Conto corrente con la posta.
Qonto
PEBBRAIO 1927
(R1VISTA MENSILE).
GOSPOno^HI LIST
List izhaja enkrat na mesec -Stane za celo leto 12 lir, za po. leta 61., posamezna številka 1 liro.
eto VI.	Štev.	2
Februar 1927
:: Upravništvo in uredništvo ::
V	GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
VSEBINA:
Zidajmo, a nikar ne rušimo! (Doktorič David.)
Živinoreja in živinozdravništvo: Kuž* žni katar nožnice (dr. Ravnik.)
Mlekarstvo: Preizkuševanje mleka (A. Pevc).
•Sadjarstvo: O zimskem škropljenju sadnega drevja (J. Ušaj). Razdeljevanje mladih murvinih drevesc. Domača gno* jila za sadno drevje (I.). Kodravost na breskvah (inž. Pegan).
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Gojite svi* loprejke. (I.). Modra galica in žvepla.
Vinogradništvo in kletarstvo: Vino in
njegova hranilna vrednost.
#
Zadružništvos Čuvajte se visokega obrestovanja! Novi zakoni za posojilnice. Po občnem zboru. Trgovska licenca za naše zadruge.
Splošno gospodarstvo: Amerika in njeno kmetijstvo (F. Magajna).
Čebelarstvo: To in ono o maticah (P. Angelus). Vpliv starosti satja na barvo medu.
Tržni pregled.
Vprašanja in odgovori: št. 6:	Kako
ozdravimo »smetljive« krave? št. 7: Za* kaj krava liže? št. 8: Kakšen naj bo pro* stor za sladko krmo, kako pravilno pri* pravim sladko krmo? št. 9: Kako odstra* nim iz njive plevel ocet (mleč)? št. 10: Kako naj cepim bilfe predno jih vsadim? št. 11: Kdaj je najboljši čas za sekanje borov?
Gospodarski drobiž: Ali moramo po* habljeno matico odstraniti? Računi. Upo* raba kartonov v panjih. Nabirajte cepiče! Liktorsko posojilo. S Kobariškega. Ali smemo zaležen sat na glavo v panj po* staviti? Končnice panjev prepleskajmo. Kako spravimo sate z obnožino?
Listnica uredništva: Inž. S.: Vsled po* manjkanja prostora nismo mogli priob* čiti, pride na vrsto pozneje- Prosimo vse g. sotrudnike, da nam pošljejo prispevke najkasneje do 25. vsakega meseca, da bo list pravočasno izšel. Od vseh strani nam prihaja vedno večje število gospodarskih vprašanj. Na vse ne moremo odgovarjati v Gospodarskem listu, ampak odgovori* mo vpraševalcu pismeno. Opozarjamo pa naročnike, da bomo odgovorili v prihod* nje samo tistim članom, ki bodo tekom februarja plačali list. Tudi tistim ne mo* remo odgovarjati, ki Gospodarski list »berejo pri sosedu«. Kdor želi brezplač* nih nasvetov od Gospodarskega lista, naj ga podpre z naročnino.
Listnica uprave: Precej naročnikov se je odzvalo našemu pozivu in poslalo na* ročnino za Gospodarski list. Posebno nas veseli veliko število novih naročnikov, kar dokazuje, da je lisr med našim kmetom priljubljen. Vendar je še mnogo sta* rih naročnikov, ki niso poravnali naroč* nine. Te poživljamo, da nam na vsak na* čin poravnajo naročnino tekom tega me* seca. Kdor bi se našemu povabilu ne od* zval ne bo dobil več marcove številke. Zakaj brez potrebe odlašati s plačanjem in čakati na opomine? Čimprej storiš svojo dolžnost, boljše je.
KILO
mam*u <bruh> ■■■
ozdravite zanesljivo s patentnim pasom ki ga prodaja
parfumeria E. GRflFUtlN
nasproti Trgovskega doma
Restauracija Central
Gorica -Corso 6. Oerdi - Gorica
poslopje Centralne posojilnice na dvorlifiu
Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev.	Lastn|ca
Postrežba točna. Josipina Podgornik.
PRISTNI
ROPIHOVEC!!
dobite oedna v Dornberp
pri ..Zadružni žganjekuhi"
Kmetovalci in vrtnarji,
Pozori
SEMENA
m,
m
m
*
•d«
«1
4»
m
'm
m
vrtna in cvetlična, poljska in travniška, dobite najboljše kakovosti in po kon-kurenčnih cenah le pri tvrdki
VIHOflGRilRia
v Gnrici Piazza Ifittoria
(Travnih) št. ¥
m
m
m
m
#<
4i
m
M
S
4i
Istotam dobite tudi razne kmetijske, sadjarske, mlekarske, kletarske in čebelarske potrebščine, Zahtevajte cenik!!!
Lastnik
JUST UŠAJ
enotehnlk In agronom
Trgovina
manufahturnega blaga in izgotovljenih obleh
Andrej Mavrič
Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica
JI
FURLANI ALOJZIJ
SODAR
GORICA - VIA ASCOLI 23
razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
|| fllbergn-Historante IHflHZIM
CORSO VERDI št. 1
POZORI
POZOR!
Največje shajališče deželanov. Domača kuhi* i:ja. — Ciorka in mrzla jedila. — Pristna domača vina: briška, vipavska in kraški teran ter domače ž<;anje. — Prenočišča. Hlevi za živ.ino. — Dvorišče za vozove.
Restavrater ALBERT TREVISAN.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L IHIEHIH10L3fl
špecijalist za ustne in zobne bolezni
ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od 3. do 5.
Naša zavarovalnica proti požaru
,,1’UMIOH,,
Ravnili Avgust - Gorica
Via B a r z e 11 i n i štev. Z 1. nadstropje, gg
JAKOB ŠULIG01
URAR IN ZLATAR G0R1CR - Via Carducci št. 19
(Gosposka ulica)
Zaloga najboljših švicarskih ur „ UNION “ in „ ALPINA"
Največja zaloga vseh drugih ur z jamstvom 2 leti časa po najnižjih cenah.
ZLATI JELEN
HOTEL in RESTAVRACIJA
shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida.
ODLIKOVANA
TVRDKA
IVAN TEMU
VIA CARDUCCI 6 GORICA
Nožarna
Nožarna
V	zalogi se nahajajo hrivne priprave znamke »G1LETTE«, rezila tudi brusim. — NOZAR* NICA »SOLINGEN«. V delavnici so nameščeni delavci specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. itd. PRODAJA TUDI TOALETNE PREDMETE. V zalogi se nahajajo najboljše pristne in garantirane bergamaške osle za bru* ■ ,’enjc kos. Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov: nožev, Škarij, britev, brivnih nožev, najelcgantnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil. — BRUSI brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške nože, kakor tudi razne druge nože in rezila. POSEBNOST: žepne električne žarnice iz najboljših tovarn. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI!
m
Dober, zdrav in zajamčeno pristen
jugoslovanski krompir
bo začela uvažati začetkom marca
ZADRUŽNA ZVEZA V GORICI
Semenska ajda, ki jo je lani nabavila za svoje članice Zadružne zveza, se je obnesla zelo dobro. — Pošljite tudi letos čimprej naročila.
Angleško modro galico, nemško modro galico, italijansko modro galico, prodaja
ZADRUŽNA ZVEZA V GORICI
Tam se dobi tudi žveplo vseh vrst!
Uporabi j ajte
Superfosfat, Kalijevo sol, Čilski soliter, Orehove tropine.
R
Como corrente con la posta.
FEBBRAIO 1927
(RIVISTA MENSILE).
G0SP0D9RSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61., posamezna številka 1 liro.
Leto VI.	Štev.	2
Februar 1927
:: Upravništvo in uredništvo ::
V	GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
Doktorič David.
Zidajmo, a nikar ne rušimo!
Na našem zadnjem obenem zboru je povedal g. župnik Jože Abram nekaj krepkih misli, ki jih želimo poklicati danes v spomin elanom naših mlekarn.
Vsaka naša ljudska ustanova nam mora biti sveta! Naša goriška Zadružna zveza vrši že čez 20 let med našim ljud* stvom važno gospodarsko, družabno in nravno nalogo. Kdor izmed naših krvnih bratov dela proti njej, dela proti lastnim bratom in vrši s tem hudičevo delo, efialtstvo, izdajstvo. Zgodovina bo izre* kla svojo sodbo o ljudeh, ki so v najkri* tičnejših časih izdajalsko udrihali po svojih lastnih bratih.
Koj leta 1918, ko je vojna vihra utih* nila v naši deželi, je naša Zadružna zveza zbrala okrog sebe može, ki so od tedaj neprestano opominjevali ljudstvo k razumnemu gospodarjenju, ga pouče* vali in podžigali k skrajnim naporom, da povzdigne svoje domove in z njimi svoje gospodarstvo iz razvalin.
Ti možje so ljudstvo opozorili že ta« krat na važne gospodarske spremembe. Pred vsem so skušali našim gospodarjem dopovedati, da je odslej najvažnejši vir dohodkov živinoreja, vsled česar da ji je treba posvečati največ pozornosti. Le čitajte, kaj so pisali razni možje v pr* vem letniku našega Gospodarskega lista o tem vprašanju. Ze takrat so skušali do* povedati našim živinorejcem, naj se or* ganizirajo v zadrugah, posebno v mlet karskih zadrugah.
Samo z namenom, da bi pripomogla k
uspešnejšemu razvoju tega potrebnega pokreta, je naša goriška Zadružna zveza sedaj dve leti prevzela organizacijo mle* karstva. Lotila se je tega vprašanja koj od kraja pri najkočljivejši točki, pri od* daji masla.
S svojim odločnim nastopom je izpod* rinila kmalu razne izkoriščevalce, dvig* nila ceno masla v mlekarni in jo v isti meri znižala na tržaškem trgu, ker se je zadovoljila z malenkostno razliko in ho* tela na eni strani koristiti našemu živi* norejcu, na drugi strani pa pridobiti trg.
Zadružna zveza je bila edina in mo« gočna zastopnica našega gorskega živi* norejca in trgovci, ki so hoteli in morali imeti naše maslo, so se morali pogajati z njo.
V	tej edinstvenosti je naša sila in na* ša moč!
Kdo skuša zmanjšati to našo silo? Na* ši lastni ljudje.
Kdo bo imel škodo od tega, če se Za* družna zveza umakne? Naši ljudje, ker nikdar več ne bo nihče več zastopal njih koristi tako kot naša goriška Zadružna zveza.
Kdo bo imel korist od tega, če naša Zadružna zveza opusti organizacijo te važne panoge? Tržaški in drugi trgovci, zasebni in »zadružni« špekulanti, ki bo* do delali z našimi mlekarnami, kar bodo hoteli, ker bodo ovce brez pastirja.
Prihodnjič bomo povedali morda kaj več.
se
		
	Živinoreja in živinozdravništvo	
Dr. Ravnik:
Kužni katar nožnice.
Pod imenom kužni katar nožnice (spo? lovil) se razume kronično, nalezljivo bo? lezen goveda, katero povzroča kužnina, streptokokus nazvana. — Bolezen spo? znamo po tvorbi malih mozolj cev v na< hodno nabrekli in vneti sluznici nožnice.
Na evropski celini je ta bolezen med govejo živino zelo razširjena vendar se zdi, da ne povzroča one gospodarske ško? de kot se ji pripisuje, vsaj ne neposredno. Splošno se je prej domnevalo, da je kuž* no zvrgavanje in sterilnost (jalovost) krav in junic posledica te bolezni.
Novejša raziskavanja pa so prisodila prav malo verjetnosti tej domnevi; isto se lahko reče tudi glede zmanjšanja te? lesne teže in znižanja produkcije mleka.
Okužen je.
Redno se vrši okuženje pri skoku, red« keje pri dotiku zdravih krav z bolnimi; dalje potom stelje, ki je onesnažena z izcejo bolne živali, z gnojem ter s hlev? skim orodjem. Žival se okuži nadalje z roko človeka, ki se je prej dotaknil spo? lovil bolne krave ali junice. — Biki tem lažje bolezen prenašajo, ker obolijo tudi sami in obdržijo v spolnem delu kužilo, ki ohrani tam dolgo časa svojo virulent? nost (strup). Biki se torej tudi okužijo in sicer pri skoku, vendar ne t?ko pogosto in le v lahki obliki: niso več živahni in voda gre pogosto od njih. Tudi pri njih opažamo kot proso velike mozoljčke in sluznognojni iztok, toda le izjemoma; včasi se vidi pri skoku tudi krvavenje.
