PROJEKT "RAZISKOVANJE SLOVENSKIH
NAREČIJ NA KOROŠKEM" NA INŠTITUTU
ZA SLAVISTIKO CELOVŠKE UNIVERZE
Herta Maurer-Lausegger
IZVLEČEK
Prispevek zajema podatke o raziskoval-
nem projektu Raziskovanje slovenskih
narečij na Koroškem na Inštitutu za slavi-
stiko celovške univerze. V prvem desetletju
njegovega obstoja (1984 - 1994) se je v arhivu
nabralo približno 100 tonskih trakov in dobrih
90 kaset dialektološkega gradiva. Avtorica
pričujočega prispevka je 1994. leta prevzela
vodstvo projekta in v stroko uvedla vizualno
dialektologijo. Arhiv hrani približno 70 kaset
vizualnega gradiva.
ABSTRACT
The article brings a survey of the
research project "Research of Slovene dialects
in Carinthia", carried out by the Institute
for Slavistics of the Klagenfurt / Celovec
University. During the first decade of its
implementation (1984-1994) the project's
archive acquired approx. 100 sound tapes and
about 90 cassettes of dialect material. The
author of the present article was appointed
head of the project in 1994 and introduced
visual dialectology to the discipline. The
archive now contains about 70 tapes of visual
material.
RAZISKOVALNO DELO OD 1984 DO 1994
Leta 1984 je na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu zaživel dialektološki
projekt Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem, katerega pobudnik je bil univerzitetni
profesor dr. Gerhard Neweklowsky, sedanji vicerektor celovške univerze.
Kratkoročni cilj projekta je bilo zbiranje in arhiviranje slovenskega narečnega
gradiva, ki naj bi vsebovalo tudi strokovno besedišče, frazeologijo, pripovedništvo,
imenoslovje ipd., njegov dolgoročni načrt pa je bilo opisovanje sistemov koroških
slovenskih krajevnih govorov, vendar ne samo posebnosti iz glasoslovja in oblikoslovja,
pač pa tudi ostalih jezikovnih ravnin, ki jih je slovenska dialektologija doslej puščala bolj
ali manj ob strani.
Projekt, ki ga gmotno omočata Koroška deželna vlada in Raziskovalna komisija
celovške uiüverze, je bü v prvem desetletju svojega obstoja deležen razmeroma skromnih
podpor. Finančna sredstva so nam omogočala zaposlovanje le enega študenta letno, in
sicer za približno tri tedne v poletruh počitnicah.^
1 Pri arhiviranju gradiva smo se v prvi fazi našega dela zgledovali pri projektu 'Inventarizacija slovenskih
narečij na Koroškem' na Inštitutu za slavistiko graške univerze. Več o tem glej Lausegger 1985.
377
Herta Maurer - Lausegger
Možnosti za strokovno izobraževanje v dialektologiji, ki bi bUo za zahtevnejše
dialektološko delo nujno potrebno, v naših študijskih programih žal rušo predvidene.^
Projektno delo je bilo tako lahko usmerjeno predvsem na terensko zbiranje gradiva z
magnetofonom in kasetofonom ter arhiviranje posnetega. Do leta 1994 se je v arhivu
nabralo približno 100 tonskih trakov in dobrih 90 tonskih kaset.'
Trakovi vsebujejo pretežno posnetke s starejšimi informatorji, vsebina posnetkov
pa se dotika življenjskih oblik v podeželskem okolju, predvsem področij kmetijstva in
stare obrti. Zbirka vključuje tudi ljudsko ustno izročilo: pripovedovana besedila in stare
ljudske pesmi z melodijami. Kartoteke, urejene po krajih, informatorjih in geslih, olajšujejo
iskanje gradiva v arhivu.
Tonske kasete vsebujejo tudi sociolingvistično zaiumive podatke, saj so poleg
starejših informatorjev zajeti tudi nuajši govorci. S študenti sloverustike smo v okviru
lingvističnega proseminarja (1992) s pomočjo vprašalnice, sestavljene predvsem iz
ilustrativnega gradiva, ugotavljali jezikovno kompetenco dvojezičnih informatorjev. Med
anketiranci so bili govorci rožanskega in podjimskega narečja iz treh različruh starostnih
skupin (najstarejše, srednje m mlajše).
Kartotečno obdelavo gradiva na kasetah smo zadnja leta iz tehničnih razlogov
opustili. Dokler ne bo izvršen vnos podatkov v račimaMk, se bomo morali zadovoljiti s
kratkim vsebinskim popisom kaset.
