najboljšim skupinam in posameznikom podelili nagrade. Organizatorji so se odločili, da bo pustovanje na Bledu ob vsakem vremenu.
Kranj CENTER
23.	februarja amer. barv. film BOMBA IZ KANSAS CITYJA ob 16., 18. in 20. uri premiera franc. barv. filma VLOMILEC ob 22. uri
24.	februarja amer. barv. film BOMBA IZ KANSAS CITYJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma KAPETAN SLAUGH-TER ob 21. uri
25.	februarja franc. barv. film VLOMILEC ob 16., 18. in 20. uri
26.	februarja franc. barv. film VLOMILEC ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
23.	februarja špan. barv. film TOLPA TRI KRIZANTEME ob 18. in 20. uri
24.	februarja amer. barv. film MLADI MAŠČEVALEC ob 14. in 18. uri, špan. barv. film TOLPA TRI KRIZANTEME ob 16. uri, premiera ital.-amer. barv. filma TU NI BOGA ob 20. uri
25.	februarja ital.-amer. barv. film TU NI BOGA ob 16., 18. in 20. uri
26.	februarja ital.-amer. barv. film TU NI BOGA ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
23.	februarja ital. barv. film POTNI LIST ZA PEKEL ob I«., 18. in 20. uri
24.	februarja ob 15.30 nastopa ansambel MIHE DOVZANA s pevko IVANKO KRASE-VEC, ob 19. uri ital. barv. film POTNI LIST ZA PEKEL
26. februarja amer. barv. film UPOR KAZNJENCEV ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
23.	februarja ital.-amer. barv. film ŽIVELA TVOJA SMRT ob 16., 18. in 20. uri
24.	februarja amer.-ital. barv. film ŽIVELA TVOJA SMRT ob 15. uri, ob 19. uri nastopa ansambel MIHE DOVZANA s pevko IVANKO KRASEVEC
25.	februarja amer. barv. film UPOR KAZNJENCEV ob 18. in 20. uri
26.	februarja angl.-amer. barv. film MARIA STE W A RT ob 18. in 20. uri
Duplica
23.	februarja amer.-ital. barv. film PRIHAJA SABATA .. PO TEBI JE ob 19. uri
24.	februarja amer.-ital. barv. film PRIHAJA SABATA... PO TEBI JE ob 15., 17. in 19. uri
Škofja Loka SORA
23.	februarja franc. barv. film KAKO SKRITI TRUPLO? ob 18. in 20. uri
24.	februarja franc. barv. film KAKO SKRITI TRUPLO? ob 18. in 20. uri
26. februarja amer. barv. risani film TRNJULClCA ob 18. uri, špan. barv. film TOLPA TRI KRIZANTEME ob 20. uri
Železniki OBZORJE
23.	februarja jug. barv. film RAZUMEŠ, STARI?ob 20. uri
24.	februarja ital. barv. film SANDOKANO-VI MAŠČEVALCI ob 17. in 20. uri
Jesenice RADIO
23. in 24. februarja amer. barv. film HAMMERSMITH JE POBEGNIL
25.	in 26. februarja amer. film NEPOZABNI KOMIKI
Jesenice PLAVŽ
23. in 24. februarja amer. film NEPOZABNI KOMIKI
25. in 26. februarja amer. barv. film HAMMERSMITH JE POBEGNIL
Kranjska gora
23.	februarja amer. barv. film GROF JORGA VAMPIR
24.	februarja amer. barv. film LJUBEZENSKO IGRACKAN.JE
PONEDELJEK, 25. februarja/ ob 10. in 15. uri — Jan Osnica: ZGODBA O LEPI PULC-HERYJI; gostuje lutkovno gledališče Teater lalek Banialukaiz Bielske;
tržni pregled
JESENICE
Solata 15 do 25 din, špinača 10 din, korenček 4,50 din, jabolka 6 din, pomaranče 6,20 din, limone 8,20 do 10,50 din, česen 40 din, čebula 5,40 din, fižol 12,50 do 12,80 din, pesa 3,50 din, kaša 9,40 din, paradižnik 18 din, ohrovt 10 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,15 do 1,30 din, surovo maslo .38,30 din, smetana 17 din, orehi 48,50 din. klobase 41 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 7,50 din, kislo zel je 4,20 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 10 din, krompir 2,20 din
KRANJ
Solata 18 din, špinača 20 din, korenček 6 din, slive 18 din, jabolka 4 din, česen 32 din, čebula 5 do 6 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 10 din, če-bulček 18 din, radič 26 do 28 din, kokoši 28 do 30 din, ajdova moka 10 do 12 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, jajčka 1,40 din, surovo maslo 30 din, smetana 18 din, orehi 45 din, klobase 18 din, skuta 18 din, sladko zelje 3 din, kislo zel je 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 18 din, krompir 2 do 2,50 din
TRŽIČ
Solata 14 do 25 din, špinača 12 din, korenček 7 din, slive 10 din, jabolka 6 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 25 din, čebula 7 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 11 din, banane 8 din, smokve 12 din, piščanci 32 din, ajdova moka 11 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 28 din, smetana 16 din, orehi 46 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din, cvetača 12 din, krompir 2 din
	M	Cesta JLA 6/1
		nebotičnik
	PROJEKTIVNO	
	PODJETJE	
	K R	A N J
IZDELUJE		NAČRTE ZA STA-
NOVANJSKE HIŠE IN VSE		
VRSTE OSTALIH GRADENJ		
SOBOTA,
23. FEBRUARJA
9.30 TV v šoli (RTV Beograd), 10.35 T V v šoli (RTV Zagreb), 12.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 12.50 Falun: smučarski skoki na 90-metrski skakalnici — barvni prenos (EVR), 15.45 Nogomet Sloboda : Celik — prenos 2. polčasa (RTV Sarajevo), 16.30 Košarka Rabotnički : Lokomotiva — prenos (RTV Skopje), 18.(X) Obzornik, 18.15 Daktari — serijski barvni film, 19.05 Moda za vas — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.(X) TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.30 Kviz 3x7, 21.45 Čannon — serijski barvni film, 23.15 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
NEDELJA, 24. FEBRUARJA
9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 10.15 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 11.05 Otroška matineja: Polv in črni diamant, Enciklopedija živali, 12.25 Poročila, 14.(X) Prvi aplavz (RTV Ljubljana), 15.(X) Boks Poljska : Jugoslavija — posnetek (RTV Beograd), 17.(X) Pustni sprevod v Viareggiu — barvna reportaža, 17.40 Moda za vas ■— barvna oddaja, 17.50 Poročila, 17.55 Konjske dirke — ameriški film, 19.45 Barvna risanka, 2().(X) TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.35 A. Kovačič: V regi-strat uri — barvna nadaljevanka TV Zagreb, 21.35 Mesta: Ohrid — oddaja TV Beograd (RTV Ljubljana), 22.05 Športni pregled (RTV Sarajevo), 22.40 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
PONEDELJEK, 25. FEBRUARJA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (RTV Zagreb). 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.45 Tetina ohcet — lutkovna serija Kljukče-ve dogodivščine. 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Beograd), 19.30 Kaj hočemo, 19.45 Barvna risanka. 2().(X) TV dnevnik, 20.35 K. Pipci: Dundo Maroje — opera, 22.25 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
poročili so se
V KRANJU
Bernot Gojmir in Likar Darinka Rozalija, Nemec Ivan in Koprivec Jožefa, Boštar Pavel Ladislav in Hafner Gabrijela, Langerholc Franc in Porenta Marija, Kristan Marjan in Ravhekar Miloška, Jezeršek Marjan in Dovjak •Jana, Celin Vladimir in Rahne Marija, Vehovec Stanislav in Zavrl Frančiška, Cater Anton in Novak Mirjana, Komadina Zdravko in Bauer Dragica, Bergant Ciril in Rakovič Branka, ■lakše Bojan in Brišar Stanka
V ŠKOFJI LOKI
Krivec Ludvik in Jesenko Marija, Kajnč Marjan in Pivk Cvetka, Boštar Janez in Guzelj Mira
VTRŽICU
Medič Ivan in Rupar Jožefa, Celikovič Krsto in Ficko Vesna, Mirič Baltazar in Kolman Nevenka
umrli so
V KRANJU
Gradišar Jožefa, roj. 1921, Kokalj Jožef, roj. 1902, Zamik Zofija, roj. 1915, Jerman Franc, roj. 1902, Kalan Angela, roj. 1897, Raztresen Alojz, roj. 1915, Papler Marija, roj. 1897, Ko-lenc Franc, roj. 1895, Sitar Jožef, roj. 1902, Pla-ninšek Frančiška, roj. 1901, Drobnič Anton, roj. 1915, Senk Peter, roj. 1904
V ŠKOFJI LOKI
Dolenc Frančiška, roj. 1884, Lunar Valentin, roj. 1908, Dolinar Ivana, roj. 1896
VTRŽICU
Prešeren Mari ja, roj. 1904
loterija
6 (C ^ v C i <U C	-3 o, Z ■n 4) «.t: N _Q	rečke s ončnicami	■5 „2 « J! es.ti N J3
k. 0	0 0 X T3	Vi M	0 ~ te ^
80	50	01575	800
030	«0	25305	800
«><150	• MM)	23855	800
27090	«00	30075	1.000
472320	5.000		
5; «»800	5.000	(Ki 3«	20 30
1	10	42«	80
02071	(i(M>	««75«	(>00
8101	800	5803«	«00
372001	5.000	9922«	800
330<>91	lO.IHH)	8322«	1.000
510881	10.000	21240«	5. (KM)
407421	10.000		
51 >»88|	10.000	27 02287	20 (>(K)
32	40	12877	MOO
(>22	100	13177	800
9922	500	10127	8(M)
45*572	800	I243«7	5.000
01472	1.000	222047	150.000
2i>23«2	10.000	08	20
43	20	28	30
.">83 •	200	:(8	10
12933	(KM)	«48	HO
38053	1.000	23038 :><(<»( >8	«IH) MOO
■t	10	7«578	1.000
<»><»54	«00	23018	1.000
40304	(>00		
582021	- 5.(HM)	fld	20
174411	5.000	1!» «330!»	30 1.000
105	«0	07310	I.IHIO
' 21555 '	(>00	113210	.">.000
TOREK.
