2IVL1EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA gx 2в. v ljubljani, 25. decembra 1930. KNJIGA M H. 8СШЕВЕХ1 gilMBKA NOO ;,N O S I L C I" iologija je že pred leti odkrila, da posegajo neke snovi v neznatnih količinah odločilno v naàe življenje. Najdemo jih povsod v živih bitjih. K tem - snovem pripadajo hormoni prav tako kakor vitamini in ferment! Razlika med njimi je priliôno tale: hormoni so v splošnem soki notranjih žlez, vitamini so določene substance, ki naetajajo v zelenih rastlinah in mikroorganizmih, fermenti so spet snovi, ki so pred vsem važni za presnovo, & tudi za druga življenjska dogajanja. Značilno za vse te snovi je to, da učinkujejo predvsem v neznatnih količinah. V tem pogledu sličijo snovem iz kemije, ki so znane pod imenom «katalizatorjev«. Ti katalizatorji povzročajo vsakovrstne procese že s samo svojo navzočnostjo v minimalni količini Zato so tudi našim snovem nadeli ime »bioloških katalizatorjev«. Tu gre v prvi vrsti za stanje znanosti o hormonih. Ta znanost se je med vsemi modernimi najbolj razbohotila. Tako danes n. pr. vemo, da spodbada in ureja cela vrsta hormonov spolna in ploditvema dogajanja. Za moškega je psi tem odločilen učinek tako zvanega sterona«, za žensko pa »folikutol hormon« ali »hormon nosečnosti«. Od L 1920. dalje izdelujejo ženski hormon ▼ čisti obliki in to je velike važnosti za medicinske zdravilne metode. V področja zdravljenja ženskih bolezni ima ta hormon velik pomen. Kemično zgradnjo tega hormona so že določili To velja tudi za moški hormon. Umetno izdelovanje moškega hormona še ni napelo, razen tega ga je precej težko dobivati iz naravnih produktov. Američani so pred nedavnim sporočili odkritje posebnega hormona v mar terlnem mleko. Imenovali so ga laktin in Riddle ga je pridelal v čisti obliki. Tudi ta snov naataje v možganskem podaljšku In ima medicinski pomen kot spodbudilo za mlečne žleza. ŽIVLJENJA Razen z odkrivanjem posameznih hormonov se znanost bavi seveda tudi z razkrivanjem njihovih lastnosti, bistva, pomena. Znani prof. Abderhal-den je n. pr. ugotovil, da naše telo hormonov nikakor ne potrebuje enakomerno. To zavisi zelo znatno od prehrane. Tako se ravna potreba ščitnice po hormonu v odvisnosti s količino beljakovin v hrani. Inzulin v trebušni slinavki narašča s količino ogl jikovih vo-damov v hrani, torej s količino sladkorja, škroba (krompirja). V zadnjem času poudarjajo veliko podobnost med hormoni in vitamini Predvsem izvirajo oboji iz iste skupine alkoholov, tako zvanih steriinov. Kakor pri hormonih je tudi pri vitaminih potreba odvisna od hrane. Oboje moramo trajno dobavljati organizmu, če hočemo, da bo mogel v redu vršiti svoje funkcije. To se pravi: telo samo si mora trajno izdelovati hormone, vitamine mu pa dobavljamo z rastlinsko hrano. Opazovali so celo, da nedostajanje hormonov povzroča enake pojave obolenja kakor nedostajanje vitaminov. mdr ChristotasV ВДГПДЈННЈУНКИЈУ HLHVU ONEČAŠČENI OGENJ SE MAŠČUJE i skar Loorits je za »Das miss-f Л handeite und sich ràchende I I Feuer« (Tartu, 1935, str. 90) zbiral 10 let narodopisno gradivo glede ognja, ki se za slabo ravnanje maščuje. Ljudje ga kolnejo, teptajo, gasijo s pomijami, češejo uši vanj, mu mečejo otroško blato v oči, itd. Sosedov ogenj je zadovoljen, ker gospodar lepo