Mlada krave oz. junice ter sploh živali z občutljivo nožnično sluznico, obolijo lažje, prej in v hujši obliki kofstaro go« vedo. Bolezen se-le izjemoma pojavi pri kravah, ki so prekoračile 10. leto. Konji, ovce, prašiči in koze so proti tej bolezni imuni t. j. bolezen se jih ne prime.
Znaki bolezni.
Po okuženem skoku se pojavijo prvi znaki navadno v 3 ali 5 dneh (tako zvana doba inkubacije), včasih pa že v 24 urah.
Bolezen je zelo nalezljiva, njen potek je kroničen in zdravitev težavna. Značil? ni znaki te bolezni so: nabreklost nož« niče in sramnice, bolest in rdečica nož? nične sluznice in limfatičnih foliklov, končno sluznognojni tok iz nožnice. Lim? fatični folikli se pojavijo kot mozoljčki, v velikosti prosenega zrna, v začetku temnordeči, včasih krvaveči, pozneje svetlordeči. gladki in trdi. Posejani so ob straneh nožničnega preddvora, največ v bližini jezička.
Splošno zdravstveno stanje živali ni spremenjeno in njena telesna tempe? r atu ra je navadna, le zvišana dražljivost nožnične sluznice povzroča, da žival po? gosto pušča vodo ter se sili k odpravlja? nju blata. Večkrat živa! menca z repom ter stopica sem in tja. Hoja je trda in hrbet včasih zakrivljen. Le izjemoma je zmanjšan apetit in prežvekovanje ter s tem znižana produkcija mleka.
Diagnoza.
Za pravilno diagnozo kužnega katarja nožnice odloča največ kužni značaj obo? lenja in razvoj malih mozoljčkov (to so nabrekli limfatični folikli) v zvezi z vne? tjem sluzne kožice, in sluzno?gnojna iz? ceja iz nožnice. Sami mozoljčki zase niso merodajni za obstoj kužnega katarja, ker se ti lahko pojavijo tudi pri drugih vne? tj ih nožnične sluznice. Često vidimo mo? zoljčke pri sicer zdravi kravi: po napor? nih vožnjah v vročem poletju, v zaduhlih hlevih, po draženju sluznice (trenje); enako vidimo mozoljčke tudi pri kuž? nem zvrgavanju.
Pogosto so zamenja kužni katar nožni? ec s kužnim izpuščajem. Razlika obstoji v zvišani temperaturi (vročica) ter v ve? likosti mehurčkov, ki so pri kužnem iz? puščaju veliki kot leča oziroma grah.
Slednjič so podvržene kužnemu izpušča« ju tudi ovce, konji in prašiči, kar ne opa« žarno pri kužnem katarju. — Tudi pri kužnem zvrgavanju nastopijo nekaj dni pred storitvijo mehurčki na sluznici nož* nice, toda kmalu izginejo.
Razmerje med kužnim katarjem nožnic, kužnim zvrgavanjem in neplodnostjo.
Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da povzroča kužni katar spolovil zvrgava* nje. Vzrok temu je bila sorodnost obeh bolezni. Vendar je zdaj gotova stvar, da je vzrok zvrgavanju neke vrste kužilo (Bang*bacil).
Tudi jalovost goved se je stavila v tes« no zvezo s kužnim katarjem spolovil. V tem oziru igra kužni katar le neznatno vlogo, kajti pretežno večino slučajev ja; lovosti povzročajo beli tok, zvrgavanje in vnetje maternice. Vnetje maternice pa je mnogokrat posledica kužnega zvrgavanja in zadržavanja trebila.
Odvračanje bolezni.
Neprecenljive važnosti je pregledova« nje nanovo kupljene živali, posebno tam, kjer je ta bolezen razširjena. Potrebno je v gotovem razdobju zdravniško preiska« nje in zdravljenje okuženih živali. Brez* pogojno se mora izključiti od prodaje govedo z belim tokom in tvorbo mozoljč* kov. Stroga preiskava plemenskih živali pred skokom, v sumljivem slučaju se mora kritje opustiti. Dalje je koristno temeljito razkuženje (gorka 10% razto« pina sode ali pa apnena voda) hleva. Po« sebno moramo paziti na razkuženje ka« nala za odtekanje gnojnice iz hleva. Na* dalje razkužimo vso posodo, ki jo rabimo in tudi ljudi. — Zdrave živali naj se lo« čijo od bolnih, da se prepreči možnost okužitve. Umevno je, da je neobhodno potrebno čiščenje in razkužitev spolnih delov krave in bika. Kravi razkužimo tudi gornji del repa. Krava ki je bila kužno bolna, bi se smela peljati k biku edino z živinozdravniškim spričevalom.
Držanje teh navodil je neobhodno po« trebno, kajti le na ta način se zamore preprečiti hudo razširjanje kužnega ka« tarja.
Zdravljenje.
V	krajih, kjer je kužni katar na spolo« vilih zelo razšiijen, naj pregleda včasih gospodar krave in junice, da se prepriča o zdravstvenem stanju živali. Ako opazi na spolovilih prej omenjene izpremembe, naj nikar ne odlaša z zdravljenjem, sicer bi bil pozneje vsak trud brez pomena. V dvomljivih slučajih naj pokliče živino« zdravnika, ki naj razsodi, je«li umestno zdravljenje ali ne.
Kot mazilo služi: lchthyol, Bissulin v 10% koncentraciji (glej »Gospodarsko čitanko 1925«),
Kot prašek uporabljamo 4 dele galuna in 1 del borove kisline.
Predno uporabljamo eno izmed nave« denih razkužilnih sredstev, je priporoč« ljivo, najprej izprati zunanje dele spolo* vil (sramnico) in potem nožnico z 1% mlačno raztopino sode. S tem odstranimo tam nabrane izločke. V to svrho vzame« mo ne pretrdo kavčukovo cev, s pomočjo katere spravimo v notranjost spolovil približno 5 1 razkužila (n. pr. 1% lizolove raztopine). Ko to izvršimo, vtaknemo v nožnico zamašek iz bombaževine (vate), ki je bil namočen v poljubno izbranem razkužilu. Zamašek mora tesno prile« gati k nožnični steni do naslednjega dne.
Biku očistimo spolni del z mlačno mil« nico in razkužimo z razredčenim razku« žilom (1% lizol), najboljše tik pred sko« kom.
Da oplojenje pospešimo, je ugodno pred pripustom k biku izprati kravi nož« nico z mlačno 2% raztopino bikarbonat« ne sode.
Opomba uredništva: Poživljamo živi* norejce, da nastopijo z vso vnemo proti širjenju kužnega katarja, ki se je v tako ogromni meri razpasel po naši deželi. Predvsem so dolžni velike opreznosti lastniki bikov. Vsaka spuščevalnica bi morala imeti na razpolago vsa potrebna razkužila in razen tega bi moral biti last« nik bika natančno poučen o načinu raz* kuževanja. Dosedaj se je ta bolezen sko« ro nemeteno širila po deželi. Vsled zane« marjenega kužnega katarja oslabela živi*
na je dobila še razne druge bolezni in število jalovih krav in kužnega zvrgava« nja se je večalo iz meseca v mesec. Tudi naše mlekarne so vsled te bolezni oziro« ma vsled njenih posledic in vsled drugih kužnih bolezni ki so se pridružile katarju na spolovilih, zelo prizadete. Krave se
nočejo ubrejati in kljub temu izgubljajo mltko. Nujno poticbno bi bilo, da bi na« šemu ubogemu kmetu tudi oblasti prisko« čile na pomoč in zajezile širjenje te bo« lezni, ki povzroča ne samo veliko mate* rijelno škodo poedincem, ampak tudi ne* precenljivo narodnogospodarsko škodo.
	Mlekarstvo	
		
		
A. Pevc:
Prei2;k:iaševarije mleka.
2. Določanje kisline.
Določanje kisline v mleku je v naših mlekarnah doslej zelo malo razširjeno. Vendar je kislina zelo važen činitelj, od katerega je odvisna trpežnost mleka pri odpošiljanju, enoličnost in trpežnost masla ter enoličnost testa pri sirih.
Mlekarne, ki se nahajajo v toplih južnih krajih ali ki so podvržene vpli« vom južnih vetrov, bi si morale pred« vsem omisliti vse potrebno za redno preizkušanje kisline mleka.
Kislino mleka določamo ali približno ali natančno. Proučimo oba načina:
1.	Približno določanje. Naj* boljša in najbolj razširjena je danes ali-zarolova preizkušnja po Morresu (ke« miku na mlek. šoli v Friedlandu na Če* škem). Alizarol je rdečerjavkasta teko* čina in predstavlja 68% alkoholno raz* topino, nasičeno z alizarinom, torej na« vadni špirit s 90—95% alkohola se raz« redči z vodo na 68" po Trallesu in doda nato toliko alizarina (rumenorjavkasto barvno testo, Dioxyantrachinon, C,4 Hlt 02 [OH.,]), da ostane na dnu komaj še vidna usedlina. Večje mlekarne lahko alizarol same pripravljajo, manjše pa ga kupijo v na jbližji lekarni.
V	daljšo stekleno, takozvano »rea« genčno« cevko zlijemo enako količino alizarola in mleka. Mleko spremeni bar« vo in postane ali rdečkasto (zdravo), ali rumeno do rjavega (kislo), ali vijoliča«
sto (alkalično, lužninsko). Če je zmes ostala povsem raztopljena ali če ima ko« maj vidne kosmiče sesedene sirnine, je bilo mleko zdravo, če pa so sirninski kosmiči debelejši ali če je celo mleko povsem zgrizeno, je mleko kislo. Cevke morajo biti pred uporabo ali suhe ali oplaknjene s špiritom; z vodo oplaknje« ne bi razredčile alizarol in preizkušnja bi ne pokazala prav. Začetniki naj si na« bavijo barvno tabelo pri Zadružni zvezi v Gorici ali pri tvrdki Dr. N. Gerber’s C.o, Leipzig, da po nji ugotovijo odgo« varjajočo kislinsko stopinjo mleka. Ko smo nckolikokrat delali s tabelo, nam barve ostanejo dobro v spominu in lahko izhajamo brez nje.
Alizarolova preizkušnja je važna pov« sod tam, kjer prinašajo člani mleko že od dveh ali celo treh molž zmešano v mlekarno. Preveč nakisano mleko mora« mo v tem primeru ločeno zbirati in lo« ceno posneti, ali ločeno nevtralizirati in pasterizirati, da ne skvarimo ž njim vse« ga mleka. — Najboljše pa je, če tako mleko članu zavrnemo. S pripravo za avtomatično odmerjenje alizarola in mleka lahko vršimo vse preizkušanje ta« ko hitro, da sprejemanja mleka prav nič ne zadržujemo.
Iz stališča varčnosti preizkušamo vendar z alizarolom le ono mleko, ki se zdi izurjenemu okusu in nosu mlekarja kislinsko sumljivo.
2.	Natančno določanje. V praksi ga uporabljamo le za ugotovitev kisline n. pr. v jarinu za pasterizacijo ali za posnemanje zbranega mleka, dalje za ugotovitev kisline v mleku, ki je do* ločeno za sir in v zreli smetani, ki jo ho* čemo dati v pinjo. Natančno določamo kislino v sirotki, ki je puščena za kuha* nje skute (»kadar skuta nagaja«). Sirotka za skuto imej 12—13" kisline po Soxhlet* Henkelu; prekislo otopimo na to kislin* sko stopinjo s pridatkom apnenega bele* ža; presladko moramo s pridatkom več* je količine kisave okisati. Le v znanstve* ne svrhe ali pri bolnih kravah se ugo* tavlja natančna kislina mleka posamez* nih živali ali posameznih donašalcev. Koliko denarne škode bi si odvrnile mle* karne osobito v poletnih mesecih, če bi redno ugotavljale kislinsko stopinjo mleka! N. pr. že nakisano, za površen okus še povsem sladko ali za izurjen okus le neznatno dvomljivo mleko pa* sterizirati je zelo iluzorno (v dobri veri izvršeno) delo. Pod učinkom napredu* joče kisline nekoliko se zakrknjujoči sirninski drobci se vsled toplote še bolj zakrknjujejo. Njih rahlo (koloidno) sluznata vsebina se obdaja z nekako tr= do, ultramikroskopično, toda okusu ne* občutljivo kožico, ki preprečuje hiter prehod pasterizovalne vročine v notra* njost drobca in s tem uničenje kislino povzročajočih bakterijev. Tako mleko je treba najprvo s sodo nevtralizirati na 6° kisline po S. H. ali 1.3°/00 mlečne kisli* ne po Dornicu. Na 1 liter navadne vrele vode vzamemo 100 gramov natrijevega hidroksida Na OH ali 135 gramov kalci* nirane sode Na3 CO:i in od take razto* pine 100 cm3 na 100 1 mleka za vsako 1° kisline po S. H. Nato šele mleko pa* steriziramo.