26. FEBRUARJA
8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 9.35 TV v šoli (RTV Sarajevo), 10.05 TV v šoli (RTV Beograd), 14.55 Rim: nogomet Italija : ZRN — barvni prenos (EVR), 17.15 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.35 Mrtvi kurent, 18.(X) Obzornik, 18.15 Košarka Olimpija : Inno-centi — prenos, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Zares moderna Millie — ameriški barvni film, 22,35 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
SREDA,
27. FEBRUARJA
8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Polv in črni diamant — serijski film, 18.10 Obzornik, 18.25 Navadna ladja — reportaža TV Zagreb (RTV Ljubljana;, 19.00 Zabavna glasba (RTV SJtopje), 19.20 Ne prezrite: Revija Ekran, 19.45 Barvna risanka, 2().(X) TV dnevnik, 20.35 Pogovor o nalogah sindikatov, 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi, 22.15 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
Četrtek, 28. februarja
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.(X) (RTV Zagreb), 9.35 Francoščina, ponovitev ob 15.25, 15.55 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah —' barvna TV nadaljevanka, 18.10 Obzornik, 18.25 L. Bernstein vam predstavlja: Fantastične variacije na viteške teme, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 E. Zola: V kipečem loncu — barvna TV nadaljevanka, 21.40 Monitor, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Rokomet Jugoslavija : Bolgarija — barvni posnetek 2. polčasa (RTV Ljubljana)
PETEK, 1. MARCA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (RTV Zagreb), 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.45, . 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.35 Veseli tobogan, 18.05 Obzornik, 18.20 Jugoslovanska folklora: Pust na Dravskem polju — barvna oddaja, 18.55 Cesta in mi, 19.05 Nalezljive bolezni, 19.25 TV kažipot, 19.45i Barvna risanka, 20.CK) TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 Utva — sovjetski barvni film, 22.15 TV dnevnik, 22.30 Umetnost in človek — barvna oddaja (RTV Ljubljana)
ta teden
na TV
Sobota, 23. februarja, ob 21.45:
CANNON — serijski barvni film; režiser Ouinn Martin; v gl. vlogi VVilliam Conrad;
Nova barvna serija nam bo predstavila povsem drugačen tip detektiva kot smo jih bili navajeni doslej. Cannon namreč ni nikakršen lepotec, saj pri 173 centimetrih tehta kar 118 kilogramov, star pa je že 53 let. Vendar je možak kljub temu zelo aktiven. Že v prvi epizodi je toliko gibanja, da se je režiser celo bal, da bo igralec zbolel, preden bodo posneli celotno serijo.
Nedelja. 24. februarja, ob 17.55:
KONJSKE DIRKE — ameriški fil m; režiser Sam Wood, nastopajo bratje Marx;
Brate Marx že vsi dobtp poznamo, zato jih ne bo treba posel>ej predstavljati. Raje se bomo skupaj nasmejali njihovim šalam.
Torek, 26. februarja, ob 20.35:
ZARES MODERNA MILLIE -
ameriški barvni film; režiser George Rov HiII, v gl. vlogi Julie Andrevvs;
Millie je podeželsko dekle, ki »lovi« bogatega moža. Izvrstno jo je upodobila očarljiva Jullie Andrevvs., Dobro se je spominjamo predvsem iz filmov Moje pesmi, moje sanje in Marv Popins, pa še iz kakšnega. Glasbene in baletne točke uspešno dopolnjujejo komedijo, ki je narejena kot nalašč za nore pustne dni.
Sreda, 27. februarja, ob 21.25:
SAM MED VOLKOVI — nadaljevanka vzhodnonomške TV;
Na sporedu je zadnje delo Falladove trilogije Sam med volkovi; to je TV priredba njegovega romana Vsak umre sam zase. V njem Fallada opisuje samovoljnost in barbarstvo nacizma in slika v umetniško dovršeni obliki človekovo veličino in slabosti v najtemnejšem obdobju nemške zgodovine.
Petek, 1. marca, ob 20.40:
UTVA — sovjetski barvni film; režiser Jurij Karesik, v gl. vlogah: Ljudmila Saveljeva, Vladimir <>t-vernikov, Jurij Jakovljev;
Silno nežno tkivo katerekoli drame Antona Pavloviča Cehova je težko ustrezno prenesti na filmski trak, pa vendarle privlači številne ustvarjalce. Film Utva zasluži našo pozornost, saj bomo ob zbranem gledanju lahko občutili kanček Cehova, mojstra v prikazovanju najtišjih, najnežnejših tančin v človekovem razpoloženju.
Rejci perutnine
Kmetijska • zadruga Naklo
prodaja enodnevne piščance
vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024.
KZ Naklo — valilnica
11
Splošna bolnica Jesenice
razpisuje na podlagi veljavnih predpisov javno dražbo naslednjih predmetov:
kotel za centralno kurjavo zrenjanin — 66 1457,70 din, kotel za centralno kurjavo wiesman — 69 10.362,95 din gorilec thysen—69
2686,70 din, cisterni za olje — 69
1765,55 din.
Dražba za družbeni sektor bo 1. marca 1974 ob 9. uri, če ne bo interesentov, bo ob 10. uri za zasebni sektor na gospodarskem dvorišču za bolnico.
Ob nakupu je treba poravnati takoj 50 % cene, ostalo v 2 mesecih.
Pojasnila daje Splošna bolnica Jesenice v sobi št. 9.
Osnovna šola
Simon Jenko Kranj
razpisuje
naslednja delovna mesta:
psihologa kuharice
(visoko kvalificirane)
kuharice
(kvalificirane)
2 čistilk
Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Delovna mesta se lahko zasedejo takoj.
Hotelsko podjetje
Gorenjka Jesenice
objavlja prosto delovno mesto
administratorke
v splošnem sektorju
Pogoj: administrativna šola z najmanj dve leti prakse v administraciji.
Kandidatke naj se osebno zglasijo na razgovor ali dostavijo pismene ponudbe na upravo podjetja na Jesenicah, Prešernova cesta 16.
Tobačna tovarna Ljubljana
TOZD trgovina
obljavlja prosto delovno mesto
prodajalke
v prodajalni v Tavčarjevi ulici v Kranju
Pogoj: kvalificirana trgovka, praksa zaželena Interesenti naj pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazilom o izobrazbi in potrdilom o nekaznovanju pošljejo v osmih dneh po objavi oglasa na naslov: Tobačna tovarna, Poslovna enota Kranj, Oldhamska 12.
Dopisna delavska univerza
Ljubljana
vpisuje do 5. marca 1974 v naslednje šestmesečne tečaje:
-	V TEČAJ ZA TEHNIŠKE RISARJE
-	V TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE
-	V TEČAJ ZA KONTROLORJE IN PREDDELAVCE V KOVINSKI STROKI
-	V ZAČETNA IN NADALJEVALNA TEĆAJA NEMŠKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZIKA
-	V TEČAJ ZA STROJEPIS
-	V TEČAJ ZA STAVCE NA IBM STROJIH
Za tečaje organiziramo občasne seminarje — predavanja
Vpisovanje je na Dopisni delavski univerzi Ljubljana, Par-mova 39, telefon 312-133, vsak dan razen 1., 3. in 4. sobote v mesecu, dopoldne od 7. do 14.30 ure in v torek popoldne do 18. ure.
Zahtevajte prospekt; svoj naslov napišite s tiskanimi črkami.
Za prospekt in navodila pošljite znamko v vrednosti 5 dinarjev.
Industrijski kombinat • KRANJ
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
za TOZD tovarne obutve v Kranju:
—	referenta za uvoz
Pogoji: višja strokovna izobrazba, dveletne delovne izkušnje na področju zunanjetrgovinskega poslovanja, znanje tujega jezika, poskusno delo,
—	20 delavk za šivalnico
za TOZD trgovsko mrežo
—	prodajalca
za prodajalno v Kranju
—	prodajalca
za prodajalno na Jesenicah Pogoji: zaključena šola za prodajalce
Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili posredujte kadrovskemu oddelku kombinata v 15 dneh po objavi ali pa se zglasite osebno.
Servisno podjetje Kranj
Tavčarjeva ulica št. 45 i	razpisuje po 150. členu statuta podjetja
1.	vodstveno delovno mesto:
— tehničnega vodje priprave in organizacije dela
2.	NKV delavca
za pomoč v mizarski delavnici Pogoji:	j
pod 1. gradbeni tehnik s strokovnim izpitom in ustrezno prakso pod 2. NK delavec, starost nad 18 let.
Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
CREinfl
Turistična poslovalnica Kranj
vas vabi na dvodnevni izlet ob prazniku žena v SAN MARINO 8. in 9. marca
Prijave in informacije dobite v Turistični poslovalnici Creina v hotelu Creina, tel. 21-022.
Odslej tudi pri nas velika izbira usnjenih oblačil
—	ženske jope
—	ženski plašči
—	moški suknjiči
KRANJ
Salon oblačil na Titovem trgu vam nudi pestro izbiro zadnjih modnih novosti usnjenih oblačil iz svinjskega in kozjega velurja.
S
Posredujemo prodajo naslednjih karamboliranih vozil:
1.	Osebni avto NSU prinz 1200 C
letnik 1971, s 46.000 prevoženimi kilometri, izklicna cena 7000 din
2.	Osebni avto VW 1200
letnik 1971, s 48.000 prevoženimi kilometri, izklicna cena 9500 din
3.	Motor MZTS
letnik 1973, z 800 prevoženimi kilometri, izklicna cena 2000 din.
Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 27. februarja 1974, do 12. ure.
Zavarovalnica Sava PE Kranj
Žitopromet Senta skladišče Kranj,
Tavčarjeva 31, tel. 22-053
KOMBINATI, KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI
Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke, prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob, koruzni zdrob in ješpren.
Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure, od 1. marca dalje tudi vse sobote od 6. do 14. ure.
