UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom,
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Štev. 2.	V Ljubljani, 15. januvarja 1888. 1. XXVIII. leto.
Otroška individualnost.
Fr. Gabršek.
V.
Poleg šolskega življenja ima učitelj tudi zunat šole dosta prilik, da opazuje individualni značaj svojih učencev. Tu jih sicer nima toliko časa in tako neprestano pred (čini, kakor v šoli, zato tudi ne more neposrednje vplivati na preinačenje njih navad ali razvad. Vender pa mu tako opazovanje v mnogoterem oziru več koristi, kakor strogo nadzorovanje v šoli. Znano je, da se otroci tedaj, ko vedo, da jih nihče ne vidi in ne opazuje, kažejo taks, kakeršni so v istini. Z opazovanjem v takih trenotkih si pridobi učitelj ključ do notranjosti otroške, in marsikaka temna stran, katere mu za šolskega časa ni bilo moči razrešiti, postala mu bode v otroškem vedenji jasna. To mu bode potem vodilo, kako naj sodi učenca in kaka sredstva naj uporablja pri pouku in pri vzgoji. Prva prilika za otroško opazovanje se ponuja učitelju, kadar gredo otroci v šolo ali kadar se vračajo iz šole. V tem slučaji bode njegov nadzor tudi pripomogel, da se bodo otroci lepo vedli in s tem pokazali, kakov duh veje v šoli. S tem je pa rešen ob jednem precejšnji del šolskega strahovanja. Težje je učitelju opazovati otroke v domačem krogu, pri raznih zabavah in igrah, ako ravno bi tako opazovanje največ pripomoglo natančnemu premotrenju otroške duše. Tu naj ovržem tudi mnenje, češ, da vedenje otrok izven šole ne spada v šolski delokrog. Ako tudi ne bi uže zaradi boljšeg^i strahovanja nadzorovali otrok zunaj šole, moramo to storiti zaradi tesne zveze šolskega življenja z življenjem izven nje. Ako se otrok neprimerno vede zunaj šole, ako ni doma dober sin, niti dobra hči, tedaj tudi v šoli ne more biti dober učenec, dobra učenka. Prav iz tega razloga se tolikokrat in tako krepko poudarja, da naj šola in dom delujeta vzajemno in da naj obema rabijo ista sredstva v obrazovanje duha in srca.
Da pa spozna učitelj otroško individualnost, treba mu je brez vsake navidezne na-mernosti motriti otroke in jim dopustiti, da se neprisiljeno vedejo. Najlažje se to doseže pri igranji. Tu vidimo marsikakega učenca, ki hoče vedno biti prvi in kateremu ni nobena nevarnost prevelika. Raje se ne igra, kakor da bi ne obveljala njegova beseda. Tak otrok je navadno tudi v drugih slučajih svojeglav in trmast, vender ima to dobro stran, da rad obstane svoj pregrešek. Zopet drugi otrok je resen in se pri igri malokdaj smeje; nekateremu je pa malo na tem ležeče, ali igra, ali ne. Ako se mu zabrani igra, odstrani se mirno in stisne se v kak kotiček. Mnogo pa je otrok, ki ljubijo igro nad vse; taki se čutijo nesrečne, ako se ne smejo igrati. Toda prevelika marljivost v igranji kaže na sploh malo resnobe, pač pa občutljivost in nagnenost k razposajenosti.
Modro igranje je znamenje, da je otrok sposoben, da se postavi na stališče nasprotnikovo in da pregleda njegove načrte. S tem pokaže otrok najvažnejšo stran svoje individualnosti, namreč vzmožnost za resno in naporno mišljenje, katero je podloga njegovemu poznejšemu moškemu značaju. Vender bodi ta resnoba jasna in prodirljiva, kajti mračnost v razodevanji svojih misli ne kaže onega blagodejnega odseva otroške duše, ki bi bila pozneje sposobna, da pridobiva zase srca svojih bližnjakov. Zato je pravo in iz srca izvirajoče veselje do igre vzgojitelju ljubše, nego lenoba ali omahla radovednost, ali kakor preračunjena pretkanost. Večkrat se prigodi, da pozabijo otroci vsled igre na delo, na učenje. To je sicer šolskemu napredku škodljivo, ali obrazovanju otroškega prirodnega svojstva ni v največjo kvar, kajti take otroke je lehko z rahlim opominom privesti do tega, da se poprimejo tem vztrajneje zamujenega dela, ali da tem temeljiteje nadomeste izgubo na času. Večja napaka pa nastane, ako se pridruži igri tudi zaprav-ljivost, ako se družijo s slabimi tovariši ali še celo zakrivajo stvari svojih sodrugov.
Zato je važno, da učitelj pazi, s kom se družijo otroci in kaka nagnenja razodevajo do sodrugov. Res, da dobrega otroka ni lehko pokvariti, toda otroška duša je podobna tvorkemu vosku, v katerem se pozna najrahlejši vtisek; vrhu tega ni še individualnost dobrega otroka tako razvita, da bi mogel razpoznavati dobro od slabega in ogibati se slednjega. Navadno pa se opazuje, da nepokvarjen otrok ne teži po občevanji z izprijencem, kar je tem imenitneje, ker se s tem kaže, kako visoko nravstvenost nad-kriljuje podlost. Pri takem občevanji je treba učitelju vselej preudarjati, iz kakega nagiba se druži dober otrok z izprijencem ali pokvarjencem. V mnogih slučajih se godi to brez prave namere na dobro ali slabo stran bodisi od prvega ali drugega otroka. V takem občevanji potem najočitneje odseva notranje svojstvo dotičnega otroka. Skrajnosti se večkrat rade dotikate; v skrajnostih pa leži precejšnji del razpoznave otroške individualnosti. Navidezno pritajevanje notranjih občutov rodi često povoljnejše uspehe v slabem otroku, nego odkrito razodevanje taistih. Zato nikakor ni vse jedno, kakovega individualnega značaja so nravstveno nasprotni otroci, ki se družijo. Kar more na tega učenca vplivati kvarno, to je često drugemu koristno, in naopak. Vsakega približevanja nasprotnih značajev pa ravno tako ne moremo označevati za radovoljno vzprejemanje ali odbijanje sodrugovih teženj, kakor se to tudi ne more pri odraslih ljudeh z razvitim značajem zgoditi. Mladina pa je v tem oziru še neizkušena in manjka jej prave presoje-valnosti o tujih lastnostih. Treba jo je le tako voditi, da pride v dotiko z vzornimi značaji, da o teh vzprejema dobre vtiske, kateri jej bodo jeklenili individualno svojstvo za postanek poznejšega značaja. Potem se tudi ne bode bati, da bi jo mogla izpriditi vsaka začasna slaba tovarišija, kajti vedela bode sama, česa se ima ogibati, kaj pa posnemati. Prava uvidnost učiteljeva v najnotranjejša čutila otroška pa bode vselej mogla pogoditi prava sredstva, po katerih se bodo nravstveno še nepokvarjeni otroci obvarovali slabih vtiskov. Modra preudarljivost ima torej v tem oziru največ uspeha.
Strašljivi otroci.
Nobena reč človeka tako ne muči, kakor strah. Zdi se nam, da vzgojniki še vse premalo odpravljajo strah pri otrocih, ali pa ga celo še množijo in utrjujejo. Ume se, da tu ne govorimo o strahu Božjem, ki je začetek vse modrosti, pa tudi ne o strahu pred vsem drugim, kar more človeku sveto biti, kateri strah se nikoli prezgodaj ne vcepi v človeško dušo. Govorimo tu le o strahu pred rečmi, ki jih v resnici ni in katerih se ni treba bati. Otroci postanejo večkrat uže prav zgodaj strašljivi, pa največ zato,
ker so jih tako vzgojili neumni posli. Ako stariši sami nimajo časa, da bi varovali svoje otročiče, naj jih izročajo in zaupajo vsaj takim poslom, ki jih dobro poznajo, da so pametni. Nespametni, če tudi ne hudobni posli (pestunje i. dr.), večkrat otrokom pripovedujejo strašne povesti o strahovih in sploh take stvari, s katerimi otroke prestrašijo ter jim po tej poti jemljejo prihodnji mir in zadovoljnost. Ako je otrok napolnjen z raznimi domišljijami do strahov, se mu potem ta strah prav težko zatira. Učitelji in stariši imajo tedaj važno dolžnost, da otroke varujejo pred nepotrebnim strahom, in da strašljive otroke vestno nadzorujejo, modro poučujejo in skrbno opominjajo.