Kislino mleka merimo po količinah na* trijevega ali kalijevega luga, ki so po* trebne, da se vsa prisotna kislina otopi in mleko prične zavračati alkalično (lužninsko); za indikatorja ali oznanje* valca služi fenolftalein, ki naprav* lja v lužninski zmesi rdeče*rožnato bar* vo. in s tem za oko vidno zavračbo. Ko*
ličine porabljenega luga so razni zname* nitejši znanstveniki preuredili v kislin* ske stopinje, ki jih označujemo z maj* hno ničlo zraven številke — torej 1° či* tamo za 1 stopinjo in 20° čitamo za 20 stopinj. Za to majhno ničlo navedemo veliko začetno črko imena znanstvenika
—	torej 15° S. H. pomeni 15 stopinj kis* line po nemških znanstvenikih profesor* ju Soxhlet*u in prof. HenkeLu ali 18° D. beremo 'za 18 stopinj kisline po franco* skem znanstveniku direktorju Dornicu.
Za naše mlekarje je važno poznati kislinske stopinje po Soxhlet*LIenkelu in po Dornicu. Prve predstavljajo najsta* rejši, po vsem svetu znani način določa* nja kisline in druge so za dosego enot* nosti v izražanju mlečne kisline v bo* dočnosti najbolj opravičene ter danes že splošno v rabi v Franciji in v Ameriki. Oglejmo si jih bližje:
Slika štev. 1.
Soxhletov aparat za določanje kisline.
Levo stojalo in v njem zgoraj pipeta za mleko in za fenolftalein; v sredini bireta za lug in pod njo steklenička za mleko; desno steklenica za lug s pneumatiko za polnjenje biretc.
a)	S o x h 1 e t je odmeril 1(X) cm ’ mle* ka in mu dodal 2 cm3 knolftaleina. Nato je prilival lA normalnega luga in sicer tako dolgo, dokler se ni nastala rožnato
rdeča barva ohranila vsaj 2 minuti. H e n k e 1 je vzel le 50 cm3 mleka, rav* notoliko fenolftaleina, % normalnega lu* ga je porabil zato polovico manj. Stevi*
lo	porabljenega luga je množil zato z 2, da so njegove kislinske stopinje enake Soxhletovim. M o r r e s jemlje sedaj le 40 cm3 mleka, doda 1 do 2 cm3 fenolfta* leina in za otopitev kisline uporablja
7,o	normalni lug. 1 cm3 luga odgovarja 1 Soxhletovi kislinski stopinji. Ta način najbolj priporočam našim mlekarnam, ker je V10 normalni lug zelo trpežen in se lahko pripravi ali nabavi na večine* sečno zalogo. V4 norm. lug se kmalu ska* li, postane moten in zato neraben. Po Soxhlet*Henkelu ima sveže namolženo mleko 6 do 8° kisline radi ogljikove kis« line, ki jo vsebuje mleko v vimenu ali se mu primeša iz zraka med molžo. Mie* ko, ki je takoj po molži shlajeno in hranjeno pri toploti pod 10° C, ali pa če je pasteriziramo ali prekuhamo izgubi del ogljikove kisline. Nekoliko nacikano mleko izkazuje 9 do 10° S. H. in mleko z 11 do 13° S. H. se bo pri kuhanju zjed* lo'; samo od sebe se sesede mleko s 27° S. H.
Smetana, sirotka ali slanamurja se kis* linsko preizkušajo na enak način kakor mleko.
b)	D o r n i c določa naravnost količi* no kisline v mleku v °/00 t. j. v tisočin* kah. V ta namen uporablja 7« norm. lug na 10 cm3 mleka ali za silo x/io norm. lug na 9 cm3 mleka ali tudi V10 norm. lug na 10 cm3. Vsaka V10 porabljenih cm3 luga odgovarja lu kisline po Dorni* cu, odnosno enemu miligramu proste mlečne kisline, torej cm3 luga 1 °/00 cc* lotne vsebine mlečne kisline v mleku. Kot indikator služi istotako fenolftalein in sicer 4—5 kapljic na 10 cm3 mleka. Glasom »P. Dornic, Le Controle du Lait« izkazuje sveže, dobro mleko 17 do 20° D, je enako 7.5—9° S. H.; alkalično, bolno mleko 16—14° D.; ali 7—6° S. H. in manj; nakisano mleko 22—25° D. ali 10—11.5° S. H. V splošnem je 1“ S. H. enaka 0.225° D.
Potrebne kemikalije (lug in fenolfta* lein) si pripravljajo večje mlekarne, ki imajo na razpolago precizijsko tehtnico, lahko same. Manjše mlekarne si jih na* ročajo pri svoji centrali, ker sestava mo* ra biti natančna in vedno enaka, a po mojih izkušnjah je isto*normalni lug od vsake lekarne drugačen, tako da nikdar ne vemo prave kislinske stopinje svoje* ga mleka. Za uporabo potrebni fenolta* lein dobimo z raztopitvijo 20 gramov fe* nolftaleina v prašku (bel prah, ki se do* bi v lekarnah) v 1 litru alkohola s 70 do 68° Fr. Tehtanje praška in moč alkohola morata odgovarjati le približno, smemo dati tudi 30 gr fenoltaleina v 80 odstotni alkohol ali špirit. Lug po Dornicu dobi* mo z raztopitvijo 5—6 cm3 natrijevega luga s 40° Be ali 4.445 gramov jedke so* de, Na OH, na 1 liter destilirane ali kon* denzirane (od kondenzacije pare doblje* ne) vode; 90 cm3 tako dobljenega luga mora otopiti 10 cm3 normalne žveplene kisline ali 10 cm3 luga mora otopiti
10	cm3 enakonormalizirane kisline, — kar je treba natančno preizkusiti in po potrebi pridati prešibkemu lugu še sode in premočnemu lugu vode. Za x/: norm. lug vzamemo 10 gr natrijevega hidroksi* da na 1 1 destilirane in za Vi o norm. lug pa 4 gr Na OH na 1 1 vode. N jegova nor* malnost mora biti istotako natančno preizkušena, predno se vzame v upora* bo ali odda v promet, samo natančnost v tehtanju sode (natrija) navadno ne za* dostuje.
Za določanje kislinskih stopinj po Soxhlct*Henkelu ali po Dornicu je vrhu kemikalijev potrebno: 1. bireta (stekle* na cevka) s črticami, ki zaznamujejo de* setinke kubičnega centimetra, s 5 do
10	cm3 vsebine; 2. pipeta za odmerjen je mleka, smetane itd.; 3. steklen ali porce* lanast kozarček, v katerem se odmcrje* no mleko itd. preizkusi in pa steklena palička, s katero se mleko (potem ko je pridan fenolftalein) ob prilivanju luga iz birete do nastopa rožnate barve meša. Vse potrebne priprave za določanje kis* line so tedaj zelo enostavne in poceni in vse skupaj vzame lahko sirar s seboj
tudi na planine. Večje mlekarne si lahko nabavijo boljše, kompletne, navadno precej drage aparate, kakršen je n. pr. na sliki 1.; Soxhlet*Henkelove je dobiti pri tvrdki »Dr. N. Gcrber’s Co., Leip*
D.R.G.M
Slika štev, 2.
Gerber jev aparat za določanje kisline.
Levo bireta za lug, v sredini kozarček z mešalno paličko in desno pipeta za mleko.
zig« in Dornicove pri tvrdki »Chevalier, Pariš 14°, 23 Rue des Mariniers. Stek* lene paličke za mešanje pa so naj« boljše pri tvrdki »Louis F. Nafis Inc. — Chicago — 23 North Desplai* nes Street; imajo barvna polja za pri* merjanje in jamčijo s tem za večjo eno* ličnost glede rožnate barvnosti pri dnev* nem preizkušanju — so patentirane. Bi* reto za lug vzamemo vedno tako, da je na izpuščalnem koncu mogoče pritrditi gumijevo cevko (podobno kakor na sl. 1). vendar zgoraj odprto za vlivanje luL'a potom lijačka (torej ne bireto po sl. 2 na levi strani). Na gumijev nastavek pritrdimo posebno zapiralo iz žice, s ka* terim najlažje urejujemo odtok potreb* ne količine luga. Najboljše je, da si mle* karne naročajo vse potrebno v najpri* mernejši uredbi pri svoji Zvezi.
Navedem naj še pregled najpoglavitnejših, v mlekarski praksi uvaževanih kislinskih stopinj:
Sveže, s siriščem normalno se strjujoče mleko 7 -8.50° S. H. = 15—19» D.
Staromolzno ali žarko*slano mleko 3—6.5° S. H. = 6—13« D.
Novomolzno (mlezva) ali že nakisano mleko nad 8.5° S. H. = nad 19« D.
Dobro mleko v sirnem kotlu večinoma 7.5° S. H. = eea 16» D.
Nezrelo naravno sirišče pod 20° S. H. = pod 45° D.
Srednje krepko sirišče za poleti 30—50° S. H. = 67—112» D.
Močno kislo sirišče za pozimi 50—60° S. H. = 112—135» D. '
Kisava za uporabo 40—70» S. H. = 90—157» D.
Sirotka za kuhanje skute normalno 12—13° S. H. : 27—29» D.
Slanamurja nikdar nad 11—13» S. H. = 24 do 29° D.
Okisovalec (kultura v sirotki) za ementalski sir 40—70° S. H. = 90—157» D.
Okisovalec v posnetem mleku za ementalski sir 80—90“ S. H. = 180—202» D.
Okisovalec za smetano, poltrde in mehke sire največ 43° S. H. = največ 97“ D.
Smetana za maslo, ki naj se vskladišči 12—15" S. H. = 27—33° D.
Smetana za maslo, ki bo v 6. tednih prodano 16—22» S. H. = 36—49° D.
Smetana za maslo, ki bo v 14. dneh prodano 28—34° S. H. = 63—76° D.
Pasterizirano mleko za sir normalno 10° S. H.
22 23° D.
V	založbi Zadružne zveze v Gorici je izšla knjiga mlekarskega inštruktorja
A. Pevca: Sirarstvo.
Priporočamo jo predvsem našim mle* karjem, članom in odbornikom mlekar* skih zadrug. Knjiga obsega 286 strani in je opremljena z velikim številom lepih slik. Člani naših zadrug jo dobijo pri Zadružni zvezi v Gorici, sicer pa je v razprodaji Katoliške knjigarne.
Pošljite naročnino za Gospodarski list. Kdor ga ne plača do konca meseca, ne bo dobil marcove številke.
Pridobivajte novih »Gospodarski list«!
naročnikov za
			Sadjarstvo		
O	zimskem škropljenju sadnega drevja.