ravna z njim: blagoslavlja ga, dela križe čeženj, gasi ga s čisto vodo. Tipično je za to ljudsko pripovedništvo: pomenek dveh ognjev in požar pri zanikrnem gospodarju, pri čemer ostane nepoškodovan predmet, last dobrega soseda. Legende so znane narodom stoječim v grško katoliški okolici, od Romunov, Estoncev, Fincev, Livoncev, Letoncev, Litvancev preko vzhodnih Slovanov (Belo», Velikorusov, Ukrajincev) pa do Ostjakov, Tatarov, Burjatov. Za vzorec navedem tole velikorusko pripovedko (str. 48): V starini, ko vžigalice še niso bile tako razširjene kakor danes, so hranili ogenj pod rupo v pepelu. Nekoč ugasne kmetu žerjavica pod rupo, toda v peči je treba zakuriti, zato gre k sosedu in si izposodi ogenj. Ko ga je prinesel domov, ga vrže pod rupo. V pepelu pa je bil še košček tleče žerjavice, ki je gospodar ni prej opaziL Tedaj se jameta ognja razgovarjati in se izpraševati, kako gospodinji postopata z njima. Kmetov ogenj je pravil, da gospodinja prav lepo dela z njim, pometa ga vselej s čisto metlo, vse opravlja blagoslavljaje itd. Sosedov ogenj pa se je pritožil o svoji gospodinji, češ da je hudo nemarna, zmeraj pometa z umazano metlo, vsako stvar opravi brez blagoslova, itd. »2e davno hočem iti na izprehod, vendar tvoj gospodar je pozabil pri nas obod od sita.« — »Ah, o Božiču bo naš gospodar potreboval okvir, za otroke bo naredil balalajko, pa bo prišel k vam po obod.« — »No, takrat pa pojdem na izprehod.« In o Božiču je spalil sosedu vse gospodarstvo. Estonski vseučiliški profesor se priporoča vsem, ki bi vedeli pri nas kako slično pripovedko, naj pošljejo besedila na tale naslov: O. Loorits, Eesti Rahvaluule Arhiiv, Tartu, Estonie. A. D. i LIPE , JASNA NOO (leaoraj, 404j Ti IVO LA P A J N K emljepisno najbolj razčlenjena, razmeroma najgosteje naseljena celina, politično pa zadnje čase silno razgibana Evropa, več let sem nezadovoljna tudi s svojo zimo. Na sončnih obalah Sredo-zemnega morja dozoreva sredi večnega zelenja, v toplih zimah sicer tudi poslej sočno subtropsko sadje. Vsemu ostalemu zaledju, posebno srednji in severnozapadni Evropi pa so prinesle minule zime nevšečnosti ne le ljudem, temveč tudi do skrajnosti izrabljeni poljedelski zemlji premalo prepotreb-nega počitka. Vzhodno od črte Klaj-peda—Odesa so plodne ruske žitnice sicer deležne izdatnejše snežne odeje, na rodovitnih poljih, po kotlinah in ravninah zapadno odtod pa skopari zima že nekaj let z mehkimi kristalnimi kosmiči Nenavadno toplo, oceansko podnebje izpodriva prijetno vnanjo sliko bele zbnske opojnosti Vlažno ovzdušje p«vnasičenega zraka izceja med ljudi vsakovrstne zimske bolezni. Poljedelstvo, zimski turizem in sport ter s tem v zvezi raznovrstni ljudski dohodki otrpe zaradi pomanjkanja snega nepopravljivo škodo. Znano je, da domuje evropska zima na visokem tečajnem severu. Nad večno zaledenelim, prostranim Groenlan-dom se že v času, ko se Evropa še koplje v toplem jesenskem soncu, zbira ogromno morje mrzlega, do ledišča ohlajenega zraka. Ob rtrvi priliki se ta nakopičeni mraz razleze na zapadu proti Kanadi, vzhodno od Groenlanda pa na skandinavsko - rusko - sibirsko obal Severnega Ledenega morja. Neredko, kakor je bilo n. pr. letos v septembru in predlanskim v oktobru, plane jezik mrzlega vala že zgodaj jeseni daleč na