djlj exc*pt Stmd*ys •ndHolU^i narodne podporne jcdnote i. ------- CMCACO. OL TOREK i« MARCA (MARCH) 1918 STKV—NUlfRER SI. BAKDIT IMKKSO* KAm VIL DOLGO IZPOTSD. Obtožuj« irojago tovarila l»y raonda umora. Ka|zer In TAPUAOUt Waahlngton, D. 0. — Poaislja o m vodno nov« ianajdbe proti potapljačem in Hovoiki leirtj j« no dolu, do lanajde pomol *oti mm* OUo. Atirjc bon-dit> oo > oropali alogajnika DooMlr DI« Cest Ing komponijo >o m*** Rop j« bil isvrftsn Milo tovorno, M ee nokojo runej mostno mojo BUfnJnik m jo v m-lol is smolo 1 dene r jam. ds le-plsAs delo vee v Detektiv, kl fB jo epmijel, js Ml nstreljon. Bon-dltje ee skeleli • plenom v avto-mobilu V Isnojditeljekik kroginfevo re, do pričakujejo velik ae»* od sporots, ki ,k,kale, kje ee »Otep Ijslo nekaja Ce ee U ianajdbe obnese, potem eo Roti dnevi po tapljale kot atrsk ns mrjo. IKVIA Oifrtl •one ee je vretol a »enltoveaje, ko su ge bllao vogala MOtonove in Hekbiejeve olise asdeU strela is lovsko polke od mo Nokojol e« j« V apUBBitvs tvojega brata Berta, kl m +* — dol ; jugaaepe dni val revi. lalnl vakod C JO; šolnini aa- italijano- svoj dom. izvršilo tih Po kratkem lijan aamoki ca tri strele, j« 2S-1S) GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE iTTi 11 i i. - ' Ishsjs dnevno tasaa asdoU *S LASTNINA SLOV ENSlOItl^ROPhHC^ _ Ccae cptecov po dstavom. Rokopiri ss "^TE^SmS55w države (isvsn Ckleago) 4 Csaašfgl — hfr. pol Ifta, SAMI SO SE OBSODILL plačali nekaj obrokov. Zgubili-bi vse, če bi zaprli kovnice. JB Seveda od velemsearjev ne moremo pričakovati drugega. Vzrastli eo v palačah, bede nišd poznal! nikdar m klavnice smatrajo za svoje kndjevslvo, v katersjp nin^ nihče izven njih kaj ukazati. Domišljujejo si, da imajo pravico odpirati in zapirati klavnice in voditi kupčijo PQ metodi, ki je po njih načelih "moralna". Do zadnjega ČA-sa ie državi niso priznali,, da ima pravico praskati njih kupčijske metode in jih prisiliti, ds svoje delavce priznajo u čuteča človejfca bitja, Kajt^rej? NajhitrejSe bo končana kontroverza med velemesarji in zveznimi obUstmi, k vss, mesna industrija pride pod državno kontrolo. Državno nadzorstvo nad mesno industrijo je ravnotako nujno potrebno kot nad železnicami. Da je ttvar tako daleč dozorela, so zakrivili velemesarji sami z njihovimi kupčijskimi metodi in sirovim ravnanjem delavcev v klavnical>. Kamen so sprožili velemesarji in ustavil se ne bo, dokler ne dobi zvezna vlada nad njim oblast, d* uravnava njegov tek. Va zboro svoU .slovenji po drugih naselbinah, kjer Še iihuF pričeli s podrobnim deTom zs^MLZ., posneinH#Čslo-v Keaoabb 7*~r*c" Poročevalec. Mr, Heney, pravni svetovalec zvezne obrtne komisije, je priporočil, da kongres spremeni zakon o ftpijonaži, da bodo odstranjene ovire in zapreke za zasežen je važnih dokumentov v Veederjevi varnostni shrambi, ki po izjavi mr. Heneyja dokazujejo, da so velemesarji izvršili hudodelstvo proti državL Peticijo za spremembo postave o ftpijonaži so podpisali in oložili na pristojna mesta trije komisarji. V peticiji so navedli tako važne vzroke za spremenitev postave, da lahko spoznajo ljudje, ki niso državniki, da je treba spremeniti zakon, te hočemo, da pridejo važni dokumenti zanesljivo v roke vladnim organom, o katerih gre glas, da dokazujejo hudodelstvo proti državi v vojnem času. Mr. Veeder, advokat velemesarjev* je proti tej zahtevi nastopil takoj s protipotezo. Brzojavil je na pristojna mesta v Washington, da diskretira zahtevo komisarjev po spremenbi zakona o špijonaži. Mr. Armour tudi ni držal križem rok in podal je izjavo v kateri postavlja metode mr. Heneyja pri preiskavi v slabo luč. V tej izjavi slika Armour afero s Specifikacijami tako, kot da je vlada hotela spremeniti Specifikacije, ne da bi velemesarji zahtevali njih spremenitev. Odločno seveda odklanja, da so Specifikacije spremenjene, da služijo sebičnim namenom velemesarjev. Hvali tudi tvrdko Armour & Co., ki se poSteno ravna po zahtevah vlade, da konča vojna i uspehom za Združene države. Vsak ima pravico do zogavora in tega nihče ne odreka velemesarjem. Ali situacija je tale: Zvezna obrtna komisija se trudi, da dobe zvezne oblasti dokumente, ki dokazujejo hudedelstvo proti državi. Nasprotno se poslužujejo velemesarji vseh sredstev, da ne dobe teh dokumentov zvezne oblasti. Ce so velemesarji nedolžni, bi morali Se sami priporočati, da hitro objavijo dokumente, ki jih zahteva mr. f|eney kot zastopnik obrtne komisije, da se dokaže njih nedolžnost Vsak Američan bo prepričan, da se velemesarjem godi krivica, če objavijo te dokumente in ni v njih nič kaznjivega. Tako pa ljudstvo opravičeno sumi, da je v teh dokumentih nekaj, kar bi zelo Škodilo velemesarjem, če pride na dan. Velemesarji se že zdaj zagovarjajo, ko dokumenti Se niso objavljeni. In to napravi ja zelo slab vtis na ameriSko javnost Velemesarji hočejo javnosti