PROJEKTNO DELO OD 1994 DALJE
Po desetletnem raziskovalnem delu in sodelovanju pri projektu sem v začetku
januarja 1994 prevzela njegovo vodstvo. Ob tem je dozorela želja, da uresničim prvo
filmsko narečno dokumentacijo.*
Dolgoletne in vsestranske izkušnje s terenskim delom in dobro poznavanje
sociolingvistične situacije na jezikovno mešanem ozemlju Koroške, praktično poznavanje
osnov fiknske stroke in možnost sodelovanja z Institutom za medijsko in komunikacijsko
znanost celovške imiverze, kjer sta na voljo ustrezna tehnična filmska oprema in spreten
snemalec, so me privedle k odločilnemu koraku: dokim\entirati živo besedo po domače
na karseda naravnem jezikovnem prizorišču, z njo vred pa v vizualni podobi hkrati
ohraiuti izumirajočo, etnološko pomembno kulturno dediščino.
Teme iz stare ljudske kulture, ki so starejšim ljudem še dokaj blizu in zato o njih
govorijo povsem neposredno in naravno, so za dokumentiranje govorov z videokamero
zelo prikladne. Posnetek vključuje celotni situacijski kontekst in je hkrati tudi etnološka
dokimientacija materialne kulture. Seveda pa je za dober potek interakcije potrebno tudi
spraševalčevo strokovno poznavanje področja.
Starejših, t. i. bazičnih narečnih govorcev, ki še obvladajo sisteme slovenskih
krajevnih govorov, takšnih, ki so v svojem vsakdanu še nekoliko močneje povezani s
2 Zaradi varčevalnih ukrepov le občasno lahko vključimo v program enosemestrsko dvoumo predavanje
iz slovenske dialektologije.
3 Nekaj gradiva je bilo že obdelanega v diplomskih in seminarskih nalogah naših šhidentov.
4 Misel o produkciji prvega slovenskega dialektološkega filma se mi je porodila že prej, predvsem pa
poleti 1993, ko smo v Slovenjem Plajberku začeli snemati govor starejših domačinov z neprofesionalno
videokamero. Več o tem glej Maurer-Laiisegger 1996 (v tisku). Glej tudi poročila 1994d in 1994e.
Projekt "Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem"
pojmovnim svetom kmetijstva in starih obrti, je iz dneva v dan manj, samo v takšnem
kontekstu pa je njihov govor razmeroma manj načet. Pri naših filmskih dokumentacijah
narečij smo se zaenkrat osredotočili na zapisovanje njihovega jezika. V preteklih treh
letih se je v arhivu nabralo približno 70 videokaset, ki vsebujejo bodisi pripovedovanje
narečih besedil bodisi vizualno gradivo.
Doslej nam je vispelo izdelati fiimNarečje pod Vrtačo in film Mlini in žage v rožanskem
narečju, ki smo ga še istega leta izdali tudi v sinhronizirani nemški verziji z naslovom
Dialekt unter der Vertatscha, Mühlen und Sägen? Najstarejši domačini iz Podna in Slovenjega
Plajberka obujajo mladostne sponune in v svojem domačem govoru pripovedujejo o
nekdanjem delu in življenju v nüinih in na žagah v dolini pod Vrtačo. V filmu prikazujemo
zadnje ostanke mlinov in žag.
V jubilejnem letu Djekš —1995 nam je uspelo pripraviti dve dokimientaciji, eno v
slovenskem govoru, drugo pa v koroški nemščini. Gre za dokumentaciji starega vodnega
nüina na zgornjo vodo, z naslovomBarfcara, Lucija, pomoj... Prispevek k 1100-letnici sončnih
D/e/cs v slovenskem govoru oz. Barbara, Luzia, hilf... Ein Beitrag zur 1100 Jahr Feier Diex!"
Produkcija nemške verzije je bila iz sociolingvističnih razlogov pogoj za nastanek
dokumentacije v slover^čini.
Stari ljudje se še spominjajo časa, ko je bila na Djekšah moka vir življenja in ko so
bili mlini središče dela in življenja kmetov. Film prikazuje dješke domačine v
Gutsmanovem mlinu, edinem v občini, ki še lahko obratuje.'
Besedilo filmskih dokumentacij objavljamo v posebnih brošurah. Vsebujejo podatke
o govorcih, kratke opombe o nastanku filma in narečno besedilo v fonološki transkripciji
s prevodom v slovenščino oz. nemščino (vsakokrat po 2 verziji). Naše filme z besedilnimi
prilogami izdajamo v okviru omenjenega projekta v seriji Dialektdokumentationen - Narečne
dokumentacije na Inštitutu za slavistiko.^
V letu 1996 smo posneli dva video filma o ovčereji Bica Uca, su su su jezikovni in
etnološki utrinki iz dvojezične Koroške mSchafzucht ohne Grenzen, Sprachliche und volkskundliche
Beobachtungen aus Südkämten. Prikazujeta rejo jezerske ovce ali ovce očalarke nekdaj in
danes, obdelavo volne (krtačenje, predenje) in drugo. Videokaseti sta izšli decembra
1996 pri Mohorjevi založbi v Celovcu. Videodokumentacije koroških slovenskih govorov
naj bi omogočale boljše poznavanje kulture v deželi, prispevale pa naj bi tudi k dobremu
medsebojnemu razimievanju pripadnikov obeh kultur na Koroškem.
