g ' Natis 12.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. iUredniStvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. Slajerc izliaja vsaki drugi petek, datiran z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo aajdalje do pondeljka pred izdajo do-tične Številke vposlati. Štev. 25. Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri od jemanju več ko 10 Številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, */» strani K Ifi.— V« strani K 8.—, '/» strani K *•->/u strani K 2.—, »/„ strani K. J.— Pri večkratnem oznanilti posebno znižana cena. V Ptuju v nedeljo dne 15. decembra 1901. II letnik. Cenjenim naročnikom ..Štajerca". Vse tiste naročnike, kateri so nam haročnino za tekoče leto še dolžni, uljudno prosimo, da nam uai*očnino še v tem mesecu »lačajo, da nam bo mogoče ob novem letu cune redno skleniti. profesor Robič in „Proč od I Gradca66. V zadnjem času so na Spodnjem Štajerskem gospodje doktorji in profesorji sklicali več shodov, pri katerih se je sprejela resolucija ki se glasi: „Proč od Gradca." Mi smo že večkrat dokazovali, da mi ubogi kmetje imamo drugih skrbi j, kakor pa so usnove novih uradov in oblastij in da Moj prijatelj Ribničan. (Konec.) 5. Kako je Janez nedolžnemu dve klofuti dal. Ko mladenič toliko doraste, da si more sam Kužiti svoj vsakdanji kruh, loti se ga neka bo-Bezen, ki je včasi zelo nevarna in velikokrat tudi ■enja z bridko smrtjo. Ta huda bolezen — vsakemu Bloveku je znana pod imenom „ljubezen" — razširi Inbogim fantom srce tako močno, da je v njih prostora laa eno lepo dekle, včasi pa tudi za več. Zato ni nič čudnega, da se je tudi našemu Ja-Inezu srce povečalo, in da je v njega zlezla Brezni-jkova Anica, katera je bila zaradi lepote daleč okoli »nana. Kako srečen je bil Janez. Kako hudo mu je bilo. ko se je moral čez par mesecev od nje ločiti I in iti v Celje k vojakom. Pri ločitvi sta oba zelo jokala. Ona mu je še povrh obetala večno zvestobo, on pa ji je obljubora), da jo bode po doshiženem vojaškem času pred oltar peljal Toda Janez se še ni naučil dobro inarširati, ko se nam bodejo davki še veliko zvišali, ako bi se dežela štajerska razdelila na dva dela. Danes hočemo pa mi nekega gospoda bližje pogledati, gospoda, ki pri teh „Proč od Gradca"shodih igra veliko vlogo, to je deželni in državni poslanec in deželni odbornik, gospod profesor Robič. Kakor znano, gospod Robič ne mara hoditi v deželno zbornico, ker tam, kakor pravi, slovenski kmetje ne morejo doseči nič. Ali ta gospod se vendar vsaki teden pelje v Gradec in jo tam zavije skoz go-spodsko ulico v deželno zbornico, tam kjer pride skupaj deželni zbor. On pa ne gre notri spredaj, kjer se vršijo deželnozborske seje, ampak od zadej, kjer se nahajajo uradi. Tam sedi lepo pridno in je z vsem zadovoljen, kar gospodje storijo, kajti zato dobi on na leto 6000 kron. Mi toraj mislimo, je doma začel za njegovo nevesto laziti bogati županov sin Tonče. Ker se ženska ljubezen spreminja kakor mesec na nebu, je tudi v kratkem času Janeza spodrinil. Nek prijatelj je vse to Janezu pisal. Lahko si mislite, kako hnda jeza in žalost se ga je lotila. Pa vse bi še bil prestal, samo to mu ni hotelo iz glave, da ga je tako hitro pozabila, da ga je zapustila prej, ko je bilo njemu mogoče seznaniti se z kako kuharico ali kelnerico. V sveti jezi je prisegel da bode Tončeku že prav pošteno kosti zrahlal. . Proti božiču dobi zopet od prijatelja pismo, v katerem mu naznanja, da se bo Tonče na dan sv. Štefana peljal nekam tja proti Mariboru vabit na gostijo svojega bogatega strica župnika. Ravno zvečer bo prišel do Celja. Janez si je mislil, že dobro, zdaj srna pa skupaj. Na Štefanovo zvečer si je na štacijonu kupil karto, da je smel iti k vlaku (ciigu) čakat. Pridno se je mencal roke, rnenaa zato, da bi od mraza ne postale preokorne. Poštni vlak pridrdra, Janez pa hitro skoči k vozom in začne klicati: „Anton Strgar z _ 2 — ako bi gospod Robič upal, da bi v deželnem zborn tudi še posebej (5000 kron dobil, bi tudi tje notri šel. Ali dragi kmetic, ako ii misliš, da gospod Robič v Gradcu samo 6000 kron dobi, se motiš in računiš premalo. On je dalje že tudi za svoja slnžbena pota zaračuuil 1145 kron in tudi to mu je bilo še premalo. Due It. januarja 1900 sklenil