dokazati, da so obreko-vani in da jih slabo sodijo, dasiravno so tako nedolžni kot jagnjeta, ki ne skale nikomur vode. Le ljudje, ki vodijo preiskavo in njih izpraSujejo pred zveznim komisarjem in sodnikom Alschulerjem, so hudobni in jih hočejo očrniti pred vsem svetom. Kaj to pomeni? Producent in konzument nimata po njih sodbi pravice napadati mogočnih korporacij in morata sprejeti vse za Čisto zlato, kar jim ponudijo korpora-cije. \ Velemesarji pravijo, da m nedolžni. Ali je tak človek nedolžon, ki )e pisal • črnim na belem, da ja Sa ar* mado veaka stara prakajana slanina dobra, če ie ftaltavs ali drugačna? Ali ni a temi besedami rekel, da je za vojakov želodec vse dobro, četudi fckoduje njegovemu zdravju? Višek nesramnosti je, če se drzne tak človek trditi v javni izjavi, da dela za zmago Združenih držav. Takemu človeku ae ne godi krivica, če ga trdo primejo zvezne oblasti in pokažejo v pravi luči njegove umazane kupčijske metode napram državi. In kako naj aodimo o človeku, ki je pissl ravnatelju klavnice, tla bodo zaprli klavnice, če delavci zastavkajo? Ali ni taka grožnja brutalna in sirova? Ce sapro klavnico trajno, lahko gredo delavci s trebuhom za kruhom po Združenih državah. Nekateri so si kupili domove, nanje Barberton, 0. — Delavskih razmer ne bom dosti opisoval, ker so sedaj menda povsod enake po vzhodnih državah. Dela je dojjtf in tudi plača je precej višja kot pre4 letom, toda mogla bi biti še precej višja, če bi hoteU v današnji draginji izhajati kot so delavcu spodobi. Pred kratkem ss je v tovsrni B. and W. Co. poškodoval rojak Frank dkraba. Sedaj se nahaja t bolnišnici in pravijo, da bo krnelo okreval. On je član SNPJ. Barbertonakim Slovencem je napovedana vojna. Ko bomo premagani, bodo nas ene poslali v norišnico in druge v "špehkam-tako se je izrazU duhovni ro gospod, ki je nas pred kratkim zapustil. Ultimat je bil prlobčen v turški "Sigi", ki bl ee »orala po vsej pravici imenovati 'Prepir'. Uredništvo omenjenega lista bi storilo mnogo pametneje, če bi opisovalo svetovno dogodki ln urejevalo Het v dostojnem tonu, mesto da daje na razpolago kolone lista ljudem, ki ne znajo drugega kot par stotin peovk. Gospod A. B., ki je M aedaj prestavljen v Loraln, O., je mislil, da bo /anj v Barbertonu zelo u-godno polje, kjer si bo lahko nagrabil cekinov, pa se je zelb pre-varil. Bil je eden najsrditejših nasprotnikov proti akciji tukaj*, njih rojakov za zgradbo slovenskega doma, toda barbertonski Slovenci bodo zgradili svoj dom, pa če razni Berlei še Uko divjajo proti naprednim akcijam. John Železnlkar. Voungstoum, 0. — Ne mlzllU, ds sem se še preselil Iz Uga me-sU v Glrard, četudi doeti mojega čaaa prebljem v zadnje imenoVa nem meetu; navzlic mnogim soln čnlm rožam v Glrardu, ae smatram še vedno sa sUnovnikk Youngstowns, kjer imam še večl-na mojih "cap" ln dokler človek vseh cap he pobere s sabo, ni to še nobena "mufenga". Pri mojih pohodih me zelo ovirajo poulične železnice. Mnogokrat, ko s) Šalim, da bl prišel prav hitro v to fteat milj oddaljeno naeelblno, ee občutno prevaranim, kajti čakati moram po cele ure, predno sS dobi ksk vos. fte takrat je voz tako prenapoljnen, da ss dobi prosto-" rs koftiaj za eno nogo, druga pa visi ven, z rokami s* morem psi prav trdno drletl okvirja vra$ tako da ml še kremplji tastatfo^^ jo predno pridem do cilje. Ko j4 čas Ustopitl, bl se kmslo le odtrgati ne mogel, \*ko mi zastančjo udje. Kaj ji vsto* te zabassnoStl na vozovih pmiHčne Šeleznie*, tega še dansa ne vem, Nekateri sS mnenja, da so vosovi premajhni, drugL pa d* je notri prevtf ljudi. Vsled tega smo fte Večkrtt sklenili, da kupimo en 'eseond hand' avtomobil, mene so pa izvoHU za šoferja Jaz sem temu sklepu sicer pritrdil, tods vselej, kadar ae »pomnim ns to slulbo, me pre-vzsme strah pred gOsto naeejd-nlml telefonskimi diofšvl" Altb bom količkaj krenil na etren, pa amo ta« kjer nI muh, drogovi HI popadati po eeetl In s tem M SS aelo občutno ovlrgl vse promet, vttšnja poulične fteleznte* bi bila ustavljena In kar je naJelehSe, pretrgana bl bUa Ulefonska zveza med Youngstawflom ln OlraK bi, mi je prišlo na miael, da ima pl. Oajlla en sUr 'luftšlf", ki ga jf sedaj najbrž zavrgel, nam b >a jako prav prišel ,če je še ko Ičkej za rabo. Tudi, če je že nekoliko pokvarjen, nič ne de, jaz sem koa tesarja in si ga upam to-flto popraviti, da bo odgovarja našim potrebam. To je ža Koro-bača zelo ugodna prilika, da se ga poceni izn^bi. Če se z nami strt nja, naj ga nemuda odda na prtf Železniški postaji, Uko da si bomo takoj pb Veliki noči navizolo solnčnlh rož, ker bodo v tukaj Snem podnebju dobro uspevale Vse prevozne stroške smo pripravljeni plačati. Na U način b lilo pomagano Korobaču, da se i znebi sUre šare, nsm bi pa omogočil letanje po zraku, kajti po-Um bi ze nam ne bilo treba bat telefonskih drogov. Frsnk Ovijač Kenoaha, Wis. — Kakor veči noma po vseh siovenakih naselbinah v Združenih državah, so sč tudi kenoški Slovenci zavzeli zs gibanje Slovenskega republlčan skega združenja. Društvo Ilirija št. 38, SNPJ., je v ta namen dne 3. marca sklicalo sestanek in pozvalo na U zborovanje govornika iz Chicage, da jim podrobnejše razjoii namen in cilje S.K.Z. Tc- Siu pozivu ae je odzval Filip Gong? Zborovanje se je vršilo v dvo rani na 211 No. Sheridan Road. Točno ob dveh je odprl brat To-ny Jurca sejo ter povedal navzočim čUnom namen Uga zborovanja. Brat Jurca je bil izvoljen za predsednika in brat Turk zapisnikarjem seje. Nato je dobil besedo brat Godlna iz Chicage, nam je natančno pojasnil delovanje S.R.