Drug strah je strah pred stvarmi, ki so nam resnično nevarne, recimo, strah pred hudim vremenom, pred derečimi živalimi i. dr. — Tudi tu je prevelik strah škodljiv in se mora pri otrocih modro gojiti, če so stariši sami pri vsaki najmanji nevarnosti bojazljivi in nepogumni, kako bi bili potem otroci nestrašljivi in pogumni? Stariši morajo otrokom z vzgledom kazati, da se ne boje vsake nevarnosti ter da zaupajo na božjo pomoč in kolikor toliko na lastno zmožnost.
Nekateri otroci imajo tudi to slabo lastnost, da so pri tujih ljudeh preboječi in da se bojijo in tresejo pred vsakim, ki ga ne poznajo. Tako bojazljivost se mora pri otrocih zatirati; vender je pa pri tem vzgojniku tudi treba paziti, da otroci ne postanejo preveč predrzni. Modri vzgojnik otroke vselej tako vzgoja, da se otroku, kar je mogoče, dolgo ohrani otroška narava t. j. nekako neprisiljeno in nepretirano, naravno vedenje. P.
KIzi.jigra, SloTrenslseL.
Antiquam exquirite matrem.
P. Virgil. Aen. III. 96.
§• I-
Jezik ali govor je najlepša, najdraža in najimenitniša dota med vsemi darovi, kar jih je prejel človek iz stvarnikove roke. Jezik druži človeku človeka, jezik mu glasi njegove misli in čuti, jezik ravna vedi in umetnijam pot po širocem svetu: na jezik se opira vsa človeška omika. Brez jezikove olike ni upati narodove omike: „Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo!"
Jezik, ki ga kak narod govori, zove se njegov narodni ali materin jezik. Narodni jezik ali materinščina je najzvestejše zrcalo narodovega duha in narodove omike. Materinščina naša je slovenščina.
§. 2.
Knjiga, književnost, slovstvo, slovesnost, pismenost, pismenstvo (literatura) je skupina znamenitih duševnih izdelkov v besedi, pismu in tisku. Književnost je sama po sebi ali leposlovna (pesniška), ktera kaže dobro, pravo in lepo v prijetni obliki ter mika in blaži človeku srce, ali znanstvena (učena), ktera bistri in olikuje razum ter so jej predmet razne vede. Po izvoru svojem je slovesnost ali narodna, ktera vzhaja izmed prostega naroda in se sporoča od roda do roda, ali umetna, ktera obsega duševne proizvode vzobraženih pisateljev. Narodna slovesnost, kteri lastno blago so pesni, pravljice, pripovedke, basni, prislovice, zastavice itd., je verno zrcalo narodovega življenja, njegovega dejanja in nehanja.
§• 3.
Književna povestnica ali slovstvena zgodovina je umetno pripovedovanje o knjigi kterega koli naroda. Vravnava se po času ali kraju, po snovi ali črko-
2*
pisju, po pisateljih ali tudi po rodovih. Slovstvena zgodovina kaže, kedaj se je slovstvo pričelo, kako je napredovalo, kako dospélo do sedanje svoje vstave in oblike. Zgodovina pojasnuje vsaktero vedo; tako tudi slovstvena zgodovina pojasnuje jezikovno vedo ali jezikoslovje.
Naša slovstvena zgodovina je slovenska. Mnogotere koristi daje nam njeno znanje. Ona kaže p. knjige in spise, zakaj in čemu so nastali in kolike so vrednosti, kaj je knjigo pospeševalo ali opoviralo, ktere državne razmere in cerkvene premembe. Ona našteva možč, kteri so pisali, dostikrat v stiskah, z velikim trudom, ter budi k spoštovanju, k preslavljanju in posnemanju, kar potem množi slovstvo. Tako se je na pr. o Cirilu in Metodu, o Vodniku itd. napisalo vsled tega že več, nego so spisali oni sami. Ona naznanja pravopise, ki so služili slovenski knjigi, njihovo dobo in veljavo; ti so na pr. Glagolica, Cirilica, Bohoričica, Dajnkovica, Metelčica, Gajevica.
Slovstvena zgodovina naša pojasnuje vzajemnost mej slovanskimi rodovi, kedaj in koliko so si zmenjevali pismenstvo, kedaj so se približevali drugi drugemu in kedaj od-mikovali na pr. Čehi Slovencem, Slovenci Hrvatom itd., ter kedaj je prevladoval Nemcev vpliv. Književna povestnica nam razlaga razne oblike, prilike, prislovice, marsiktere izraze, kaj pomenijo, kam merijo; na pr. od kod rusnije ali rusizmi v glagoliških knjigah Jugoslovenov v Dalmaciji; ktere pomembe je Vodnikova „Iliria oživlena", Prešernova „Nova pisarija", kam merijo njegovi „Seršeni", Koseskega izraz: „Na bukve slovenske prisegal Burbôn, njegova „Slovenija" itd.
Ona nam odpira književni vrt, slovstveno polje, ter kaže, kje je že obdelano, kje je še prazno, kod so še ledine, kod naj se torej koplje, orje, sadi in seje; uči prav čislati sebe in svoje, varuje pristranosti in prazne domišljavosti, razodeva potrebe domačinov, naj i književnik ne brani drugim prosa, svoje pustivši vrabcem : „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi pêti". Sploh vnema pametno ljubezen in spoštovanje do narodovega jezika in domačih reči, budi narodni ponos, kliče na delo, da se svetu pokaže lik domače navade in misli, kar vse poživlja in pospešuje slovstveno delovanje, in tako iz malega stvar naraste velika in slavna itd. itd.
§• 4.
Ker je beseda in po njej knjiga zrcalo narodovega življenja, svita se v slovstvu, kako se je godilo narodu, kajti v tesni zvezi s cerkveno in državno zgodovino je književna povestnica njegova. — V sedanjem veku vzbujajo vprav Slovani občno pozornost. Pogled v nekdanjo zgodovino nam spričuje, da narodi vstajajo, cvetejo, odcvetô in nekteri celo zginejo. — Za Ebrejci ali onstranskimi, vzhodnimi narodi so sloveli Grki, za Grki Rimljani, za Rimljani Germani (Nemci), in sedaj čuje se glas: Slovan gre na dan!
Živo in veselo gibanje se opazuje na njihovem književnem polju, ki nâ-se obrača vže pozornost učenjakov malo da ne iz vseh znanih narodov. Bodisi da se šteje Slovanov na svetu 94 milijonov (Rittich), bodisi 90 (Budilovič), bodisi le 86 (Slovanstvo 1873): istina je, da so z Romani in Germani tretji veliki narod evropski — Slovani. Prebivajo pa od morja do morja — ne le po Evropi, tudi po Aziji in Ameriki
—	tako, da je zopet istina, kar poje českoslovanski pesnik Kollar, da narodu slovanskemu solnce nikdar ne zaide, Kedar zahaja mu v Evropi, vzhaja mu v Ameriki.
Devetnajsto stoletje, pravijo, je slovansko, in res znati je, da nas večni Vladar kliče na svetovno pozorišče. „Pred vsim naj Bogu priporočujeta — ssv. Ciril in Metod
—	oni narod, ki po številu, mogočnosti in bogastvu ima največo veljavo. . . Po Božjem sklepu se kaže, da Slovanski nârod je prihranjen za posebne namene" („Eam in pri-mis commendent Deo gentem, quae numéro, potentia, opibusque maxime valet . . quando-
quidem divino quodam consilio Slavorum genus ad singularia munera expectatum videtur". Leo XIII. 5. jul. 1881) Jutro nam je napočilo v slovstvu, na slovstvenem polju, in — jutranje solnce ne sije celi dan. Rana ura — zlata ura. V tem smislu*) poje vrli K o 11 a r:
„Rano Slovan, den Nemci maji, Anglicko poledne, Francouz svačky, večer Vlach už a Hišpani noc!"
Iz šole za šolo.
Kazalni uk.
Ptice po zimi.
Veliko ptic je jeseni šlo v gorkejše kraje (recimo: lastovke, penice, pastiričice, kukavica, žrjavi, sterki, pustolovke i. dr.). Vrabec, vrana, sraka, kos pa ostanejo tudi po zimi pri nas. Na zimo dobe bolj gosto, gorko perje; vender pa je ubogim živalicam po zimi večkrat prav zelo mraz in zmrzujejo. Tudi po zimi ne dobe živeža. Kadar sneg vse zapade, pridejo ubogi ptički k hišam, k ljudem ter prosijo živeža. Mnogo jih pa tudi lakote pogine.