jug,. ter s sproženim težkim snegom povzroči občutno škodo še zeleni prirodi. V normalnih zimah se razvije izven Groenlanda v listopadu nad Skandina- vijo sekundarno zračno jezero mraza. Po severznovzhodni Rusiji in globoko v notranji Sibiriji tudi že čakajo ogromne rezerve zime na prvi povoljni sunek v Evropo. Prva skica na preprost način razlaga pohod takšne normalno nastale zime na jug in zapad Evrope. Topli oceanski zrak, zasidran z jedrom pred Velikobritanskim otočjem, se mora umakniti visokemu pritisku prodi-rajočega mrzlega zraka. Od zapadne Skandinavije preko Danske in dalje k Ornemu morju sproži takšna, normalno se razvijajoča zima, s padcem temperature na čelni strani, 0 do — 10e C, močne snežne meteže. Prijatelji bele zimske prirode v vseh pokrajinah Evrope se le v takšnih primerih lahko vesele izdatne, pa tudi trajnejše snežne odeje. Jeseni 1933. se je bila zadnjič najavila zima v tej prirodni ofenzivi. Debel sneg je tedaj že v novembru pokril Evropo globoko v Španijo in Italijo. Pr vi teden decembra je nastopila normalna zima. Rusko sibirski mraz je pritisnil znova in izobarne črte posameznih temperatur na drugi skici razlagajo prodor takratnega, za polje, turizem in sport povoljnega začetka zime. Na evropski celini so se pomaknile izobarne črte daleč na zapad in tja do izo-bare 5° C je povsod močno snežilo. Visoki del Slovenije je tedaj prejel 100 —140 cm, ravnine 40—60 cm snega. Da evropske zime ne nastopajo vsako leto na naznačeni način in da zadnja leta tudi snežne plasti izdatno primanjkuje, je v veliki meri kriva krep-kejša učinkovitost Zalivskega toka. Močni cikloni se porajajo iz njegove struje in pogostokrat, ko je na vremenski karti že tako rekoč najavljen pohod zime iz ohlajenega celinskega zaledja, vztrajno puhajo tople rezerve morskega zraka preko Velike Britanije in Danske v srednjo Evropo. Tako se dogaja, da v času, ko pokriva Ze-dinjene države ameriške globoko na jug debel sneg, leži nad Evropo visoko nad ničlo segreti zrak. In če se primeri, da ob razjasnjenem nebu lega v kotline gosta zimska megla in daleč naokrog oblačno nebo ni v stanu izločiti padavin, žde zimske rezerve za groenlandsko-rusko-sibirskimi pregradami. Le tu in tam, po lokalnih vremenskih činiteljih povzročena snežna odeja kaj kmalu kopni — prava evropska zima je skažena. Zaskrbljenim gospodarskim krogom obetajo letos posebno nemški meteorologi izdatnejše snežne padavine. Svoje napovedi opirajo na dejstva, da je velik del Evrope po letih suše 1933. in 1934. ter manj izdatnih padavinah lanskega leta bil letos deležen mnogo več dežja. In ker je močno jesensko deževje v srednji Evropi in Nemčiji sploh pokazalo že zgodaj nagnjenost k sneženju, se nadejajo nemški vremenski strokovnjaki, da bo nadaljnja letošnja zima našla mnogo več opore v hladnih rezervah celinskega zraka ter pokrila Evropo po daljšem čase spet z debelejšo snežno odejo. Pristaši vpliva sončnih peg na potek vremena napovedujejo, da bodo vsa leta do 1939. prav deževna in tako tudi zime z obilnimi snežnimi padavinami. Jugoslavija, predvsem pa Slovenija, pripada v pogledu zime k ostalemu, srednjeevropskemu celinskemu tipu. Prislonjena pod visoki alpski lok in vklenjena neposredno v območje sredozemskih sekundarnih ciklonov, je bila Slovenija zadnja