je visoki deželni zbor, gospodu Robiču njegov vinograd v Hrastji 3% orala na deželne stroške na novo obdelati in z ainerikanskimi trtami zasaditi. V 6 letih, ko bode nosil dohodke, potem ga dobi gospod Robič nazaj, brez da bi zato le eden krajcar plačati mogel. Ta vinograd bil je pred to novo zasaditvijo vreden 600 kron, po novi zasaditvi bode vreden vsaj 12000 kron, gospod Robič pustil si je toraj od dežele še posebej podariti (šenkati) 11.500 kron. Vsekakor se reče, to je vinograd za vzorec (muster), da bi se kmetje pri tem kaj naučili, ali zakaj se je ta vzor-vinograd ravno bogatemu deželnemu odborniku, ne pa kakemu ubogemu kmetu nasadil, ki bi ga gotovo bolje potreboval! Gospod profesor Robič odbral si je iz deželne trtnice najboljše trte; kar ostane, to smejo kmetje kupiti za denar. Kar ta Robičev vinograd stane, bode se od brezobrestnega posojila odbilo, to je, od tistega posojila ki se bode razdelilo med kmete. Gospod Robič pač reče, njegov vinograd Rajbnce! Tonče Strgar z Rajbnce la Ker se v prvem vozu ni nihče oglasil, šel je k drugemu in tretjemu, in še le pri četrtem se na njegovo klicanje odpre okno, in skozi njegu porine mlad kmetski mož svojo glavo, rekoč: „Kaj pa je? Kakor kanjuh na pišče, tako hitro je skočil Janez k oknn in zadonelo je krepko: pač! pač! in koj potem: „Jej, jej, pomagajte, pomagajte ! Janez še ni imel časa, si dobro pogledati, če je pravemu take mastne zasolil, že sta ga držala kondukter in policaj ter sta ga gnala k šefu. Za njimi je tudi pricopotal mož z oteklim licem. Janez se je sicer prestrašil, ko j$ spoznal svojo pomoto, pa srce mu le ni padlo v hlače, ampak je korajžno povedal, koga je hotel udariti in na zadnje rekel oklo-futanemu: „Saj nisem hoteu Vas udarit! Ce niste Strgar Anton, zakaj sto se pa potem oglasil?" Šef se je smejal in ga je spustil. Po lepi Ančki mu ni bilo dolgo žal in ko se je seznanil z majorjevo kuharico, še mislil ni več na njo. 6. Lastnosti Janezove neveste. Vojaška leta so minila in ž njimi tudi vojaška leži tako ugodno, da se more vzor — vinograd le na njegovem posestvu nasaditi, m pa pravimo, amerikanske trte bi tudi na kakšnem kmečkem posestvu ravno takoj dobro rastle, ali gospod Robič razumel jej stvar izpeljati, da se je njegov vinograd nasadil od dežele. Vidiš ljubi kmet, tako zgledajo gospodje ki vedno vpijejo „Proč od Gradca"; kmetom pravijo, da vsakdo, kdor gre v Gradec da bi tam kaj dosegel, je izdajalec, nem-čnr; sami pa se vozijo v Gradec, tam napolnijo svoje žepe in izrabljajo deželo tako, kakor se izrablja molzna krava; da, celo svoje vinograde si pustijo na stroške drugih davkoplačevalcev obdelovati. Ako gospod Robič zopet enkrat pride na kak shod in bode upil „Proč od Gradca", potem obrnite mu njegove žepe in videli bodete koliko denarja bode iz njih padlo, in ves ta denar dobil je on v Gradcu. Vojna v Južni Afriki. Vojska med Buri in Angleži se toraj še vedno nadaljuje. Prav posebnih dogodkov se ne godi niti na eni niti na drugi strani. Da so Buri tako siloviti kakor so bili v začetku vojne, toraj pred dvema letoma, je dokazano, kajti borijo se za svobodo kot levi in o taki hrabrosti, predrznosti in zvitosti, ki jo izvajajo Buri proti svojim sovražnikom, se ni slišalo že sto in stoletja. — Angleži sicer trdijo, da bode boj v par mesecih skončan, da bodejo oni zmagovalci, od druge strani pa se zatrjuje, da na to še misliti ni, ljubezen. Doma je spet pameten postal. Zato mu je oče po novem letu rekel, da bi mu rad posestvo prepustil in da si naj poišče pridno nevesto. Pri) iskanju sta imela s stricem veliko srečo, kajti dobila sta Lopanovo Micko, ki je bila lepa in kar je še več vredno — tudi precej bogata. Zato so pripravljali prav imenitno gostijo. Nekega dne je moral Janez v farovž k izpraševanju. Gospod župnik ga je tako-le ogovoril: No, Janez, me veseli, da si si izbral tako pridno dekle. Ti si bil zmirom pameten in tudi dobro veš, katere lastnosti mora imeti krščanska nevesta." Janez je pri teh besedah mislil, da je vprašan in zato je ročno zropotal: „Poštena nevesta mora biti lejpa, bogata in neumna." „Kako pa to? vpraša župnik začuden. Ženin pa se vesel odreže: „Ce bi pa ne bila neumna, bi pa ona mene ne hotela." 