NOVO V KRANJU
DIVJAČINA V
SAMOPOSTREŽBI
globus


ovitni
srečki
eksP

prve samostojne igre Loterijskega zavoda Slovenije
cena srečke 5 din
za dobitke 60 %
v vsaki seriji 1,000.000 srečk
286.520 dobitkov v skupni vrednosti 3,000.000 med njimi 20 dobitkov po 10.000 din
din
Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
Prodam eno leto stare KOKOŠI. Zadraga 18, Duplje	855
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo STADLER, 25.000 kalorij. Porenta Franc, Breg ob Savi 22 1021 Prodam dobro ohranjeno BČS KOSILNICO z vozičkom in 2000-li-trski SOD — cisterno za olje. Poli-tar Janko, Naklo 83	1026
Prodam VOLIČKA 340 kg in ZASTAVO 750. Bodešče 17, Bled 1029 Prodam OPEKO POROLIT 8 cm 25x 30 cm in opeko STROPNIK MONTA 12 cm 25x 30 cm. Pokorn Štefan, Trstenik 35, Golnik 1065 Prodam PRAŠIČA, 180 kg težkega. Hrastje 55	1066 Prodam KRAVO s teličkom. Zasip 48, Bled 1067 Prodam skoraj novo emajlirano
kopalno banjo ter bikca -
simentalca. Hraše 31, Lesce 1068 Prodam 42 6-valnih novih salonitnih PLOŠČ za streho. Vrhunec, Hrib 3, Preddvor	1069
Prodam novo italijansko nakladalno PRIKOLICO »EVROPA« 16 kub. m s kovinskimi stranicami °b strani in jeklenimi vrvmi. Pra-Proše 1, Podnart	1070
Prodam večjo količino SENA po uKodni ceni. Živlakovič, Koroška 82, Tržič	1071
Prodam semenski KROMPIR IGOR, DOBRINA in VIKTORIJA ter BIKCA, težkega 300 kg. Sp. Brnik 26	> 1072
Prodam PRAŠIČA, 160 kg težkega. Okroglo 106	1073 Prodam vodno ČRPALKO, gnojeni SOD in večjo količino SLAME. Babni vrt 5, Golnik 1074 y Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 15 1075 Prodam nov, lahek GUMI VOZ, 1000 kg nosilnosti. Potočnik Franc, ^abrekve 11, Selca 1076 Prodam OBRAČALNIK SOKOL kosilnico BUHER original. Če-mažar Stane, Potok 10, Železniki
1077
. Prodam KRAVO s teletom ali po lzbiri. Sv. Duh 104, Škofja Loka
1078
Poceni prodam kombinirano KNJIŽNO OMARO, staro 3 leta. Ravnikar Janez, Novi svet 7, telefon 60-144, Škofja Loka	1079
0 Prodam PUNTE in BANKI NE. Srednja vas 16, Golnik	1080
Prodam večjo količino SENA. "akovec Marija, Sp. Duplje 1 1081 T ppodam dobro ohranjen MEŠA-li^ iZnamke LESCH. Kalan, Ljub-'janska 34, nova hiša, Kranj 1082 , f rodam 3 m hrastovih PLOHOV, ^belina 5 cm. Lavtar Tomaž, Selca 28 nad Škof j o Loko	1083
l rpdam suhe borove PLOHE in |une smrekove DESKE. Visoko 11, Šenčur	1084
Prodam 8 tednov staro TELIČKO. Voglje 73, Šenčur	1085 . Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA >n delovnega VOLA. Olševek 58, Preddvor 1086 Prodam RADIO NIŠ v dobrem stanju in MOPED T 12 na tri prestave. Povije 2, Golnik 1087 Prodam KRAVE po izbiri in TE-l-'ICO, 7 mesecev brejo. Strahinj 7
1088
Prodam KOBILO, staro 8 let, vj^kg težko in rabljen traktorski KULTIVATOR z ježami, 2 m širine, strahinj 69	1089
Prodam dobra JABOLKA. Vevar, Poriče 37. Golnik	1090
. Prodam večjo SLAMOREZNICO jn kupim ELEKTROMOTOR nad a KM. Vodice 37	1091
Prodam več JABOLK po 3,50 din. * avčar, Vodice 60	1092
t tK?odno Prodam dve leti star TE-^VIZOR. Šenčur, Pipanova 30
D	1093
.. Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Pot v Bitnje 2, tel. 24-956
1094
Ugodno prodam zelo malo rablje-no KOSILNICO ALPINO. Pševo 6 D	1095
prodam plemenske ZAJKLJE. Milene Korbarjeve 15, Kranj 1096 prodam dober jedilni FIŽOL po L ?*n za kg. Kokrica, Cesta na Brdo
1097
.Prodam dva PRAŠIČA za zakol, škofjeloška 30, Kranj	1098
*r£.am POHIŠTVO za kabinet, otroSkl VOZIČEK in ZIBELKO. \-rijevič Božo, Osnovna šola Pred-r	1099
OBirpdvm žensko POROČNO df»n7 • Naslov v oglasnem od-p , 1100 li^*°.dam dve kombinirani PEČI in
NaWiefon° BANJ0 - 175 cm-lxJaklo 38	1101
LJE- poceni močne POSTE-H itrpJl orehovega lesa in kose PO-vani i, ' Kranj, Šorlijeva 27, stano-
1102
Vanjel4	11Uiž
160 v ^ ohranJeno kopalno KAD nova n poceni Prodam. Kocja p* V' Kranj, Kalvarija	110.:
Prodam malo rabljeno motorno KOSILNICO »laverdo« s sedežem in obračalnikom (Haublitz) na kardan in LETVE 5x8. Strahinj 18, Naklo Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Praše 14, Kranj	1106
Prodam dobro ohranjen HLADILNIK HIMO. Srednja vas 8, Golnik	1107
Poceni prodam dobro ohranjeno KOSILNICO, motorno ŽAGO in GUMI VOZ. Ogled vsak dan. Boršt-nar Ciril, Leše 33, Brezje	1108
Prodam ležalne SEDEŽE za fiat 750 in stereo kasetni MAGNETOFON. Jezerska 92	1109 Prodam kvalitetno SENO. Vidic, Ovsiše 23, Podnart 1110 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in OSLIČKA. Stiška vas 1, Cerklje 1149 Prodam 7 let starega KONJA in eno leto rabljen kombiniran otroški VOZIČEK po nizki ceni. Lahovče 33
1150
Prodam dva PRAŠIČA po 50 kg težka. Praprotna polica 4, Cerklje
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Češnjevk 31, Cerklje	1152 Prodam okrog 2000 kg SENA. Zg. Brnik 62, Cerklje 1153 Prodam KONJA, sposobnega za vsa kmečka dela. Zg. Brnik 20, Cerklje 1154 Prodam delovnega VOLA, 500 kg težkega. Lenart 4, Cerklje 1155 Prodam 2 kubika suhih macesno-vih PLOHOV. Šenturska gora 14, Cerklje 1156 Prodam TELICO, ki bo marca teletila. Zalog 10, Cerklje 1157 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Cerklje 93 1158 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Velesovo 18, Cerklje 1159 Ugodno prodam električni VIBRATOR za likanje cementne opeke in drugih cementnih Izdelkov. Poljšica 26, Zg. Gorje 1160 Prodam kostanjeva DRVA, cepa-nice. Ogled in dogovor: Poljče 11, Begunje na Gorenjskem 1161 Prodam brezhibno PEČKO (gaš-perček) in nov šivalni stroj, prenosljiv z motorjem, znamke Ornega — inozemski. Partizanska 33, Šimunac Anka 1162 Prodam ŠTEDILNIK - zidani, levi, nerjaveči. Kranj, St. Žagarja 52 GABROVO ŽIVO MEJO oddam za izdelavo butar. Križnar Mirko, Kranj, Križnarjeva pot 1 1164 Ugodno prodam OMARO »dani-ela« stereo v tiku, tudi na potrošniški kredit. Štucin, Bistrica 174, Tržič
1165
Prodam 10 m suhih bukovih DRV. Mohorič Janko, Zg. Besnica 56 1166 Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg ob Savi 19	1167
Prodam rabljeno moško in otroško KOLO. Zasavska 36, Orehek, pri trgovini	' 1168
Prodam manjšo SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo. Breg ob Savi 36, Kranj	1169
Prodam SLAMOREZNICO ULTRA s puhalnikom in verigo in strešno OPEKO bobrovec. Dorfarje 11, Žabnica	1170
Prodam eno leto starega ŽREBE-TA, vajenega vsega dela. Zg. Bela 22 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega, in semenski KROMPIR IGOR — 2000 kg. Sp. Brnik 3 1172 Prodam dva PRAŠIČA od 120 do 130 kg. Srednja vas 21, Šenčur 1173 Prodam 1500 kosov STREŠNE OPEKE — bobrovec. Zg. Brnik 7
Prodam SADIKE jablan in hrušk, novejše sorte. Hafner Vinko, Dorfarje 22, Žabnica	1175 Prodam 10 mesecev starega nemškega OVČARJA. Stara Loka 52, Škofja Loka 1176 Prodam globok italijanski VOZIČEK. Lampič, Planina 12, telefon
22-198	1177 Prodam SENO, OTAVO in litože-
lezni KOTEL, 120-litrski, češplove sadike. Zg. Bela 8 Preddvor 1178 Prodam PRAŠIČA za zakol, 120 kg težkega. Sp. Bela 3	1179
Prodam SENO in plinsko PEČ COLGED. Tupaliče 5, Preddvor
Poceni prodam rabljeno POHIŠTVO, vitrino in dva polkavča ter no pomivalni stroj ZOPPAS. Nazor-jeva 10, stan. 4, priti. Kranj 1181 Prodam krmilno REPO, PESO, PUNTE in bankine. Šenčur, Pipanova 10	1182 Poceni prodam kompletno SPALNICO. Informacije: Kavčič, telefon
23-877,	Kranj	1183 Prodam PRAŠIČA za zakol.
Okroglo 5, Naklo	1184
Prodam skoraj nov, lahek, navaden voz, primeren za preureditev v GUMI VOZ. Mazi, Zabukovje Besnica	1185
Prodam PRAŠIČA. Jama 4 1186 Prodam otroško POSTELJICO z vložkom. Štirnova 9, Kranj 1187 Prodam KULTIVATOR z ježami. Zg. Pirniče 112, Medvode	1218
Prodam kombinirano OMARO in nadstropni otroški POSTELJICI. Ogled 26. 2. 1974 od 16. do 18. ure. Naslov v oglasnem oddelku 1219
Kupim dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ, znamke singer, pogrezljiv. Partizanska 33, Kranj	1202
Kupim BETONSKI MEŠALEC LESCH. Ozebek Jože, Rovt 1, Selca nad Škofjo Loko	1203
Kupim dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ,, znamke singer, pogrezljiv. Partizanska 33, Kranj	1202
vozila
Ugodno prodam DKW JUNIOR saksomat, letnik 1964, v voznem stanju, neregistriran. Šmit Rudi, Selo 43, Bled	1033
Prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju za 3500 din in čelno kosilnico PASQUALI. Pevno 13, Škofja Loka
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969. Suha 11, Kranj Prodam ŠKODO Š 100. Klemen-čič, C. na Brdo 30, Kokrica, Kranj Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen avto DAF 44. Ogled vsak popoldan. Tenetiše 18, Hribar Aleš
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967 december in RAZPLINJAČ veber, vse zelo ugodno in odlično ohranjeno. Bukovica 4, Vodice 1111 FIAT 850 sport cupe, odlično ohranjen in opremljen, prodam. Hribar Janez, Golnik 38	1112 Prodam FIAT 750, star 4 leta. Plačilo v gotovini ali zamenjam za gradbeni material. Golnik 31 1113 RENAULT 16, letnik 1967 prodam. Šturm, Spodnji trg 38, Škofja Loka 1114 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Jama 23, Kranj 1115 Prodam RENAULT 8, letnik 1971 s plačano registracijo. Jezerska 47, Kranj ' 1116 Prodam JAWO 250 ccm, letnik 1971. Staneta Žagarja 16, Kranj
NSU 1000 C, letnik 1970, rdeče barve z dodatno opremo, dobro ohranjen, registriran do leta 1975, prodam. Zupan, Zgoša 59, Begunje
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Moše 30, Smlednik	1119
Prodam R 4,' letnik 1967. Ogled v nedeljo. Rakovec, Zupančičeva 35, Kranj	1120
Tovorni avto HANOMAG KURIR, 2 toni, prodam ali zamenjam za osebni avto. Škrlep, Šmidova 4, Kranj, tel. 22-612	1121
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Govekar, Stošičeva 5, Kranj	1122
Prodam OPEL OLIMPIA, letnik 1958, po ugodni ceni. Ogled v ponedeljek, torek od 16. do 18. ure. Nadi-žar Franc, Cesta 1. maja 8, Kranj Prodam FIAT 124, karamboliran. Ogled v nedeljo 24. 2. od 8. do 12. ure. Moše 15, Smlednik	1124
Kupim MOPED na 4 ali 5 prestav, lahko karamboliran ali v nevoznem stanju. Bizjak Stane, Jezerska 39, Kranj	1125
Dobro ohranjeno KATRCO, letnik 1970, ugodno prodam. Benedi-kova 10, Kranj, tel. 22-818	1126
Prodam AMI 6 BREAK. Ogled možen v popoldanskem času. Raj-gelj, Zasavska 39, Kranj	1188
Prodam razne dele od ZASTAVE 750 in 2 m suhih bukovih DRV. Zg. Kokra 66	1201
stanovanja
Premog
ObveSčamo cenjene kupce, da smo že pričeli s prodajo premoga za letoSnjo jesen-zimo.