Pripovedovanje. Bodi dolorotljivT
Bila je prav mrzla, huda zima. Metka je pobirala krušne drobtine in skorjice, ki so na tla padle. Dvakrat na dan je šla na dvorišče in je nabrane drobtine in skorjice ptičkom potresala. Veselilo jo je, ko so ptički prileteli in radi urno pobirali, kar so na tleh dobili. Večkrat je dobro deklico v roke zeblo, toda dobro srce jo je grelo in blažilo
Ko oče Metko vidijo, kako ubogim ptičkam potresa živeža, jej reko: „Kaj delaš, ljuba Metka?"
Metka: Vse pokriva sneg in led; ubogi ptički ne morejo dobiti živeža; žalostni so in lačni; zatorej jim potresam živeža, dokler ga nikjer nimajo.
Oče: Prav, da delaš tako; pa vender ptičev je mnogo; ti moreš le nekaterim pomagati.
Metka: Naj vsi otroci store tako kakor jaz, in mnogo ptičkov bode preskrbljenih, da ne bodo stradali in lakote umirali.
Oče: Dobro bi bilo, ako bi bilo tako; potem bi ne bilo bede in nadlog na svetu, in vsi ljudje bi bili srečni. Ljuba Metka, bodi vedno tako blaga in dobra in vedi, da da je Bogu zelo, zelo ljubo, če komu v sili pomagamo in mu težave lajšamo.
Učenje na pamet. Ptice po zimi.
1. Pridi k oknu, ljuba mala!	2. Glej, kako že omagujem,
Daj mi zrnic in drobtin!	Ves dan lakoto trpim,
Zemlja trda je kot skala,	V snegu, ledu premrazujem,
Ni več kopnih cest, ravnin.	Komaj, reva še živim.
3. Pridi k oknu, ljuba mala! Daj mi kruha, skorjico, Bom vzpomladi ti vračala: Pela livalno pesmico.
*) Der Gang oder die Tageszeiten der europaeischen Literatur: Morgen haben die Slaven, Tag die Deutschen, Mittag die Engländer, Jausen die Franzosen, Abead die Italiener, Nacht die Spanier.
Ptica pri oknu.
Ptica k oknu priletela,	V hišo so ljudje jo vzeli,
Žalostno ljudem zapela:	Vsi so radi jo imeli;
Oj, kak' hudo zebe me,	Ko pa je vzpomlad prišla,
Vsmilite se ptičice!	V gozd je ptica zopet šla.
Petje. Lačni ptiček.

clrob - ni, lju - bi 2. Pri - le - ti k me - ni


1-1-
S
» *
=62
pti - ček moj! Na mra-zu kak me-sim na tla, Ni - kar se me ne
1.	dliš! Po - vej, kje spa-val boš no-coj? Al' je-sti kaj do - biš?
2.	boj! Po - be - ri vsa ta zr-ni-ca! Na - pol-ni že-pek svoj!
Vrabec.
Vrabec je sicer pevec; a ne poje posebno lepo. Živi najraje v družbi na vasi in na polji. Rad je pri človekovem stanovanji, zato, ker tu vedno kaj živeža dobiva. Vrabec ima debel, močan kljun. Glavo ima okroglo. Suknjico ima rujavo, kostanjevo, sivo in belo pisano. Na nogah ima štiri prste, tri spredaj in enega zadaj. Vrabec pobira zrnje, seme in črve. Na polji rad kaj ukrade, na vrtu pa koristi. Vrabec je čvrst, predrzen in zvit ptič.
Učenje na pamet. Vrabec in konj.
Vrabec: Konjiček, jasli polne imaš, Al' meni kaj od tega daš? Vsaj eno zrn'ce ali dve, — Lehko se boš najedel še!
Konj: Predrzni ptič, pobiraj le, Obema dost' je krme te. In skupaj jesta kar oba, Potrebe nič ne trpita. In vroče leto je prišlo, Se hudih muh ni manjkalo: Pa vrabec pridno jih lovi, Da konj nadlege ne trpi.
Vrš.na.
Vrana ni selilna ptica. Vso zimo je pri nas. Kadar sneg pokriva polje in gozde, nima živeža in je včasi zelo lačna. Pride k hišam in na ceste, da dobi kaj živeža.
Pripovedovanje. Ne odlagaj molitve! „Zaplata" je gora na Gorenjskem. Velik kos gore je obrasten s travo. Kmetje jeseni travo pokose in v stoge spravijo do zime; po zimi pa jo z gore vlačijo. Bil je
lep zimski dan. Torej je neki posestnik (tako pripovedujejo stari ljudje) ukazal svojim ljudem na goro iti po seno. Uže so senarili precej časa, kar zazvoni poludne po cerkvah, in ker se je tudi slišalo v goro, djali so nekateri: „Poludne zvoni, molimo, da se nam ne primeri kaka nesreča". — Odkrijejo se ter molijo vsi drugi, le trije ne, ki so svoj pot dalje delali, rekoč: „Ni časa, da bi zdaj molili, kar bodemo prej delo dokončali, toliko bodemo prej z mraza". Kaj se zgodi? Komaj ti delavci to izgovore, utrga, se nad njimi plaz snega, ki ga je solnce ogrelo, in zasuje vse tri, kjer so žalostno poginili.
Premog1.
K naravoznanstvenemu pouku v ponavljalni šoli.
Premog ali kamneno ogljije postaja od leta do leta bolj važen, in bode tudi še vedno važneji posebno takrat, ko bode ljudem drv za kurjavo zmanjkovalo in zmanjkalo.
Premog ni kamenje, čeravno je kamenju podoben. Kako bi nek gorelo in žerjavico dajalo, ako bi bilo čisto kamenje? Premog je rastlinsko ogljije, ki pa je po mnogih pre-kucijah zemlje okamnelo pod zemljo, iz katere se koplje kakor ruda tu pa tam.
Iz prvotnih gozdov z velikanskimi drevesi in rastlinami so se tedaj začenjali plazi premoga. Da ti plazi res niso nič drugega kakor uogljene rastline, se lehko prepričamo, ako premog skozi povekšavno steklo ogledujemo. Tudi premog nam kaže tisto piskričastno tkanje, ki je vsem rastlinam lastno. Tudi iz takih plazov premoga izkopu-jejo cela in še dobro ohranjena debla mnogovrstnih dreves in pa cele sklade listja in proprota, ki je v ogljije izpremenjeno.
Od pričetka premoga do zdaj — kdo more leta šteti? Ker se pa še zdaj na milijone centov premoga vsako leto iz zemlje izkopuje, ali ni očitno, da premog je gotova priča starodavnih prekucij na zemlji, zraven pa previdnost dobrotljivega stvarnika, ki je pod zemljo shranil človeškemu rodu neizmerne zaklade kurjave, kadar mu bode za-njo zmanjkalo drv na zemlji, kateri žalostni čas se uže prikazuje. Posestniki gozdov so tu pa tam uže veliko pripomogli k temu, ker so iz posekanega lesa narejali denarje, pa niso pomislili, da njihovi potomci iz denarja ne bodo zopet mogli narediti dreves.
Bukev in jelka potrebuje najmanj 40 let, da je toliko velika, da daje polena za kurjavo; pogori pa pred ko v 40 urah. Kolika dobrota je tedaj človeku premog, kateri mu drva namestuje! Največ premoga v Evropi je na Angleškem. Tam so ljudje tudi najpred jeli premog kopati in za kurjavo rabiti. Angleži uže premog davno rabijo ne le samo v kuhinjah in v stanovanjih, temuč tudi v tovarnah, na parobrodih in hlaponih po železnicah. V našem cesarstvu so največe premogove zaloge na češkem, potem na Šleskem, Marskem, v Spodnji Avstriji, na Štajerskem, Ogerskem, v Galiciji, v Zgornji Avstriji, na Kranjskem, Koroškem, v Dalmaciji, v Istri in na Tirolskem.
Opis šolske občine Blagovica
v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki
domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt.
V tretjem šolskem letu prične se, kakor znano, vprvič pravi pouk v domovinoslovji. S; ve da ima ta pouk uže v drugem, da celo v prvem šolskem letu dobro podlogo v dtbrem nazornem nauku.
Učitelj naj potem po znanem didaktičnem reku: „od znanega do neznanega" hodi pot dalje, t. j. prestopi naj v tretjem šolskem letu k pravemu zemljepisnemu pouku, v ožjem pomenu — k domovinoslovju.
Ker je nam enorazredničarjem za ta pouk odmerjenih le 20 ur v šolskem letu, moramo se tudi dobro požuriti, da v tem kratko odmerjenem času dosežemo nam predpisani učui smoter.