leta, ko so imeli naokrog razmeroma povoljno zimo, deležna kaj malo snežnih padavin. Med tem ko so velikobritanske depresije letos res vrgle na ostalo srednjo Evropo mnogo dežja, so bile jesenske padavine v našem alpskem svetu dokaj zmernejše. Sklepati na podlagi zaključkov nemških meteorologov na uspešno snežno zimo tudi pri nas, je prav tako neosnovano, kakor je težko ustV*-riti si čim verjetnejši potek nadaljnje naše zime. Če izvzamemo prehodno krajevno sneženje, brez večje snežne podlage, lahko gotovo sklepamo: Kadarkoli se bo ozračje Evrope zvrstilo v povoljni meri tako, da bo razpo reditev visokega in nizkega zračnega tlaka odprla ventil čakajočim hladnim rezervam na visokem severu in vzhodu, bo planila zima na jugozapad v že opisanem stilu in prinesla s seboj prav gotovo mnogo snega, zaradi dolgo zadržanega, nakopičenega hlada pa tudi dosti mraza. Primer, kakršen ni bil redek v vremenski kroniki tudi onih zim, ki so se prav kakor letošnja, najavile že z zgodnjim jesenskim snegom. Ako se pa takšen normalen potek zime iz katerih koli razlogov ne bi mogel razviti, bodo krajevne toplotne razlike zraka sicer vrgle nekaj snega, toda vlažne, zmerom prisotne morske sape bodo kvarile veselje prijateljem zimske opojnosti. Saj, kjer se že le deloma oglasi tako zvana sibirska zima, se odpočije gruda, prezimi z manj nevarnostmi za zdravje človek. Prezgodaj prebujena zemlja pa ni zmožna povračati truda, ki ga je že jeseni vse-jal vanjo pridni orač. 8Ш1 IZMED ÀMUND' SPREMLJEVALCEV ZADNJI SENOVIH --a slavni elcspedicijsfci ladji »Fram« W "je umori pred nekaj dnevi 65letni norveški kapitan Oskar Wisting, Д zadnji izmed Norvežanov, ki so ' i spremljali Amundsena na njegovi davni odpravi na južni tečaj. Baš te dni, namreč 14. decembra, je mimik) 25 let, odkar je Roald Amundsen stopil na južni tečaj in tam razvil norveško zastavo. Eden izmed njegovih štirih tova-rtSev pri tem svečanem aktu je bil sedaj umrli Oskar Wisting, veteran s »Frama« in izkušen pomorščak. Slavno ekspedicijsko ladjo »Fram«, ki je 1. 1893. Nansena peljala proti severnemu tečaju in je rabila potem Sverdrupu za raziskovanje arktične Amerike (v letih 1898. do 1902.) je najel 1. 1909. m potem od Nansena kupil Roald Amundsen, ker je bila tedaj najbolje zgrajena ladja za polarne odprave ln |e že s svojim imenom, ki pomeni po naše »Naprej«, simbolizirala uspeh. Amundsen je bil na poti v Arktido, ko )e zvedel, da ga je Peary v aprilu 1910. prehitel in stopil na severni tečaj. Tedaj •e je odločni mož obrnil kmtkomalo proti Jugu. Šele za Madeiro je posadki sporočil, da hoče na južni tečaj. V poletju 1911. je s Rossove ledne plošče začel svoj pohod s sanmi in štirimi spremljevalci v notranjost antarktične celine. 14. decembra tega leta so možje z astronomskimi meritvami ugotovili, da so dosegli dolgo zaželjeni cilj, kratek čas prej nego kapitan Scott s »vojimi spremljevalci, ki so razočarani od svojega neuspeha in po strašni borbi z viharjem in pomanjkanjem na povratku končali na tako tragičen način. Amundsen, otrok sreče, pa je še na povratku odkril 4000 m visoko gorsko verigo, ki ji je dal na čast norveški kraljici ime Gorovja kraljice Maud. Wisting je ostal Amundsenu zvest tudi pozneje in je služil na njegovi ladji »Maud«. »Fram« so proglasili za narodno