Ž. in sisUm organizira nja. "Slovenako republikansko združenje se je porodilo is potre be" — je dejsl Godlns, in speli-ral na navzoče, da podpro U nai narod velevažno akcijo, da na U način z vsemi našimi močm podpremo gibanje za dosego svobode našemn narodu, ozirom za ustanovitev Jugoslovanske federativna republike. OčrUl nam je razliko zahtev med S.R.Z. In Jul goslovansko kaneelarljo, oziroma Slov. nar. zvezo. Razjaanil je poeebno razliko končnega cilja kateri je pri S.R.Z. avtonomna federatlviui republika in pri S. N Z. povečana arbska držjvp ppil vlado jasnil je noarečnež aaviil to piJa< u " govoril če edino besedo Ur ae zgrudil na tU ia v minutah je Wl mrtev. * tttŠ? hJZsfiž:* ««Kejm|a pooporna društva t* mnoižica občlnatva. Bil j« £ ** ^ društev, med nM ■ Ifrostost it. lot « i sva fe NPJ Vaško društvo mu je J" V Združenih državah je bhsl že od avoje otroške ddbe. j. bil šele 36 let. Zapora žaluj«! so^otO, dva mladoletna aU* ča fci poleg tega je Žena taff) vjjonem atanju. Tu km *er in šest bratov. flia delatzkem in raašnja jasno in ranim IjivO odgovdrtl. | PO končanem govoru se jo oklenilo, da kar polog našega al drugih sleveaekik društev, ss bo zs nafto akcijo skušale pridohiU as sodelovanje hrvatska bi srbska društva, ki eo nam ša aedaj naklonjena ; aa U način bi ee za naše gibanje pridobilo tudi Srbe ln Hrvate ln s združenimi močmi bl Vilo našo delovanje sa dosego av. tonomae Jugoslovanske repnbli-ke toliko močaajftr. riani društva Ilirije eo takoj v začetku tega gibanja dobili na prvo aebkalao pelo «1 prideva Uljev, M sa prispevali sveto m. Polog tega sl js vpisalo 57 stalno članov, ki pika, kgr je bilo xa več, vsled Ugt Je otorl. tUfcjtatj ee maHČcvanja ie ni adelo dovolj, temveč jc vzel sekiro th mu kal glavo. Ste cn piW; v krvoločnosti je vzel «« nož in odrcz^spoloiUm frm drugo dejanje končano. Tretje bo trajalo Če precej čšaA ^Ta UsMjan, sin južno Italije, so precej razum« nf mesarski po«4%oda fcčir ni mesar |>6kli«u, bodo za izvriovanje njegove »obrti morda še obesili. Za vae te jrogrehe eo poolaK Italijana v vetorf Umn4-SČa, Arabec pa je neprostovoljno odšel v večna lovttča. Take afere so mogoče !e še met duševno zaostalimi ljudmi, ker ne pozneajo dhlgogt, kot željo &> maščevanju. David došterHč. ■ i".1 "fvl Ploasant Valky, Pa. — Delav »ko raamere so tfoSj slabe. Tu nas So plačajo od vatfz, nogo na "ni«, ro"; od vozička, ki drži trt do iti-ri tona (premoga, plačajo #1.10 do #1.30 sa premog, nakopan s strojem. Za premog, ki ss ga mora ko-pati s krampom, plačajo za ravno take vozičke od «lAfc do «146 V tukajšnji precej novih premogotoopov, i- k pa lo malo obratujejo, pri nekaterih p* sdso |s dogotovljena dola, ki ao potrebpa Sa obratovanje. (Nekateri mialijo, da je vzrok slabcmfu obratovanju tukajšnjih premogoikopov ta, da družbe nO smejo poljudno določati očttS premogu, vsled tega se jim a delom nič no mudi, ker čakajo ugodnejše prilike. Tu Mri precejšnjo itavišo slovenskih družin In nekaj aamoav, Id so vsi dobro rsatunaovo mSd seboj. IsbsSsd štiri podiporna drultva, »padajoča k različnim podpornim jednotam in avOzam' in eno tsrnea prvin je asuatvo isiovo* nija št. 41 «NPJ h kateremu tu-di jaz apadaa. (Kar jo družin, so tu že etapi na-»eljenci in imajo vse ovoja fkmo-vonja .Stalno dalo v enem najstarejših premogokoporv jim js uri-nih> mnenje, da bodo imeli tu skešsUneo do smrti. Toda pfonto-gokop še jo že skoro isčf, Pa. — V nedelj« t a še je vršila seja zutop-. v ldkalne1 organizacije a ( v Can6n»burgiu v dvorani dii Stva Poatoinaka Jama. O stvari se bom obširneje poročal, ker a bo. priobčilo izvleček zapianiki. t>vorana je brla pdna ol^iiatn Hi bito 22 društev, j na prvi aeji. & pevci so nam pred h ran ju zapeli inekaj p«, kar se jim mora dati ni Obljubili so nam, k teni sodelovati pri naših prireditvah. Sklonjeno je bilo, da .se vrii pri-hodnja seja četrto nedeljo v marcu ob 2. popoldne v Meadow ■ landou, Pa. Nadalje, da se vse dt hodke lokahve organizacije drli t "1' ' * toliko Časa, da ae izvrfl konoert in Shod, ki se bo viti dne 17. marcf v (Presto, Pa. M Um bomo določili svoto, ki naa bo na razpolago in jo poslali tajniku S. R. Z. Sklenili