Ker se pouk v domovinoslovji poučuje na podlogi beril, v katerih pa so nekateri sestavki, osobito kar se tiče pouka v zemljepisji, preobširni, — nasprotno ko nam mnogo gradiva za elementarni ta pouk manjka, moramo v dosego učnega smotra biti jako izbirčni, da si učno tvarino v domovinoslovji kraju primerno volimo in da pomanjkljive sestavke po krajnih razmerah zboljšatno, t. j. z bolj praktičnimi in razumnimi nadomestimo.
Vsak izmej nas učiteljev, ki deluje na kmetih, ako primerja učni načrt zemljepisja za tretje šolsko leto enorazrednice in pa našo sedanje „Drugo Berilo", na podlogi katerega nam je realije, tedaj tudi domovinoslovje poučevati — reči in trditi mora, da je omenjeno berilo precej nepraktično.
Vsa zahtevana in določena, oziroma v berilu navedena tvarina za ta pouk se za mladino nikakor ne more temeljito, tako obdelati in premlatiti, da bi deca od nje v javnem življenji v resnici tudi imela kako dejansko korist.
Kot obligaten predmet je pouk v zemljepisji še le za srednjo in višjo stopnjo ljudskih enorazrednic.
Da bode nam pa tudi na tej stopnji v tem pouku kaj gotovega doseči mogoče, moramo za ta nauk šolsko deco uže na nižji stopnji vredno in temeljito pripravljati, ker desežemo z nazornim naukom.
Nazor in zopet nazor, ta naj bode učitelju pri pouku vedno voditelj!
Ako so se nazornemu nauku namenjene začetne vaje z deco stvarno in temeljito prerešetale, bode ta deca na srednjej stopnji tudi bolje sposobna «za vsaki realistični pouk, kar ga je za tretje šolsko leto predpisanega.
Da k stvari preidem!
Didaktični stavek „od znanega do neznanega" in „od bližnjega do oddaljenega" ne zavzema v nobenem pouku tolike važnosti, kakor v zemljepisnem, oziroma v domovinoslovji. Prve temeljne pojme v tem pouku iskati je v nazornem nauku. Kar je deci v obližji, o tem naj v tem pouku v začetku govori, to naj dobro prebavi!
Da je pa učitelju možno, v domovinoslovji kaj uspešnega doseči, mora sam ožjo domovino aece, t. j. svojo šolsko občino natančno poznati.
Zato menda se je bila tudi pri lanskem učiteljskem zborovanji izrazila želja, sestaviti s pomočjo posameznih tovarišev vsestranski opis našega okraja.
Lepa misel ta! Vsak imel bi potem kratek, jedrnat opis svoje šolske občine, sosednih šolskih občin, — našega okraja.
Da bi ta opis domovinoslovnemu pouku mnogo hasnil, da bi se dal uspešno uporabljati, je jasno! Omenjenega opisa še nimamo!
Meni dan je od stalnega odbora nalog, dati pojasnilo, kako naj sestavimo opis posameznih šolskih občin, iz katerih opisov bi se sestavil potem opis vsega okraja.
V prvo mi je tu razložiti, kako sem ta opis sestavil, uredil in kako naj učitelj b znanje učencem v tretjem šolskem letu podaja, da tudi učenci poznajo najožjo svojo d<-movino — šolsko občino.
Da mi je bilo možno sestaviti opis šolske občine, posluževal sem se pri sestavi v prvo največ, osobito kar se tiče prirodoznanskega in zemljepisnega opisa, lastnih eio-letnih izkušenj.
Prehodil sem vas za vasjo, risal potočke in griče, hiše, razna pota itd. Tu povprašal sem domačina po imenu tega in onega griča, tam zopet druzega po kaki pravljici. Takó nabral sem v teku štirih mesecev mnogo gradiva, iz katerega sem izpilil prirodoznanski in zemljepisni opis.
Pri statističnem opisu posluževal sem se šolskega arhiva, osobito starejih zapisnikov, šolskih matrik in šolske kronike. Omenim naj tudi „Sppzialortsrepertorium v. Krain", knjigo, kojo je izdala statistična komisija 1. 1884., katera se tudi v našej knjižnici nahaja.
Se vé da so marsikatere številke užč nerabljive, tako da sem moral n. pr. hiše vsake vasi posebej šteti.
Zgodovinski opis — najtežavneje, a tudi najzanimiveje délo, opira se na Šumijev „Archiv", letnik 1882/3, zv. I. Tudi ta knjiga se dobi v našej knjižnjici.
Pri zgodovinskem opisu nam je pot najtežja, kajti ako hočemo pristnih zgodovinskih dogodkov našteti, treba da prvič poznamo kraj in ljud kar možno — natanko. Le potem, ako smo se seznanili s krajem, ako natančno poznamo običaje domačega ljudstva, nam je možna sodba o enej ali drugej stvari.
Tu pa treba, da delujemo vsaj 3—4 leta na istej šoli, v istej šolskej občini.
Drugič treba je marljivo zgodovinske spise in knjige, osobito iz domače zgodovine, prebirati.
Valvazor in Dimitz res dobro služita, a tudi tu so dogodki splošni.
V	novejšem času pričel je g. Koblar izdájati „Zgodovino fará Ljubljanske škofije". To delo je osobito za nas jako važno; želeti bi le bilo, da bi zvezki hitreje izhajali. Uverjen sem, da bo sleherni izmej našega stanu, kateremu domača zgodovina ni deveta briga, radostno posegel po vsakem zvezku, kajti tu se čita res prav mično zgodovina fare, cérkve in šole.
Da bi nam razne zgodovinske listine bile pristopne, dalo bi se uzé kaj boljšega napisati! A kje jih dobiti?
Važen pripomoček je tudi ustno sporočilo.
Jaz sam uveril sem se, da je tem potom mnogo doseči. Vsaj se nahajajo v vsakej vási, vsakej občini stári, izkušeni možje, kateri vedó mnogo o važnih dogodkih, ki so se vršili na domačih tleh ali v njegovem obližji. Jaz prvi imam se mnogo zahvaliti nekemu posestniku; ta mi je dál marsikatere zgodovinske podatke, osobito o šoli, katere bi zaman v knjigah iskal.
To bila bi nekaka pot, kje in kakó nam je iskáti gradiva za opis, kajti: ako je učitelj še takó vešč domače zgodovine, vender ne najde v njej vseh za svojo šolsko občino važnih dogodkov, vsaj podrobnih né!
Sedaj nam je drugi nálog: gradivo urediti.
Ko se je pri lanskem zborovanji stavil predlog, opisati posamezne občine, volil se je odbor, kojemu je bil nálog, dati navodilo, kakó nam je te opise sestaviti.
V	to svrho razposlal je omenjeni odbor 16. dec. 1886. 1. vprašanja, po katerih smo se ravnali pri sestavi opisa. Vprašanja bila so jako dobro stavljena in po teh vprašanjih razvrstil sem tudi jaz opis v štiri glavne dele:
a)	Prirodoznansko - statistični in zemljepisni opis;
b)	Zgodovinski opis šole;
c)	Zgodovina šolske občine v obče — in
d)	Zgodovinski ostanki in spomeniki.
Slednjič dodal sem opisu še majhen zemljevid šolske občine, na katerem je razvidno gradivo prvega dela tega opisa.
Opis je sledeči:
I. Prirodoznansko - statistični opis šolske občine.
ct) Lega in meje.
Ako hodi potnik po državnej ali „Dunajskej cesti" proti severu, pride v vas Lu-kovico. Tu pa jo krene proti vzhodu. Ako dobro pot pod noge vzame, dospe v l'/2 uri v vas Blagovico.
Po tej vasi imenuje se tudi vsa šolska občina Blagovica. Od Ljubljane do Luko-vice hodil je ravno 22 km, od Lukovice do Blagovice pa 10 km, skupaj 32 km.
Šolska občina, katera je ob jednem tudi fara, je precej obširna. Razteza se po dolini od zahoda proti vzhodu 43/5 km, t. j. dobre pol ure hoda v tako imenovanem črnem Grabnu. Široka pa je 10 km.
Dolino to smeli bi imenovati i „Radomljiško dolino", ker po njej šumlja potok Radomlja.
Občina ta spada v okrajno glavarstvo Kamenik, Moravsko dekanijo in občino sv. Ožbolda.
Sodišče in davčni urad ima na Brdu, pošto pa na Trojanah in v Lukovici. Pred kratkim dobila je i nabiralnico za pisma.
Nekedaj bila je ta šolska občina mnogo večja; prištevala so se jej vasi Samoglar, Javorje in Suša*). Vsaj tako govori ljudstvo!