last in jo kot muzej zasidrali v pristanišču Osla. Wisting je pred nekoliko leti kot kapitan »topil v pokoj, vedno znova pa ga je vleklo na staro ladjo. Oblasti so spoštljivo ugodile prošnji starega pomorščaka, kHar je prihajal v Oslo, da bi prebil noč na slavni ladji. Teko je prišel tudi pred neko- liko dnevi, da bi izkoristil svojo staro pravico. Ladjo so bili že vso okrasili za proslavo 25 letnice, odkar se je pogumu norveških mož posrečilo, da so ž njeno pomočjo izvršili eno največjih dejanj v zgodovini znanstvenega raziskovanja. Wisting je moral slutiti, da se mu bliža konec, тл-to je prišel nalašč nekoliko dni prej, da bi umrl na krovu, kjer je štirideset let prej začel življenje pomorščaka. Naslednji dan so ga našli mrtvega v njegovi kabini. Zadela ga je kap. V hladni roki je še dr-žal neko Amundsenovo knjigo, zvest svojemu nekdanjemu vodji in tovarišu do zadnjega diha. kk * NADALJEVANJE »TREH MUŠKETIRJEV« v prihodnjem zvezku. шншшвмааншшншвввавшшш IZ LITERARNEGA SVETA LUIOI PIRANDELLO V svoji rimski vili je nenadno umrl italijanski dramatik in Nobelov nagrajenec (r. 1867 v sicilijanskem mestu Girgenti) Luigi Pirandello. Pokojnikovo vnanje življenje ni bilo bogato. Prav tako je bilo malo znano njegovo literarno ime evropski javnosti. To se je zgodilo šele tako rekoč ob njegovi petdesetletnici, ko je nepričakovano zaslovel po evropskih gledaliških deskah predvsem s svojim delom »Sest oseb išče avtorja«, k: smo ga občudovali tudi v Ljubljani Delrih deset let je trajala njegova slava, ki je čez noč kar izginila, kakor izgine iz spomina virtuozna scenična tehnika. Njegove igre so bile priljubljene igralcem, kajti pisal je vloge z živahnim temperamentom za mimične in oraterične uspehe. Popolna pozaba njegovih del in njih omalovaževanje je pač protidclovanje pretiranemu oboževanju in tega ni mogla popraviti niti Nobelova nagrada (1934). Nedvomno je literarna intelektualnost njegovih del ena izmed bistvenih sestavin povojnega ustvarjanja. Navzlic hitremu padcu s podstavka mednarodne veličine je Pirandello marljivo delal naprej ter kot starec mnogo potoval. Bil je izredno plodovit literat. Že pred dvema letoma je obsegala izdaja njegovih zbranih del dva in petdeset zvezkov. Smrt ga je dohitela med pisanjem drame »Go.irici briganti« Italija je izgubila s njim emoigičnega in vitalnega zastopnika етцје lepe besede. Notus OSEL V KNJIŽEVNOSTI O slovstvo — oslovstvo! je vzddhnil neki knjigomrzec. A menda ni mislil na to, da je bratranec našega konja navdahnil mnoga literarna dela? Tako je angleški bard G. K. Chesterton opeval Kristovega osla: Okoli sebe čuje vpiti pa palme, glej, tepta s kopiti... O Balaamovem dolgoušcu lahko bereš ▼ sv. pismu, da je znal obvestiti svojega gospodarja. Iz korana pa posnemamo, da je Mohamed odbrzel v nebesa na uhuljetu, ki mu je bilo ime Al Bo rak, to je blisk: za današnjega flegmatičnega sivca je ta vzdevek popolnoma nemogoč. Ni 11 Albo-rak, močno potvorjen, podlaga za francoski bas enaki naziv: maître Aliboron, t. J. stric Uhač? Meyer-LUbke v svojem R. H. W 1935 ne ve razlage za Aliboron. V ljubki bajki »Amor in Psiha« je prevajalec A. Sovre očrtal Apulejeve »Meta-morfoze«, kjer najdeš fantastični roman »De asino aureo«. Lucius je s čarobo pre-tvorjen v uhljača in zadohl svoj