5 Bibliografske podatke glej spodaj.
6 Bibliografske podatke glej spodaj.
7 V jubilejnem letu Djekš so domačini začeli obnavljati še dva stara mlina, enega na Vovbrski gori,
drugega pa na Djekšah samih. Predvidena je njuna popolna obnova.
8 Bibliografske podatke glej spodaj. Priloge dokumentacijam z Djekš so pripravljene za tisk. Naročila
pošljite na naslov: Dr. Herta Maurer-Lausegger, Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt,Universitätstraße
65—67, A-9020 Klagenfurt/Celovec; E-mail: Herta.LauseggeT@uni-klu.ac.at — Na željo Vam posredujemo
podrobnejše informacije. Kasete in priloge so naprodaj tudi pri Mohorjevi založbi v Ljubljana.
Herta Maurer - Lausegger
LITERATURA
Lausegger, H. 1985: Raziskovanje slover\skih narečij na Koroškem. V: Slavistična revija 33, 2,
Ljubljana, 223—230.
Maurer-Lausegger, H. 1994a: Narečje pod Vrtačo. Mlini in žage. Dokumentacija / Dialekt unter der
Vertatscha. Mühlen und Sägen. Eine Dokumentation von Herta Maurer-Lausegger
(Videofilm). Eine Produktion der Universität Klagenfiirt - Institut für Slawistik / Institut
für Medienkommunikation. (= Dialektdokumentationen / Narečne dokumentacije 1.1;
slovenski original), © H. Maurer-Lausegger (Universität Klagenfurt/Univerza v
Celovcu), Klagenfurt/Celovec.
1994b: Narečje pod Vrtačo. Mlini in žage. Dokumentacija / Dialekt unter
der Vertatscha. Mühlen und Sägen. Eine Dokumentation von Herta Maurer-Lausegger. Priloga
videofilmu. Fonološka transkripcija filmskega besedila s prevodom v slovenščino. (=
Dialektdokumentationen / Narečne dokumentacije 1.1.1), Klagenfurt/Celovec.
1994c: Dialekt unter der Vertatscha. Mühlen und Sägen. Eine
Dokumentation von Herta Maurer-Lausegger / Narečje pod Vrtačo. Mlini in žage.
Dokumentacija (Videofilm). Eine Produktion der Universität Klagenfurt - Institut für
Slawistik / Institut für Medienkommunikation. (= Dialektdokumentationen / Narečne
dokumentacije 2.1; deutsche Fassung), © H. Maurer-Lausegger (Urüversität
Klagenfurt/Univerza v Celovcu), Klagenfurt/Celovec.
1994Č: Dialekt unter der Vertatscha. Mühlen und Sägen. Eine
Dokumentation von Herta Maurer-Lausegger / Narečje pod Vrtačo. Mlini in žage.
Dokumentacija. Beilage zum Videofilm. Filmtext in phonologischer Transkription mit der
Übersetzung ins Deutsche. (= Dialektdokumentationen / Narečne dokumentacije 1.1.2)
BClagenfurt/Celovec: Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva založba.
1994d: Slowenische Dialektforschimg in Kärnten. Ein Arbeitsbericht
zimi Forschungsprojekt. V: Unisono intern 7, 3, Klagenfurt, Feber 1994,5—6.
1994e: Dialektdokumentation: Mühlen und Sägen. Projektbericht
1994. V: Unisono intern 8, 2, Klagenfurt, Dezember 1994, 8—9.
1995a: Barbara, Lucija, pomoj ... Prispevek k UOO-letnici sončnih Djekš.
Dokumentacijo pripravUa Herta Maurer-Lausegger v sodelovanju z Erwinom
Mattersdorferjem (Videofilm). Eine Produktion der Universität Klagenfurt — Institut für
Slawistik / Institut für Medienkommimikation. (= Dialektdokvmientationen / Narečne
dokimientacije 2.1; slovenska verzija); © H. Maurer-Lausegger (Universität Klagenfurt/
Univerza v Celovcu), Klagenfurt/Celovec: Mohorjeva založba.
1995b: Barbara, Luzia, hilf... Ein Beitrag zur IWO-Jahr-Feier Diex von
Herta Maurer-Lausegger und Erwin Mattersdorfer (Videofilm). Eine Produktion der
Universität Klagenfurt (Institut für Slawistik - Institut für Medienkommunikation). (=
Dialektdokumentationen / Narečne dokumentacije 3.1; deutsche Originalfassimg); ©
H. Maurer-Lausegger (Universität Klagenfurt/Univerza v Celovcu), Klagenfurt/
Celovec: Mohorjeva založba.