Zimsko škropljenje sadnega drevja je zelo važno opravilo, ki ga ne hi smel opustiti noben sadjar. Z njim uničimo vse živalske in rastlinske škodljivce, ki prezimujejo na drevju, kjer čakajo spo* mladi. Med živalskimi škodljivci, ki pre* zimujejo na lubadu in v njegovih raz* poklinah so: krvava uš, cvetoder, šči= taste uši in jabolčni molj. Razven teh se nahajajo na lubadu in pop ju še jajčka od pedica, prsteničarja, cvetnega in pop* kovega zavijača, zlatoritke itd. K rastlin* skim škodljivcem, ki prezimujejo na sadnem drevju pa prištevamo v glav* nem: mah in lišaj, fusikladijum (po* vzroča črne madeže in razpoke zlasti na hruškovem sadu), glivice, ki povzročajo kržljavost listja, zlasti na breskvah in črešnjah in sajasto medeno roso, zlasti na češpljah, glivice raka itd. Vse te na* štete škodljivce in še mnogo drugih, ki jih nisem omenil, uničimo s pravilnim in pravočasnim zimskim škropljenjem sadnega drevja, še predno so se utegnili pomnožiti in zbuditi iz zimskega spanja. Razumljivo je, da je zimsko škropljenje bolj učinkovito kakor spomladansko in poletno, ker ž njim umorimo bolezni in škodljivce že v kali. Zatorej sadjarji, ne odlašajte z zimskim škropljenjem sadnega drevja, ampak izvršite ga še v mesecu februarju, ki je pravzaprav naj; primernejši čas za to delo! Za zimsko škropljenje prideta v glavnem v poštev dve sredstvi, in sicer drevesni karboli* nej in modra galica z apnom. Rabimo jih takole:
Drevesni karbolinej se prodaja pod raznimi imeni, in sicer: antiparassit, dendrin, arborin, ibernol itd. V glavnem se ta sredstva mnos»o ne razlikujejo med seboj, vendar bi jaz dal prednost anti* parassitu, ki ga izdeluje deželni kulturni urad v Tridentu. Antiparassit se rabi že
mnogo let v Poadižju in na Trentin* skem. Tu je, kakor je že splošno znano, sadjereja na višku in k temu je nemalo pripomogla uporaba antiparassita. An* tiparassit rabimo v 5—6% in v 10—15% raztopini v vodi. Prvi odstotki veljajo za breskve, marelice, češplje in črešnje, zadnji, višji pa za hruške in jablane. Po* trebno raztopino napravimo v kaki slabi kadi, ki jo rabimo za napravo raztopine modre galice, nikdar pa ne v kaki taki posodi, ki jo mislimo potem rabiti v druge svrhe, ker les zadobi duh, ki ga ne moremo več odpraviti. Antiparassit vlijemo v vodo, dobro premešamo in s tem je raztopina gotova. Škropimo z na* vadnimi nahrbtnimi in ročnimi škropil* nicami, debelejše veje in debla pa lahko namažemo z večjim čopičem, ki ga ra* bimo’ za belenje hiš. S tem prihranimo tudi na raztopini. Škropilnice moramo no uporabi dobro oprati v topli vodi, ker drugače karbolinej poškoduje vse dele, ki so napravljeni iz gume. Škropi* mo vedno le ob lepem in tihem vreme* nu. Dobro je, če pred škropljenjem z jekleno ščetko ali strguljo dobro očisti* mo drevje od mahu in lišajev, ga obre* žemo in mu odstranimo nepotrebne in suhe veje. Drevesni karbolinej rabimo le pozimi, na vsak način pa prej nego je drevje začelo poganjati, ker bi vsled svoje jedkosti osmodil ozelenelo popje in listje.
Drevesni karbolinej je v toliko bolj učinkovit, kakor modra galica, ker ne pomori samo glivic, ampak tudi mah, lišaje in vse druge živalske škodljivce, zlasti pa krvavo uš.
Modru galica. Modro galico pripravi* mo na enak način kakor za trte. Na 100 kg vode vzamemo 2—3 kg modre galice in ravno toliko živega apna. Če rabimo mesto živega apna ugašeno, ga denemo ha vsak kg modre galice IV2 kg-Škropljenje z modro galico koristi lc
proti glivicam, ne zamori pa živalskih škodljivcev. V toliko je torej antipa* rassit boljši, je pa seveda tudi mnogo dražji.	Just	Ušaj.
Razdeljevanje mladih murvinih drevesc.
Ministrstvo za narodno gospodarstvo je poslalo vsem Kmetijskim uradom okrožnico, s katero zahteva od njih sta* tistične podatke o stanju svilogojstva v vsaki posamezni pokrajini. V krajih, kjer se povzdiga svilogojstva ni posre* čila, želi vedeti ministrstvo vzroke, ki so to zakrivili in sredstvo, ki bi najbolj de* lovalo za udomačen je, razšir jenje in po* vzdigo svilogojstva.
V	zvezi s tem ministrskim pozivom nam sporoča goriški Kmetijski urad, da bo razdelila goriška provincijalna upra* va letošnjo pomlad 10.000 prvovrstnih, eno* in dvoletnih cepljenih murvovih drevesc po izredno ugodni ceni lir 2.10 za drevesce.
Kdor hoče izkoristiti to ugodno prili* ko, naj se prijavi pismeno ali ustno od* seku Kmetijskega urada v Ajdovščini, ali Kmetijskemu uradu v Gorici. Obve* zati se mora, da bo murve nasadil na lastni zemlji. Najmanjša množina, za katero se lahko prijavi, je 25 drevesc, največja 200. Drevesca se bodo razde* ljevala pod nadzorstvom Kmetijskega urada v Gorici, v svežnjih no 25 kosov. Dan razdeljevanja bo sporočen pravo* časno vsem naročnikom. Kdor bi ne pri* šel ob določenem času po drevesca, iz* gubi pravico do njih. Drevesca bo moral vsakdo plačati pri prcjpmu.
Opozarjamo naše kmete na ugodnost in jih poživljamo, naj prijavijo Kmetij* skemu uradu v Gorici ali Ajdovščini, ko* liko murvovih drevesc hi rabili. Pri se* dan jem pomanjkanju dohodkov bi nam gotovo ne škodilo, če bi se oprijeli svi* logojstva, ki nc vzame mnogo časa in da precej dohodka.
Domača gnojila za sadno drevje.
Neštetokrat je že pisal Gospodarski list o veliki potrebi gnojenja sadnega drevja. Kako naj nam drevo rodi obilno
in dober sad, če se zanje popolnoma nič ne zanimamo.
Kdor se ni odločil, da kupi umetna gnojila, naj pognoji drevje vsaj z doma* čimi gnojili, gnojnico ali straniščnikom. Drevje lahko gnojimo celo zimo, kadar nc zmrzuje. Zelo pripraven za to opra* vlo je ravno mesec februar. Starejša dre* vesa prenesejo močnejšo gnojnico in straniščnik, mlademu drevju pa moramo oboje primerno razredčiti. Straniščniku navadno primanjkuje kalija, zato bomo uspeh gnojenja zelo povečali, če dodamo na 100 litrov 2 kg kalijeve soli, kar bo pač zmogel tudi revež. Gnojnica pa vsebuje premalo fosforja, zato ji dodamo na 100 litrov 2 kg superfosfata. Raztresati pod drevesa gnoj, ni gospodarno, ker so iz* gube na dušiku velike. Gnoj uporabimo za njive. Toda pri nas je že tako, gnoj* nico pustimo, da odteka iz gnoja kamor ji drago, mesto da bi jo lovili v greznico, ali vsaj v navadno jamo. Za nakup umet* nih gnojil nimamo denarja, domač gnoj pa zametujemo. Kdor ima devolj gnojni* ce, naj jo uporabi, kdor je nima dovolj, naj pa vzame straniščnik. Lahko zmeša tudi oboje skupaj.	P.
Kodravost na breskvah.
Precejšnje število gospodarjev je pri* šlo lansko poletje v uredništvo »Go* spodarskega lista« vprašat, kako naj se borijo proti kodravosti breskvinih listov. Povedali smo jim, da poleti ni pravi čas za zatiranje kodravosti, da morajo to delo izvršiti pozimi s škropljenjem drev* ja (debla in vej) z mešanico modrc ga* lice in apna. Tudi smo jih opozorili na to, da je dobro sredstvo za omejevanje kodravosti pravilno gnojenje in da je treba nasade breskev, ki smo jih gnojili z navadnim gnojem, prignojiti še z umet* nimi gnojili.
Koliko gospodarjev se je držalo teh naših nasvetov? Sodeč po množini mo* dre galice, ki jo je Zadružna zveza pro* dala v zimskih mesecih, malo, zelo malo. Mnogi izmed njih se bodo spomnili na kodravost šele tedaj, ko jo bodo ponov* no videli na breskvah.
Opozarjamo vse kmetovalce, ki imajo večje število breskev in so lansko' leto na njih opazili kodravost, da je po* trebno proti tej bolezni dvojno škrop* ljenje s 3% bordoško mešanico (razto* pino modre galice in apna). Prvič po* škropimo breskve ko odpade listje, dru* gič pa predno' se začne popje napihovati.
Poškropiti moramo do dobrega deblo in vse veje. Raskava debla najprej očistimo in potem poškropimo. Debla in debelejše veje lahko namočimo s čo* pičem, tanjše veje pa poškropimo s škropilnico kot trte. Kdor ima večji na* sad breskev, naj ne pozabi tudi na pra* vilno in zadostno gnojenje, inž. Pegan.
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Gojite sviloprejke!
Ni je stvari, ki bi jo človek dandanes zavrgel če mu nosi le količkaj dohodka. Dohodek, to je beseda za katero se bo* rimo, vse naše težnje in vse naše strem* ljenje gre za tem, da si pridobimo kar največ dohodkov, vsaj toliko, da bomo krili svoje potrebe. Naša slaba navada je, da smo pri iskanju novih dohodkov zelo neokretni. Mislimo na Francijo, na Bosno, na Ameriko, Avstralijo in Bog ve na kaj še vse. Mimo nas pa grejo neopa* ženo stvari, ki bi nam lahko dale lep do« biček, če bi jih znali izkoristiti. Ena taka stvar, ki tvori važen dohodek it ali jan* skega kmeta in ki se med nami nikakor ne more vkoreniniti, je svilogojstvo. Go* jenje sviloprejk je sezonsko delo, ki traja le malo časa. Tudi stroškov nimamo ž njim velikih, če smo le pravočasno skr* beli za nasaditev zadostne množine mur* vovih dreves, kar je predpogoj za uspeš* no gojenje sviioprejk. Kdor mora murvi* no listje drago kupovati, ne bo delal ve* likih dobičkov.
Kaj pa potrebujemo za gojenje svilo* prejk?
Predvsem potrebujemo dobrega in za* nesljivega semena, ki ga prodajajo razne od vlade priznane tvrdke. Predno kupi* mo seme (jajčeca) sviloprejke, posvetuj* mo se s kakim človekom, ki že več časa goji sviloprejke, oziroma s strokovnja* kom ki nam bo svetoval, kam naj se obrnemo za seme. Dalje potrebujemo primeren prostor, to je svetlo, zračno in čisto sobo, v kateri je peč. Za 1 ončo (25
gr) semena moramo imeti sobo 6 m dol* go, 6 m široko in 3.20 metre visoko. Na eno ončo semena pride 35 do 50 tisoč jajčec. Povprečen pridelek iz 1 onče se* mena je okrog 50 kg bub (22.500 do
45.000	kosov). Gosenice, ki so se izvalile iz 1 onče semena potrebujejo v prvih 5 dneh (do prve prelevitve) 3 kg murvo* vega listja. V dobi od prve do druge pre* levitve (3l/i> do 4 dni) 9 kg listja, od druge do tretje, to je 4V2 dni, 30 kg listja, od tretje do četrte (5V2 do 6'/^ dni) 90 kg listja. Od četrte prelevitve do za* bubanja, to je 7Va do 8V2 dni pa potre* bujejO' gosenice celih 630 kg listja. Vsega skupaj potrebu jejo gosenice izvaljene iz ene onče semena, okrog 760 kg murvo* vega listja. Njih popoln razvoj do za* bubljenja, traja 28 do 33 dni. Naj nave* demo še množino listja, ki nam ga lahko da posamezna murva.
8 let	stara	murva	da	2	kg	listja
9 let	stara	murva	da	4	kg	listja
10 let	stara	murva	da	7	kg	listja
11 let	stara	murva	da	17	kg	listja
12 let	stara	murva	da	30	kg	listja
15 let	stara	murva	da	41	kg	listja
Iz prej navedenih podatkov izraču* namo, koliko gosenic lahko držimo v go* tovih prostorih in koliko jih lahko pre* hranimo z razpoložljivo množino murvi* nega listja.
Ni nobenega dvoma, da bi bilo gojenje sviloprejk za našega kmeta velikega pc* mena, posebno v goriški okolici. Danes, ko na vse strani stikamo za dohodki, ko tarnamo, da ni denarja od nikoder, ali bi
ne bilo pametno, odločiti se v današ« njem, za gospodarstvo kritičnem času za gojenje sviloprejk? Naša navada je, da smo pri vsaki novi stvari nezaupni. V tej stvari naše nezaupanje ni na mestu. Saj vidimo v naši neposredni bližini, v Fur« laniji, kako veliko korist lahko prinaša kmetu gojenje sviloprejk. Zanimajmo se za to važno pridobitveno panogo, izkori« stimo predvsem ponudbo goriškega Kme« tijskega urada in priglasimo se takoj za nakup mladih murvinih drevesc, inž. P.
Modra galica in žveplo.
Bliža se čas, ko mora vinogradnik rui« sliti na naročbo modre galice in žvepla. Poživljamo vse zadruge in posameznike,
Vino in njegova hranilna vrednost.