Naročila bomo sprejemali le, dokler bodo na razpolago proste količine kurjave.
Priporočamo vam — naročila oddajte takoj!
Veleželeznina Merkur PE Kurivo Kranj, Gorenjesavska 4
kupim
p	r\aivanja	J.103
_ 'oclam 9 mesecev stare KOKOŠI telof )ce- Pavbn, Pivka 11, Naklo, Kupim lahek GUMI VOZ. Ferlan t-ion 47-041	1104 Angela, Tenetiše 5, Golnik 1127
Prodam FIAT 850 special, letnik 1971. Cerklje 50 na Gor.	1189
Prodam MOPED T 12 z vetrobra-nom. Vasca 7, Cerklje	1190
Kupim dobro ohranjen TRAKTOR FERGUSON, 35 KS. Poženik 20, Cerklje	1191
Prodam dobro ohranjen MOPED M. Z. 150 kubikov. Poženik 20, Cerklje	'	1192 Prodam MOPED na pedala in dve JAWI 175. Tenetiše 12, Golnik 1193 Prodam osebni avto FIAT 750, letnik 1971. Kranj, Smledniška 23
Prodam osebni avto ZASTAVA 750, po ugodni ceni. Koselj Anton, Lipnica, Kropa	1195
Prodam FIAT 750 in TELEVIZOR, tudi na posojilo. Zasavska 65, Kranj	1196
Prodam ZASTAVO 750 po delih. Stroj po generalni. Kavčič, Grahov-še 1; Tržič	1197
Prodam TRAKTOR PASQUALI s priključkom ali posamezno, star tri leta. Gregorc, Mače 13, Preddvor
Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik 1965. Guzelj, Pu-štal 51, Škofja Loka	1199
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, karambolirano. Cena 3000 din. Ogled Podlubnik 80, Škofja Loka
Manjše STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici išče mlad par. Možno tudi predplačilo. Ponudbe pošljite ood »Čimpreje« •	1052
Oddam opremljeno SOBO (3 x x5m) s souporabo kopalnice. Plačilo najemnine za eno leto naprej. Golob Štefan, Kranj, Zlato polje 4
^ BBS
v;«
Odda se SOBA v centru mesta Kranj, primerna za uslužbenca. Ogled od 13. do 15. ure. Naslov v oglasnem oddelku	1129
Študentka išče SOBO v Kranju, s souporabo kopalnice, po možnosti ogrevano. Aleš Irena, Zg. Gameljne 13, 61211 Šmartno	1130
Oddam STANOVANJE dvema dekletoma. Ogled možen v nedeljo, dne 24.2.1974 od 12. do 16. ure. Cerklje 112	1131
Miren študent išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici, za dobo 3 mesecev. Možno predplačilo. Ponudbe pod »Takoj«	1132
Zakonski par, brez otrok, išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Džurič Jagoda, Šorlijeva 4, Kranj
Neopremljeno SOBICO v Lescah ali Radovljici išče mlajši, miren uslužbenec. Dobro plača. Naslov v oglasnem oddelku	1204
ZIDARJU nudim začasno nastanitev v Radovljici, primerno za dve osebi. Naslov v oglasnem oddelku
1205
Solidnima zakoncema ali dvema študentoma nudim opremljeno SOBO poleg avtobusne postaje. Ponudbe pod »Poštenje«	1206 Mlad par išče skromno STANOVANJE. Mikič Slavko, Cesta na Klanec 22, Kranj 1207 GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem v Kranju. Ponudbe pod »April« 1208
posesti
Oddam PROSTOR v Kranju ca. 50, kv. m, primeren za manjšo obrt ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku	1139
Kupim enodružinsko HIŠO, zgrajeno ali v gradnji, v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati z opisom objekta in navedbo cene pod »Kranj«
Prodam HIŠO v mirnem kraju med Kranjem in Tržičem. Naslov v oglasnem oddelku	1141
Prodam STANOVANJSKO HIŠO v centru mesta Kranja. Kokrški breg 5. Ogled v popoldanskem času
Prodam GOZDNO PARCELO v Mrzli dolini — Zatrnik. Teran Metod, Bled, Grajska c. 15	1212 Prodam NJIVO kmetu za obdelovanje v bližini Češnjice pri Železnikih. Naslov v oglasnem oddelku
zaposlitve
Zaposlim VAJENCE in DELAVCA za previjanje in popravilo elektromotorjev in rotacijskih strojev. »Elektromehanika«, Drole, Ljubljana, Prešernova 30, tel. 310-119 1007 Sprejmem DELAVCA in DELAVKO za redno zaposlitev in začasno honorarnega DELAVCA. Viktor Konjedič, Delavska 39, Kranj
1058
Iščem VAJENCA za izučitev strojnega ključavničarja ali strugar-ja. Nastop takoj. Strojno ključavničarstvo, Slatnar, Cerklje 50, telefon 42-087	1060
Iščem mlajšo upokojenko ali tovarniško delavko za pomoč v GOSPODINJSTVU k eni osebi. Hrana in stanovanje v hiši. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku 1134 Sprejmem kakršno koli DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku
Delam PEČARSKA DELA, stenske in tlačne keramične ploščice. Jezerska 99, Kranj	1136
Iščem DELAVCA za cementarsko obrt. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj	1211
Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok na domu. Plačam dobro. Meg-lič Anica, Linhartov trg 11, Radovljica	1137 Iščem dva upokojenca za pleskanje vrtne mreže. Naslov v oglasnem oddelku 1138
Iščem žensko 55a dopoldansko VARSTVO 8-mesečnega fantka. Lampič, Planina 12, tel. 22-198 1209 Vabim vestnega študenta, petkrat tedensko po 1 uro na dom k učencu drugega razreda osnovne šole zaradi spodbude in vzdržnosti pri učenju. Oglasite se v oglasnem oddelku 1210
obvestila
REZERVNE DELE ZA TRAKTORJE, traktorske gume, akumulatorje, nudi KŽK Agromehanika po tovarniških cenah v trgovini Kranj, Koroška cesta, nasproti restavracije Park. Podjetja, večji potrošniki, dobijo še posebne rabate	874
Dober znanec vse Slovenije »SADJAR VRTNAR« spet izhaja. List vas vsak mesec sproti poučuje o sadnih, okrasnih in zelenjadnih rastlinah za vrt in dom. Izdaja ga Sadjarsko in vrtnarsko društvo Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1, telefon 22-495	1146
Sporočamo vam, da je odprta nova EXPRESNA KEMIČNA ČISTILNICA »ZDENKA« na Kokrici, C. na Rupo 13. Kvalitetno, hitro in poceni čistimo vse vrste tkanin, semiš, zavese, odeje ter jančka. Se priporočamo.	1147
Avtomobilske gume vseh vrst in akumulatorje po tovarniških cenah nudi trgovina v Kranju nasproti restavracije Park. KŽK Agromehanika, Kranj	875
prireditve
NOGOMETNI KLUB Primskovo priredi v soboto, 23. 2. 1974, ob 19. uri VESELO PUSTOVANJE v Zadružnem domu Primskovo. Najboljše maske nagrajene. Zabaval vas bo ansambel METODA PRAPROTNI-KA s pevcem	963
Vabimo vas na PUSTNO ZABAVO, ki bo v delavskem domu 23. februarja 1974 ob 18. uri. Zabaval vas bo ansambel TONETA KMETCA iz Ptuja z avtorjem in pevcem 1011 GASILSKO DRUŠTVO KOKRICA priredi v soboto, 23. februarja, in v torek, 26. februarja 1974, ob 19. uri PUSTNO ZABAVO S PLESOM v kulturnem domu Kokrica. Najboljše maske nagrajene. Igra ansambel TURISTI. Vabijo gasilci	1061
MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja v soboto 23. 2., ob 19. uri PUSTNO ZABAVO. Igra ansambel KARAVANA	1143
GOSTIŠČE TRNOVC v Dupljah vas vabi na VESELO PUSTOVANJE v soboto in torek. Se priporočamo za obisk.	1144 MLADINSKI AKTIV PREDO-SLJE priredi v soboto, 23. 2. 1974, PUSTOVANJE s.programom, s pričet kom ob 19. uri. Igra ansambel FRENKY. Najboljše maske bodo nagrajene. Vabljeni. 1145 MLADINSKI AKTIV CERKLJE prireja v nedeljo 24. 2. 1974 ob 17. uri PLES. Igrajo »Erosi« 1215 Hotel POŠTA Jesenice prireja v soboto, dne 23. 2. 1974, ob 20. uri VESELO PUSTOVANJE. Igra ansambel RUDIJA JEVŠKA. Najboljše maske nagrajene. Vabljeni! 1216 MLADINSKI AKTIV KRIŽE priredi v nedeljo, dne 24. 2. 1974, ob 17. uri mladinski PLES, v torek, dne 26. 2. 1974, pa VESELO PUSTOVANJE ob 18. uri. Igra ansambel RUDIJA JEVŠKA. Najboljše maske nagrajene. Vabljeni! 1217 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ZALOG pri Cerkljah priredi v soboto, 23. 2. 1974, ob 19. uri v šolski dvorani v Zalogu PUSTOVANJE. Za zabavo, za mlajše in starejše, bo poskrbel domači ansambel. Maske zaželene. Vabijo, gasilci. 1220
ostalo
Prosim za POSOJILO 5000 din — vrnem 7000 din najkasneje v 4 mesecih. Naslov oddajte v oglasnem oddelku	1062
ANSAMBEL TRGOVCI pošilja vsem ljubiteljem njihove glasbe, vsem prijateljem in znancem prisrčne pozdrave iz Švice	1148
Iskreno čestitamo SLAVKI KO-ZELJ-ŽIBERT, Visoko - Milje, k uspešno opravljeni diplomi kemijske fakultete. Vsi njeni, ki jo imajo radi.
1214
1 % €8fc 1Q %JB JL#	I u
ti
Preiskava o vzrokih železniške nesreče 22. januarja v Bohinju
Motorovodja in pomočnik nista edina krivca
Predpisov o varnosti na železnici niso upoštevali tudi prometnik postaje Bohinjska Bela Alojz Koblar, kretnik Alojz Ropret in prometnik jeseniške železniške postaje Stanislav Zupan
Včeraj, 22. februarja, je preteklo mesec dni, odkar sta med Nomenjem in Sotesko v Bohinju trčila motorna vlaka M 976, ki je pripeljal z Bleda, in M 913, ki je vozil iz Bohinjske Bistrice proti Bohinjski Beli. V nesreči je 5 ljudi izgubilo življenje, 18 pa jih je bilo huje ranjenih.
Preiskavo o vzrokih nesreče vodi preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju Alojz Marolt, ki je zbral na osnovi dokaznega gradiva, izjav in pričevanj ter vsestranskega
preverjanja naslednje ugotovitve. Motorovodja vlaka M 976 Vojko Birsa in njegov pomočnik Edvard Filipič nista edina krivca za tragedijo. V preiskavi so odkrili še druge vzroke, zaradi katerih je prišlo 22. januarja do hude železniške nesreče. Za Vojka Birso so ob prvotnih ugotovitvah odredili pripor. Po proučitvi primera in ugotovitvi, da ni edini krivec, je preiskovalni sodnik pripor odpravil.