7. Koliko je Bogov? Ako Janeza vprašaš, kako je pri izpraševanju odgovarjal, ti bo rekel: „Nn, za silo je šlo!" Toda ker Buri se pojavljajo v vedno večjih trumah in zdaj tu zdaj tam napadejo Angleže, jih nekaj pobijejo, ranijo, ujetnike pa izpuste, ko so ugrabili plen in ga v varen kraj spravili. Tudi Angleži zajamejo kakšno ker-delce Burov, ali v primeri njihovega Števila proti Bu-rom je to skoraj nič. Tako piše nek časnik, da je mnogo ujetih zaprtih Burov ušlo iz koncentracijskih taborišč ter se iznova pridružilo rojakom pod puško, s katerimi so v vedni zvezi. Generalni odbor liberalnih društev Velike Britanije je imel v Dorbyju občni zbor, na katerem je soglasno sklenil več resolucij. Med drugim zahtevajo, naj se takoj odpošlje izredna komisija v Južno Afriko, da se sklene časten in trajen jmir z Buri ter se napravi konec trpljenju ujetih Burk lin njih otrok. Poroča se dalje, da sta se vršila v zadnjih dneh dva boja: polkovnik Monroe je imel 29. novembra z Wesselsom in Myburghom pri Holyroadu bitko, v kateri so bili Buri baje tepeni. Iz Harrismitha pa poročajo, da je general Dartnell presenetil burski od-idelek ter ujel 24 mož, med njimi kapitana Pretoriusa. Kitchener pa javlja, da je bilo v minolem tednu ujetih 256, ubitih 32 in ranjenih 18 Burov. Če bi bilo to [sporočilo resnično, potem bi bili Buri izgubili 306 mož v enem samem tednu, kar je ogromno! Ker Angleži lažejo da kar smrdi, bo bržčas tudi ta novica ■neresnična. Angleži pa morejo lagati, ker drugače je [ljudstvo doma na Angležkem nezadovoljno in bi jim Iv Južno Afriko ne hotelo pošiltati več vojakov, denarja [konj i. t. d. Pred dobrim tednom peljalo se je kakih [pet polnih železničnih vlakov konjev mimo Ljubljane v Reko, kjer so jih vkrcali na ladije, od tod pa Iposlali po morju Angležem v Južno Afriko, katere [bodo pa večinoma dobili le Buri v svoje pesti. Tele-Igram z dne 9. decembra poroča iz New-Yorka, da ■hočejo Angleži v najbližjem času otvoriti 8 angleških [prevoznih ladij s konji in mufami. Agenti iščejo z [največjo naglico konje. Sodi se, da je to dokaz, da ■vojne še dolgo ne bo konec. ■njegov tovariš Fronc je čisto drugače trdil. On mi ■je tudi povedal, kar vam bodein sedaj napisal. Gospod župnik je bojda rekel: »Res prav dobro [veš, kakšna mora prava nevesta biti. Boš pa menda Kadi dobro vedel, koliko je Bogov?" Janez, kateremu [je tedaj njegova Micka bolj po glavi hodila kakor nam nebeški oče, je odgovoril! »Gaspud fajmoštar, Itriji Bugi so." Mislil je namreč na tri božje osebe. ■Duhovnik se je začudil in jezno dejal: »Tako, ženil [bi se rad, pa še ne veš, koliko je Bogov! Le pojdi ■domu, pa vzemi namesto dekleta katekizem!" V strahu Ise je Janez spomnil še na mater božjo in je plaho ■rekel: »Gaspud, štirji so, štirji!" Te besede so žup-Inika tako podkurile, da mu je kar vrata pokazal. — Na štengah pa se Janezu v duhu prikaže njegova iMicka. To mu je dalo toliko korajže, da se je vrnil lin pri na pol odprtih vratah zaklical: „Lejpo prosim Igaspud fajruošter, pet Bugov je!" Prištel je še kruš-Inega očeta Jožefa. Kaj se je potem zgodilo, mi ni ■treba pisati. Fronc mi je pravil, da je ves zmešan | Razne stvari. Od Sv. Andraža v Slov. Goricah piše v tistem malem mariborskem lističu v štev. 15 nek fant ki je tako malo kmetski fant — kakor je bil oni Ur-banski ali oni Tomaževski ali oni Hajdinski zavedni fant Ognjeslav — ali občno vsi ki pisarijo pod takimi podpisi; ampak, to so klerikalni klopotci, ki ropotajo po vseh farah spodnjega Štajerja v novejši dobi, da bi si pridobili za svojo Gedeonsko armado dovolj fantov, da bi potem zamogli recti: »Solnce stoj, da vidimo pobijati vse prijatelje »Štajerca." — Kaj pa pišejo ti ropotači? Nič druzega, kakor da po pesje bruhajo na »Štajerca", ki kmetom glave razjasnuje in njih podu-čuje, kako se imajo proti onim obnašati, ki so kmetsko ljudstvo nad 30 let v državnem zboru prazno zastopali — in le kakor advokati za svoj hasek skrbeli. Zakaj psujejo v svoji krščanski ljubezni, ki pravi: »Ljubi Boga črez vse, svojega bližnjega pa kakor sam sebe — »Štajerca" z imenom »giftna krota"? Sem sivolasi stari Slovenec in ne sovražim nemškega jezika, ki mi dobro služi, in sem v teku teh časov veliko slovenskih in nemških časnikov pxfeW\ in mnogo poskusil — poznam tudi ljudi v mnogih