Ali ima vino kako vrednost kot ljudi ska hrana, ali je samo otrov, ki polago« ma razjeda in zastruplja človeško telo, dokler ga ne uniči popolnoma? Kočiji« vo je razpravljati o tem vprašanju, ker mnogokrat človek ne doseže tega, kar je hotel, ampak ravno nasprotno, posta* ne nehote in proti svoji volji zagovor« nik in patron pijancev. Toda pustimo vse »zakrknjene« pijančke pri miru, njih ne bo spreobrnila nobena beseda, tudi pridiga ne. Naša beseda velja tistim, ki niso sicer zakrknjeni, vendar pa včasih radi pregloboko pogledajo v kozarec.
Sloviti biolog A. Gautier, profesor na medicinski fakulteti v Parizu, pravi v svoji razpravi o ljudski prehrani, da sledi iz vsestranskih raziskovanj mno« gih strokovnjakov, da je alkohol, zavžit v toliki meri, da ga telo lahko izkoristi, za človeka izvrstno hranilo, ki mu da v primeri s svojim številom kalorij zelo mnogo energije. Z drugimi besedami in bolj po domače bi rekli: zmerno zaužit alkohol telo dobro izkoristi. Alkohol v vinu predstavlja torej za človeka hrano, to pa le v tem slučaju, če ne presega
da takoj prijavijo, koliko modre galice in žvepla bodo potrebovali. Pri naročilu naj navedejo razen množine tudi vrsto galice in žvepla.
Zadružna zveza bo imela letos na raz* polago tri vrste modrc galice: italijan« sko, nemško in angleško. Nemška mo< dra galica bo okrog 10 lir dražja od do* mače, angleška pa celih 30 lir. Žvepla bodo v zalogi 3 vrste: ventilirano naj* boljših vrst, dalje žveplo s 3% modre galice in pa surovo žveplo, ki bo skoro za polovico cenejše od prvega. Želimo, da se po možnosti vse zadruge osebno oglasijo z naročili v Gorici, da se na« tančno pogovorimo o cenah in pogojih dobave. Zadružna zveza v Gorici.
zavžita količina 1 gr na vsak kg telesne teže človeka. Na 70 kg težkega moža torej približno pol kozarca. To svojo trditev opira Gautier na ndatke raznih znanstvenikov, kot so n. pr. Botliinder, Albertoni, Rossi, Stressman, Hedon, Roos itd.
Profesor Roos pravi, da je vino pre« cej važen činitelj v ljudski prehrani, ker dobimo v njem energijo (moč), potreb« no za proizvajanje dela, mnogo cenejše kot v marsikateri drugi hrani. Enako trdi tudi znani biokemik Stoklasa, pro« fesor na tehnični visoki šoli v Pragi, da je alkohol, zavžit v majhnih količinah, izvrstna hrana za človeka, ki dela, po« sebno za delavca. Predpogoj je torej, da človek dela, ker le v tem slučaju telo lahko izkoristi alkohol. Pri ljudeh, ki sedijo v zakajenih, malo zračnih gostil« niških prostorih, se alkohol nabira v te« lesu. Pijančevo kričanje in razbijanje ni nič druzega kot stremljenje telesa, iz« nebiti se preobilnega alkohola. Profesor Stoklasa sklepa sledeče:	Hrana, ki jo
človeško telo sprejme v kri, sc porabi deloma za tvorbo nove telesne snovi, deloma pa se razkraja( izgoreva) in
Vinogradništvo in kletarstvo
osvobodi na ta način v sebi skrito ener* gijo v prid telesa, ki jo vporabi. Končni produkt tega razkrajanja je ogljikov dvokis, ki ga izdihavamo skozi pljuča in voda. Predno pa preide hrana v eno« stavne oblike ogljikovega dvokisa in vo* de, se spremeni med drugim tudi v pre* hodno obliko alkohola. Alkohol torej za telo ni strup, če ni v njem nakopičen v prevelikih množinah, ker se v telesu tvori vedno in vedno pri razkrajanju (gorenju) ali kot pravimo z znanstvenim izrazom, pri dissimilaciji.
Toda pustimo ta znanstvena razmo* trivanja in poglejmo rajši, kako velika je pravzaprav hranilna vrednost vina. Po podatkih Gautiera mora nuditi hra* na delavcu, ki sedi in opravlja lahka de* la, 2.500 kalorij dnevno: delavcu, ki o* pravlja težka dela pa približno 4.500 ka* lori j. Če vzamemo, da spije poljedelski delavec pri težkem delu 2 litra vina na dan, dobi z vsakim litrom 9 odstotnega vina 72 gramov alkohola in nekaj male*
Čuvajte se visokega obrestovanja!
Zadnjič smo opozorili v članku »Vprašanje denar ja in naše zadruge« na deflacijo, ki jo hoče vlada na vsak način doseči, da se ozdravi gospodarstvo itali* janske države in italijanskega naroda.
Danes že lahko pokažemo, kako se uresničujejo naša predvidevanja tudi v zadružništvu naše dežele. Prejemamo dopise od naših posojilnic, kjer nam to* žijo:	Sosedna	posojilnica je dvignila
obrestno mero, zato smo prisiljeni sto* riti isto tudi mi, da preprečimo dviganje od strani naših vlagateljev.
Denar je postal redek v naši deželi in vsled tega se je pričela silno nezdrava špekulacija z obrestmi. Kdor je kakor* koli že prisiljen si iskati denarja, je pri* pravljen plačati tudi visoke obresti, sa*
ga ogljikovih vodanov. V dveh litrih to* rej skupno 1168 kalorij, to je približno
1	četrtino vsega, kolikor jih potrebuje. Seveda izkoristi delavec vse vino le te* daj, če ga pije v večjih presledkih.
Kakor vidimo iz navedenega, ima tudi vino nekaj hranilne vrednosti. Seveda pride ta vrednost v poštev le pri zmer* nem uživanju v manjših množinah. Če bi n. pr. delavec izpil dva litra vina na* enkrat, bi se opijanil in bi naredil svo* jemu telesu mnogo škode, koristi pa no* bene. Alkohol, ki je v telesu preveč na* kopičen, se ne more dovolj hitro vpo* rabiti in v tem slučaju je za telo strup. Vsako čezmerno uživanje alkohola je zato strogo obsoditi, ker si pijanec uni* čuje zdravje, zapravlja premoženje in spravlja v bedo in pomanjkanje sebe in svojo družino.
Čaša vina, ki jo spijemo med delom, nam nudi dobro okrepčilo, varujmo se na vsake čaše, ki bi jo spili čez mero, ker iz nje pijemo strup. Abstinent.
mo da pride do njega in se reši nad* ležnosti svojih upnikov.
Naše zadruge naj se pa varjejo z vse* mi silami, da jih ne potegne nase vrtinec te napačne in nemoralne obrestne po* litike!
Zadruge so ustanovljene prav radi tega, da se bojujejo proti visokim obre* stim. Zadruga, ki bo obljubljala brez iz* redno važnih razlogov visoke obresti, nasprotuje svojemu namenu. Do takega koraka se bomo odločili le, če bomo od razmer, ki niso od nas odvisne, pri* siljeni.
Resni in modri vlagatelji ne bodo nikdar zaupali zavodom, ki ponujajo neobičajno visoke obresti.
Sedaj naj pokaže naše zadružništvo, ali je zvesto svojim načelom, svojemu namenu in ali bo kos svoji nalogi.
	Zadružništvo		
			
Novi zakoni za posojilnice.
Z odlokoma od 7. septembra 1926. štev. 1511 in 6. novembra 1926. št. 1830 je vlada izdala nove naredbe, ki se ti« čejo tudi naših posojilnic in imajo na* men, da se čimbolj zajamči varnost hra« nilnih vlog. S tem so vpeljane sledeče nove določbe:
a) Nove posojilnice, ki bi se ustano« vile po 17. novembru 1926, morajo do« biti dovoljenje za pričetek z delovanjem od finančnega ministrstva.
b) Pri finančnem ministrstvu se vpelje poseben zapisnik, v katerega bodo mo« rali biti vpisani vsi denarni zavodi, ki sprejemajo hranilne vloge, torej tudi naše posojilnice. V ta zapisnik bodo vpi« sani tudi podatki o vsakem zavodu, ka« kor jih vsebuje tiskovina, ki smo jo po* slali te dni vsem našim posojilnicam.
c) Posojilnice bodo morale pošiljati emisijskemu zavodu vsakoletni računski zaključek.
č) Devet desetin vsakoletnega čistega dobička morajo posojilnice odkazati re« zervnemu skladu, dokler ta ne bo dose« gel 10. dela hranilnih vlog, ki jih ima posojilnica.
d) Posojilnice so podvržene nadzor« stvu od strani emisijskega zavoda (Ban« ca d’ Italia).
Naša Zadružna zveza je razposlala vsem posojilnicam okrožnico in potreb« ne tiskovine. V njih smo dali potrebna navodila, da naše članice napravijo pra« vilno prijavo, ki jo predpisuje novi za« kon. Rok je določen do 16. marca.
Pri naših posojilnicah je že običaj, da se ves čisti dobiček odkaže rezervnemu skladu. Odslej bo moralo biti razvidno iz zapisnika občnega zbora, da se je to sklenilo. Na vsak način bo moral občni zbor vsako leto skleniti, da se vsaj za« konitih devet desetin pripiše rezervne« mu skladu.
V	teku meseca po odobritvi računov na občnem zboru bodo vse posojilnice poslale zavodu Banca d’ Italia en izvod računskega zaključka.
Posojilnice, ki bi ne izvršile teh dolž« nosti, zapadejo zelo strogim kaznim, do« ločenim v 19. členu odloka od 6. novem« bra 1926 štev. 1830.
Po občnem zboru
morajo zadruge poslati:
a) Zadružni zvezi: Zapisnik občnega zbora in, računski zaključek;
b) Prefekturi: Dva računska zaključka;
c) Sodniji: Predlog o vpisu novih čla« nov načelstva in o spremembi pravil, ako je občni zbor o tem sklepal;
č) Davkariji: Računski zaključek.
d) Zavodu Banca d’ Italia: en računski zaključek.
Članice Zadr. zveze naj pošljejo Zve« zi po občnem zboru natančen zapisnik, v katerem so zapisani vsi sklepi in vse spremembe, ki jih je sprejel občni zbor. Za pravilno prijavo poskrbi potem Za; družna zveza sama, če jo zadruge pro« sijo, naj to uredi.
Uporabljajte v ta namen dvojezične tiskovine računskih zaključkov, ki jih je založila naša Zadružna zveza.
Trgovska licenca za naše zadruge.
S posebno okrožnico smo sporočili na« šim zadrugam vsebino zakonskega od« loka od 16. decembra 1916. št. 2451, ki je bil objavljen v uradnem listu od 29. de« cembra 1926. Opozorili smo jih obenem na dolžnosti, ki jih nalaga omenjeni za« konski odlok vsem zadrugam, ki se pe« čajo s trgovanjem. Danes priobčujemo vzorec za prošnje na občinsko ko« misijo, ki bo izdajala dovoljenja za na« daljno izvrševanje trgovske obrti.
Vse zadruge, ki so po dobljenih navo« dilih dolžne prositi za dovoljenje, naj prepišejo spodnji vzorec na kolekovani papir od 2 lir. Vse kar manjka, naj iz« polnijo in priložijo naj zahtevane prilo« ge. Prošnjo morajo izročiti najkasneje do 31. marca občinski komisiji.
Vzorec prošnje.
(Na kolekovancm papirju za 2 liri.)
Allo spett. Comune
di.................
II	sottoscritto consorzio:'..............
con sede in................in	ottemperanza
di quanto disposto col R. D. L. 16 di* cembre 1926, N.o 2174
fa domanda che 1' apposita Commissione Comunalc voglia rilasciargli la speciale licenza per
il	suo commercio di vendita al minuto
—	ali’ ingrosso — al minuto ed ali’ in* grosso — delle seguenti merci: .......
II	locale — i locali — del denunciato commercio che il sottoscritto esercita da piu anni (o da ... . anni), e . . . .
—	sono .... posti al N.o .... del Co* mune......................
Si uniscono: 1. la prova deli’ effettuata
cauzionc in L..............—	in contanti —
sottoscrizione al Prestito del Littorio;
2. un foglio di carta bollata da L 5.