»Predvidevali smo, da sta za
Zahvala
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
Rozalije Kolman
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem za darovane vence in cvetje, kakor tudi kolektivu KZK obrat Mlekarna. Iskrena hvala g. župniku, organistu in pevcem. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Marjan z družino, brat Jože in ostalo sorodstvo.
Mavčiče, Dorfarje, Jesenice, Kranj, 21. februarja 1974
Zahvala
Ob nenadni smrti drage mame, sestre in tete
Pavle Kepic
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in iskreno sožalje, za podarjene v.ence in šopke, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mayerju ter sestri Minki Križnar, internemu oddelku 600, bolnice Golnik, dr. Prašnikarju, dr. Janharjevi za zdravljenje v času njene bolezni. Zahvaljujem se g. župniku, kaplanu iz Cerkelj za pogrebni obred ter pevskemu oktetu iz Šenčurja. Hvala za podarjene vence tovarni IBI, MERKUR in SAVI. Posebna hvala sindikalni organizaciji IBI, veletrgovini MERKUR-GLOBUS, poklicni trgovski šoli, ter mladinski organizaciji iz Naklega.
Vsem še enkrat prav lepa hvala.
Žalujoča hčerka Anica in ostalo sorodstvo.
Naklo, 11. februarja 1974
Zahvala
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
Janeza Dolenca
usnjarja v pokoju
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč in izraženo sožalje. Posebna zahvala dr. Rešku za redne obiske v času bolezni, dr. Možganu, gospodu kaplanu, pevcem in vsem, ki so darovali cvetje, in ga pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Pavla, sin Janek, hčerki Danica in Cilka z družino
Železniki, 19. februarja 1974
Zahvala
Ob nenadni smrti drage mame, stare mame in tete
Angele Kalan
Žumrove mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč in iskreno sožalje, za podarjene vence in šopke, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Stenšakovi, dr. Potočniku, dr. Krečevi in strežnemu osebju bolnice Golnik, č. g. župniku iz Šenčurja ter sodelavcem tovarne Sava. Vsem še enkrat iskrena hvala.
,	Žalujoči domači
Šenčur, Medno, 19. februarja 1974
nesrečo odgovorna motorovodja Vojko Birsa in pomočnik Edvard Filipič. Prevozila sta postajo Bohinjska Bela, čeprav je bila takrat že zasedena in bi morala ne glede na to, ali je bil signal prižgan ali ne, ustaviti. Motorovodja in pomočnik sta menila, da na postaji ni uslužbencev (to pomeni, da je postaja nezasedena), jo prevozila in trčila v motorni vlak M 913,« pripoveduje preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju Alojz Marolt.
Vendar so v preiskavi odkrili še druge vzroke za nesrečo. Delavci železnice so zanemarili dolžnosti, ki jih zahtevajo varnostno prometni predpisi na železnici.
»Prometnik postaje Bohinjska Bela Alojz Koblar bi morftl Birso in Filipiča obvestiti o spremembi križanja z vlakom M 913 že na Jesenicah ali na Bledu. Vendar se je odločil, da ju bo ustavil in obvestil šele na Beli pri uvoznem signalu,« pravi Alojz Marolt. »Motorovodja in pomočnik pa sta tudi kriva, ker nista pogledala in preverila vozno-rednih podatkov. Lahko bi ugotovila, da je postaja na Bohinjski Beli zasedena že ob 7,50. Prevozila pa sta jo ob 8,20 in bi morala počakati. Razen tega Alojz Koblar ni prižgal uvoznih signalov, ki bi Birsi in Filipiču dali vedeti, da vozita na zasedeno postajo,« ugotavlja preiskovalni sodnik.
»Za nesrečo je soodgovoren tudi kretnik na Bohinjski Beli Alojz Ropret. Preveriti bi moral, ali signali gorč ali so ugasnjeni ter s tem seznaniti Alojza Kob-larja. Signali so bili ugasnjeni, kar je povzročilo manjšo pozornost Birse in Filipiča.«
Alojz Marolt je ugotovil, da je delno kriv tudi Stanislav Zupan na Jesenicah.
»Ker je odpeljal vlak M 976 z jeseniške postaje s precejšnjo zamudo, b| morali spremeniti križanje. Jeseniški prometnik Stanislav Zupan bi moral opozoriti prometnika v Bohinjski Bistrici, naj se s Koblarjem dogovorita za spremembo križanja in mu to sporočita, da bi lahko s spremembo seznanil Birso in Filipiča. Tako je tudi Stanislav Zupan soodgovoren, da motorovodja in pomočnik nista vedela za iz Bistrice na Bohinjsko Belo »preneseno' križanje.«	J. Košnjek
Izvabljal denar
Prav zanimivo metodo si je izmislil moški v svetlem avtomobilu, kako na lahek način priti do denarja ali materialnih koristi. Zadevo sedaj raziskuje postaja milice Kranj. Ugotovili so namreč, da si je prevejanec iskal »žrtve« navadno v gostinskih lokalih in navezoval stike predvsem z že vinjenimi gosti. Potem ko je ugotovil, da ima »žrtev« denar, jo je nagovoril, naj bi si šla žejo gasit še kam drugam. Ce je bil veseljak za to, sta sedla v avtomobil in se odpeljala nekam, kjer je bilo že zaprto. Med potjo je sopotnik skoraj vedno še plačal za bencin. Na cilju si je lovec na denar izmislil način, da jo je pobrisal s sopotnikovim denarjem ali njegovimi predmeti. Da ni bil izbirčen, kaže tudi to, da je odpeljal po-tovalko mlademu fantu, ki ga je z dvignjenim palcem ustavil na cesti. Med potjo sta stopila na kavo, prevejanec je izkoristil trenutek in se sam odpeljal s fantovo potovalko.
Povsem mogoče je, da je bilo takih primerov več, vendar jih oškodovanci niso prijavili, ker je šlo za manjše vsote. Postaja milice Kranj, ki zbira te podatke, meni, da bi morali prijaviti tudi malenkosti.
Vlom v kranjsko lekarno
Ponoči s srede na četrtek je neznanec vlomil v prostore kranjske lekarne na Cesti JLA. Preiskovalci so ugotovili, da se je vlomilec splazil v lekarniške prostore skozi straniščno okno, nasilno odprl vrata in prišel do pisarniških prostorov. Odnesel je ročno blagajno, v kateri je bilo med 500 in 600 dinarjev gotovine. Brskal je po predalih in nekatere predmete zmetal po tleh. Lotil se je tudi predalov z zdravili. Narkotičnih sredstev ni odnesel.	-jk
Nezgoda pešca
n V torek, 19. februarja, nekaj pred 19. uro se je v Hotemožah pri Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Martin Vrtač z Visokega je na razdaljo kakih 50 metrov opazil dva pešca, ki sta prečkala cesto. Kljub zaviranju je avtomobil zadel Jaga Ponjaviča (roj. 1934) s Sp. Jezerskega. Huje ranjenega po glavi in nogah so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
s sodišča
Nedovoljena trgovina
Na denarno kazen 5000 din in na odvzem premoženjske koristi v višini 36.486,33 din je okrožno sodišče v Kranju obsodilo Marka Šifrerja 27-letnega trgovskega pomočnika iz Kranja.
Marko Šifrer je kot trgovski pomočnik pri Veleželeznini Merkur Kranj vedel, da primanjkuje tesarskih in zidarskih grezil, saj je bilo povpraševanje večje od ponudbe. Prišlo mu je na misel, da bi lahko začel sam izdelovati te predmete in jih prodajati trgovini. Pozanimal se je tudi na oddelku za gospodarstvo občine Kranj, če lahko dobi dovoljenje za malo obrt za izdelovanje kovinskih artiklov, pa so mu pojasnili, da lahko dobi le obrtno dovoljenje. Leta 1969 je Šifrer organiziral izdelovanje grezil in drugih predmetov. Kupil je material in ga dal v nadaljnjo obdelavo delavcem, delal je tudi sam. Do leta 1972 so izdelali okoli 9000 grezil, 3800 prezračevalnih pipic in nekaj drugih predmetov. Na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil z Veleželeznino Merkur, je Šifrer vse te izdelke trgovini prodal. Pri tem je zaslužil najmanj 36.486,33 din. Vse račune je dal registrirati davčni upravi občine in je od prometa plačal tudi vse družbene dajatve. Lani pa so samoupravni organi veleželeznine Merkur sprejeli sklep, da redno zaposleni ne morejo biti dobavitelji trgovine.
S tem, da se je ukvarjal s prodajo blaga, katerega izdelovanje je neupravičeno organiziral, je storil kaznivo dejanje nedovoljene trgovine. Pri kazni je sodišče upoštevalo, da se je s tako trgovino ukvarjal štiri leta, ker je bil v finančni stiski, da je vse družbene obveznosti plačal, ne nazadnje pa tudi to, da ga na nezakonito ravnanje niso opozorili ne samoupravni organi Veleželeznine Merkur ne davčni organi.
Vrgli kovček z vlaka
Kaj vse se ne zgodi, kadar se objestnosti pridruži še alkohol! Novembra predlani sta 25-letni Janez Lap s Posavca in 25-letni Danijel Zust skupaj z mladoletifim J. B. popivala v bifeju samopostrežne restavracije na Jesenicah. »Okajeni« so nato hoteli z avtobusom v Lesce, vendar pa jim sprevodnik vstopa zaradi nedostojnega vedenja ni dovolil. Zato so na železniški postaji vstopili v Dalmacija—ekspres, da bi se peljali do Lesc. Tudi na vlaku so veseljači" li naprej, pili in se nedostojno obnašali, tako da jih je natakar Zivorad Varni-čič opozarjal. Ko je vlak vozil proti železniški postaji Lesce, je Janez Lap brcnil v natakarjev kovček,' tačas ko je le-ta prodajal po vlaku pijačo in sladkarije. Kovček je padel iz vagona, fantje pa so ga potem, ko so izstopili, poiskali. Ker ga niso mogli odpreti, ga je Zust vrgel v neke tramove, šele nato je ključavnica popustila. V kovčku je bil natakarjev letni plašč, dokumenti, več stekleničk žganja in več zavojčkov raznih sladkarij. Te predmete so si fantje prilastili in razdelili med seboj, kovček, suknjič in nekaj sladkarij pa so pustili. Zivorada Varničiča so tako oškodovali za najmanj 600 din.
Zaradi kaznivega dejanja velike tatvine je okrožno sodišče v Kranju obsodilo Danijela Zusta na tri mesece zapora pogojno za dve leti, Janeza Lapa pa na pet mesecev zapora. Ob izreku kazni Janezu Lapu je sodišče upoštevalo še sodbo občinskega sodišča v Radovljici in izreklo enotno kazen leto in osem mesecev zapora. Med olajševalnimi okoliščinami za to kaznivo dejanje je sodišče pri Danijelu Zustu upoštevalo, da si je ta že prizadeval škodo povrniti. Upoštevalo je tudi, da sta obtoženca po tem dejanju storila že nova kazniva dejanja.
Spet trikotna okenca
Uprava javne varnosti v Kranju je sprejela prijavo dveh vlomov v osebna avtomobila. Prvi se je zgodil v noči med sredo, 20. februarja, in četrtkom, 21. februarja, pred kranjsko pekarno. Neznanec je pri osebnem avtomobilu Jova Sredojeviča iz Kranja nasilno odprl trikotno okence pri prednjih vratih, le-te odprl in zmaknil črno potovalno torbo, v kateri je bil tekstil, in žensko torbico.