farah, vem, kako veselo in mirno so ljudje brez ozira na jezik (Sehprache) uradnikov, duhovnikov učite\jev' tujcev med seboj živeli. In če je bil tu in tam štacu-nar, mesar, ali kak drugi posestnik naklonjen nemškemu jeziku, nikdo ga ni črnil in ga psoval, kakor zdaj, odkar se klerikalni klopotači prav po čimer-mansko stesujejo v nekem poslopju v Maribora. Kam pridemo, če bo psovanje od klerikalne strani, katera je po božji in človeški postavi dolžna ljudstvo po zadnjih besedah sv. očeta papeža med dvojezičnimi narodi k miru in ljubezni spodbujati. Zakaj tedaj napadata vidva, ti „Slov. Gospodar" in ti mladi po sili rojen njegov sinko v vsaki številki v treh do petih spisih »Štajerca4', ki ima tako pravice živeti, kakor vidva. Ali je res »Štajerc" tako giften, kakor vajini priletel v oštarijo, kjer so ga čakali mladeniči, da bi se od njih odkupil. Eden ga je vprašal: »Janez, kaj bo z hocetjo?" Žalostno je neki odvrnil: »Ne bo še nič." „Kaj pa nisi vedeu?" vpraša ga zopet drugi. Jezen je odvrnil: »Nisem vejdeu, kulko je Bugov!" Zdaj ga dregne Fronc, češ: »Neumnež, nisi mogeu rejčt, da je en Bug!" Janez pa se je nad njim zadri: »Nore ti, pejt sem jih reku, a je še bilo vse premalo!" Seveda pravi Janez, da je Froncovo brbljanje grda laž, in je zelo jezen, če kdo o tem kaj omeni. Dobro vem, da bi bil tudi na mene hud, ako bi izvedel, kaj sem ravno prej napisal. Zato pa bodite pametni in mu nič o tem ne pravite, ako ga kje srečate; ker če bo na mene jezen, mi ne bode hotel več veselih povedati, in če mi ne bo nič več povedal. Vam tudi ne bodem mogel nič napisati. klopotači v svoji zaslepnosti mislijo? No, pa poglejmo, v katerem od vas treh je več strupa ali gifta! Kaj se je zgodilo že mnogokrat pri „Kreisgerichtu" v Mariboru pred porotniki? V kterem listu ali časniku so porotniki in sodniki več gifta našli, v nesrečni fami-liji „Slov. Gospodarja" ali v „Štajercn"? Kaj so imeli gospodje duhovniki: Križanič, Muršec, Korošec, Šegula in drugi pred porotniki v sodišču opraviti?! So li bili zatoženi, da medico — ali druge občno znane zdrave dušne hrane za prosto kmetsko ljudstvo kuhajo in prodajo? Ne! gift, nevaren duševni gift so v svojih spisih prostemu ljudstvo ponujali — ker so bili tega krivega spoznani! Zdaj pa ljubi kmetje in blagi fantje razsodite, kje je več giftnih krot in če to po zdravi pameti spoznatev tako se ne bodete tem krivim fantom udali, da bi »Štajerca" po poročilu „Andražkega" klopotača na smetišče metali, ampak skopajte globoke jame blizu stranišč — in zagrebajte one liste, v katerih more gotovo mnogo strupa ali gifta biti, da ga celo porotniki in sodniki ne morejo prekriti. Podpirajte vin naročujte za naprej, to je v letu 1902 vsi le „Štajerca" ki vas ne napeljuje drugači misleče ljudi psovati .in sovražiti. Vedite da je božja volja, da različni ljudje morajo skupaj živeti, eden drugemu pomagati, kakor roka roki in obedve celemu truplu. Nek župnik ali farmešter, ki je zvedel, da eden njegovih občanov „ Štajerca" bere, je rekel: BZa božjo voljo, pustite „Štajerca", to je strašno grešen list.1' Kmet pa mu je odgovoril, da nič grešnega v njem ne najde, ker ta list kmetsko ljudstvo le podučuje v njihovih opravilih. Kmetov je hvala Bogu še ogromno število, ki razsodijo, kje je največje gnojišče grehov in da nima vso prosto ljudstvo mren na očeh, in da vidi, kako luč, ki bi morala mirno razsvetljevati božja pota, sem ter tje vgasnnje. — Ti pa Andražki fant, sposodi si neki list, ki so ga sv. oče papež Kako je hlapec gospoda manire učil. Znano ti je, dragi bralec, da človek -ni nikoli preveč pameten in da se mora celo življenje učiti. Njegovih učiteljev je veliko. Tu vidi pri svojem soseda kaj novega, tam zopet najde kak dober nauk v bukvicah; mnogo lepega se lahko nauči iz časopisov, posebno iz vrlega „Štajerca", najbolj pa človeka izpametuje izkušnja, Včasi pa ga kaka mala, navadna stvar k boljšemu spoznanju pripelje. Zato se čudi, ko ti popišem, kako je imetnega angleškega pisatelja Sterna navaden hlapec manire učil. Sterne je zelo rad imel divjačino. Neki prijatelj mu je velikokrat po svojem hlapcu poslal kakega zajca, jerebico ali kos srne. Ti darovi so ga sicer zmirom zelo razveselili, a vendar je vsakokrat pozabil služabniku kaj za pijačo (trinkgeld) dati. To pa je hlapca tako razjezilo, da je trdno sklenil, mu pokazati, kaj je njegova dolžnost. Nekega dne ga je gospod zopet poslal k Sternu z malim darom. Ko je k njemu prišel, ni nič potrkal, ampak je kar vstopil v hiše, malo privzdignil klobuček, vrgel jerebico na mizo in par besed za- Leo XIII. pred kratkim časom spisali in škofom poslali, preberi ga, potem pa bodi pameten in gledi, da svoje brate, ki s teboj nepotrebno po „Štajercu" udrihajo — pomiriš. Stermski. Iz Stoperc (Najnovejše vesti). Ni še se izpilo dosti vina, odkar so v naši vasi baje ustanovili ^liberalno" društvo „Fidel". Smoter, katerega to društvo zasleduje, je razširjati B Štajerca". DruŠtveniki so namreč vsi vneti čitatelji in častilci „ Štajerca". Geslo, katero jih vodi, je: „Naš Dom" v peč, „Štajerca" v roke". — Razglasilo se je tudi, da bodo v kratkem v Stopercah otvorili hotel. Mislimo, da bode ta novost posebno izletnike na Donačko goro razveselila. Vedno bodo najukusnejša mrzla in topla jedila pripravljena. Posode bodo velike in snažne, cena pa nizka. Utrujeni popotniki našli bodo prav prijetno ležišče v sladko duhtečem senu pod streho. — Vidite, tudi mi StoperČani napredujemo. StoperČan. Izpred mariborskega porotnega sodišča. (Zverinska rod'oina). Pred porotniki stali so 26. m. m. 32!etna Alojzija Germič, soproga Tomaža Germiča, njena gluhonema brata Fran Lovrec in Josip Hole ter njih mati, Marija Rantuša. Ta se je kot dekle pisala Iiolc. Omožila se je potem z nekim Lovrecem in kasneje z Rantušo, kar je vzrok, da se njeni otroci različno pišejo. Zatoženi so bili, da so skupno umorili leta 1897. soproga Alojzije Germič, katerega so potem razsekali na kosce ter ga kuhali tako dolgo v kotlu, da se je meso povsem razkuhalo; kosti so pa sežgali. Umorjenčeva soproga je priznala, da je po hudem prepiru ustrelil njen brat Lovrec njenega moža ter je zakopal mrtveČevo truplo v kleti. Toda njiju mati jima je svetovala, naj razsekata truplo in ga kuhata tako dolgo, da se bo meso razkuhalo. Storili so tudi res tako, kakor jim je mati rekla. Na njen svet, naj dajo razkuhano meso in i ^— mrmral. Sterne se je hudo začudil in potem rekel: „Moj ljubi, ali ne veš, kaj se hlapcu spodobi? Tvoj gospod ti gotovo ni zapovedal, da se moraš tako robatu obnašati. Jaz ti bom zdaj pokazal, kaj bi bil ti moral storiti. Sem na ta stol se vsedi in misli, da si jaz!" Po teh bosedah gre Sterne iz hiše in prav pohlevno potrka na vrata. Hlapec se zadere: „Le hitro noter!" Sterne ponižno vstopi, se lepo prikloni, mirno položi divjačino na mizo in lepo reče: „Moj gospod so vam tu le nekaj malega poslali. Srčno vas pozdravljajo in želijo, da bi vam prav dobro teknilo." Hlapec se nasmehne in ■ si misli: čakaj, zdaj te pa imam v kremplih. Ko je Sterne jenjal govoriti, vstal je hlapec in ljubeznivo odgovoril: „Povej svojemu častitemu gospodu, da se prav lepo zahvalim in da ga prisrčno pozdavim.u Med tem pa potegne iz aržeta nekaj denarja in ga ponudi Sternu, rekoč: nTu pa imaš ti nekaj malega! Kupi si glažek vinca in ga spij na moje zdavje!" Pri teh besedah bi bil Sterne skoraj od smeha poknil. Hitro je tudi on v aržet segel in hlapcu lep „trinkdeld" dal. Pozneje ni bilo treba Sternu več tožiti o hlapčevi robatosti, hlapca pa ne zavoljo Sternove skoposti. juho svinjam povžiti. je odgovorila Alojzija Germič, da bi utegnile svinje vsled tega poginiti. Tako je vlivala mati ostanke mrtveca v škaf, a soproga jih je znosila na gnojišče. Gluhonemi Fran Lovrec je izjavil, da je ustrelil svojega svaka v obrambo, ker mu je ta grozil s sekiro. Alojzija Germič je živela s svojim možem v velikem nesporazumljenju, tako tudi njeni sorodniki, vsled česar ga je njen brat Fran Lovrenc ustrelil. Se pri obravnavi je dejala Germič: „Sicer pa mi ni žal, da smo tako storili, dosti smo pretrpeli pred njim." Mati Rantuša je pa trdila, da ni ničesar vedela o umoru. Ko je vprašala 1. 