amo tudi da pozOvemo vsa društva, ki s nam doeedaj še niao pridruiik, da to store na prihodnji seji t i MCeadowlandu, da bomo delani skupno sa skupne koristi. John Trčelj, tajnJk lokalne #i ganfeacijte & R. 3 7: Tfp<\ ■ in .i.i -- dom Ko so mo obdajale tako *r>Se*no Pri«pevaN v korist SRZ teporial, Pa. — Tukejšno or- udarec s sn«tjo oUpolaatorja Ur vodkalja dHaaetva Andreja Pu-skksa, rodom 8lovs(ka. Bil js or-aaije U. M. W. ef A- Ur i»olju Na (Ps- in žganje nesn, da oš nekolika jene živee. toda ssssU žganja mu js astakar iMfatrupa Poteaa, ka mizi i mgTSBU 0 ROBAPAMin tričOT namkoiodW počasi. Vrgli smo šoferja iz avte mobila in jaz sem potem. M Ko smo Pelikana postavili na > lico, mu je Hosrard dal HOj $60. "Fantek, ti ai tudi pruej dot," mu je rekel in odhiteli 8«» proč. Kp smo bili v avtomobil mi js Ksymond dejal, da je vrgS pet svinčev (petkrat ustrelil) a sUrega moža (Ticrneyja) ini * misli, da ga je spodbil ^ Well, ko sem prijel za kolo,wzi drugi vodili, kako naj voiis« m rs. Sullivanovi. ^ J'PosUvil sem jih iz «vtom<* la pri stranski ulici, odkod« • lahko šli v stanovanje m m. Sul^i vanoVe. Odpeljal sem avto Šest ali sedem blokov daW-peoUvU v neko gorato. Ko se vrnil, so imeli denar na mrs. SulUvan je sUls polej "Prav tam v navzoča*" Sullivanove nisem vaega — Ravmond je dejal vi miali, ds je spodbil Tier Dobil sem ekoli $350. Imeli dobiti enske deleie." Tukaj je posegel vme. ^ray, uradnik Hllnois Centrsl^ lezniee in dejal, da je p** šal l^fiOO. - * "Well," je nadaljeval* son, "dobil ^m Is Ul mre. Sullivanovi $10 » bro amo ji tudi pustili. I« od njih in šel doli m ia Msdisonor* isrsšsl Isvoščeks i" MurphjrJSt dom ^liegislativni poslsner | pravi da Emerson laki"_ SS lil še nikdar videl. fsntje, ki aa ee potiksh ^ jg garale, ker ee bih mojega šoferja, ki sen> f» vil," pravi K«rphy tri* maam »uj^ KUPILE VILM Nem Vsrk, K- * -fl države Mo kupUc ^J nje tri tedne veskl dss dO 760^)00 bailjev ksr^ peSljejo v Kveop« jfltoiMij RADA BI BV1DBLA "Proaveta • pite m bUtMtaaj« lJud.Ua. Akt N ttrifljal • njeni-"»i idejami, podpiraj trgovoe, U aglaiajo ▼ Pnmi, V aaldgi imam m sa mkdiaje potrebUl B« P« HMfttft eeaL kje ie nahaja moja teta Helena Zeleanik (prej Helena Kota*). Pred osntlml leti je Idvala nekje v državi Mlohigan lu Ae predno je priila v Združ. drŽave, pa v Nemčiji nekje v Hooliheide. Cenjene (rojake proaim, če kdo ve nje na-slov, da mi ga naznani, ako pn njen soprog ali ona sama Čita ta oglas, prosim, ds se mi prijavi na naafov: Josephlne flhsdesh, P. O. Box 284, Amburn, lil. (Prej Joie-flnaSavtt). (Feb. fi. 6.7.) PROF. DR. MULUN j j ZDRAVNIK - KP8CZAL28T SASLOVlirOB 411—4th Avcnuc (KA SPROTI POlTI) PITTSBUROB, pa. rad bi svbdbl kje ae nahaja Frank Sajovee, pred nokaj meatoi ja bU pri meni g tedaj pa na vem, kam je odčel. Imam mu sporočati nekaj aelo vaftnega proaim ga, da aa mi prt-Javi na naglovi Valentin Me* I, 11725 National Avt., HHiraukee, Wia (Ona Wk.) The New Rivar Company To drulba Inm t« prenogorovov v promoforovovsosi okrsjs N»w ttlvor. Vatiooms M nsiisjsjo ti revi polog toleisio«, ksr dsjo ngud> soot ss voaova In vaokdsoja dttlo. Dobre tole, aorkva, asbsvlftis 1. t. d. Prodajamo bito dolsveem jm» nUklb ts uvodnik rassb ss obroke, V dobrih fesih ssatui! dobov pronu>(sr od 9100.00 U ilM.00 as «n toda*. Potrebujemo to naboj dol.ril. rudarja v. Komo toki ssj so prlgio Olje, hI rodi dvlojo atol no. Ako M osnimnte m doto tukaj, t »daj prUH* soebso sil ps pilita v vstoSi moterluabots j»«iku ss ssolovi 0. P. ASTDnaoir. MsOsaaM, w. Ta drugo bolasal oulkik. Oodrsvl vaška bolosos ko Uro provaaaio v ovojs ookrbo. Uporablja asjboljle ovropoka, smoHIks ls odetalih dolov rroti sdrevlls. K taks e«o. Nsavot l>r«zplslea Totos pro glad popolnoma jslalsa. PH aasl ao adrsvl voliko Itovllo Blovososv. Ursdso ors od ». ajutroj ie g. sv oder, sb so doljsk as« Od M. iS M popoldan. NORTH SIDE STATE BANK -kock. srni/t os. wro. IMA KAPITALA iN BEZSSVS tISmS aam, Mlaimiian tosm voBa mUmUm *naa*SaoMo fo ao**aoasob. FliOfftmi g agaiata a elraaM aa fesst« vteae. aloW probovo IS pri Jatroib pronj< um Is bo srgtsoja. 1'uabu*- Isd* Isbko SS ' » j. T** prssjo soasl« sli utoss, as iaplronj« rss Is obra« M rsasa oasko alufflio. K.Nt ata >aeee»eaafaae»aa»»eaaae»aeeeaeaoaa»a»aaaa»a bi«si*s to t>V» i i vo aoai raouatuja K A ARI I v tab /aalli > naboj *#lo nrprijeUegs, ko« tudi ! I M I""*1) *•*§• vasll drogi . oa Ma Taraj J, |Mrtr«bm, ra f !* ff kl droil.l, 4o imojo otoki«*!". «,f. kalij., prt ' wm>ornWjntl roa ><»kak doma vsak ko. is aa tek. aln/sjo ! W«J v vodi I , ( sa Jo Me as H mm i ' eso atablaalao lo everov Ralzan za pluča. acr-"* evera's Balzam lor Lunga. ~~~~ MILO M •o oo mora »revo* pripori a ti. Jo prJJaoao Is a^o dobra rdro 7T' ril« proti ksM/ii m Is odrom U tj.Mil fv»bro «o jo taslalao potreb. k3E VrraiTM ao P"Woj*aS ki kslsi In ao hlll adrav .......... m g^oT»Me ^sSS i w> r ~^,owiL ;; torz^Noi E. "1'rV. . >aaaerai la t»*tl pH rabah aorltob iDmfJ^afOt Boso>a> w»aa Ur N«ods«ao asd Moo*s%lo fNo ** b«io.) Ta j* lovrola« tArnvnIvnbo mil« aa var^rl prsim a»t«-r «taa<.l«l>t bor ai#m tmsi« ttobto •♦'•b' »a ««d#oolio pri om>«sokL M*ibi bvolip. to »f^ H r*»keb. |N tak praikov MvmlSo mid« P^ '-rlvaa)« f. *#Mka *».