V četrtek popoldan je vlom v avtomobil prijavil tudi Matjaž Šenk iz Kranja. Njegov osebni avto je bil parkiran pred tovarno Iskra v Kranju. Vlomilca je zamikal radijski aparat, vreden 616 dinarjev. Tudi pri njegovem avtomobilu je bilo trikotno okence hitro odmaknjeno, vrata odprta, radijski aparat pa je dobil novega lastnika!
-Jk
/■p\ Veletrgovina
^^ ŽIVIL. A Kra"j
sprejme delavce za naslednja prosta delovna mesta:
TOZD — Veleprodaja Kranj Pakirnica Naklo
2 delavki
pri pakiranju kave in sladkorja
TOZD — Maloprodaja Kranj
2 KV ali PK natakarja (-ici) KV kuharja (-ico) 2 PK kuharici čistilko
(delo samo v dopoldanski izmeni)
Skupne službe čistilko
na upravi podjetja
Delo je samo v popoldanski izmeni. Sobote so vse proste. Na vseh delovnih mestih so nedelje proste.
Kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo pismene vloge ali se osebno zglasijo v kadrovski službi podjetja Kranj, Cesta JLA 6/4. Rok za prijavo je 15 dni po objavi oglasa.
Planinska sekcija v Iskri
V torek, 19. februarja, je bil v kranjski	Iskri-Elektromehaniki
ustanovni občni zbor planinske sekcije Iskra-Elektromehanika, ki bo delovala pri Planinskem društvu Kranj. Med udeleženci zbora so bili tudi planinci iz TOZD Elektromehanike. Na občnem zboru so poudarili, da bo aktivnost nove sekcije odvisna predvsem od prizadevnosti
vodstva ter sodelovanja s planinskimi društvi, predvsem z društvom Združenega podjetja Iskra Kranj. Za načelnika Iskrine sekcije PD Kranj so izvolili Petra Lebana.
Ustanovni občni zbor je bil združen s planinskim predavanjem. Stane Gantar je udeležence seznanil z lepotami Julijcev.	I P
pogovor tedna
Luka Karničar:
Pomanjkanje treninga
Na nedavnem slovenskem prvenstvu na Soriški planini je nastopil tudi 17-letni Jezerjan Luka Karničar.
»Koliko časa že smučaš?«
»Smučam že od petega leta, nekaj let pozneje sem začel tudi tekmovati. Včasih sem lahko več in resneje treniral, zdaj pa nimam več toliko časa.«
»Za kateri klub tekmuješ?«
»Nastopam za SK Jezersko, vendar le včasih, ker me zaposluje Sol a v Ljubljani.«
»Kakšne uspehe si do sedaj dosegel?«
»Osvojil sem tretje mesto pri pionirjih, letos pa sem pri mladincih osvojil deveto mesto. Lani sem bil prvi na prvenstvu Gradbene tehniške šole.«
»Načrti?«
»Prihodnje leto bom končal šolo, potem pa se bom najbrž vpisal na fakulteto. Ostal pa bom zvest smučanju, četudi se bom tekmovanjem moral odpovedati.«	R. Prosen
Zimska pionirska osnovnošolska rokometna liga
V vodstvu Žirovnica in Križe
Medobčinski rokometni odbor ^ranj Je v teh zimskih mesecih prvič ganizator zimskega gorenjskega osnovnošolskega rokometnega Prvenstva. Tekmovanje poteka po 'P sistemu, le da v enem dnevu koli na turnirJih odigrajo po dve
v konkurenci pionirjev se za zim-nrf^u 5rvaka Poteguje deset ekip. Po ^vih dveh kolih so najboljšo igro in t* Presenečenje poskrbeli mladi ro-jometaši Žirovnice, ki jim je uspelo, a so premagali oba svoja nasprotja m prevzeli vodstvo na lestvici.
esno za petamj pa so jim igraici jz
Železnikov in Preddvora. 13-Q ~~ 1* ko,o: Žirovnica : Križe 8-in	Simon Jenko : Železniki
i"*!' (4:4), Kranjska gora : Skofja 10:13 ?68«\4o ,^redoslje : ^Pnica šeren 13•vi* /I^fv or : France Pre" Kraniskn ( :6); 2- kolo: Železniki :
Žirovnica fS 9:8 <2k3)' LiPnica : Predoslje mli (6:6)' SkofJa Loka : Jenko - 2 (6:3)' Preddv°r : Si"
Lestvica:
Križe Predoslje Železniki Preddvor F. Prešeren Lipnica S. Jenko Žirovnica
0 0 22: 0 0 16: 0 0 15: 0 1
0 1 0 0 2 0 0 2 0 0 2
8 3 6
18: 7 16:19 7:18 0 6:17 0 5:27 0
Seren
2 2 0 0 27:21 2 2 0 0 19:16 2 1 1 0 27:21
14:8 (6:4), France iže 10:14 (4:6).
. .lestvica:
^rovnica Železniki Preddvor
Krir
Predoslje £r. gora Loka J- Prešeren Jenko
Pre-
1 0 1 0 1 0 0 1 0 1 0 1 o o
25:24 23:23 22:23 16:17 1 18:20 1 23:27 1 16:24 0
.Tako kot pionirji so tudi pionirke ?<"grale že dve koli. V vodstvu so *ar tri ekipe z enakim številom točk. i u, V te-i konkurenci so mlade Rralke pokazale dovolj rokomet-ne«a znanja.
Izidi — i. kolo: Preddvor : ^rance Prešeren 15:2 (10:2), Simon ■Jenko : Železniki 3:10 (1:6), Preglje : Lipnica 4:3 (2:1), Žirovnica : . 2 e 5:15 (3:10); 2. kolo: Preddvor ; Železniki 3:5 (3:4), France Preše-,en : Lipnica 14:4 ^9:2), Simon Jenko : Križe 3:7 (3:5), Predoslje : Žirovnica 12:0 (7:0).
Lep uspeh gorenjskih pionirjev
Prh f1^' 'je pred dnevi prvi rne ,-'Ski tfoboj pionirskih roko-ljH j'1"1 reprezentanc Ljubljane, Cest,,.. 11 reprezentance Kranja, ki so jo pres ' mladi 7 Gorenjske. Za 0oj.ene?;enje so vsekakor poskrbeli ^aiM^''' i'm Je uspelo, da so pre-fav!r! ol)a nasprotnika, čeprav je za
p|'ta veljala ekipa Celja. man v°dstvom trenerjev Cuder-(Alnj* (Preddvor) in Markoviča Pilo 'e gorenjsko moštvo nasto-Jeln V Naslednji postavi: Jože in V.r ešter (Alples), Maje, Sal-kovn-t /uPan, Ahačič, Bučenel, Cer-(Sav (vsi Tržič), Ovniček, Leber Vid» Kranj), Guderman, Arnež,
I-j ar- Komove (Preddvor). Kranj :.Krani : Ce,je 11:1
10 (5:6),
LiuhV- : Ljubljana 10:8 (4:5), Celje : pijana 14:9 (7:5).
3■ I i.fkr1 red: Kranj 4, 2. Celje 2,
Sir«* ,a-na brez to<v'ke-
nalna an-,a ')0fl° postala tradicio-^ v ni SLaJ se bodo pionirji pomerili oeh preostalih mestih. -dh
Pionirke se bodo danes pomerile v 3. in 4. kolu v Lipnici, pionirji pa naslednjo soboto v Skofji Loki.
-dh
Na Lužah proga za motokros
Jutri ob pol desetih dopoldne bo v gasilskem domu na Lužah ustanovni občni zbor sekcije za motokros pri Avto-moto društvu Šenčur. Ker se bodo občnega zbora udeležili predstavniki AMZ Slovenije in športnih ter drugih organizacij, bodo ljubitelji motokrosa lahko dobili na zboru odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo. Pobudniki ustanovitve sekcije želijo, da bi se občnega zbora udeležilo čim več mladincev, starejših od 14 let in članov, ki bodo mlajšim v pomoč.
Pobudniki za ustanovitev sekcije so mladinci z Luž pri Šenčurju. AMD Šenčur Je sprejelo pobudo in zagotovilo novi sekciji najosnovnejša finančna sredstva, razen tega pa bo nekaj članov spomladi že odšlo na tečaj za sodnike in tekmovalce v motokrosu. Sekcija namerava v bližini Luž zgraditi progo za motokros. Strokovnjaki AMZS so si zemljišče že ogledali in privolili v začetek gradnje ter obljubili moralno in materialno podporo. Na novi progi bodo že letos tekmovanja v motokrosu za mopede moči do 60 kubičnih centimetrov.	-jk
Slovenska moška kegljaška liga
Triglav : Slovenija ceste 7985:7600
V nadaljevanju prvega dela slovenske moške kegljaške lige so keg-ljači kranjskega Triglava na svojem kegljišču gostili predstavnike ljubljanskih Slovenija cest. Čeprav so jih premagali s 385 keglji razlike, so kranjski trije tekmovalci dosegli povprečno slab rezultat. Slab dan so namreč imeli Kordež, Bregar in Jenkole. Pri gostih se je izkazal Matko, ki mu je uspelo podreti 1006 kegljev, pri domačinih pa je Ambro-žiču uspelo v zadnjih petdesetih lučajih in z 1048 keglji presenetiti klubskega kolega ter reprezentanta Turka.
Triglav 7985 (Kordež 923, Bregar 943, Vehovec 1029, Pavlin 1011, Jereb 1032, Jenkole 963, Ambrožič 1048, Turk 1036).
Slovenija ceste 7600 (Zabjek 964, Matko 1006, Birsa 976, Skrbinek 908, Urbas 890, Krlin 967, Dremel 905, Zupančič 984).	-dh
Na poletih v Planici 60 skakalcev
Čeprav je do tradicionalnih poletov na 160-metrski skakalnici v Planici mesec dni, organizatorji pri pla-niškem komiteju skrbno pripravljajo prireditev in se dogovarjajo s posameznimi smučarskimi zvezami, da bi bila udeležba čim bolj kvalitetna. Toda podoba Planice v teh dneh je dokaj klavrna, saj je na planiških skakalnicah v teh dneh zelo malo snega.
Organizacijski komite Planica je povabil na prireditev, ki bo v počastitev 40-letnice Planice, 60 skakalcev iz vseh glavnih smučarskih dežel. Tekmovanje bo od 15. do 17. marca. Iz posameznih dežel je bilo povabljenih naslednje število skakalcev: Avstrija 4, Italija, 3, Madžarska 2, Poljska 4, Švica 4, Francija 2, ZRN 4, NDR 6, CSSR 4, SZ 4, Švedska 3, Norveška 3, Finska 4 in Jugoslavija 10.	J. J.
Šahovski turnir v Škofji Loki
Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta je bil v nedeljo v Skofji Loki šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 10 sindikalnih ekip iz škofjeloške občine. Po 15-letnem premoru so torej spet organizirali zanimiv šahovski turnir.
Vrstni red: 1. Jelovica 19,5 točk, 2. Transturist 19, 3. LTH 18, 4. Alpina 16,5, 5. Gimnazija 10,5, 6. Center slepih 10, 7. Alples 9,5, 8. Etiket a 8,5 itd.
Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal — lesenega konja, delo kiparja Petra Jovanoviča. Hkipi ga je podaril občinski sindikalni svet Skofja Loka.	V. Rozman
Zmaga Kokrice
V nedeljo, 17. februarja, sta se na desetih deskah srečali šahovski ekipi Kokrice in Preddvora za prehodni pokal krajevne skupnosti Kokrica. Prvi dvoboj so dobili Kokričani s 13:7. Povratno srečanje bo marca. Jeseni se bosta šahovski ekipi Kokrice in Preddvora srečali še dvakrat.
Nov športni park
Na pobudo mladih so pred dvema letoma v Vodicah ustanovili rekreativno športno društvo. Nad sto članov si je zadalo številne naloge, katere pa zaradi pomanjkanja denarja le počasi uresničujejo. Najbolj aktivni so nogometaši, ki so vključeni v redno tekmovanje.
Ker nimajo osnovnih pogojev za delovanje, so se odločili, da letos začnejo graditi športni park. Veliko del nameravajo opraviti s prostovoljnim delom, z denarjem pa jim bo pomagala krajevna skupnost in občinska skupščina.	-fr
Uspehi tržiškega invalidskega športa
V soboto je bil v Tržiču občni zbor športnega združenja »5. avgust«, ki je bilo ustanovljeno leta 1970, in združuje športnike invalide, borce, upokojence ter druge občane. Zgodovina tržiškega invalidskega športa sega v leto 1950, ko sta bila med invalidi najbolj razširjena kegljanje in balinanje. Invalidi so nato delovali pod okriljem TVD Partizan Tržič. Leta 1970 so se osamosvojili in ustanovili združenje »5. avgust«.
CI ani združenja so dosegli v treh letih delovanja lepe uspehe. Lani je imelo združenje 23 članov, sedaj pa jih je že 47. Največ navdušenja je za kegljanje, balinanje, streljanje, šah in namizni tenis. Tako kot drugi tržiški športniki imajo tudi člani združenja »5. avgust« največ težav zaradi pomanjkanja športnih naprav. Kaže, da bodo prišli letos prvi na »zeleno vejo« balinarji, ki bodo s pomočjo krajevne skupnosti Ravne uredili na Ravnah balinišče.
Med sekcijami so bili lani najaktivnejši kegljači. Na področnih tekmovanjih so osvojili nekaj najvišjih naslovov ter odigrali precej dvobojev z invalidi iz Kranja, Domžal in Zasavja. Balinarji so dosegli na republiškem prvenstvu 4. mesto, sicer pa tekmujejo v gorenjski ligi. Lep uspeh so dosegli tudi igralci namiznega tenisa. Na tekmovanju invalidov v Trbovljah so osvojili prehodni pokal.
Na sobotnem občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi predsednik zveze za šport in rekreacijo invalidov SRS Stane Lavrič, so izvolili nov 13-član-ski upravni odbor.	-jk
Mladi žirovski športniki praznujejo
Letos praznuje ŠŠD »Tabor« na osnovni šoli v Žireh lep jubilej: 15-letnico obstoja, obletnico, ki je tesno povezana z uspešnim delom in mnogimi izvrstnimi rezultati doseženimi v sedanjem in preteklem obdobju. Ustanovljeno je bilo med prvimi v Sloveniji. Se pred njegovo ustanovitvijo pa je na šoli že vrsto let uspešno deloval športni krožek, katerega okviri so zaradi vse večjega zanimanja za šport med učenci kmalu postali pretesni.
Začetld sedanjega jubilanta so bili težki. Športniki so bili praktično brez igrišč in kake posebne opreme. Mladi Žirovci so morali pljuniti v roke in poprijeti za delo. Najprej so zgradili ob šoli travnato igrišče za košarko, kasneje so ga prekrili še s peskom. Betonsko igrišče, kakršno je zdaj ob šoli, je zgradila mladinska delovna brigada »Sora« pred osmimi leti. Takrat so prenovili še rokometno igrišče ter ga usposobili za drsališče v zimskem času, zgradili stezo za zaletišče, mehko doskočišče, igrišče za odbojkarje in pomožno igrišče za košarko. Pri navedenih delih so skupno z mladimi sodelovali tudi predavatelji žirovske šole in ostali občani.
No, zdaj pa naj beseda steče o uspehih. Žirovski šolarji so zagotovo najbolj ponosni na uspehe, ki so jih dosegli v tekmovanju šolskih športnih društev. Enkrat so zasedli prvo, enkrat drugo in enkrat četrto mesto. Košarkarska ekipa pionirk je večkrat zapored posegla po prvem mestu v republiki, enkrat pa ji je uspelo osvojiti celo najvišjo lovoriko v državi. Tudi košarkarska ekipa pio-
nirjev se je večkrat prebila v sam republiški vrh. Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli našteti še vse uspehe, ki so jih žirovske ekipe osvojile na občinskih in področnih tekmovanjih.
Trenutno v okviru društva delujejo naslednje sekcije: košarkarska, rokometna, namiznoteniška, gimna-stična, šahovska, strelska, atletska, smučarska, drsalna, taborniška in planinska ter sekcija za ritmiko.
Kajpak si je nedavno izvoljeni nov 15-članski upravni odbor zadal vrsto nalog za prihodnje obdobje. Sklenili so, da v svoje vrste pritegnejo čimveč šolske mladine, po možnosti tudi predšolske, ki bo že od rane mladosti redno skrbela za svoje zdravje in zdrav razvoj. V jubilejnem letu bo pripravljena samostojna razstava, ki nas bo popeljala skozi zgodovino društva. Žirovski športniki pa pripravljajo tudi sestanek prejšnjih generacij s sedanjimi člani.
»Največja nagrada ob jubileju nam je bil ,da' Žirovcev, ko so se na referendumu odločali za samoprispevek, kajti le tako bomo lahko že v kratkem času prišli do prepotrebne telovadnice in modernih šolskih prostorov,« sta dejala dolgoletna mentorja SŠD »Tabor« na osnovni šoli v Žireh brata Darij in Marko Erznožnik v imenu vseh 300 članov društva. Mentorja, ki sta zaslužna, da je ži-rovska šola v letu telesne kulture osvojila visoko priznanje »kip kurirja Jovice«, ki sta vzgojila celo vrsto mladih športnikov, sodnikov, vodnikov in drugih kadrov!
J. Govekar
Ekipa OŠ Staneta Žagarja še neporažena
V soboto, 16. februarja, se je na OŠ Matije Valjavca v Preddvoru in na OŠ Lucijana Seljaka v Kranju nadaljevalo občinsko košarkarsko prvenstvo za starejše pionirje.
Prikazana igra je iz kola v kolo kvalitetnejša, toda borba za prvo mesto Še zdaleč ni končana. Prvaka pa bomo morali po vsej verjetnosti iskati med ekipami OŠ Staneta Žagarja, Lucijana Seljaka ter Simona Jenka.
Rezultati: M. Valjavec : S. Žagar 23:40 (13:18), S. Žagar : S. Mlakar 34:25 (15:11), M. Valjavec : S. Mlakar 28:31 (13:11), L. Seljak : D. Jenko 71:38 (31:22), L. Seljak : S.
Jenko 47:45 (23:25), S. Jenko : D. Jenko 33:25 (9:13).
Lestvica: S. Žagar L. Seljak S. Jenko S. Mlakar D.Jenko M. Valjavec F. Prešeren
in	» UIJUTVU iiaotupui
mlajši pionirji. Na novi OŠ Simona Jenka pa bodo začele tekmovati tudi mlajše pionirke.	B. Bogataj
5	5	0	188:143	10
5	4	1	269:209	8
5	4	1	215:163	8
5	2	;s	156:189	4
5	1	4	170:207	2
5	1	■t	164:202	2
4	0	t	118:161	0
na		OŠ Lucijana		
Za polfinaliste ni počitka
Vaterpolisti 'Triglava so se komaj oddahnili od četrtfinalnih bojev za jugoslovanski pokal, ko že spet z vso zagrizenostjo ves teden trenirajo v zimskem bazenu. Od 1. do 3. marca bodo morali spet v vodo, saj se bodo borili na polfinalnem turnirju, ki bo spet v Šibeniku.
Po propozicijah, ki so jih izdali za to najvišje jugoslovansko pokalno tekmovanje, bo v skupini-A: Partizan (Beograd), Jadran (Herceg Novi), Jadran in Mornar (Split), Solaris (Šibenik) ter Triglav. V B skupini. za organizacijo se namreč poteguje kotorski Primorac na Hvaru, Mladost (Zagreb), Crvena zvezda (Beograd), KPK (Korčula), Primorje (Reka), Jug (Dubrovnik) in Primorac.
V zaključne borbe se bodo uvrstili štirje, to je prva dva iz vsake skupine. Kranjčani bodo po vsej verjetnosti odšli na pot skoraj v enaki postavi kot so nastopali na nedavnem turnirju v Šibeniku. Za okrepitev lahko pričakujemo že nastop Velikanje ter nadarjenih mladincev Čaliča in Strgarja. Toda za ta dva je pogoj, da v šoli popravita vse nega-
tivne ocene, ker so jih le-te zaustavile že za pot na prvo tekmovanje. Res umestna odločitev vodstva, ki skrbno bdi nad svojimi vaterpolisti-dijaki, saj je prvo šola, šele nato tekmovanje.	-dh
Na Zelenici tečaj za smučarske vaditelje
V soboto se je začel na smučiščih Zelenice tečaj za smučarske učitelje, vaditelje in trenerje, ki ga organizira področni zbor smučarskih učiteljev, vaditeljev in trenerjev. Tržič. Tečaj, udeležuje se ga 14 vaditeljev, učiteljev in smučarskih trenerjev, bo obsegal 50 ur praktičnega dela in 36 ur teoretičnih predavanj. Praktični del tečaja vodita Janez Vagner in Franc Teran, teoretičnega pa Peter Križaj, Matevž Lukanc in dr. Andrej Robič.	-jk
jtl^ m m
%JI	I U
L
Tako kot v drugih gospodarskih vejah je tudi v kmetijstvu kljub modernizaciji in mehanizaciji človeško delo še vedno odločujoče. Posebno zato, ker kmetijstvo terja opravila, ki jim stroji niso kos. To najbolj občutijo posestva, ki so zaradi razmer in položaja kmetijstva ostala brez delavcev. Pomagajo si s sezonci, kar ni zanesljiva in trajna rešitev, saj le-ti po nekaj mesecih dela najraje odidejo.
Delovišče v Poljčah, ki je del TOZI) Kmetijstvo Kmetijsko-živilskega kombinata Kranj, ni izjemni primer v našem kmetijstvu le zaradi rekordne mlečnosti krav, temveč tudi zaradi stalnosti zaposlenih. 18 redno zaposlenih in 2 honorarna delavca že več let skrbi za skoraj 200 govedi. Delo opravljajo vestno. To potrjujejo proizvodni rezultati. Od leta 1966 dalje delovišče poslovnega leta še ni končalo z izgubo.