človeški lik šele po mnogih pripetijah ali peri-petijah. Buridan, filozof XIV. stol., nI Imel trmoglavega sivčeta. Toda neki dan si je ustno — v njegovih spisih te basni ne srečaš — Izmislil prispodobo za neodločnost: osel, žejen in lačen, pogine med korcem ovsa ln vedrom vode, ker ne ve, česa bi se najprej lotil. Drugi tolmači pravijo, da gre za dva čisto enako kupa sena, enako oddaljena od omenjenega kopitarja. Rucio, križenosec Sanča Pansa, ki stopa za Don Kihotovo Rosinanto, je pač eden največjih oslovskih značajev v pismenstvu. Z njim tekmuje znameniti Kadišon (Cadi-chon), ki ga je mladinska pisateljica Mme de Ségur, rojena Rusinja Rostopčinova, vpletla v svoje »Mémoires«. »L1 Ane mort« ali »La femme guillotinée« je roman, kjer J. Janin, Izumitelj časnikarskega podlistka, popisujoč pretirano grozo, parodira roman »Han d* Islande«, delo V. Hugoja, ki je L 1880. zložil filozofsko pesnitev »L' Ane«, hoteč poveličevati nagon in naravo. Costerjev Ulenspiegel pogosto jaše uha-tega četveronožca. Z enakim prometilom je veliki angleški romancier Robert Louis Stevenson prekrižaril na Francoskem vse Cévennes in dal svojemu potopisu naslov »Potovanje na osličku« (Travels with a' donkey in the Cevennes, 1879 K Knjiga se čita še dandanes v Albionu. Svoje dni je mifno razširila med britanskimi pisci na-značeni način ahasverjenja. Take potnike rojake je letos opisal v londonskem obzorniku Gordon H. West: Baring-Gould je, sedeč na križatem hrbtu, zbral gradivo za »Sprehode po Rivieri: Sir Pr. Treves 1e takisto obiskal rimske in srednjeveške razvaline po francoskem jugu: Mnria Ci-vielli je slično pripravljala na svojih izletih »Satanovo žalost«; R. Juta je letos orisala Cannes in окоШке griče, premikajoč se z istim prometnim sredstvom; gospa Alee Tweedle je tako premerila ter opisala Sicilijo. * Pri Slovencih naš naslovnik ni v posebnih časteh. Pred svetovno vojno se je dal neki duhovnik tega priimka prekrstiti v: Stenovec. Mogoče pa se je prvotno pdeal Oeelj, kar pomeni: osten? V pregovorih je naš sivi trpin označen navadno za bednika ali bedaka: Osel je vodo nosil, pa je od žeje poginil. — Osel pravi: Naj raste potlej trava ali ne, kadar mene ne bo. — Osel je osel, čeprav je Boga nosil — tako je zasolil dr. J. Zupan neljubemu Škofu Wolfu (Wiesthaler, Lj. Z. 1885). Neki izrek poudarja njegovo previdnost: Osla spraviš le enkrat na led. — Vendar O. Župančič je ošvrknfl Se to opreznost, češ Osel gre le enkrat na led. BaS to je oslovstvo. Modrec ve: danes sem pal. Jutri bom plesal po njem. Prešeren ga je postavil v neugodno luč s aonetom o kaši: abderitska pravda o oslovi ■and. Levstikova »Ježa na Parna s« zbada Koseskega-Oslovskega. Aškerčev »Pegaz in oael« je mahnil po Mahniču banavzu. Stritar je malega kopitarja gledal e sentimentalnim očesom. Tako ga gleda tudi i t, UPI>: BOŽIČNA NOO (lesores) legenda, saj je bil sivec priča rojstvu т betlehemskem hlevu. Vendar L Cankar ga je uporabil že kot simbol v noveli »Istrski osel«: bitje, priklenjeno na svoje trdo delo. V znanosti se je kosmati rigavec malokdaj oglasil. Vidmarjev »Oslovski most« (1936) spominja na »asini pons« v Buri-dano vem spisu »Super summulas«. Sicer pa se pri Slovencih malokod goji Equus Asi-nue. Več ga je najti pri Hrvatih, kjer J« kenjac (tovar, tovarič, tovarln) dobil izvrstnega umetnika v An ti Duklču (raj. 1867) : »Iz dnevnika jednog magarca«, delu, ki je izzvalo tudi v italijanski kritiki glasen odmev. A. IX KNJIGE IN BITUK Uredništvo je prejelo: KRONIKA SLOVENSKIH MEST, letnik Ш, št. 3. Na uvodnem mestu je razmeroma kratek toda tehten prikaz življenja in dela slikarja-grafika Luigija Kart« mirja po rodu iz Ptuja, posebnim ozirom na slovenska mesta v njegovi grafiki. Važen za stremljenje novodobne arhitektura glede souporabe žlahtnejših materialov Je prispevek »Piračiški grohi v Ljubljani« (dr. L. Dolar-Mantuani). Nadaljuje se ar-bivalna študija dr. A. Vodnika »Francesoo Robba«. Prav tako se nadaljujejo razprava dr. St. škerlja o italijanskem gledališču v Ljubljani, in dr. R. Andrejke o najstaràih ljubljanskih industrijah in dr. M. Senkovi-6a o obrtih v povojnem Mariboru. Začenjajo pa se v tem zvezku prispevki »Prebir valstvo Ljubljane v srednjem vekm po svojih imenih in priimkih« (Jos. Maček), Pokopališča v Mariboru (dr. VL Travner),ln Ob stoletnici ljubljanske kazine (dr. Iv. Lah). Razen tega vsebuje zvezek Se statistiko prebivalstva Most (L. Pipp), Osnove sodobne zaščite otrok v Sloveniji (V. Jagodic) nekrolog Ev. Jarcu (Fr. Stelé) ter običajne rubrike. Tudi ta zvezek je bogato ilustriran. »Kronika« se naroča pil kulturnem oddelku ljubljanskega magistrata ter stane celoletno din SO. ZDRAVNIŠKI VESTNIK, strokovno gl»-silo zdravništva v Sloveniji, leto VHI, St. 1L Zadnjič je bilo pomotoma navedeno, da je izšel zadnji letošnji zvezek, kar navzlic sporočilu na platnicah, da izhaja Vestnlk lOkrat na leto, m res, kar dokazuje pravkar izšla številka, ki prinaša na prvem mostu razpravo docenta dr. Iv. Ma tka o »Par roksizmalni hemoglobinurijl ex frigore«, ki se bo nadaljevala Dr. St. Lutman port», ča o kroničnem zastrupljen Ju t beneoiom. Poročilo bo zanimalo tudi nezdravntke, aa) so naši dnevni listi obširno poročali o zastrupitvah t neki mariborski krojaški da- lavnici. Posebne pozornosti Je vreden članek dr. FeO. Mikiča o Smeri gibanja. Tople besede svojim zdravniškim tovarišem ob IzaeljeniSki nedelji je napisa* dr. Tomaž Furlan. Zdravnik dr. R. Neubauer se prav tako topio spominja 60-letnice sanitetske-ga načelnika dr. Ernesta Mayerja. Slede za zdravnike važne rubrike, Iz zdravniških društev, iz medicinskih časopisov, Nove knjige L dr. »Zdravniški vestnik« se naroča pil upravi na Golniku in stane celoletno za neniedicince din 90, za zdravnike din 50. ILUSTR1RTE ZEITUNG, LEIPZIG. V založbi J. J. Weber v Lipskem je izšla božična številka tega najstarejšega nemškega ilustriranega tednika z mnogimi barvnimi umetniškimi prilogami. Zvezek vsebuje med drugim serijo božičnih prispevkov sedanjih pesnikov v Nemčiji. Znani svetovni potnik Colin Ross pripoveduje o svojih božičnih doživljajih na potu. Sledi tedenski pregled dogodkov v slikah. GOSPODINJSKI KOLEDAR za leto 1937. Uredila Utva. Cena (po pošti) Din 22. Naroča ee v upravi: Ljubljana, Mir je 27. BOG ZADOVOLJSTVA Ernest Blum, šaljivi vod vi lis t in novinar, rojen 1836 v Parizu, je stanoval v ЕтегУ-jevi hiši. Hoteč pokloniti gospodinji kaj za novo leto, stopi v trgovino s cenenim kitajskim blagom. Tu opazi kip; debelo osebo naslonjeno na napet meh. »Kaj pa je tale sohica?