Šolska občina v sedanjem obsegu uravnana bila je leta 1869.
Naslednje šolske občine ji meje: na zahodu šolska občina Krašnja, na jugu šolski občini Moravče in Peče. Na severu in vzhodu pa še nij postavno ustanovljene šolske občine. Tu ji meje: na severo-zahodu Češnjiska fara, na severu Špitališka in na vzhodu Št. Ožboldska fara.	__(Dalje prihodnjič.)
K&jiSev&osfc.
—	„Jezlčnik". Knjiga Slovenska v XIX. veku. C. — Spisal J. Marn. XXV. leto. V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1887., 8., str. 97. Tudi tega Jezičnika (o sreber-nem njegovem jubileju) se nekaj odtisov posebej dobiva po 60 kr. (po pošti 65 kr.) v Katoliški Bukvami.
—	„Dom in svet" imenoval se bode zabavno-poučni list, ki ga bode od 20. "dne t. m. izdajal dr. Fr. Lampe. Ta list bode v prvi vrsti namenjen mladini, ki hrepeni po višem izobraženji in napredku, potem pa tudi vsem omikancem, ki se žele zabavati in blažiti se slovstvenimi lepimi izdelki in si razširjati znanje z lehkimi, poučnimi spisi. Narodnjaki, rodoljubi, ki ljubijo mladino in hote, da narod naš napreduje, naj bi tedaj tudi ta list duševno in gmotno podpirali. Mladina in vsi, ki hrepene po pravi, temeljiti omiki, naj se na list obilno naročaja ter ga razširjajo. — List bode izhajal dne 20. vsakega meseca na celi poli velike osmerke. Cena mu je 1 gld. 60 kr. za leto, 80 kr. za pol leta. Uredništvo in upravništvo je v Marijanišči v Ljubljani. Za Ljubljanske naročnike posreduje „Katoliška Bukvama".
—	„Jos. Stritarja zbrani spisi" so prišli uže v 27. snopiču na svetlo.
S Q p i @ L
Iz sežanskega okraja, 3. januvarja. (Izv. dop.) Okrajna učiteljska konferencija v Sežani. Dne 19. m. m. smo imeli učitelji sežanskega okraja redno okrajno učiteljsko kon-ferencijo v Sežani. Ob 10. uri zjutraj se zberemo v šolskem poslopji sežanskem; bilo nas je
*) Schumi „Archiv" 1882/3, Bd. I. pag. 201.
29 učiteljev in 7 učiteljic. Zapisnikarjema sta bila izvoljena gg. T anee in Pavlin; c. kr. okrajni šolski nadzornik, Davorin Sinkovič, pa določi za svojega namestnika g. Antona Lebana. Potem se prične seja s prvo točko dnevnega reda: »Poročilo nadzornikovo«.
G. nadzornik konstatuje, da je šolsko obiskovanje v našem okraji dokaj ugodno; kajti lansko leto je šolo obiskovalo 99^ otrok. Marljivost učiteljev tega okraja je bila »povoljna«, poučevanje v obče »povoljno«; nadaljno izobraževanje učiteljev »nepovoljno«; snažnost v šoli tu pa tam »slaba« ; otroci so po nekod takó zamazani, »kakor bi vse leto ne videli vode«. Pohvalno omenja gdč. učiteljice, ki strogo gledajo na snažnost v šoli. Učenje jezika »povoljno« ; čitanje v obče »dobro«; slovnica se uči preveč teoretično. Za jedno prihodnjih okrajnih učiteljskih konferencij bode treba sestaviti podobni učni načrt v tem obziru, kakor se je to zgodilo glede realij, spisja, lepopisja in kmetijstva. Spisje je bilo sploh dobro. Pri zgodovinskem pouku naj se toliko ne jemljó v obzir fakta, nego naj se bolj gleda na vzgojevalne momente. Priporoča nadalje naj si vsi omislimo Rutarjevo »Dom o vin oznanstvo«, kojo knjigo priporoča tudi visoki c. kr. deželni šolski svet. Računstvo se je učilo dobro; samo bolj se je treba ozirati na novo mero in vago. To je tudi želja deželnega šolskega sveta samega. Sé 6. letniki je treba priti vsaj do 4. računice. Lepopisje je bilo »povoljno«, po nekod pa celó »prav slabo«. Risanje »komaj dovoljno«. Pri petji naj se pazi bolj »na čiste glasove«. Omenjajoč »telovadbo«, priporoča g. nadzornik »telovadne igre«. Nadaljevalni tečaj mu je bil »najslabši«. Tu bi se morala povsod rabiti 5. računica. Šolski inventar bodi natančen . . .
Toda dovolj, gospod urednik, o tem poročilu nadzornikovem, sicer bodete še mislili, da smo učitelji sežanskega okraja res prave pravcate revce in ničle, ker smo si prislužili v malokaterem predmetu več kakor borni »povoljno«. — Druga točka je bila: »Podrobni učni načrt za nadaljevalno šole na podlogi Kramarjevega kmetijskega berila«. To točko je dobro rešil g. Anton B e-nigar in konferencija je njegovo delo odobrilo z dostavkom g. K ante ta, naj bi se slavna c. kr. kmetijska družba v Gorici naprosila, da bise dobivalo Kramarjevo kmetijsko berilo ceneje. — Tretja točka se je glasila: »Vedenje učencev v šoli in zunaj šole; kaj vzročuje, da se otroci slabo obnašajo in kako priti tem nedostavkom v okom«.
To točko je moral rešiti vsak učitelj pismeno ter svoj izdelek poslati slavnemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu sežanskemu. To je bila pametna misel, kajti žal! marsikoji učitelj misli, ostaveljši učiteljišče, da se mu odslej ni treba več vaditi v slovenskem spisovanji; vsled te za-nikrnosti pa se porodi nezmožnost, ki postane očitna takrat, ko je učitelju zopet treba prijeti za zrjavelo pero, da napiše nekaj vrst v tem ali onem obziru. — Gosp. nadzornik je za referentinjo izvolil gdč. Justino Štrukljevo in res, boljše ni mogel pogoditi. Mi smo uže prej poznali gdč. Štrukljevo kot izreden talent, moramo pa reči, da je sé svojim izbornitn referatom samo sebe prekosila. Smrtna tihota nastane uže po prebranih njenih prvih stavkih; pet četrt i j ure je čitala, a vender smo vsi pazljivo sledili predavanju njenemu. A to predavanje ni bilo morda kak plagijat iz kake nemške knjige, nego prekrasno, čisto originalno, samostalno delo, pisano v takó vzornej slovenščini, da bi bolje ne pisal pisatelj, stoječ na vrhunci svoje popolnosti. Ko je končala — zagromi velikansk rokoplosk, iu ko se ta poleže, povpraša g. nadzornik, kedo ima k referatu kaj pripomniti. Oglasi se g. Janko Le ban ter pravi, da je referat gdč. Štrukljeve po vsebini in obliki tako izvrsten, da se mora odobriti »en bloc« ; prosi nadalje g. nadzornika, naj obširni referat vrne gdč. referentinji, katera naj ga priobči v »Učiteljskem Tovarišu«. Za ta list je pisan kakor navlašč, in gotovo bode gosp. urednik Praprotnik vesel tega bisera.*) Gosp. nadzornik želji g. Janko Lebana pri priči ustreže; a vender se gdč. Štrukljeva izgovarja, da spis ni za tisk itd. Naj mi vrla koleginja ne zameri, da jo moram zaradi prevelike nje ponižnosti — javno karati. — Uže nekdaj jo je znaui dopisnik v »Učit. Tovarišu« spodbujal, naj se loti pisateljevanja; žal, brezuspešno! Nadejamo se, da se vsaj zdaj poboljša ter da se bo oglašala na slovstvenem našem polji, saj nam baš veščih, spretnih pisateljic tako živo treba 1 Gosp. urednika Praprotnika pa opozarjam na to; ako potrebuje izvrstnega spisa, vedel bode, kam naj se obrne.
Tü mi je posebej omeniti, da je gdč. referentinja govorila tudi proti javnim plesom. Ker se nihče drug ni oglasil k besedi, prestopilo se je k naslednji 4. točki, namreč: »Poročilo biblijotečne komisije«. Poročal je g. Kante. Druzega ne omenjam, nego da se je sklenilo, da se za okrajno učiteljsko knjižnico kupi večina starejših letnikov »Novic«, pa se tudi omislijo Stritarjevi spisi, ko pridejo vsi zvezki na svetlo. — Peta točka je bila: »Volitev dveh učiteljskih zastopnikov v okrajni šolski svét«. Predno se zaóné voliti, poprime besedo g. nadzornik ter
*) Gotovo da!