1995c: Videodokumentacija narečja. Izkušnje in sociolingvistični
problemi na terenu dvojezične Koroške. V: Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka
do sodobnih etnoloških prizadevanj, Ljubljana 1995, 269—274.
(v tisku): Dialektforschung mit der Videokamera im südlichen Kärnten.
Ein Bericht über Erfahrungen, Methoden und Probleme.
1996a: Schafaucht ohne Grenzen. Sprachliche und volkskundliche
Beobachtungen aus Südkämten (Videofüm). Eine Produktion der Universität Klagenfurt
(Institut für Slawistik - Institut für Medien- und Kommunikationswissenschaft).
(= Dialektdokumentationen / Narečne dokumentacije 4.1; deutsche Originalfassung),
© H. Maurer-Lauegger (Universität Klagenfurt/Univerza v Celovcu), Klagenfurt/
Celovec: Mohorjeva založba.
1996b: Bica bica, su su su ... Jezikovni in etnološki utrinki iz dvojezične
Koroške (Videofilm). Eine Produktion der Universität Klagenfurt / Produkcija Univerze v
Celovcu (Institut für Slawistik / Inštitut za slavistiko - Institut für Medien- und
Proiekt "Raziskovanie slovenskih narečii na Koroškem".
Kommunikationswissenschaft / hištitut za medijsko komimikacijsko znanost).
(= Dialektdokiunentationen / Narečne dokumentacije 5.1; slovenski original),
© H. Maurer-Lauegger (Universität Klagenfurt/Urüverza v Celovcu), Klagenfurt/
Celovec: Mohorjeva založba.
BESEDA O AVTORICI
Herta Maurer-Lausegger je jezikoslovka i
in etnologinja. Leta 1980 je zaključila študij
slavistike in etnologije na graški univerzi z
jezikoslovno narodopisno disertacijo o termi-
nologiji vodnih mlinov na južnem Koroškem.
V letih od 1981 do 1983 je bila sodelavka pri
znanstveno-raziskovakiem projektu Inventari-
zacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem na j
Inštitutu za slavistiko celovške univerze, kjer j
je 1984 začela sodelovati pri projektu Razisko-
vanje sloDenskih nareäj na Koroškem. Januarja 1994 i
je prevzela vodstvo projekta.
Raziskovalna področja: koroška sloven-
ska narečja, sociolingvistika ter ustno in knjižno
izročuo Slovencev na Koroškem.
Izdala je Zbrana bukovniška besedila
Andreja Šusterja Drobosnjaka I-II (Celovec 1990). :
ABOUT THE AUTHOR
Herta Maurer-Lausegger (Klagenfurt/
Celovec, 1953) is a linguist and ethnologist. She
graduated from Graz University with a degree
in Slavistics and ethnology. The theme of her
ethnological dissertation was the terminology
of water miUs in South Carinthia. From 1981 to
1983 she was engaged as researcher in the
scientific research project Inventory of the Slovene
folk language in Carinthia which was carried out
by the Institute for Slavistics of Klagenfurt/
Celovec University. She has been assistant
professor at the Institute of Slavistics of
Klagenfurt University since 1984. She joined the
project Research of Slovene dialects in Carinthia
and became its head in 1994.
Her main research fields are the Carin-
thian Slovene dialects, sociolinguistics and the
oral and written tradition of the Slovenes of
Carinthia.
Herta Maurer-Lausegger is the author of
"Zbrana bukovniška besedila Andreja Šusterja
Drabosnjaka, MI" (Klagenftirt/Celovec 1990).
SUMMARY
THE PROJECT "RESEARCH OF SLOVENE DIALECTS IN CARINTHIA" AT
THE INSTITUTE FOR SLAVISTICS OF THE KLAGENFURT/CELOVEC
UMVERSITY
The project Research of Slovene dialects in Carinthia was initiated in the Institute for
Slavistics in 1984. The goals of the project are to gatiier and archive Slovene dialect
material which is to contain also specialist terminology, phraseology, narrative, onomastics
and the like, as well as to describe the systems of Carinthian Slovene local dialects on all
linguistic levels. In the course of little more than a decade a rich collection of sound and
381
Herta Maurer - Lausegger
audio-visual dialect material has been established.
Co-operation with the Institute for Media Communications which started in 1994
allowed the introduction of an audio-visual approach to the research work of the project,
a novelty in dialectology. As yet two sets of video films covering the fields of mills and
sawmills have been realized. They were published in the series "Dialect Documentation",
issued by the Institute for Slavistics as part of the project.
382