1900 svojo hčer, kje ima moža, jej je baje odgovorila nečloveška žena: „Prokleta baba, ako boš vedno izpraševala, ti odsekam glavo!" Napram ječarju pa je Germičevka obžalovala, da ni poškropila trupla svojega moža z blagoslovljeno vodo. Tudi v spalni sobi, ko je hitel njen brat z nabito puško na moža, je — molila. Umorjenčevo obleko so našli na polju zakopano, na njej ni bilo sledov krvi, niti strela, pač pa je bila večkrat prerezana kar vzbuja sum, da je sodelovala vsa rodbina pri umoru Tomaža Germiča in sicer z noži. Obravnava je trajala dva dni. Gluhonemi morilec Fran Lovrec je bil obsojen na smrt, njegova mati Marija Kantuša na dvanajst let, umorjenčeva žena pa na štiri leta ječe. Josip Hole je bil oproščen. — Zopet obsodba — na smrt. Porotno sodišče v Mariboru je v četrtek, 28. novembra zopet izreklo smrtno obsodbo. Tožena je bila 3(Jletna omožena Majija Vertič iz Podbreža pri Mariboru, ker je utopila svojega tri tedne starega otroka. Mož obsojenke je v blaznici. Marija Vertič ima dvoje zakonskih otrok, za katere pa njej ni treba skrbeti. Meseca avgusta je povila nezakonskega otroka in sicer v hiši neke sordnice. Ta je obsojenki prigovarjala, naj ostane z otrokom pri njej, toda Marija Vertič je silila v Ptuj, da bi šla tam v službo. Mikalo jo je lahkomiselno življenje, kateremu je od nekdaj udana. Res se je necega dne odpravila v mesto. Na potu je otroku zavezala usta, privezala nanj kamen in ga vrgla v vodo kjer je utonil. — Še ena Obsodba na smrt, V soboto dne 30, novembra vršila se je obravnava ki je razkrila kaj žalostno sliko iz kmet-skega življenja. Obtoženi sta bili 241etna Marija Ker-ček iz Sp. Polskave zaradi detomora in njena 46 let stara mati Katarina Kerček, zaradi umora. Mati in hči sta se pečali z jednim in istim hlapcem, s katerim je mati imela tudi otroka. Ko so se pri Mariji Kerček pojavili nasledki občevanje z materinim ljubimcem, sta se mati in hči dogovorili, da ubijeta otroka, ko pride na svet. To sta tudi izvršili. Ubili sta otročiča z udarci s pestmi in truplo prav površno zakopali, tako da so po mnenji Katerine Kerček psi in mačke truplo požrli. Obe obtoženki sta bili obsojeni in sicer Marija Kerček na 4 leta, njena mati Katarina Kerček pa na smrt na vešalah. Porotno sodišče v Celju. Dne 2. t. m. se je imel zagovarjati pred celjskim porotnim sodiščem 521etni, zakonski Jože Jelen od Sv. Andreja pri Polzeli radi ponarejanja denarja. Skušal je na več načinov pona- rediti srebrni denar po 1 gld. in se mu je slednjič res posrečilo, da je speča] eden goldinar, vlit iz čina in cinka, neki natakarici. Skušal je ponarejati tudi papirnate bankovce. Bil je obsojen na 13 mesecev težke ječe. — Isti dan se je imel zagovarjati 191etni posestnikov sin Fr. Novak iz Hazelbaha, ker je dne 9. septembra t. 1. iz ljubosumnosti štirikrat ustrelil na Mat. Romih-a in ga nevarno ranil. Bil je obsojen na dve leti ječe. — 261etna Ivana Srebotnik iz Zg. Gorč, zakonska, a od svojega moža ločena, je obtožena, da je umorila lastno svoje dete; obsojena je bila na tri leta težke ječe; njen ljubimec 201etni Jož Žekar iz Slivnice, njen sokrivec in obdolžen tudi tatvine, pa je dobil edno leto ječe. — Pretečeni torek je bil obsojen 181etni Alojzij Košar rojen v Smarjih, pristojen na Blanco pri Sevnici v sedemletno težko ječo, V mesecu juliju t. 1. je ukradel namreč v Pokleku pri Podsredi najprej M. Hriber-šeku pištolo s streljivom ter potem tako oborožen vlomil v hišo Janeza Kresnika, odnesel nad 300 kron v gotovini, kakor tudi uro in nekatere druge vrednosti. Končno pa je še hišo zaigal, da bi izbrisal na ta način sled svojemu hudodelstvu. Požar je povzročil omenjenemu posestniku nad 1000 kron škode. — Dne 4, t, m, m p zapy&rja] bbktm MmcmVibo} Martin Vališ zaradi uboja. Obtoženi, na glasu pretepača, je dne 29. septembra t. L s kamnom ubil svojega tovariša Matevža Slemenika. Obsodili so ga v petletno ječo. — Dne 6 decembra so obsodili v edno-letno ječo 201etnega rudarja, Jos Batiča iz Trbovelj, ki je v noči 22. septembra t. 1. napadel iz ljubosumnosti tovariša Antona Simoniča ter ga tako hudo na-klestil, da mu je zdrobil desno roko, ki so mu jo morali v bolnišnici odvzeti. — Grd hudobnež je 7Gletni berač Gaspar Bračun, ki je že pred 26 leti posilil mlado deklico, ter jo na to zadavil, za kar je presedel 20 let v ječi. Te dni je bil zopet obtožen podobnega čina na 4 letni deklici. Obsodili so ga v triletno ječo. — Uboja obtoženi kmečki sin Jurij Zmrzlak od Sv. Marka pri Trbovljah je bil obsojen le zaradi prekoračenja silobrana, odnosno po § 335 kaz. zak., v petmesečni strogi zapor. Obsojeni