Uredn.
omenja, da ni prav, kar se je v zadnjem času pisarilo in delovalo baš glede učiteljskih zastopnikov v okrajnem šolskem svetu. Dosedanjima zastopnikoma ni nič kaj reči; onadva sta izpolnjevala svojo dolžnost. Če kdo misli, da bi bila nova dva zastopnika boljša, moti se zelo. Kaj se pa razpravlja v okrajnem šolskem svetu? Skoro zgolja finančne stvari. Tu se je razbilo okno, tam se pokvarila klop, za kar je treba dovoliti malo denarja in k čemur vselej pritrdita tudi g. zastopnika, naj si bosta uže ta ali ta. Le redko so disciplinarne učiteljske stvari na dnevnem redu. A tedaj se tudi učiteljska zastopnika ne moreta (sic?!!) potegovati za svoje kolege, če so resnično kaj zakrivili. Kar je belo, belo je, in ne more nihče trditi, da je črno. Ker pa nekateri mislijo, da učiteljska zastopnika morata dotičnim kolegom povedati, kaj se je o njih razpravljalo v okrajnem šolskem svetu, zato prebere neki ukaz, vsled katerega je to ostro prepovedano; kajti »uradna tajnost« se mora varovati. Sploh želi, da bi prenehalo tisto brezplodno obiranje po časopisih in po našem učiteljskem društvu, ker z glavo skozi zid ne gre. Boljše je molčati in mirovati, ker se itak nič ne opravi (sic?!!) . . . Prilično takd je govoril gosp. nadzornik.
Začela se je volitev. Volilno pravico je imelo 32 navzočnih gospodov in gospodičin. Uspeh je bil sledeči: g. Kante je dobil 23 glasov, Benigar 22, Anton Leban 10, Trampuž 7, Tomšič Josip 1, Koršič 1; izvoljena sta torej nova zastopnika Kante in Benigar, katerima želimo, da se moški in neustrašno poganjata za pravice svojih kolegov v okrajnem šolskem svetu. S tem opravičita zaupanje, ki smo je v nja stavili ter dokažeta tudi svojim predstojnikom, da nista prišla v okrajni šolski svet le — k i m a t . . . V to ime: Bog in sreča in junaška! — Sledila je na to 6. in 7. točka: »Volitev stalnega odbora« in »volitev biblijotečne komisije«. Ostalo je vse pri starem, namreč: v stalnem odboru sogg. Kante, Benigar, Kor šič, Tomšič Pran, Anton Leban; v biblijotečni komisiji: gg. Kante, Pitamic Nežika, Ingerl Ernesta, P a k i ž Anton, Starec.
Ker ni bilo posebnih predlogov, zaključi g. nadzornik sejo ob 3. uri popoludne z običajnim nazdravom presvetlemu cesarju. Gosp. Benigar se je g. nadzorniku zahvalil za vodstvo kon-ferencije in potem smo se šli krepčat v gostilnico. Pri kosilu je bilo vse mirno. Edini g. B e-nigar je nazdravil g. nadzorniku; ta pa je odgovoril v tem smislu, da on ljubi podložne si učitelje, a vender, da mora delati po svoji vesti, če se kaj prav ne vrši i. t. d.
Konečno naj mi bode dovoljena opomnja, da bi bilo dobro, da bi okrajne učiteljske konfe-rencije trajale predpoludne in popoludne (kakor se je večkrat godilo za Vodopivčega nadzorniko-vanja) ali da bi celo trpele po dva dni; kajti le na tak način bi bilo mogoče nadrobno predelati vse gradivo dnevnega reda. Večkrat se prigodi, da bi marsikoji učitelj imel ali onemu referatu to ali ono pristaviti, ali da posameznik želi to in ono predlagati; pa naposled se vse opusti le zato, da bi seja ne trajala dolgo čez dopoludne. Pomisliti je, da 5 — 6 urno neprestano zborovanje brez odmora človeka vender utrudi in se mu potem ne ljubi, da bi svojevoljno sejo zdaljševal se svojimi opomnjami.
Omeniti moram tudi še, da k seji ni bilo našega g. okrajnega glavarja Na Kranjskem in drugod je lepa navada, da se tudi okrajni glavarji udeležujejo tacih sej, z učitelji ljubeznjivo občujejo ter jim takoj izplačajo dnino in potnino. Mi smo pa vlani morali čakati mesec dni na dotično nakaznico, in Bog ve, če ne bode tudi letos taka! Je marsikje kedo, ki se spomni ubozega učitelja le takrat, ko je treba proti njemu naperiti kako disciplinarno preiskavo, ali mu sploh stopiti na prste, »sapo zapreti« itd. Bog nas varuj takih prijateljev! Dixi et salvavi animam meam!	Lucilius.
Izpod Triglava o novem letu 1888. (Izv. dop.) Pošiljam Vam nekoliko podatkov iz šolskega okraja rad o vlj iš k ega, o katerih mislim, da bodo zanimali vsakega, kdor se briga kaj za šolski napredek v domovini naši. Naš šolski okraj je imel doslej 1 štirirazrednico (v Radovljici), 6 dvorazrednic (na Bohinjski Bistrici, v Gorjah, v Gradu pri Bledu, na Jesenicah, v Kranjski Gori in v Srednji Vasi), 14 enorazrednic (v Begunjah, na Boh. Beli, na Breznici, na Dobravi pri Kropi, na Dovjem, na Fužinah, v Kamni Gorici, na Koroški Beli, v Kropi, v Lescah, v Ljubnem, v Mošnjah, v Ratečah in v Zasipu), dalje 2 šoli za silo (na Koprivniku in v Lešah) ter 1 šolo podružnico (na Planini nad Jesenicami). Z začetkom tekočega šolskega leta so se pa zvršile nasledne premembe: V Ratečah, kjer zaradi pomanjkanja šolskega poslopja in učitelja uže dve leti ni bilo nobenega pouka, najeli so v privatni hiši šolsko sobo in za učitelja tja je prišel g. Luka Kavalar, doslej učitelj na Breznici. Dvorazrednica na Jesenicah se je razširila v trorazrednico, enorazrednica v Kropi pa v dvorazrednico; vrhu tega sta se ustanovili dve novi enorazrednici: na Dobravi Blejski, kjer je prevzel poučevanje domači gospod župnik Matija Košar, in v Ribnem, kjer je učiteljsko službo nastopil g. Fr. Rus,
doslej pomožni učitelj v Ljubljani. Na Breznico je prišel nn Kavalarjevo mesto gosp. Jože A ž m a 11 iz Sv. Križa pri Tržiči; novo drugo učiteljsko mesto v Kropi se je oddalo gospodični Leopoldi 11 i Rozmanovi, učiteljici na Dobrovi pri Ljubljani; na izpraznjeno drugo učiteljsko mesto na Bohinjski Bistrici je prišla gospodična Janja M i k 1 a v čiče v a iz Lipalje Vasi na Koroškem, in v Bled gospodična Katarina Droll iz Št. Petra pri Rudolfovem. Gospod Aleks. Lunaček je odšel iz Srednje Vasi v Bohinji za stalnega učitelja na Trebelno v krškem okraji in na njegovo mesto je došel suplent gosp. Bernard Andolšek. V Lescah je začasno dobil službo gosp. K. Simon, doslej učitelj v Loškem Potoku. V vsem okraji je zdaj prazno samo tretje učiteljsko mesto na Jesenicah (plače 400 gld ). Novi šoli sta se tekom leta 1887. dozidali dve: v Kropi dvorazrednica in v Ribnem enorazrednica; razširila se je vrhu tega učilnica na Bohinjski Beli in popravila šola v Srednji Vasi. — Čujem, da mislijo zaradi velikega števila šolskih otrok dvorazrednico v Gradu pri Bledu razširiti v trorazrednico, enorazrednice v Begunjah, na Breznici, v Kamni Gorici, v Mošnjah in v Ratečah pa v dvorazrednice. V ta namen bode treba v Mošnjah in v Ratečah postaviti novo šolsko poslopje, drugod pa prezidati in razširiti obstoječa šolska poslopja. Zategadelj so nekatere šolske občine sklenile plačevati potrebne šolske priklade, občini Rateče in Blejska Dobrava plačujeta baje po 50^. — Poučni jezik je po vseh naših šolali (razen Fužin »Weissenfels«) slovenski, [nemščina je obligatna samo na štiriraz-rednici v Radovljici. — Iz teh vrstic vidite, kako napreduje šolstvo v našem okraji. St.