Trije zaposleni na delovišču v Poljčah so gostje današnje rubrike.
krmišče. Živalim polagam umetna krmila, travno silažo in seno, po potrebi pa je treba odstranjevati hrano, ki je govedo ne poje. Naj bo še tako slabo vreme, mora živina dobiti krmo. Veselje in smisel za opravke z živino imam. Sicer ne bi toliko časa zdržal na posestvu. Doma v Brestanici smo imeli kmetijo, rad pa sem pomagal tudi drugim. Odtod izvira ljubezen do živine, ki je pogoj, da žival vrne tisto, kar od nje pričakujemo. Komur so takšna opravila odvratna, dolgo ne zdrži in tudi delovni uspehi niso veliki.«
Olga Cešek iz Rodin opravlja delo molzača:
»V Poljčah sem zaposlena 4 leta. Delo mi je všeč in ne vem, če bi drugje dobila primernejšo zaposlitev. Deljen delovni čas imam. Jutranji turnus začenjam ob petih in končujem ob devetih ali pol desetih, popoldanskega pa začnem ob pol štirih. Ob sedmih zvečer je delovni dan končan. Ker imam deljen delovni čas, imam vsak tretji dan prosto. Doma imam družino. Med turnusoma lahko skuham kosilo in doma opravim vse potrebno. Moje delovno mesto je pri unilaktorju, ki v dveh urah pomolze 170 krav. En teden skrbim za urejen prihod živali do molznega stroja, drugi teden pa natikam tulce na seske. Opravilo je težko. Stalno sem v 'mrzli vodi, pa naj bo zima ali poletje. Na starih molznih napravah so bili delovni pogoji še težji.«
Marjan Mavrič iz Poljč je krmilec živali:
»Na posestvu sem zaposlen 11 let. Cez dohodek in delo se ne morem pritoževati! Delovni dan začenjam ob petih zjutraj, ob enih pa ga končam. Vsak dan grem najmanj trikrat s traktorjem in prikolico skozi
Janez Sodnik s Pivke pri Naklem, traktorist:
»Končal sem nekdanjo kme-tijsko-živinorejsko šolo v Poljčah in se pred petimi leti zaposlil na delovišču. Po poklicu sem traktorist in najpogosteje prevažam samonakladal-no prikolico za seno in silažo ter jeseni jabolka na obratu Resje. Vendar je treba poprijeti tudi za drugo delo: trositi gnoj, nadomestiti krmilca, molzača itd. Čeprav družba naš poklic vedno bolj spoštuje in ga vrednoti, te posamezniki radi zasmehujejo in žalijo z raznimi izrazi. Radi imamo zemljo in jo cenimo. Stane Leskošek je že 22 let zaposlen na posestvu. 55 let je star in # vseeno krepko zavihti gnojne vile. £e ne bi bil po srcu kme-tijec, ne bi vztrajal ... Ker imamo doma kmetijo, so mi izkušnje in proizvodne novosti z delovišča še bolj dragocene. Skušam jih uvajati doma. Na delovišču v Poljčah se je pred kratkim zaposlil tudi brat Peter «	J. Košnjek
Jubilejna priznanja ob 1000-letnici
Skupščina občine Škofja Loka je na zadnji seji sprejela sklep, da se v spomin na jubilejno leto 1973, leto praznovanja 1000- let niče škofjeloškega ozemlja, ustanovijo enkratna jubilejna priznanja: veliko priznanje, malo priznanje, pismeno priznanje in pismena zahvala. Le-ta se lahko podelijo posameznikom, organizacijam, društvom, klubom ter drugim skupinam za njihovo prizadevno uresničevanje programov ob
praznovanju jubilejnega leta.
Jubilejno priznanje je bronast relief, ki simbolično upodablja kamniti most in škofjeloški grad kot najznačilnejša elementa mesta pod Lubnikom. Pod obokom mostu je napis »Škofja Loka 1000 let«, na levi strani je letnica 973, na desni pa 1973. Celoten relief je pritrjen na rumeno-zeleno uokvirjeno podlago, kar predstavlja loško zastavo. •
Nova ustava — načrt
in kažipot za samoupravne odnose
Tokrat prepuščam besedo ogorčeni Jeseničanki, ki izčrpno opisuje svoje vtise in doživetja iz letos vsestransko neturistične Kranjske gore.
»V nedeljo, 17. februarja, smo štiri dekleta v spodnjih prostorih hotela Larix na kegljišču želele preživeti nekaj prijetnih prostih trenutkov. Naj kar brž povem, da nobena izmed nas ni kegljala prvič. Kupile smo žetone za eno uro, vendar je možakar, ki menda nadzoruje steze, že od vsega začetka godrnjal nad našo navzočnostjo. Zlasti veliko pripomb je imel nad ,mete' ene izmed mojih prijateljic. Res se je punci včasih zgodilo, da je vrgla kroglo na asfalt, ampak nikdar močno in zmeraj brez poskakovanja. Tega pa ne bi mogle trditi za 12- ali 13-let-nega pobiča tik zraven nas, ki je obiskal kegljišče skupaj s starši, Italijani. Fant je namreč prijemal kroglo z obema rokama, saj drugače ni mogel; vedno je zviška udarila ob tla. Toda vrlega reditelja oz. nadzornika (kakor pač želi biti imenovan) početje malega ino-zemca ni motilo. Raje je še naprej kritiziral prijateljico in ji nazadnje zagrozil, da jo bo vrgel ven. Ko je končno popustila, se je brž skopal nad drugo. Rade bi vedele, zakaj ni raje poskušal popraviti pre-mikalnega mehanizma, ki je dovoljeval le kegljanje v polno, na čiščenje. Tudi številčnica ni pravilno delovala.
Da bi dosegel svoj namen, je reditelj končno stopil k skrinjici z žetoni ter jel udarjati po njej, češ: A bo že enkrat konec?! Pristavil je še, da mora sleherno poškodbo plačati sam. V normalnih okoliščinah bi se ob bedasti laži gotovo nasmehnile, to pot pa nam je prekipelo. Če človek pomisli, da 60 minut kegljanja v Larixu stane 28 novih din in da so tudi v bifeju cene hotelsko zasoljene, potem upravičeno pričakuje vsaj korekten odnos do gostov! in resnično me zanima, ali si podjetje Go-renjka lahko privošči uslužbence, ki mu sredi najbolj deficitne sezone kar jih pomnimo odganja redke obiskovalce. Dvomim.«
Jaz tudi!
»Drobne pasti Kranja« bi lahko dali naslov pričujoči bodici, ki nam jo je posredoval ogorčeni občan. Ze nekaj časa ga namreč bode v oči velika luknja sredi zelenice, tik ob pločniku zraven bifeja Turist na cesti d L A. In tudi bližnje makadamsko parkirišče so načele globoke kotanje. Kadar jih zalije deževnica, predstavljajo precejšnjo nevšečnost za avtomobiliste, saj le ti ne morejo vedeti, da ne gre za navadne jamice, temveč za . pravcate mini kraterje, kamor ni priporočljivo zapeljati.
No , jezni občan se je najprej šel pritožit upravi Komunalnega podjetja Kranj, kjer pa so ugotovili, da zelenice ne sodijo v njihovo pristojnost, temveč v pristojnost Vrtnarije. Potem je stopil na občino, toda navzlic zagotovilom tudi po 14 dneh ni nihče ukrenil ničesar.
Problem ni ravno hud, vendar postane precej resnejši, če upoštevamo, da bi podobnih majhnih nemarnosti v metropoli Gorenjske našli še in še. Ljudje čisto upravičeno pričakujejo (in terjajo) ukrepe, kajti pri zgoraj omenjenih kamnih spotike izgovori o pomanjkanju sredstev ne pridejo v pošt ev.
Nadaljevanje s 1. str.
ne ustave. To je tudi osnovni moto sedanje ustave, ki pa prav zaradi podrobnejše obdelave družbenoekonomskega položaja človeka v združenem delu dobiva značaj temeljne listine samoupravljanja.
Spomnimo se ob tej priliki v grobih obrisih nekaterih pomembnejših trenutkov oblikovanja naše ustavne ureditve.
Na drugem zasedanju Avnoja v Jajcu je bil postavljen temeljni kamen naše bodoče ureditve. 29. novembra 1945 je bila Jugoslavija razlašena za republiko, 31. januarja 1946 pa je bila sprejeta prva ustava nove Jugoslavije. 27. junija 1950 je bil sprejet zakon, s katerim je bilo uvedeno delavsko samoupravljanje, januarja 1953 pa je bil sprejet ustavni zakon, s katerim je bilo uvedeno družbeno samoupravljanje v občinah, okrajih, republikah in v federaciji.
7. aprila 1963. je bila sprejeta druga ustava Jugoslavije, ki se preimenuje v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Celotni politični sistem je zgrajen na samoupravljanju, katerega podlaga je družbena lastnina
sredstev za proizvodnjo. Samoupravljanje naj bi postalo splošni družbeni interes.
1. julija 1968 je zbor narodov zvezne skupščine sprejel predlog za spremembo ustave. Ustavne spremembe je skupščina proglasila 26. decembra tega leta.
21. septembra 1970 je predsednik Tito v Zagrebu napovedal spremembe v našem političnem sistemu. 28. februarja 1971 pa je koordinacijska komisija skupne komisije za ustavna vprašanja vseh zborov zvezne skupščine objavila osnutek ustavnih sprememb. 29. marca tega leta je potem zbor* narodov zvezne skupščine sprejel osnutek ustavnih amandmajev in ga dal v javno razpravo. 20. aprila 1972 pa je koordinacijska komisija pod predsedstvom Edvarda Kardelja začela razpravljati o drugi fazi ustavnih sprememb. Od takrat naprej je bila vrsta razprav. 22. januarja letos pa je zbor narodov zvezne skupščine izoblikoval predlog nove ustave SFRJ. 7. februarja letos so poslanci vseh zborov slovenske skupščine na ločenih sejah sprejeli soglasje k besedilu nove ustave. Podobna soglasja so sprejeli tudi poslanci v drugih republikah. V četrtek pa je potem nastopil trenutek, ko je prišlo do razglasitve. A. Z.
Blaga zima brez snega je delavcem Cestnega podjetja Kranj omogočila, da so se lahko že sredi februarja lotili razširjanja ceste v Sorico. Nekaj kilometrov ozkega, strmega in vijugastega makadama namreč mislijo temeljito utrditi, s škarpami preprečiti posipanje zemlje ter ublažiti ostre oi'inke, kjer je pogosto, zlasti ob poledici, prihajalo do prometnih zastojev. Šoferji avtobusov, ki vzdržujejo redno zvezo med gorsko vasico in dolino, so morali ob takih priložnostih pokazati veliko mero poklicne spretnosti in znanja. Posebno letošnja sezona, ko je »odkritje« smučarskih terenov na Soriški planini sprožilo pravcato invazijo motoriziranih obiskovalcev (česa podobnega domačini sploh ne pomnijo!), je pokazala, da potrebe daleč prekašajo zmogljivosti ceste, saj na njej srečanje dveh večjih vozi/ predstavlja skoraj nerešljiv problem. V prihodnje bo, upajmo, bolje, (-ig) — Foto: Perdan
Delavci Metalne iz Maribora in Cestnega podjetja iz Kranja so začeli pred dnevi popravljati cestišče in konstrukcijo slovitega viadukta Peračica na gorenjski avtomobilski cesti. Promet poteka nemoteno in ga urejajo s semaforji. — Foto: -/. Košnjek