je namreč ubil s sekiro rudarja Antona Lampreta, ki ga je dražil in pretepal. Pomota. V zadnjem „Štajercu" pripetila se je v tiskarni neljuba pomota. Tiskano je bilo namreč, da je dobil gospod poslanec profesor Robič od deželnega odbora v Gradcu za svoje vinograde 20 gold. podpore. To pa ni prav, ker g. Robič dobil je podpore od štajerskega deželnega odbora 20 tisoč kron. Iz Slov. Gradca. — Ljubi »Štajerc", tukaj si se začel prav dobro širiti, čeravno te klerikalci in njih nesramni listi obrekujejo, kajti mi kmetje smo spoznali sleparsko postopanje teh kmečkih zapeljivcev in oderuhov. — Čeravno mariborski nesramni „Fihposu kriči, da si ti dragi „štajerc zoper sveto vero, list nemčurskih in nemških kramarjev itd. To ni res. — Mi kmetje še nismo v Tebi zapazili protiverskega postopanja in zavoljo tega mi kmetje tako po tebi segamo. Da pa včasoma kakega nesramnega klerikalca po zaslužki naklepleš, to imaš ja popolnoma prav. Seveda temu časniku ni všeč da bi svet, ali vsaj kmečko ljudstvo izvedelo pregrešno življenje teh hinavcev. Prave duhovnike pa še ja celo pohvaljuješ. Ta Časnik misli, da smo mi kmetje tako slepi, da bi verjeli, da hoče on s svojimi klerikalci kmete braniti zoper te in nemške in Nemcem prijazne kramarje. O ta bedak. Mi ja okoli in okoli vidimo in slišimo, da ti listi in klerikalci najpridnejše slovenske narodnjake kramarje sovražijo in napadajo če se jim ne uklanjajo, po drugi strani pa nemške in nemČurske kramarje hvalizujejo in celo pregrešne falote čislajo in zakrivljejo ako trobijo v klerikalni gnil rog. Oni listi kvekajo, da Ti ljubi „Štajerc" pomagaš nemškim in nemčurskim kmetom ndirati nas slovenske kmete a oni, od nas le branijo. 0 ti peklenska zvita sleparija. Da take sleparije sodnija ne kaznuje. Pa Bog jo že bode, ja čisto gotovo. Poglejmo si te liste in klerikalce; oni vidijo, če kak kramar v kaki fari si v potu svojega obraza zasluži par sto goldinarjev, ako pa kak klerikalec faro strahuje in trpinči za 40 — 50.000 gld. k temu so ti hinavci tiho, to celo pri-krivljajo. Kaj bi storil, da bi bil zveličan? Razdeli tvoje premoženje med uboge, kodi za menoj in poslušaj moje nauke. Ložje pride kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin v nebeško kraljestvo. — Besede Kristusa. In glejte kako ti klerikalci hrepenijo po premoženju, in ga kupičijo, brez da ga potrebujejo. O ti peklenska zarota. Ljudstvo gleda in premišljuje. Časniki pravijo, sveta vera je v nevarnosti. — Sleparija. — Vera je res v nevarnosti, — pa ne sveta, Kristusova vera, o ne; pač pa vera tih hinavskih to varišev „Našega Doma" in „Slov. Gospodarja" kmečkih zapeljivcev. Skoraj bodo zgubili tla. Dragi „Štajerc", le tako naprej, prihodnjič ti poročamo več. Iz Ptujske Gore. (Nekaj o „kunštnostia naših klerikalnih obč. odbornikov in g. župana). Res, jako zanimivo je, kadar imamo pri nas občinske seje. Teh sicer ni dosti, a kadar pa so, „blesti se uma svitli meč*'. — Tako imeli smo letos 20. 2. prvo občinsko javno sejo in pretresovali občinske račune. K seji prišlo je tudi nekaj drugih davkoplačevalcev, ki so se zanimali za račune, da slišijo, kako se z njihovimi krvavo zasluženimi krajcarji gaspodari. Toda naš modri Župan Črnogorski in veČina odbornikov tega niso bili navajeni, da bi se še kdo drugi v njihove občinske razmere vtikal. In kaj je storil naš ljubi oča Kranjc? Vstal je iz svojega prestola in rekel: „Jetzt kommen solehe Postnummern auf die Reihe, wo nicht erlaubt ist, jedem zuzuhoren, deswegen miissen wir die Zuhdrer entfernen." Bravo! pritrdili so mu njegovi odborniki — pristaši. To se je zgodilo menda zato, da bi naši farani ne izvedeli, koliko kazni je naš ubogi, priljubljeni, mnogokrat zarnbljeni župnik g. Sattler že plačal v našo občinsko blagajno. — Ker se mi je to vendar preveč zdelo, sem kot občinski odbornik temu ugovarjal, pa — to sem jo skupil! Hudi, jako hudi so bili na mene in ni bilo druge rešitve kakor da sem te gospode opozoril na člen 43 občinskega reda, ki se približno glasi: Odborniške seje so javne, vendar pa se lahko izključi njih javno ako predlaga to občinski predstojnik ali trije od borniki, nikoli se pa to zgoditi ne sme, ako se do-1 tična seja tiče občinskih računov ali prihodnih obt j načrtov, pač pa