« vpraša Blum. »To je star kitajski bogec, tam mu prar vejo božanstvo zadovoljnosti-« »Božanstvo zadovoljnosti«, si misli pisec veseloiger, »bo kakor nalašč razodel gospe Emeryjevi, kako sem zadovoljen z njeno postrežbo, obenem pa bo to laskalo njenemu kitajskemu okusu.« »In to sitane?« »O, od drago: 9 frankov 50.« Blum radosten kupi in pošlje. Teden dni pozneje kosi pri gospe Emeryjevi. »Saj ste znoreli!« vzklikne gostiteljica, »da ste mi poklonili tako drago toč.« »E, ni sile gospa!« »Pač, pač. Jaz poznam te stvari, vaš umotvorček ie star in jako redek. Nič se ne borna čudila, če sega v prvo dinaatijo Mfasov aK celo Konfucija-« »"Menite, da spada v Konfucijevo dobo?« »Tem bot j, ker sem včeraj obiskala X. a, fevedenca, k,i najbolje pozna kitajske in nipomake predmete m ki je mojih mi- Вкипа zapeče vest. Ali se je trgovec uštel? Treba bo iti do njega in obzirno kupiti večjo zbirko kipcev po isti smešni ceni. Rečeno, storjeno. »Imate še kaj kitajskih bogcev, kakršnega ste mi ondan prodali?« »Nič več jih nimam«, odvrne starinar, »ampak pišite naravnost v Pont-a-Mous-soo, kjer jih izdelujejo... Vendar, veste, v tvornici n e prodajajo na drobno. Veliko dvanajsterico boste morati vzeti.« A. D. STEKLENE HIŠE V USA V Toledu (Ohio) izdelujejo steklene balvane, ki se uporabljajo pri zidanju večnadstropnih poslopij. Tvrdka, specializirana v tej stroki, napravlja tudi tako tanke steklene niti, da se iz njih lahko obleka tke. Ta firma je zgradila štirinadstropen laboratorij iz stekla, v katerem bo nadaljevala svoje raziskave. S podobnimi hišami se madridskemu dijaku ne bo treba ve>č zatekati po pomoč k vragu Asmodeju, ki mu oprezno dviga strehe, da more uka-željni mladenič opazovati šege in običaje prebivalcev (glej Les&ge: Šepasti hudič). Tudi Mencagerjèv Abadon bo imel lažji posel • svojim junakom. k PRAKTIČNE NOVOTE Daljnogled za dva kovača Daljnogled je stvar, ki bi si jo marsikdo kupil, če bi ne bila tako draga. Najnovejši daljnogled za sport, gledailišče in kino, nemški izdelek, pa stane le 1.50 marke. Tako si ga lahiko nabavi vsakdo. Malokdo bi verjel, da more to ukusno iz stisnjene mase izdelano gledatno orodje kaj nabiti. Toda leče so iz dobrega stekla, ki so optično sferi dno brušene, tako da dajejo ostre, nespačene podobe v 2 in polkratni povečavi. Kdor hoče torej v gledališču atli kinematografu spraviti dogodke ostro pred svoje slabe oči, lahko г uspehom uporablja ta ceneni daljnogled, ki tehta zavoljo svojega lahkega gradiv« iz stisnjene mase tudi manj nego 100 g, tako da v žepu ne predstavlja noben« obtežbe. Samo ob sebi umevno, da se de to kukal» mШ tudi m. protaa^ ffi \ A M SB PROBLEM 186 Baron Holzhausen Revista Scach. Italiana Mat v treh potezah ZA BISTRE GLAVE 296 Velikodušno darilo Neki dobrotnik je hotel prebivalce nekega afriškega mesta œreciti s tem, da bi vsem tistim, ki bi hoteli ali mogli nositi obuvalo, kupil čevlje. 5 odstotkov prebivalcev pa je imelo le er.o nogo in druga polovica je rajši hodila bosa. Koliko čevljev bi moral dobrotnik kupiti v razmerju a številom prebivalcev? 297 Kolesarji Neki kolesar je rabil za 180 km dolgo progo 3 ure več nego drug kolesar in pet ur vež nego tretj» ki je vozil spet 3 km na uro hitreje nego drugI. Koliko časa je rabil prvi kolesar, da je prevozil vso progo T Rečitev k S