3. Certificato della Camera di com< mercio.
4. Cartella dei pagamenti di Ricchezza mobile pro 1926.
Con osservanza
...............,	li	.	.	.	gennaio	1927.
N.o 4 allegati.
Splošno gospodarstvo
F,	Magajna.
Amerika in njeno kmetijstvo.
Kadar stopi slovenski izseljenec na parnik, ki naj ga ponese v novi svet obi* lice, v moderni Eldorado bogastva, kjer s klobasami spletajo plotove in vporab* ljajo prekajene krače za obcestne odrsni* ke, sanja o velikih kupih dolarjev, ki se mu bodo vsipali v »žakelje«, kakor svo* ječasno Izraelcem mana v puščavi. Res dek, reked je med njimi, ki bi se ne na* slajal s takimi varljivimi slikami in zato je pozneje razočaranje tem bridkejše.
Kaj je prav za prav Amerika?
Dežela, v kateri je kapitalizem skoroda dosegel svoj višek.
Človeška družba, je podvržena stalne* mu pomikanju naprej in navzgor. Vsak posameznik, vsaka skupina in vsak na« rod se trudi in prizadeva, da kolikor mogoče izboljša svoje življenjske pogoje. Tisti posameznik ali skupina ali narod, ki se trudi najbolj, ki je najbistroumnejši in ki ima najboljše prilike, doseže naj* višje uspehe. Do danes je največje bla* gostanje in najvišje napredovanje člo* veštva vladalo tam kjer se je kapitalu zem najbohotnejše vkoreninjal in pro* cvital.
Kapitalizem v Ameriki dosega svoj vi* šek in vsi sloji ameriškega ljudstva so deležni vsega blagostanja in vseh ugod* nosti, ki jih more kapitalizen nuditi. Povdarjam pa, da vse to velja za danes in nazaj. Kaj ima bodočnost za človeštvo skritega v rokavu, bo pa ob svojem času pokazala sama. Zakaj je kapitalizem do danes najpopolnejša oblika človeške družbe, se da pojasniti. Za svoj obstoj potrebuje kaptalizem večanje in širjenje svoje moči in obsega. Iz tega razloga mora vedno iskati nove vire, ki mu bodo dajali svežih življenjskih moči, kajti ka* pitalizem ne pozna besede »dovolj«; on mora rasti, drugače bi propadal. Na stal* ni točki ne more nikoli ostati. V svojem boju za obstanek je skraj,no sebičen in brezobziren. Odpira rudnike, gradi ogromne tovarne, proizvaja in potom svojih prometnih zvez išče novih trgov za svoje proizvode ali produkte. Toda za vse to potrebuje ljudi. Najprej ljudi, ki bodo kupovali, potem ljudi, ki mu bodo dobavljali surovine, dalje ljudi, ki bodo proizvajali, kar hoče prodajati, in končno ljudi, ki bodo izdelke prodajali. Umevno ie, da mora vsem tem ljudem nuditi do* volj ugodnosti, da bodo vršili dano jim nalogo. Zato pa čim močnejši je kapita*
Iizcm, tem več lahko nudi. Svoje delavce plačuje sicer kolikor more slabo, vendar bolje kot more na primer kmet plačevati svoj e.
V	Ameriki je kapitalizem ogromna, ne* zapopadljiva sila, ki lahko tekmuje z vsem ostalim svetom. Njegovi delavci so tam plačani bolje kot kjerkoli drugod na svetu. A ne samo to, daje jim tudi ugod* nosti, ki so delavcem v drugih deželah ne* poznane. Marsikatere so sicer samo na* videzne, mnogo jih je pa, ki so resnične. Kakor hitro se pa zgodi — in to ni red* ko — da kapitalizem ne more proda* jati svojih proizvodov radi gospodarskih neprilik ali iz kakega druzega razloga in odslovi svoje delavce, ker jih ne potre« buje začasno več, so ti nenadoma vrženi v največjo mizerijo. Potratneže pograbi beda takoj za vrat, varčni pa z obupom gledajo, kako naglo se topijo prihranki. Oboji spoznajo, da so koncem konca samo orodje kapitala in njihova nezado* voljnost nima mej. Seveda, ko mine stiska, je to pozabljeno in zopet oživijo brezskrbno kakor prej. Vsekakor je mar* sikateri med njimi, ki po takih izkušnjah začne tuhtati, kako bi postal neodvisen, sam svoj gospodar in ne več živo orodje drugih. Ta ali oni med temi se poloti tr* govine ali česa podobnega, marsikdo se pa spomni, da je bil kmet prej nego in* dustrijalni delavec. In tako se mu porodi želja, da bi se zopet oprijel že pozablje* nega kmetijstva ali kot mu Amerikanci pravijo farmerstva. Ko mu ta sklep do* zori, se kaj rado zgodi, da postane žrtev zemljiških volkov ali pa svoje lastne lah* komišljenosti.
Ameriški listi kateregakoli jezika so vedno polni zemljiških oglasov, ki so tako vabljivi in sladki kot muham med. Agentje zemljiških družb poznajo dobro svoje ljudi. Najprej jim z najhujšimi barvami naslikajo bodočnost, ki jih go* tovo čaka, če ostanejo še naprej indu* strijalni delavci. Potem sledi idealen opis kmetskega življenja, ki je najlepše, naj* svobodnejše, najzdravejše, najudobnejše od vseh in ki nudi vsega v obilici, kar človek poželi. Potem dolg slavospev kra* ju, kjer so zemljišča, ki jih agent pro*
daja. Podnebje je tam najmilejše na svetu, pitne vode dovolj in dovolj vsega, kar more dati narava. Zemlja skrajno ro* dovitna itd. Tudi železnica gre skozi omenjeni kraj (da je najbližja železniš* ka postaja morda trideset milj daleč, agent previdno zamolči). Potem so tam skladi premoga ali kake druge rude, skiatka vse je tam, kar more poželeti po sreči hrepeneče ' človekovo srce. In vse tako poceni! Kaj je to dvajset dolar* jev za aker ali kaj malega več? (Aker je 4000 kvadratnih metrov). Stošestdeset akrov in človek je veleposestnik, to je lepa misel! Delavec šteje svoje prihran* ke in kupi kolikor največ more. In kaj se zgodi? V petdesetih slučajih od sto je vse drugače kakor mu :e naslikal agent. In tudi če je vse res. kar je agent povedal, je vse neizmerno slabše kakor si je do* mišljal ali slikal sam.
Predvsem "nožna, da je lastnik zem* ljišča, od katerega mora plačevati davke, ki mu pa ne prinaša nikakih dohodkov. To ni sicer še nič hudega. Saj vendar ve, da mora svojo zemljo obdelovati, če hoče, da mu bo kaj prinašala. In kadar jo sklene obdelovati, šele spozna prave tež* koče. Zapravil je svoj pičli kapital, da je postal lastnik zemljišča, brez nadaljnega kapitala pa ne more nikamor naprej. Kaj bo žel, če ni sejal in s čim bo oral, če nima potrebne živine, ne orodja, ne stro* jev in ne kapitala, do si vse to nabavi? In on potrebuje po vrhu vsega še hiše, v kateri bo spal, potrebuje hlevov in dru* gih poslopij. Potrebuje nadalje hrane zase in za svojo družino, kajti najmanj eno leto bo poteklo, predno bo dobil prve pridelke iz svoje zemlje. Sam Bog ve pa, kaj se zgodi, če je bil po zemljiških vol* kovih kruto prevaran, da je njegovo zemljišče nerodovitno, močvirnato, ka« menito; da je podnebje premrzlo ali pre* vroče, da bo žrtev vsakoletnih poplav ali neznosne suše.
Navzlic temu, da se naši Američani radi pobahajo s svojim poznanjem veli* kega sveta, so vendarle prepogostoma tako naivni kakor otroci. S svojo do* mišljeno modrostjo in izkušenostjo so čudovito lahek plen vsakovrstnim šarla*
tanom v Ameriki in najtragičnejše pri tem je, da so vedno pripravljeni poslu« šati sleparje in skoro nikdar pametnih in
dobrohotečih ljudi. Svojo zmoto spoz« naj o sicer kmalu toda še le potem ko so jo drago plačali.
Čebelarstvo
To in ono o maticah.
P. Angelus.
Ne dogaja se tako redko, da najde če« belar včasih v kakem panju dve matici. Neko jutro sem zasledil na deski pod pa« nji staro, že vso črno, ogoljeno matico. Bila je le še malo živa. Smilila se mi je ubožica! Vzel sem jo v roko ter nekoliko ogrel. Z nožicami je še gibala, ali hoditi ni mogla več. Ko bi bila znala govoriti, bi jo bil vprašal: »Katera družina je bila tako trdosrčna, da je tebe, svojo mater, zdaj na jesen pahnila iz panja?« Ker pa od nje seveda ni bilo pričakovati odgo« vora, sem se hotel o tem prepričati, in sicer na ta način, da sem jo polagal če« belam pred žrelo zdaj tega, zdaj onega panja. Pet panjev se ni zmenilo zanjo. Ko sem jo pa položil na brado šestemu panju, je brž prišla ena čebelica, jo z ne« kako jezo zgrabila in pahnila pred če« belnjak na tla. Matica je popolnoma opešala in kmalu umrla. Seveda se je zdaj v meni oglasila skrb in rekel sem si: »Na, zdaj pa imaš panj brez matice.« Že sem iskal pomoči pri tovarišu, ki je imel ma« tico v rezervi. Naročil sem, naj mi jo proti večeru pošlje. Potrebno je bilo, da sem se prepričal, kateri panj je osirotel. Pregledujem in iščem ter najdem vse v redu, le v enem panju matice ni bilo. Dvakrat sem pregledal vse sate, matice pa le nisem našel. To je bilo dopoldne. Ko pridem popoldne k čebelnjaku, opa« zujem najprej ta panj. Čebele se vedejo tako kot druge. Izletavajo lepo, nosijo obnožino v prav debelih kepicah in se praše. Grem v čebelnjak in odprem vrat« ca od panja, potrkam in poslušam. Nič joka, tuljenja. Zašumele so in takoj zo« pet utihnile. Ker so vsa znamenja kazala, da je panj v redu, sem potegnil kar sred«
nji sat iz njega in zagledal sem mlado, lepo in živahno matico, ki je hitro tekala med čebelami, da so se ji komaj sproti umikale. Nagajivka mi je dala dosti opravka, pa sem je bil le vesel. Panj je torej poleti prelegel in ohranil skoraj do konca septembra meseca svojo staro ma« tico skupaj z mladko. Panj je zelo ži« vahen in zato upam, da se bo mlada mati drugo leto dobro obnesla.
Še zanimivejši je slučaj, ki sem ga ne« davno doživel. Sredi septembra meseca sem okrog poldne pokladal čebelam raz« redčen sladkor, ki ga smemo tudi podnevi pokladati, ker ne vabi ropnic. Kakor se navadno godi, so nasičene čebele kar vrele iz panja in se veselo izpreletavale. Ko opazujem to živahno vrvenje in ra« janje, zapazim med čebelami nekega 'panja v svetlih solnčnih žarkih lepo ma« tico. Kar lepo jo je bilo videti, kako se je skupaj s svojimi hčerkami vrtela v zraku. Videl sem jo dva dni zaporedoma. Ostala je zunaj panja skoraj četrt ure. Parkrat je priletela k žrelu, pa zopet odletela. Bal sem se, da ne bi zgrešila svojega panja, pa strah je bil prazen, ker si ga je dobro zapomnila. To ji tudi ni bilo težko, ker na bradi in po končnici je bilo več sto čebel, ki so se s šumom prašile in jo pričakovale. Kdaj se je vr« nila, nisem mogel opaziti. Vedel sem pa da jc šla nazaj, ker so se čebele umirile in izginile z brade in s končnice.
Vpliv starosti satja na barvo medu.
Nekateri čebelarji trdijo, da svetel med v starem satju potemni. Pred dve« ma, tremi leti je pri nekem čebelarskem predavanju izobražen čebelar z vso od« ločnostjo trdil, da staro satje na barve medu zelo vpliva in da so primorski če« belarji baš zaradi tega začeli uporabljati
v medišču samo mlado satje. Napravil sem potem več vestnih poizkusov in ne« sporno dognal, da satje prav nič, pa prav nič ne vpliva na barvo medu. Čebele po«
voščijo prazne celice iznova, preden jih zaneso z medom. Kako naj torej med barvo od starega satja nategne? Poizku« saj te in poročajte o uspehih!