Iz Celja. V četrtek, dne 29. dec. 1. 1887. je imelo »Celjsko učiteljsko društvo« svoje glavno zborovanje. Prvosednik g. A. Brez ovni k otvori ob 11. uri, ko se je zbralo dovoljno število udov, zborovanje s presrčnim pozdravom. Po prečitanji in odobrenji zadnjega zapisnika, izvešča prvosednik o društvenih zadevah. Pred vsem prečita »okrožnico«, ki se je razposlala raznim okrajnim učiteljskim društvam glede »zveze slovenskih učitel. društev«. Potem podaje glavne misli o potrebi in ustanovljenji »Privatnega podpornega društva za slovenske učitelje«. Zadača tega društva bi bila, podpirati tovariše naše pri selitvah, seve le pri večjih in v bolezni. Vsakemu je znano, koliko stane selitev, žlasti pri oženjenih, ki imajo več pohištva in drugih stvari. Ti bi dobili neko podporo, zračunjano po daljini potovanja. A tudi v bolezni bila bi našim sotrudnikom podpora kaj dobro došla. Naposled bi še društvo prirejalo umrlim učiteljem stanu primeren in dostojen pogreb. Nekaterikrati prigodilo se je že, zgledov nočemo navesti, da so učitelja, zlasti samca, pokopali brez vsake slovesnosti, kakor pravo pravcato borno siroto, kar sigurno ne povzdigne ugleda učiteljskega stanu. Kdor je imel priložnost prepričati se, kako razna društva n. pr. požarne brambe itd. svoje člane, bodi si težak ali ne, pokopavajo, s kakim »pompom« se vse vrši, bode pač uverjen, daje tudi v tem oziru treba kaj pri nas storiti. No pa, ne bodem dalje slikal potrebe tacega društva; to bode uže v kratkem storil g. A. Brezovnik sam.
Predlog, da »Celjsko učit. društvo« osnuje omenjeno društvo, bil je enoglasno vsprejet. V dotični odbor voljeni so: gg. Brezovnik, Kodermann in Logar.
Nadaljna točka dnevnega reda je tajnikovo letno poročilo. Celjsko učiteljsko društvo je v 17. letu svojega obstanka delovalo zelo marljivo in živahno. V pretečenem letu je imelo 9 mesečnih zborovanj, priredilo dva izleta in sicer: v 5. dan maja v Št Pavel v Savinjski dolini in v 7. dan julija v Št. Jurij na južni železnici.
Pri mesečnih zborih obravnavali so nastopni gospodi sledeče predmete: g. A. Brezovnik — »O šolskih knjižnicah" dne 13. jan.; g. I. Klopcič — »O učnih pripomočkih« in g. T. Grah — »Delovanje učitelja vzpomladi« dne 3. marca; g. Štrukelj — »Kako naj učitelj goji narodni jezik« dne 6. aprila; g. I. Zupan — »Namen petja v ljudski šoli« dne 5. maja; g. I. Zupanek — »O znamenitosti učiteljskih društev« in g. A. B rez o v n j k — »Učni poskus iz samotologije« dne 31. maja; g. A. Gradišnik — »Česa nam je treba« dne 7. julija; g. Fr. Kocbek — »O zvezi učiteljskih družtev« in g. A. Gradišnik — »O Terboveljski razstavi s posebnim ozirom na šolski oddelek« dne 2. novembra; g. A. Potriček — »Učni poskus iz do-movinoslovja« dne 1. decembra. — Bilo je potemtakem mnogo raznovrstnih, mej temi i važnih govorov.
Pred zborovanjem peli so pevci skoraj vselej kako slovensko pesem.
V začetku leta štelo je društvo 3 častne ude (gg. dr. A. G. Lindner, dr. Fr. vitez Močnik in A. Praprotnik) in 33 pravih članov. Mej letom je pristopilo 9 novih pravih udov, umrla sta 2 uda (dr. A. G. Lindner in Fr. Koceli), preselila tudi dva. Tedaj šteje društvo koncem leta 41 članov, od teh 2 častna in 39 pravih. Mesečnih zborovanj udeležilo se je povprečno 17—19 udov.
Od važnejših sklepov omenim naj le-te: a) §. ad 1. d. postave 8. febr. 1. 1869. izpremenil naj bi se tako, da bi vsaka definitivno nameščena učiteljska moč imela aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah zastopnika v okrajni šolski svet. (Op. Doslej volijo le definitivno nastavljeni učitelji in nadučitelji, podučitelji — te parije — pa ne. Tu na Štajerskem iinamo še »Kastengeist«.)
b)	Društvo hoče podpirati izdavanje organizovane knjižnice za mladino.
c)	Društvo osnuje »zvezo slovenskih učiteljskih društev« nalik oni češki in hrvatski. Člani osnovalnega odbora so gg: Brezovnik, Gradišnik in Kocbek.
č) Društvo ustanovi »privatno podporno društvo za slovenske učitelje«.
d)	Velezaslužnemu podpiratelju slovenskega šolstva g. Jan Legu v Pragi poslalo je zahvalno pismo.
Iz blagajnikovega izvestja naj omenim, da je društvu po odbitku raznih stroškov ostal lep ostanek. Pregledovalcem računov izvoljeni so: gg. Brence, Klopčič in Šah. —
Potem se je vršila volitev novega odbora. Predsednik se zalivali na podpori članov, osobito referentom, ter omeni, da ne more več vsprejeti častnega mesta, ako bi ga hoteli zopet voliti, ker nima več prostih četrtkov, kadar se navadno vrše zbori. Izid volitve je sledeč: prvosednik
—	g. I. Zupanek — Griže; namestnik — g. F. Kodermann — Prankovo; tajnik — g. Pr. Kocbek — Žalec; blagajnik in knjižničar — g. A. Petriček; — Žalec; pevovodja — g. Ig. Zupan
—	Št. Lenart; odbornika — g. A. Brezovnik — Vojnik in A. Gradišnik — Hrastnik.
Društvenimi ostane za tekoče leto stara (1 gld.). Društvo si naroči te-le časopise: »Učit. Tovariš«, »Popotnik«, »Napredak« in »Pädagogische Zeitschrift«. Dopisniki šolskim* listom so: g. A. Gradišnik za »Učit. Tov.« in g. Fr. Kocbek za »Popotnik«.
Ako pregledamo delovanje društva v minulem letu, tako pač z veseljem lehko konstatujemo, da je bilo živahno. In tako bodi tudi za naprej! Dal Bog!	—o—
Od sv. Jurija pod Kumoin. Slavni odbor »Narodne Šole« poslal je na prošnjo podpisanega voditeljstva mnogo raznovrstnega blaga tukajšnjim ubogim učencem t. j. zvezkov, peres, svinčnikov in 10 Prvih Beril. Za ta dar se v imenu uboge šolske mladine prisrčno zahvaljuje a	Ivan llotlic,
šolski voditelj.
Se Studenca. (Zahvala.) Kakor uže več let, tudi po dvakrat na leto, poslala je »Narodna Šola« tudi letos mnogo in različnega šolskega blaga za primerni donesek tukajšnji šoli. V imenu obdarovane uboge šolske mladine zahvaljujem se lepo »Narodni Šoli« in živo priporočam vsem to blagotvorno društvo.
Na Studencu v Krškem okraji v 5. dan jan. 1888. 1.	Ivan Gantar,
šolski voditelj.
— (Zahvala.) Tukajšnji župnik prečastiti gosp. Matija Lavrič, vrli šolski prijatelj naročil je »Vrtec« za tukajšno šolsko knjižnico ter ob jednem izročil podpisanemu dotično naročnino. Za to lepo novoletno darilo se imenovanemu gospodu v svojein in v imenu šolske mladine toplo zahvaljujem.
Na Studencu v Krškem okraji. 5. dan jan. 1888. 1.	Ivan Gantar,
šolski voditelj.
Iz Z<!'0rnje<>'a Tuhinja pri Kameniku. Zadnje dni minolega leta blagovolil je slavni odbor »Narodne Šole« tukajšnjej jednorazrednici poslati precej različnega šolskega blaga v dar ubogim učencem. V svojem in v imenu obdarovane šolske mladine, se podpisani prisrčno zahvaljuje slavnemu odboru »Narodne Šole«, katerej naj Bog dovede še mnogo podpornih udov in požrtvovalnih prijateljev.
Šolsko voditeljstvo v Z g. Tuhinji dne 5. jan. 1888. 1. Srečko Malenšek,
zač. učitelj.