()• «• m atauto». aloja 4o odiM« l^kOtN«. < j rtV r* If bnto. Valad adrova*«aM amtav« ...^h./, m miw v m vil k n, V v^fc lafc.r-.fc. V " T fc^.. IrbnAj. hnn m. 00 ImdHa ; J , ; prrprUali. Imajt« j. a*doo pri robab. Ce ss jo Me. Prva iadaja delnic se ponujs sedaj na trgu. Plttaburgh Pack' ing Honse po #1.00 eaa. v Za popolnejša pojsenils pilite na Dept. D. ■ —- i>» . i tu OLOBB PACKINO 00., . ♦ ■ »t r< »a *■ T-iiF . Aadaraaa Kotel, rmiHBnPtili, PA ^ooladUs «sd«volji vasbngo. Kopita al mmmm^mm Slov v vaaki Is« Si. Pookoaito JIBt "»♦♦♦»e............... KORHTKB STVARI. Rsrpoiiljsm olsdne ječ- ; mepovo kave, sobe rele. ; INtja ia droge pripomočke • : Id so opisani v knjigi ,fDa- bmM sdravalk"; tudi raane ! : ttha sa pHprsve jedil. fHite pe cenik. p. o. b. m r, NHW YORK, N T. ; eiMiiiiiilMMMeieiaai RVVSnilrf*« ' ' "T -v.. VELIKA VAS ROMAN EDCA* HONTEIL r.n "Bergerou prtri, do Mm mu dolžan in ker on pravi, mm biti I O, lahko js reči: Monestrel ui )< dolžen, toda dokaiati je treba! Ni moja navada, delati dolgove. In »ploh, kako pridete vi do tega, sohtevoti od mene, noj plačam, ka j pa ea vtikate v moje etverif" "Toda odvetnik . . ." "Odvetnik eem, odvetnik tja, kaj imam jas opraviti s odvetniki! Ali sem vss mogoče prosil sveta f ln če vaa prosi tegs kdo drugi, kaj to meni mori! Pridite k meni in ml pripovedujete, da dol-gajem Bergerouu. Ali vom je poksssl zadolžnieo! Ne, tega ni mogel, aaj jo nima v rokah, torej a kakšno pravico zahtevate denar od mene t Hicer m pa čudim, da vi, gospod Goltier, preatopite moj prag! Ali ste pozabili, da me Je veš o*e uniči). spravil v sramoto f de nikdar, od kar me je on tako rasialU, zaamehovel, ni prmtopil kak Gal-tier praga Moneotrelove bile, čudim se, da ae opate vi pri meni vstopiti." "0, prosim, verjemite mi, ko bi vedel . . "Morali ste vedeti," nadaljuje Monestrel vedno bolj jezen. "Mislite, ker občujem a vami v klubu, ali če menjam na cesti s vami par beeedi, da vom do je to le pravico, priti k menit To ni isto. Cesto js vseh, klub po členov, toda moja hi-la je moja In tn nimsjo moji aovrafciiki ničeear iakati. Ali eem bil kdaj ie pri Vaa! Raje, ko da bi etopU na vaio last, ae obrnem, ali po naredim ovinek." "Veste kaj," vzklikne Ooltier, v katerem je tudi potagoms jezo vzkipele, "ko bi ne bili star mol In ne Imeli le sivih las . . ." "No, kaj potem f" vpraša Monestrel izzivajoče. "Potom . . .niš." In OoHier ae obrne in gre. Lucija je hitro ekočila od okna, da bi je fte videl, potem pe je !la v aoaedno aobo in vpraša odeta s odločnim glaaora t "Ali ai dolžan Bergerou denar f Povej resnico I" "Podlež!" vpije Monestrel ves ia sebe. "Ta ničvredne!! Seveda, če je kdo republikanec, evo-bodomistoe, od tekege je človek lehko na vse pripravljeni" "Vprašam te oče, če dolgujel Bergerouu," ponovi Lucija. "Da, dollan eem mu, toda Bergerou nima ed- ' kakih dokoaov, ker mi je dal pobotnico. In on ne dobi ničeear od mene, niti vinarja. Prodal mi je evoje polje mnogo predrago. Računal aem, da mi prinese posojeno lito petsto frankov dobička, dobil aem po eemo trieto, ker je Uto alabo obrodilo, kakor letoe povsod. To koe polje me stane 5ea trltiaoč frankov — nič niaem dolžen Bergerouu. Toda kej praviš temu ničvredneiu, Ooltier f Upe al priti v mojo hišo in na tak način a menoj govoriti! Po veetn tem, kor mi je etoril njegov oče! Republikeneki nlčvredneži! ' Lucije le adavno ni več poalušale, zapustila je aobo in odšlo v evojo aobioo, kjer ee je vrgle joka je na poeteljo, ekrlle ovoj a solzami pokrit obrne v pernico in bridko jokala. Meti, ki je bBe v cerkvi, je prišla revno do-mu, našla je avojogo mole grozno razburjenega. Napravila mu je, da bi ec pomiril, koeeree alodke -vode. Moneetrel je iapraanil kozarec in godrnjal; "Maj me etane ničvrednež le tri koščka alad-kurja!"