Tržni pregled
Žito: V januarju je žito vseh vrst pre« cej padlo v ceni, tako domače, kakor tudi inozemsko. Precej cenejša je koruza na* pram prejšnjemu mesecu. Na našem trgu mnogo ponujajo umetno sušeno koruzo, ki pa ima manj odjemalcev kot lansko leto.
Cene milanske borze v začetku febru« arja franko postaja pri odjemu celih vas gonov:
pšenica domača pšenica inozemska koruza domača
koruza inozemska oves domači oves inozemski rž domača ječmen domači
177—182 180—185 86— 92 86— 91 125—128 Lit. 117—122 Lit. 130—134 Lit. 140—145
Lit.
Lit.
Lit.
Lit.
Lit.
Cena enotne moke je padla na Lit 225—228. Žito in moka sta proti prej« šnjemu mcsecu veliko cenejši, kruh pa kupujemo vedno po isti ceni. Zdi se sa« mo, da je nekoliko boljši. V splošnem opažamo pri vsem blagu, da se je v pro« daji na debelo pocenilo, na drobno pa moramo plačevati vedno iste cene.
Živina: Ne smemo Več tarnati, da je živina poceni, proroki pravijo, da sploh ne bo dražja. Če pa je ta njihova trditev resnična, moramo na vsak način ugoto« viti, da so vse ostale cene tako visoke, da bo naše kmetsko gospodarstvo izredno trpelo, če se razmere kako ne izboljšajo. Se pol leta take krize kot jo imamo že par mesecev in mnogo naših kmetij bo treba rubiti, ker ne bodo mogle plačati davkov.
Krma: Še se ni ustavilo špekulativno prodajanje sena od strani kmetovalcev, ki so se ustrašili nizkih cen živine. 2al
se ne zavedajo vseh dalekosežnih posle« dic te svoje špekulacije. Kjer ni sena ni živine, kjer ni živine, ni gnoja, kjer ni gnoja, ni pravega pridelka. V štirih, pe« tih letih so njive tako izčrpane, da se potem tudi dobro gnojenje le malo pozna. Cene sena so visoke, otrobi in tropine pa so nekaj cenejše.
Vino: Cene vina se niso izboljšale in so še vedno zelo različne. Kakor ima kdo srečo, tako proda, posebno tam, kjer ni zadruge, ki vzdržuje vsaj do gotove me« re ravnovesje v cenah.
Mleko in mlečni izdelki. Začela se je prava bitka najrazličnejših špekulantov, ki hočejo pridobiti maslarne zase. Danes daje mlekarna maslo enemu odjemalcu, jutri drugemu. Brezvestni špekulant j e ši« rijo najrazličnejše lažnjive vesti in be« gaj o ljudi, da bi izgubili zdravo razsod« nost. To se čuti tudi na tržaškem trgu, kjer letijo cene vedno bolj navzdol.
Gotovi smo, da bo naš kmet premagal tudi to dobo špekulacije in prišel do prepričanja, da mu edino le močna last« na Zadružna zveza, za katero stoji ve« čina zadrug, s popolno gotovostjo jamči za dobro vnovčenje proizvodov.
Kar se jc obneslo no celem svetu, tudi v naši majhni deželici nihče ne bo po« stavil na glavo. Milijoni zadružnikov prodajajo svoje izdelke po svoji lastni Zadružni zvezi, ki zastopa njih koristi.
Kakor nikjer drugod, tako tudi pri nas zadruga konsumentov ne bo zasto« pala koristi mlekarn, ampak bo gledala, da svojim odjemalcem preskrbi maslo po najnižji ceni.
Gospodarske potrebščine: Od umetnih gnojil se prodaja največ superfosfat, na njegovo podražitev so se ljudje že pri«
vadili. Kalijeva sol gre tudi v večji meri iz skladišča. Iz goriške okolice se ogla* šajo kmetje za čilski soliter, ki ima v primeri z drugimi dušikovimi gnojili ze«
lo	visoko ceno. Njegovo uporabo opra« vičuje le njegov hitri učinek.
Za modro galico in žveplo začenjajo prihajati naročila. Cene so precej viso« ke. Posebno angleška modra galica je tako draga, da jo bo letos malokdo upo« rahljal. Zamenjal jo bo z domačo ali pa z nemško.
Vprašanja in odgovori [J
Radi prevelikega števila došlih vpra« šari j in radi razsežnosti nekaterih izmed njih, nismo mogli ustreči vsem vpraše« valcem. Prosimo jih, naj potrpijo do prihodnje številke.
Vprašanje št. 6: Pri nas je precej krav takozvanih »smetljivk«, ki se prič« nejo čistiti s 3. do 6. tednom po otelitvi, dobe se pa tudi junice tako bolne. Ko žival leži, se izceja iz sramnice skoro vedno gosta, belkasto klejasta tvarina, pcdcbna gnoju iz ra.n. Dokler žival ne ozdravi, sc največkrat tudi ne poja. Bo* lezen traja, kot sem opazoval, od dveh do dvanajstih mesecev. Ko se žival iz* čisti, se večinoma obreja pri prvem sko« ku. Navadno se ta bolezen smatra za kužni katar in tudi tako zdravi, toda jaz sem prepričan, da to ni kužni katar. Lahko se zgodi, da ima krava več bolezni naenkrat, med njimi tudi kužni katar, toda prej popisana bolezen bo po mojem mnenju beli tok. Prosim Vas, da mi od* govorite, ali je moja domneva pravilna in kako zdravimo to bolezen.
Odgovor: Na podlagi Vašega popisa bolezni dvomim, da bi imde dotične krave samo kužni katar nožnice. Bolj verjetno se mi zdi, da spremlja ta katar še kataralno vnetje maternice, ki utegne biti tudi gnojno. Lahki slučaji gnojnega vnetja maternice ozdravijo sami, pri težjih pa se razvije kronična bolezen beli tok. Največkrat povzroča beli tok za« držanje trebila. Razen tega se razvija beli tok med vnetjem in po vnetju nož« niče (kužnem katarju), po težkem po« rodu itd. V gospodarskem oziru igra beli tok važno vlogo. Živali s to boleznijo izgubijo mnogo na teži, otopijo in niso
sposobne za delo. Količina mleka se zmanjša. Opaža se, da postanejo tudi obolele krave jalove. Včasih se zgodi, da bolezen celo sama ozdravi. Med poja« njem namreč se vrat maternice odpre in s stiskanjem se maternica iznebi gnoj« ne vsebine. Na ta način utegne mater« nična sluznica ozdraviti. V izredno hudih slučajih pa žival tudi pogine.
Lahke slučaje zdravimo najlažje z iz« piran jem	maternice z razkužilnimi
sredstvi, ki jih spravimo vanjo s po« močjo takozvanega katetra. Za izpiranje vzamemo 5 litrov 0.5 do 1% galuna ali kreolina.	Dr.	R.
Vprašanje št. 7: Imam kravo, ki bo imela drugo tele. Vedno ko jo krmim, se nateza naprej na verigo in se oblizuje z jezikom po gobcu. Zakaj krava to dela? Ali je kaj bolna?
Odgovor: Krava, ki se pri krmljenju nateguje, steza jezik in se oblizuje, išče nečesa kar ji manjka in to so ponavadi rudninske snovi. Kdaj živini primanjkuje rudninskih snovi, smo pisali v Gospodar« skem listu ponovno, tudi smo že odgo« vorili na podobna vprašanja, ki smo jih dobili. Kravo ozdravite na ta način, da ji večkrat posolite seno, ali pa da ji date lizati posoljenih in zmočenih otrobov. Tudi klajno apno dajte večkrat kravi in razen sena močna krmila, predvsem olj« nate tropine.
Vprašanje št. 8: Prihodnje leto hočem poizkusiti s sladko krmo. Spravljal bi jo nad obokan hlev v prostor, ki je velik
4	X 5 m in visok 3 m. Tri stene so zida« ne, četrto bi naredil iz desk z dvojno steno. Med deske bi dal 5—6 cm žaganja. Vsaki dan bi pripeljal 10—15 q krme.
Koliko časa hi jo lahko pustil odprto in ncobloženo? Ali smem v resnici voziti mokro krmo in pa že skoro suho seno? Ali bi moral nametati vsakokrat krmo po celem prostoru? Kakšen pokrov bi moral imeti prostor in koliko bi moral biti za* tlačen?
Odgovor: Naši članki v lanskem Gcx spodarskem listu so imeli sanjo namen, seznaniti kmeta s tem, kako si pomagajo gospodarji v naprednih deželah, če ne morejo sušiti sena. Če bi hoteli natančno dopovedati, kako naj pravilno postopa* mo pri napravi takozvane sladke prešane krme, bi morali vporabiti v ta namen najmanj eno celo številko Gospodarske* ga lista. Na Vaša vprašanja Vam ho* čemo odgovoriti radi pomanjkanja pro* štora prav na kratko:
Za pripravo sladke ensilaže morate imeti prostor, ki ima vse štiri stene beto* nirane in dobro izglajene. Stene torej ne smejo biti samo navadno zidane brez be* tonskega ometa, še manj pa lesene. Tak prostor najlažje naredite v pritličju kake stavbe v enem voglu, na primer pod šupo, ali pa tudi v hlevu, če je dovolj ve* lik in zračen. Najpripravnejše polnite tak prostor v tem slučaju, če je 1 m v zemlji in 2 metra nad zemljo. Polnite ga lahko poljubno dolgo, vsako krmo sproti pa morate dobro poteptati in takoj za* težiti s pokrovom. Da pokrov dobro pri* lega, mora biti krma po celi površini ena* komerno raztrešena. Na ta način se lah* ko spravlja mokra krma, pa tudi že pre* cej suha, toda vedno je boljše, če me* šamo eno z drugo. Pokrov naredite iz trdega lesa. V sredi naj ima en oboje* stranski vijak (levi in desni). Od vijaka gresta na dve strani pokrova dve verigi do dna prostora, kjer sta vzidani v be* tonsko dno. Vsakokrat ko prenehamo nakladati krmo, vijak navijemo in s tem verige napnemo. Ko popustijo, zopet na* vijemo vijak in tako pazimo, da pokrov vedno tlači na krmo. Vijak mora biti mo* čan. tako da je pritisk pokrova dovolj velik.
S tem smo na kratko odgovorili na Vaša vprašanja. Vi boste pa še vedno našel mnogo novih, ko boste enkrat začel
z delom. Svetujemo Vam, da za prvi za* četek zaenkrat poizkusite s svežim pesinim in repnim listjem, s krompirje* vico in podobno manj vredno krmo. Šele ko se bo to posrečilo, boste začel konser* virati deteljo, travo, zeleno koruzo in drugo.
Vprašanje št. 9: Imam njivo, v kateri mi silno nagaja plevel, ki ga po domače imenujemo oct. Rastlina je precej visoka, močna in bodeča. Če jo iztrgam, takoj požene iz zemlje nova. Kako naj uničim ta plevel?
Odgovor: Po malem in nezadostnem popisu plevela, ki ste nam ga poslal, sodi* mo, da je to vrtni ali pa poljski mleč, oziroma kot ga Cilenšek imenuje škrbin* ka. Je to sila nadležen plevel, če se pre* več razmnoži, posebno v težki zemlji. Drugače pa ga gospodinje pridno trgajo za prašiče. Njegova slaba stran je ta, da se ne da na noben način izruvati s kor * niko, ki gre navpično v zemljo. Če imamo na njivi več let zaporedoma krompir in koruzo in jih pridno okopavamo, se iz* gubi. Tudi detelja ga uduši. Pridno oko* pavanje in pletje je edina pomoč proti temu plevelu.
Vprašanje št. 10: Imam 300 izkopanih bilf trte divjake in bi jih rad cepil predno jih vsadim, ker poleti mi čas ne dopušča, da bi cepil. Kako naj jih cepim.
Odgovor: Bilfe vzemite iz zemlje in cepite jih na angleško spajanje (na jezi* ček). Ko ste jih cepili, denite jih zavite v namočen mah v zaboj, ki ga postavite v topel prostor (hlev). Tu ostanejo bilfe toliko časa, da se primejo cepiči. Potem jih razsadite na stalno mesto. Če so pa bilfe že v vinogradu na stalnem mestu, cepite jih v glavo.
Vprašanje št. 11: Kdaj je najboljši čas za sekanje borov?