Iz Žužemberka. »Zmrznil« je v 6. dan tega meseca gosp. Fran Kugi er, učitelj na S m u k i v novomeškem okraji. Šel je isti dan k sv. maši v Hinje in pohodil potem tudi tamkajšnjega gospoda tovariša. Zvečer je šel domov, a zgrešil pot ter se tako ponesrečil. Našli so ga še-le četrti dan blizo Novega Loga v kočevskem okraji. Ponesrečeni porodil se je leta 1861. v Laškem Trgu na Štajerskem. Pripravnico dovršil je v Ljubljani pred štirimi leti in bil potem do smrti učitelj na Smuki. Bil je vzgleden učitelj, zvest prijatelj in blag kolega. Letos se je pripravljal za izpit iz slovenščine, kajti izprašan je bil samo za nemške šole. Šola na Smuki (v mali kočevski vasi) je nemška. Radi njegovega uljudnega in dostojnega vedenja bil je zelö priljubljen in čislan; zato pa tudi vsak, ki ga je poznal, žaluje po njem. Bodi mu žemljica lehka!
Iz Ljubljane. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v 15. dan preteč, m. Zaradi kužnih koz sklene se, da se bodo učencem na ljudskih in srednjih šolah koze še enkrat cepile. — Mestna peterorazredna dekliška šola pri sv. Jakobu v Ljubljani razširi se v šestraz-redno in dvorazredna ljudska šola v Toplicah v trorazrednico od 1. 1888. in v Tržiču se bode 1. 1888/89. ustanovila dvorazredna dekliška šola, v Kameniku pa bode se dekliška šola izpre-menila v trorazredno, tako se bode tudi dvorazredna ljudska šola v Gorenjem Logatcu razširila v trorazredno. Za drugi izporedni razred na ljudski šoli v Postojini dovoljuje se učiteljska moč. — Poročilo vodstveno izpraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole jemlje se na znanje ter se ostali čisti znesek izpraševalne odrednine (takse) razdeli mej posamezne ude te komisije. — Stalna učiteljica na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani, gspdč. Alojzija Bauer, imenuje se stalnim nadučiteljicam na tej šoli. — Prošnje nekaterih učiteljev za povikšanje plače se odbijejo. — Učiteljica gspdč. Ana Podrekar v Tržiču prestavi se v Kočevje in ta-mošnja učiteljica gspdč. Marija Borovsky pa v Tržič. — Vdovi učitelja Vencajs-a seje pri-poznala postavna pokojnina. — Rešilo se je več pritožeb o kaznih za šolske zamude, potem prošnje za nagrade in denarne podpore.
— Iz deželnega zbora. (Dalje in konec.)
B. Zaklada.
I. Aktivne obresti nespremenjeno . . . 3847 gld. 20 kr.
II.	Doneski nespremenjeno ...... 19712 » 95 »
III.	Različni dohodki nespremenjeno . . .	205 » 25 »
Skupni znesek zaklade . . 23765 gld. 40 kr. v primeri s proračunjeno potrebščino . . 275738 » 66 »
kaže se torej primankljaj . . 251973 gld. 26 kr.
ali okroglo . . 252000 » — »
za katerega je razpisati 10^ priklado za normalno-šolski zaklad na vse direktne davke (ordinarij z vsemi državnimi prikladami) po vsej deželi.
Tako urejeni davki so po izkazu računskega oddelka c. kr. finančne direkcije z dne 15. aprila 1887, štev. 133:
1.	Zemljiščni davek ....... 631555 gld. — kr.
2.	Hišna najemarina....... 215829 » — »
3.	Hišni razredni davek...... 137820 » — »
4.	Pridobninski davek....... 126776 » — »
5.	Dohodkarina......... 299578 » — »
Skupaj . . 1411558 gld. — kr. tedaj znaša 10^ priklada za normalno-šolski zaklad 141155 gld. 60 kr. in po odbitih 1000 gld. za
elementarne nezgode.......... 140156 gld. 60 kr.
ali v okroglem znesku........ 140100 gld. — kr.
torej se kaže konečni primanjkljaj . 111900 gld. — kr. nasproti lanskemu proračunu in njegovemu nepokritemu primanjkljaju več za 83000 gld.
Finančni odsek nasvetuje tedaj: Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1888.
s potrebščino............ 275738 gld. 66 kr.
z zaklado . . '........... 23765 » 40 »
in s primanjkljajem . . . 251973 gld. 26 kr. ali v okrogli svoti . . . 252000 » — »
2.	V pokritje tega primanjkljaja pobirala se bode 1. 1888. 10^ priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem davku, pri hišni najemarini in hišno razrednem davku, pri pridobnini
in dohodkarini po vsej deželi. Nedostatek v znesku 111.900 gld., kateri se potem še pokaže, pokrije se naj iz deželnega zaklada.
3.	Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točko 2. Najvišje potrjenje.
4.	V podrubrikah 1., 2., 3., 4., 6., 7., 8. rubrike II. »Potrebščina« dovoljuje se c. kr. deželnemu šolskemu svetu revirement po dogovoru z deželnim zborom.
5.	Dovoljuje se, one potrebščine normalno - šolskega zaklada za 1. 1887, katere so nastale vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz blagajničnih za-stankov leta 1887.
—	Kužne koze še vedno razsajajo po mestu in v okolici. Učencem na srednjih in ljudskih šolah se bodo koze vnovič cepile. Ako potem pri vsem tem bolezen ne odjénja, pravijo, da bodo celo šole prenehale.
—	Odbor »Slovenskega učiteljskega društva« v Ljubljani bode imel v 19. dan t. m. popoludne ob 2. v pisarni I. mestne deške ljudske šole sejo, h kateri vse g. g. odbornike uljudno vabi	predsedništvo.
Premene pri uciteljstvu.
Na Kranjskem. Gspdč. Alojzija Bauer, nadučiteljica na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani, je za trdno postavljena. — f G. Fr. Kugler, učitelj na Smuki, je umrl.
Št. 505	v
m. š. sv.	INateoaj.
Na tukajšnji šestrazredni dekliški ljudski šoli je popolniti službo učiteljice eventuvalno poduči-teljice. — Službi učiteljice pripada letna plača 600 gld., podučiteljici pa letna plača 500 gld. in obema pravica do postavnih službenih doklad. — Prosilkam za ti službi je svoje prošnje z dokazili o uči-teljiški sposobnosti za pouk v obeh deželnih jezikih in v dozdanjem službovanji, ako se nahajajo v dejanski učiteljski službi, potom predstoječega c. kr. okrajnega šolskega sveta vsaj do konca meseca januva rja 1. 188 8. vložiti pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani 29. decembra 1887. Prvosednik: Grasselli.
Št 1297
okr. š. sv.	Razpisi učiteljskih služeb.
Na enorazredui ljudski šoli na Ubeljskem se bode stalno oddala služba učitelja in šolskega voditelja s 450 gld. letne plače, s 30 gld. opravilne doklade in s prostim stanovanjem. Prošnje naj se vlagajo do 20. januva rja 1888. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojini v 26. dan decembra 1887. 1.
Št. 847
okr. s. sv.	Ka razširjeni trorazredni ljudski šoli v Toplicah namestila se bode druga uči-
teljska služba s 450 gld. letne plače. Prošnje naj se postavnim potom vlagajo pri podpisanem uradu do 1 8. j anuvarja 1 888 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem v 28. dan decembra 1887. 1. _Št^941_
okr. š. sv.	Na trorazrednici v Semiču bode se tretja učiteljska služba z letno plačo 400 gld.,
stalno, ali pa začasno namestila. Prošnje naj se oddajajo do 20. januvarija 1888 pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji v 27. dan decembra 1887. 1.
Št. 942
okr. š. sv.	Na enorazrednici v Preloki bode se služba učitelja in voditelja stalno, ali za-
časno namestila. Letna plača 450 gld., doklada 30 gld. in prosto stanovanje. Prošnje naj se oddajajo do 2 0. prosinca 1 8 88. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svdtu v Črnomlji.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji v 27. dan decembra 1887. 1.
_ _ Denašnjo številko „Učiteljskega Tovariša" smo poslali vsem onim naročnikom, kateri so bili dozdaj naročeni, a se za letošnji list še niso oglasili. Uljudno tedaj prosimo, da se vsak, kdor list želi nepretrgano vzprejemati, oglasi vsaj do 28. t. m. Prihodnjo številko bodemo poslali samo naročnikom.
Uredništvo in upravništvo.
Odgovorni urednik Andrej Praprotnlk.
Tiskar in založnik J. R. Milic.