--- Oaltier je šel nato h Crlllonu, kjer je povedal, kaj ee mu je zgodilo pri Moneetrelu. Crlllon ae je amejal na vee glaa, njegova lena se je smejalo, Ana pa je bila resna. Uboga Lucija, si je mislila ln ne ds bi sinila besedo odšla je is eobe naravnost k avo ji pri-jeteljicl. "Moja ljuba Lucija," jI reče In jo priarčno poljubi, "vedela aem, da te dobim v aolzah." "A, Ana, kako prijaano od tebe, da prideš... ti torej veš . . .t" "De, Albert je prišel k mojemu očetu in povedal, emejel ee je." ' "Kaj, amejal eo jot" ... Tem bolje ... To-da pridi Ana, hoče ve Iti na iaprehod, ne mogla bi odgovarjati aedaj nekaterim vprašanjem." ftle ate po oakih ulleah mimo vrtov in prišle do male posesti, kl js hlls Moneetrelova. Mole niaka hišica je stale sredi lepega vrta, poeajenega a pravimi kostanji. Monestrel jih je otreeel, koder ao dozoreli, sem, ia atrahu, da bi mu kdo katerega ne ukradel. Deklici ate ae vaedil na k 1 opico pod košat koatanj in Ana pravit "Ti vel, ds Albert vedno vaako etvar olepša, povej ml, kako je bilo v re-aniel." "O moj oče je bil groaen ... Ko je zagledal Alberta, najpreje še govoriti nl mogel, mialito aem, da ge le notri ne pueti, kajti le večkrat eem ga slišsls reči, ds kak Oaltier ne sme nikdar prestopiti prage njegove kiše. Albert je bil vljuden Pral lagal je mojemn očetu, prljeteljekl uredKf llergerouovo stvar In naj ne pueti, da bi prišlo do pravde, kl bi mu povzročila samo stroške. Moj oče je ravnal a njim, kakor a sločineem." In Lueija je pričela jokati. "Ubogo srce," pravi Ana, "ali ai bila navaočat" "K erečl ne. sicer bi sa pogreanlla arama v remi jo. Kajti moj oče je dolg tajil, tajil ga je... O Ana, aaj to je rop, kar atori sedaj moj oče! Torej lahko reenm«! mojo bol, ko ml je znano, da je moj oče goljuf." "Toda Ilirija, ne govori vender teko!" P10SVETA "Ko po je le menica, vsak dan morem videti in ališati, kako bogati moj oče a denarjem ubogih kmetov." "Tega no emel imenovati takoj goljufijo, zadovolji eo o mislijo, da tvoj oče denar nekoliko dražje posojnjs, kakor je običajno. Govori ee veaj teko." "O Ana, huje Je, mnogo hojo; o kako eem jaz n«erptne." "lo potom, povej še konec, tvoj oče je pokazal Alberta vrata f" "Do, in Albert je rekel: "Ko bi ne Up vi eter mol . . ." u "Ubogo Lueija, razumem, da to to Mi" "lo sedaj jo sovraštvo med mojimi ata*W in Albertom še večje. >, t. "Ali ga ti t odi sovražiš!" "Ne sovražim nikogar, ali po tem, ker ae je zgodilo, mi oe bo nikdar več hotel fegl^ti v obraz." "Ne poznal Alberta, ni amožen, da bi eo^io-lal nad kom. Lahko ae v jasi vsskdo, toda ko ae ohladi, ne miali reč no Selitev. Sicer po aplok ue mislim, da bi ga stvar s tvojim očetom razburila. Smejal se je, ko je prišel k nam . . "O ne. ni ae smejal, viiels seta gs skozi odprtino pri vratih, bil je jgko reaen." "Seveda ae ni amejal tvojemu očetu v obrez, toda po tem, kar eem ališala (z njegovih uat in po njegov} veeeloeti, aklepam, de ge obnaianje tvojega očeta nI šalilo, tvoj oče a* mu je . . . "Kajf . V Ali smem govoriti!" "Do govori." "No, zdel ee mu je preemešen. Kakor sem ti le rekla, emejel ee je in m gotovo še eedafeme-jeta a mojim očetom. Moj oče je rekel: "Da, stari skopuh jo ree amešen." "Proaim to Ana, ne ponovi nikdar, kaj govore omojemu očeta, aaj aomo vem, toda če Jlišim še od drugI*« šali me dvojno." "Po^ je sreča aa to, da ne ališiš, kaj govore v Royboni o njem. Toda tolaži naj te, da ni nikogar, ki bi ne govoril o tebi aomo dobro.4' "Prepričana aem, da je le kedo, ki mi noče dobro." "Kdo bi bil U!" "Albert." . • "O. ta ee motiš, vedno to je lo hvalil." "Potem, kar eo je danee sgodtlov hiši mojih etarišev, tega ne atori več." "Prav nasprotno, takoj po dogodku je etoril to zopet." "O Ana, kaj govorili" "AH noj ti ponovim njegove bceadeMRdke? je: " Ce bi ne bilo radi Lucije, odgovoril bi ' itovaqjg vrednemu goepodu Moneetrelu ma drugače." "Ali je ree to rekel!" . "De, dobeeedno." "O, Albert je dober." "To je, ti še ne veš kako." il btepo-popolno- r f'* t rv V- HW JHi t Z i —i * . ^ u- mu bila razprostirala L kkAIttJ# V#i ^ po mladem obličju nekaka toano- kor manrikdo drugi ba, katere ni mogoče popkati, To nl nič, aroe moje. Mlališ, da je to še ve- tAngen* . hrepenenjem, kdaj likoduftnoet ln dobroto! Ali je naš župnik dober, ^^ mmm ki ali pa eek> kaplan, ki vedno togote piha! In ta dva delita miloščino, eeveda manj bogato kakor Albert, toda eej tudi niatm teko premožna. Ne, č* rečem, Albert je blag, mialkn takrat na Arugo, globljo dobroto, ki prihaja ree is erea. In dfc ima to blagoat, to m pa čuti; eamo več ae ga elišl govoriti Ne drli jeze, je miroljuben, videl bi rad oe! evet srečen, in mieli aamo na to, kako bi pomagal ljudstvu. Kdor ga poana in ve, da je pravi roMbHkenec, mora priznati, do atoje republikanci Vile nego reakcijonarjl" "Uon ie tako biti," reče Lucija tiho. "Da, tako jo. Albert je boljši, kekor vai ljudje tukaj, v vsakem odru jo on velik mol. Moj ote previ, vpliv aterega Galtiera na aina je bil ah rajne dobrodejen in Albert je ravno tako veli-srčen, ravno tako isobroien, kakor njegov oče. Od hjega je podedoval agovornoet, priznam, da ga jako rada poalulam, kadar govori o dogodkih Francijo ali eemo noše občine. Vai ga radi poslušajo " T "Ti ljubiš Alberte!" '"Srčno. In ti . . .!" * "Jaz!" odvrne Luoijo zardela. "Jaz nimam pravioe, ga tako ljubiti kakor ti s ree eva ee aku-paj igrala, ali temu je ie dolgo, eedaj ga pa vidim le redko, elučajno včasih pri vaa . . ." . Ana je vstala, etopllo k staremu, lepemu drevesa In Je pričelo, potem