Odgovor: Drevje moramo sekati ta« krat bo ne raste, ko ne krožijo po njem hranilni sokovi. Takrat da drevo naj* boljši les. Listnata drevesa sečemo, ko jim odpade listje. Iglasto drevje sicer obdrži večinoma igle tudi pozimi, vendar pa tudi iglasto drevje v zimskih mesecih počiva in se ima zato sekati v teh me* secih.
111111 Gospodarski drobiž in razno 11111
Ali moramo pohabljeno matico odstraniti?
To vprašanje bega marsikakega začet* nika. Odgovor je lahek: Vse je odvisno od tega, koliko je pohabljena. Pohablje* na krila ne pomenijo ničesar. Matice z eno hromo nogo ne zavržem, če vidim, da svojo nalogo vestno vrši. Dokler je zalega lepa, strnjena in jo je dovolj v panju, to se pravi, da je v pravem raz* merju z močjo panja, mi niti na misel ne pride, da bi pohabljeno matico odstranil. Zamenjali bomo torej le tiste pohablje* ne matice, ki jih hiba ovira pri zaleganju.
Računi.
Če računamo, da pridela Italija 61 mi* lijonov q žita in da se to žito zmelje v enotno moko (82% ), dobimo približno 50 milijonov q moke.
Pri porabi 50 milijonov q moke, bi prišlo na vsakega izmed 40 milijonov ljudi, ki prebivajo v Italiji 34.25 dkg moke dnevno (v obliki kruha in v jedi* lih).
50 milijonov q moke je 500 tisoč va* gonov po 100 q. Če računamo na vsak va* gon 8 m dolžine, bi dobili 4000 kilome* trov dolgo vrsto vagonov, ki bi stali eden poleg drugega in bi bilo v vsakem po 100 q moke. Če bi postavili te vagone v rav* no (zračno) črto, bi segali od najjužnejše točke Italije do najsevernejše točke Nor* veške, ali pa od mesta Lizabone na Por* tugaJlskem do Moskve na Ruskem. Če bi te vagone razložili in postavili eno vrečo poleg druge po ekvatorju (računajmo, da so vreče dolge 1 m), bi naredili iz njih obroč okrog zemlje in še bi jih ostalo za par poti od severa Evrope na jug.
Uporaba kartonov v panjih
se zelo obnese. Jeseni, ko zazimljamo če* bele ostržimo dno raznih voščenih mo* stičkov, ki so jih čebele čez leto napra*
vile, da laže dosezajo z dna satje. Nato potisnemo pod satje karton, na katerem se čez zimo lovi vse, kar pada iz čebel* nega gnezda: mrtve čebele, matica, dro* bir od pokrovcev, strjen med, pa tudi prva zalega vešče, če je bila zima mila. Spomladi po prvem trebežu potegnemo kartone iz panjev, natančno pregledamo, kaj na njih leži, jih nato osnažimo in spravimo. S kartoni si prihranimo mnogo dela in nepotrebnega vznemirjanja čebel.
Kartone si lahko vsak čebelar sam na* pravi. Kupi naj lepenke — ni treba pre* debele! — napoji jo dvakrat z lanenim oljem in dobro posuši, pa je dobra za uporabo. Namesto lepenke lahko upo* rahljamo kak posebno močen papir. Le* penko moramo zlasti po robeh dobro na* pojiti, ker jo čebele tam najprej načno.
Nabirajte cepiče!
Najpripravnejši čas za rezanje cepičev sta januar in februar. Kdor hoče letos kaj cepiti ali precepljati, naj že sedaj skrbi za cepiče.
Liktorsko posojilo.
Prosimo vse naše članice, da nam čim prej sporočijo, koliko so podpisale lik* torskega posojila in pri katerem zavodu.
S	Kobariškega
nam prihajajo razna naročila za manjše količine umetnih gnojil, orehovih tropin itd. Ker pri manjših naročilih vožnja preveč podraži naročeno blago, prosimo vse naročnike, naj ga naročijo rajše skupno, potom domače zadruge, ali pa naj se prijavijo pri Ivanu Uršiču v Ider* skem, ki sam vedno naroča za svojo upo* rabo večje množine raznih gospodarskih potrebščin.
'Ali smemo zalezen sat na glavo v panj postaviti?
So čebelarji, ki hočejo, da čebele pri* trde sat ne le zgoraj in ob straneh, mar* več tudi spodaj, češ, da je potem bolj trden za prevažanje in večji. Pa so za* čeli pri prestavljanju vse zalezene sate postavljati narobe. Slabe posledice se ni«
■ o pokazale, posebni uspehi pa tudi ne. Za svojo osebo ne delam tega ker že vem, zakaj čebele tako nerade pritrde sat na spodnjo letvico. Da laže prehajajo z ene strani sata na drugo, puščajo med spodnjim robom sata in spodnjo letvico toliko prostora. Tudi je sp6dnji rob satja zaokrožen, da matica in čebele laže lazijo z ene na drugo stran. Čebele zlasti pa matica, kaj nerade zapuščajo satje in smatrajo spodnie letvice satnikov za dno. Pustimo jim jih naravne prehode! Nikalne eksperimentirajmo preveč! — Če se v panju s kakršnegakoli vzroka satje po* sede (odtrga), takrat pa brez skrbi obr* nimo sat narobe, da ga bodo čebele pri* trdile. Jeseni ne smemo satov v plodišču za nobeno ceno obračati.
Končnice panjev prepleskajmo
vsakih 4 do 5 let. Najboljše barve za to. so siva rjava, temnejša zelena in kromo* va. Barvam moramo primešati dovolj fir* neža in nekoliko terpentina ter sikativa. Pazimo zlasti, da nam trgovec ne obesi slabega firneža! Barva sc bo potem ved* prijemala rok.
Kako 'spravimo sate z obnožino?
V	panju se taki sati nikdar ne skvarijo, ker čebele svoj »kruhek« po svoje ne^u* jejo. Zato moramo paziti da ostanejo sati, če le mogoče, čez zimo v panju. So pa leta, ko preostajajo obnožnati sati. Zlasti kadar so čebele imele bogato bero na pravem kostanju najdemo jeseni v mediščih sate. ki so popolnoma zaneseni z obnožino. Mnogokrat opazimo to šele pri odkrivanju svitov. Čim to opazimo, denemo sat na stran, ne da bi ga odkrili. Plast medu. ki pokriva obnožino, jo naj* bolje čuva, da ne plesni. Ako smo pa pri* siljeni spraviti suhe obnožnate sate, jih poštupajmo nekoliko s sladkorno moko, pa se ni bati da bi se do spomladi obno* žina skvarila.
Krompir in paradižnik zrasteta na eni rastlini, namreč v zemlji krompirjevi gomolji in zgoraj paradižnikov plod, če sc cepi v krompirjevo steblo vejica pa* ludižnika. Krompir in paradižnik sta sorodni rastlini. Nekdo poroča v de* cembro-vi številki »Erfurter Fiihrer«, da je na ta način dobil od vsake cepljenke povprečno 2Va kt* paradižnikovega ploda in običajen pridelek krompirja. Seveda je ta poizkus bolj zanimiv, nego je ko* ristna njegova praktična vrednost.
HALI OGLASI.
Zgodnji grah in fižol dobite po u}>od* ni ceni pri Trampuš Venceslavu v Ka* stanjevici. Blago je domače in zaneslji* vo dobro.
Vipavci, Brici in Kraševci, dober, pol* nomasten sir dobite vedno po najugod* nejših cenah od kobariških mlekarn po* toni Zadružne zveze v Gorici.
Pomanjkanje semenskega krompirja
bo veliko. Priglašujte naročila pri Za* drtžni zvezi v Gorici.
Novo ustanovljena mlekarska zadru*
Ca z velikim obratom išče dobro izvež* banega mlekarja, ki zna izdelovati ma* slo in sir. Prednost ima tisti, ki je sezna* njen z vsem potrebnim pri oddaji sve* žega mleka. Naslov in pogoje pošljite Zadr. zvezi v Gorici.
Gospodinje. Izvrstno gnojilo za cvet* tlice ima v zalogi Zadružna zveza v Go* riči. Za 5 lir gnojila zadostuje za manj* še štdvilo cvetlic za celo leto.
PRODAJAM cepljene trte in sadno drevje. Na zahtevo pošljem cenik. —
Vinorejski zemljevid Italije v barvah, iz katerega so razvidni podatki o pri* dtlku vina v zadnjih treh letih v vsaki rosamezni provinci, je izdala Unione Italiana vini di Milano. Naroči se lahko pri Zadr. zvezi v Gorici in stane 5 lir.
■■■■■
G.	RUZICKA
RIESSNER - GORICA
NUNSKA^ULICA številke 10 in 3
F, odajalna mrtuaSliih predmetov
Ustanovljena 1879
r
Kodrič Angelj
trgovina jestvin Gorica, Via Morelli št. 4
priporoča cenj. odjemalcem iz mesta in dežele svojo trgovino in zalogo špecerijskega in kolonjal-nega blaga.
Za solidno in konkurenčno postrežbo jamči!
Tomasetti Itaiico
Corso Verdi 31 (nasproti Trgovskemu domu)
Zaloga ročnih kovčekov, pletenih košev, listnic, ženskih torbic, kopit i. t. d. i t. d.
izdeluje in popravlja.
Obiščite nas in primerjajte naše nizke cene — brez obveznosti nakupa
Tovarna dežnikov
Skladišče klobukov in čepic
FR. POLETTI
na Travniku št. 7
bogata zaloga dežnikov in vseh vrst palic. Izvršuje vse vrste popravkov hitro in solidno.
Na debelo	Na	drobno
suho
zdravo
n
za
•	i	___i.. _
— _ _ —,
koruzo
T
KATOLIŠKA KNJIGARNA v GORICI ^ jf ]
VIA CARDUCCI 2
4k.Jk.+.Jk.Jk.+u
V
Nnvnsf 1 Slovenski pritrkovavec. Spisal svetnik 1. Mercina. liUVUM. Navodilo za vzorno pritrkovanje. 243 vzorcev. Edina knjiga te vrste! Broširana 8, vezana 11 lir.
Zadnji dnevi velikega mučenika. Povest iz življenja misijonarja. Ilustrirana 4 Lire.
Radi oreha. Igra z mešanimi vlrgi za ljudske odre. Spisal Dragotin Vodopivec. 3 Lire.
i
Oče budi tvoja volja! Istrska povest. Spisal dr. Ivan Pregelj. 350 Lir Mali katekizem v novi nakladi. Cena: broširan 150 Lir, vezan 2 Liri.
Izdala In založila
„ KATOLIŠKA KNJIGARNA“ v GORICI
VIA CARDUCCI 2
Gospodarske knjige:
Belič: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami — Humek: Praktični sadjar 410 strani~s 116 slikami . Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami — Domači živinozdravnik — Domači zdravnik Nasveti za hižo in dom — Naše gobe — Reja domačih zajcev
Izšla je knjiga
našega odličnega strokovnjaka A. Pevca: Sirarstvo. Obsega 286 strani s 132 lepimi slikami. Knjiga bo predvsem dobrodošla našim zadrugam. Noben mlekar ne sme biti brez nje.
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in tudi druge urade, papir, razglednice itd. dobite v
Katoliški knjigarni
v Gorici - Via Cardncci štev. 2
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici.
o
o
n.
o*
P
N«
<
S*
n
p
-n
O.
C
o
o
ML«
4^
cr ?r o “• d.
<!»' 3 — £, O <
-t
3 N — p -t £— P5 o 3 CTQ
Er
3
p P5
£ o*
—. Ul N O
n PT »5 O
&3
c* "O
3
(D GTQ P
3^
Er
«> 2 C/3 O
c cr
>
3
DO
n
fD
Cfl<
o<
P
P?
& <"* p rt
3 2.
*—K 3*
< O
2 o< Oj fD
pr c«< o ^ o
3* O
</)
_ PT O -t D* O*
ŠP£
? N
3 3
o £ «■ i'
© 5.
S S
g O
O <x<
pr
c/J >7“ ^ °
O -n 3* 3
<*>< _ i-K C/3
< <T>
3 3 3 50
Z	: [jJ i ! j || j ! ■
£ c«-*« < fD Cmrn^m	»11
-D O 3 O U) GTQ O c/i T3 o	'Jftd 1
	H
D*	~ r— m H
a o>	,5*^0 m
C—A. fD	jjfcflstiti =||
H — < rt> "rt	pB@l g
o	r o IH
n -t /& Ud«	jMrB
rD 3 O	{uy fj
C/) r-K P 3 i o < j p 2 1	H 1
Ua fD	dlOlLl.. . .:■