ko Je okorjo nekoliko oglodilo, vresovoti a žepnim noiem aroe. "Katere črke naj poetavim v aroe!" "Dva A." odvrne Luelje. "Sekaj dva A!" "No, Albert in Ana." . "Tako, U m norčuješ, lo počakaj, to povem Pav^u, ta bo jesen noto, jas po U bom tudi nehala ljubiti, to U bo oo kožen. Teko, goopodične La-elja, take, torej ee ne sme čloook laraaiti dpbre o mladem molu, ne de bi bilo vanj mljohljena. Kaj po bi rekla ti, če M pričel kdo dklepoU r*dj tvo-! Jo ialoeti, zaradi sovrsUvs mod Galtienpn hJ>o-j nestreipm!" "Jas aem ialoetno eemo rodi sUrilsv." "Toda povej ml, aakaj je oaador tvoja ie-laet prlkipela rovno do vrka pri sadovi, ki je v aveai a Albertom! Tvoji sUrill ao ogoljufali ie vol ljudi, ne aamo Borgeroua, kajti ooapod Mo-nestrel kopčoje le mnogo let a denarjem." "Preje nieem tako pazila na te." v > - "Preje nial mpaaila nič, kdaj pa ao m U le lo odprle e«!" vpraša Ana, med tem pa je ves čae "bdelovela drevo. . ••Me vem " "Nleš torej vedele nič o sovraštvu med Mono- inOaltierom!" "Preje m nI toga nikdar omenile." "Torej aa Alberta ee ti gre!" Nekaj vendar a avajkni vprašanji, U me po-■gpoveltl." rDaileMLI t%* * Kraljica Dagmar Spisal DRUGI DHL. V ZEMLJI KKVMH 90*00-MIKOV. ' (Nadaljevanje.) Krgljevič aname a svojega vrata zl*te verižico, aa kateri se je leekai, kril vefikanske vrednosti. mo jo položila mati kot dar ^r zibelko. "iPff tem svojem križu, ki mi je najdražja stvar na evetu, ker je ostalina moje umrle matere vam prisegam, da, če bom prišteval svojemu kraljestvu tudi ve* lo zemljo — vzm hočem biti vedno najboljši branitelj in aaj-zveetejši prijatelj .... In tu med vami ga pustim v zeatavo! "Naj šivi, naj nam mnoga lita ureeno in elevno vlada kraljevič Valdemar! Pri tem klicenju ac je treeel cel dvor, ln četa sokolov je odletela v nedogledno vilino... Drogi dan ao zažgali na mor akem bregu ataremu Niklotu velikansko gromado. iPrisoten je bil tudi kraljevič Valdemar. Ljudstvo, o katerem je že toliko alBil in 'katerega jezika ae je u čil že v mladoeti, mu je teko pri raetlo na aree. Obroč, e katerim je imel vojvoda okovan vrat, ao ai ohranili v vdčen apomm. Ko bode JHrenec alovil avatbo a Me rjo tukajšnjega etaroete mu pride drugovat Valdemar sam. Za družico ai je ieproeil od čeikego kneza in njegove eopro ge — Droguško. In ko jo kraljevič etopei na la-dijo, ni mogel na nikak način o-brniti ovojega pogleda od poboč je, na katerega vznožju je ležal bukovoki dvorec, pod koterega streho jo bila ovetliea, kateri podobne v ovoji oeverni domovin do fedaj ni videl ie nikdar. Iiad Je ao plule čiato gladko, in ven dar se mu je zdelo, da z bliskovo hitrostjo leto med temnimi valovi. Njegove oči so 6ile neprenehoma vprte proti bregovom, tu 4i ko jih lo vel ni bilo videti. In domovino tudi kraljieo — tudi tebe, ti ljubka deklica. . ." (Dalja prihodnjič.) Avstrija. (Med mnogimi ugankami, ki jft porajajo razmere sedanje vojne je ena najbilj misterioenih obsede na v vprašanju, zakaj'eo ndiate-ri državniki tako tolerantni, eko-raj blagohotni napram Avstro-Ogrski, da bi ji navidezno Ae rodi pomagali iz zadrege, v katero je spravila in ji odpustili vae grehe, de bi le oMjUbila, da bo za-naprej pridna. iNavadno ae to razlaga e pripovedko, da je ufooga Avstrija le dekU Nemčije. To je sicer resnica, ki ee je tekom vojne zlesti na mSltarietifaem polju nedvomno potrdila; ali to dejetvo pe more utemeljiti odveze za av-strijske zločine, kajti 6rno-rmno-na monarhija ao je prostovoljno podala v službo Hohenzoller-nov ln za cele kupe hudodMatev U »d»jih 1* > dojadnje pik« JE^—™ « aamo odgovorna. iZieeti kar ae ti- mVTimt1 V , 1 če peovokacije svetovnega tla-^10^ * nja, jo njena duša tako <čraa, da L- CmeGore Lovčenavdar V ? burJU m-aki pustolovec Milan je Ml njeno orodje. Med AJbonei jo trošHa denar za avstrijsko peogendo. Do- pripluje zopet v te kraje. To ao opazili tudi njegovi spremljevalci In vendar je neael domov kneš jo oblaat, katero eo mu ponudile glave bodrakega ljudatva Koliko je bild preje prelite dan eke krvi, koliko ljudij pobitih in koliko &ma zamujenega, da mogel daneki kralj e smelo nogo stopiti na alovanako zemljo ln tako poztzviti mejo pohlepnim Nemcev 1 Kako ge pozdrav kralj z odprtim naročjem ,kaka radost ae razleti po vaem kralje etvu! Česar ni bilo mogoče pridobiti železu nzzilja in moli, to se jo poročilo mlademu kraljeviču, ko je komaj stopil med alovan-eke poglavarje. V Teko oe ni še nikder vračal niti z boja daneki krelj, jeani goepod. In mi emo šli vendar sa zabavo!" je opregovoril eprem-Ijevalec, ki mu je eUl najbližje. , Toda Valdemar jI bil, kakor bi ne aliial. Njegove oči ao bile neprenehoma oprte proti poldnevu, kjer ao ae modri oblaki strinjali z morjem. Roke je imel prekrižane čez prsi, opiral se je ob jambor b molčal. "Blišli, jeani kraljevič.. -Kakor bi nam bili začarali! — Ia vendar olhevcev ni bilo videti na dvoru. . . Le v daljavi eo ee pla-sili, kakor bi ai ne upeli notri " Valdemar fte vedno ni odgovoril. Niti trepalnice nad očmi se mu niso zganilo. ' ^t>Vorjenič Rielborg ee je ocme- ','BUo jo deklie, da llovok ni vedel, na katero bi ee preje ozrl. Himmmkr deklice eo baje le od nekdaj čarodajke; z očmmi zna jo agpeljotL . ." Praetodušni dvorjanič je to •vojo Izpoved takoj šalov al. Zadele ao go karajoče oči atarega kralje vile vega alažabnika a atra-eatrkn pogledom. .. Nepre-m Hijeni dovtlpnež ee je tadi te-koj izgubil Ig njegovih očij Is sc potem vee čas ogibal, ker na^ varnejše jo mogel, da bi m ne aročal e starim ključarjem. ' " no je, da ee je pri tem poriufteva-Ia celo falsificiranlh dokumentov, ki jih je dobavljalo avstrijsko poslaništvo v (Belgredu. , k . Odkar je avotrijeka vlada spoznala, da ni mogoče d zornimi in trigami podjarmiti Balkana, ee Je začela pripravljati na vojno. Z anekeljo Bosne in Heroegovino je provociraia cvropeko krioo, in te daoji zunanji mmiater grof Aehrenthal ni bil tako kratAovi den, da ne bi bil razume! nevar rvoeti tega Turčiji in Srbiji eovw ražnega koraka. Zasluga Avotri je ni bila, da ni ia tedej vzplam-tel poiar. Docela jasna pa je poatada tendenca Avstrije ob čaau balkaneke vojne. Daei je njena vlada v začetku Izrekla evojo nevtrabioet in formalno naglašala načelo, do naj Balkan pripada 4>alkanaktm narodom, je vendar praktično neprenehoma iskala priliko, da bi ae. „ vmešavala in napadla Srbijo za »e trt bila narodna zsvertP« hrbtom, Kor ni knela moralno m in kose je propegirm temeljenega povoda za to, ai ga jO aomo ustvarjala, in tudi pri tam eo bile drzne loti in neoram-no Mnfanje vsega eveta njeno sredstva • < ' il Pozabljena še ne more biti Ho-glasna afera avotrijakoga konzula Proehaeke v Skopiju, ki so ga bili po svstrijskih ursdnfti vesteh Srbi uMH, pesne je uškopilK dokler ni nepoeled aam povedal, da ss sna al skrivil I« oo glavi. Kljno svoji "nevtralnosti" je Avstriji ip. tokroA zabelo . mobilizirati. Kmalu je bila vaa Bosno in Hercegovino in Dalmacija sstlačenaz vojsštvom. V lok deželah jo mv-ladelo izjemno stanje. Srbaka in socialistična društva oo Mo raz-patfono. Iz Delavskega doma v sare je vnt ao napravili vojašnico menda zato, do eo dobili toč poant oro za vojake, ao opravili čim vel eivilietov r ječe. Do irt—ise je Avstrija pognala krizo v času ekadrakega vprašanja. Tel kakor loto dni je mirno gledala, kaka aa. Croogorei o perieall proti Skadro ia ne enkrat ji Ol prišlo no tekel vekvirireti to mesto so Albanijo. Ko po je pr podalo «a no tisoče Irtev in je bilo zavzetje meeta lo So vprašanje BerohtoJdov julijski uiti _ !9|4 jo ie dosledni rezultat t« » Htifce. ^^^m m Avatrijo ai nedcflžna žrtev; nj| no odgovornost je absolutni a dobrotijivo prizanašanje, ki o izvija v gotovih krogih naprta njej je popolnoma neumestno. IL Avotrijeka politika na Ballu je imela od nekdaj imperiaiatil ne tendence. Vojna leta 1866, ji je pahnila iz nemškega Buods a razdrla sanje o baforfrariki ksg. moniji v Nemčiji. Zedinjenje !•> lije ji jo vzelo nade na obnovil* in razširjenje italijanake poml S povečano močjo se je oimli gara parola: Pot do Solinu. Ie bi bilo v tej politiki lahko ona lo, bi Mla utrditev Jugoalov živečih v njenih južnih deUd Ce bi ee njih moč okrepčala, bi * lo težko mialiti na vojno i njik n jok i Onkraj moje. Bilo j« j treba preprečiti vaako vensko konaolidiranje; buržvazi ja ae je v tem lahko i razumela s madjarako oligar vae jtagfl slovansko ozemlje razdelilo pod njih dvojno vaako otron ^e pa potem k poreijo razkosala v drobtiot Avstriji ae je germeniziralo, i Ogrskem madjariziralo. V st akem Prknorju je mafutof administracija epretno boje med Slovenei in Hn eni in Itolijani na drugi na Hrreškem je zesejala I dno zalivala hrvaško-irbaks prbtja. Po zgledu pruske atrijema Poljskem ae je imjj posest kolikor mogoče *— v tuje foke. Tuji eo bili tuji eodniki, tuje šole. P< tako urejen, da ni mogel v av aki polovici nihče doseči' višjega znznja brez nt I Nomikomilitaristični in af tUni duh ee je ljudstvu v vojalki sluibi vcepljal t M Vaa ta politika, »družen* tiranjem b večnimi perM mi, ni knela zaleljenega Germonizacija ni tnogla avoje ga cilja v dobi "pr nega absolutizma" JoW» jN________ - _ liker toliko humanitarnim demif*jreznzroditev je postm« naogoča, ko eo ee narodi po * Evropi začeli mvedati W ] donalnoeti in ko ee je tfija b madjarizacija naettstva ki je neizogibne LillaiLkAlfl' fA^^HMmA. * V. 7 nevstl oopor. Izgubilo ee je peč d0*" mesnih členov naroda število Slovencev ae jf naroda v eeloti ni bilo bil noeiooelen boj. ki ra vso notranjo politik« * in nima onekegs ns strta. (Daljo pribodzjii) DVA blizo Delkije, U-. ^ morca, tretjega pe je odigral — okraja. IV nedeljo je aeetelN lepotokni farmarji kor aU bila aamore Jamea obtolena. da ^ V bojo eta kfle D