se to tudi sme zgoditi, če bi sej poslušalci predrznili posvetovanje seje motiti in to še le tedaj, ako bi ti po prvem opominu predstoj-j nikovem motenja ne opustili. — Da se ne pozabi med drugim tudi na naž vzorni red glede blagajništva, moram pričeti od začetka. Toraj naš gospod župan j sklical je omenjeno sejo. Pod pazduho prinesel je j blagajnične knjige, še-le za njim jo primaha blagajničar. seveda ta brez knjig, ker ta je samo na papirju zapisan. Bržkone se blagajničarju še sanjalo ni, kaj je v njih črno na belem zapisano, (gospod župan, ali \ ni to proti občnsk. redn?) ker žnpan je vodil knjige | sam. Potem so se računi pregledovali, neki odborniki | so bili pri mizi pri knjigah, drugi so sedeli pri peči, j saj bilo je pa tudi res mrzlo; konečno pa so prišli do I zadnjega računa, kateremu je manjkalo pobotnice. Pa to nič^ne de, saj se je gospod župan opravičil. Videli srno toraj, da je stvar pomankljiva, ali podpisali so do-tični sklep računov razen mene in še dveh odbornikov vsi. — Prašal sem pozneje nekega odbornika zakaj je oni sklep podpisal in ta mi je odgovoril: „.Ta,! drugače bi me pa žnpan tožil." — Toraj, vsem odbornikom je znano, da je bil oni račun pomankljiv in da se ni strinjal z občinskimi sklepi, vendar so) ga kot prvilnega spoznali in podpisali. Eden odbornik je, videvši, da ni stvar v redu, sejo zapustil, draga dva sva ugovarjala in prosila župana, da se najin ugovor vzame na zapisnik, vendar to se ni zgodilo. — Vložil sem proti takemu postopanju ugovor in upati je, da ga deželni vodbor kmalu reši.*— Dobro bi bilo, ko bi se tudi na Crnogornem vremena zjasnila. Kajne, gospod župan, takšna kritika je vendar dovoljena, zato pa mislim še drugokrat in to po malem kaj poročati, samo toliko bi Vas prosil, da me ne daste v vam priljubljeni „Fihposa ali celo v celjsko „Do-movino", katera se tako rada ob mene in moj cepikel obregne. Pa brez zamere. — Vaš Repa. Bizeljsko. V št. 15, 5. decembra 1901 je v nekem klerikalnem mariborskem umazanem lističu naznanjeno, da si je ta listič veliko število prijateljev v našej občini pridobil. Med drugim tudi smeši tukaj delujočega učitelja g. Stoger-ja in pa enega trgovskega pomočnika, da sta baje naročnika „Štajerca".j Pravi tudi, da si g. učitelj gladi svojo sivo brado z modrostjo „Štajerca"; podpisal se je ta imenitni do-pisun pod marko ,,Bizeljski fant". No saj poznamo tega bizeljskega fanta dovolj; tudi on bi si svojo brado gladil, da bi jo imel, a že dolgo je nima, pa je tudi ni imel, ker oh, nesreča, porezali mu je niso! — Ta bizeljski fant naj miruje, da se ne bodo še drage kaj neresnične, njemu neljube stvari objavile — tako tudi onem, ki nikdar ni nikake skušnje naredil. Pripomniti se še mora, gospod urednik, da je Vaš cenjeni list „Štajerc" tukaj, kar tudi sami znali boste, bolj razširjen in posebno priljubljen, bolj, kakor je bizeljskemu fantu ljubo in da se s svojimi dopisi v kakem klerikalnem listu le reklamo dela Vašemu cenjenemu listu. Bizeljski občan. Svoji k svojim. „ Gospodar" se jezi, da smo se mi za ubogega Lojza v Ptuju zavzeli, in pravi k temu: Lojz ni pošten kmečki sin, kajti on zataji svoj ma-terni jezik. No, mi prašamo „Gospodarja", kaj je Lojz napravil, da ga on tako grdo obrekuje. Mi mislimo, da g. dr. Horvat preje zataji svoje kmečke stariše, ker on ima z ubogimi kmeti malo usmiljenja. Lojz pa dosedaj ni napravil škode nikomur in nikakih poštenih kmetov iz hiše zapodil, ampak živi mirno in kot trgovec deluje pošteno. Ako se bode pa „Gospodar" postopil še enkrat za Kranjca Havelka in Hrvata Lončariča potegniti, potem bodemo mi kmetom povedali, zakajso gospoda Havelkata pri trgovcu Wegscheiderju v Ptuju kot komija zapodili! Zunanje novice. Vsa rodbina — zblaznela. Iz Berolina javljajo, da je ustanovil v Datteju kmet Kaschka nekako versko družbo. Molil je veliko ter se postil s svojo obiteljo po cele dneve. Nedavno pa so prinesli listi vest, da je mučil Kaschka tako dolgo svojo ženo. da je vsled bolečin umrla. Daroval jo je Bogu v spravo, kakor je sam rekel. Skliceval se je na besede sv. Pavla: „Brez prelivanja krvi ni odpuščenja. Kaschka je bil seveda blazen. Tudi dva njegova sina, hči, dekla in svakinja so vsled prevelike pobožnosti zblazneli. Prepeljali so vse v blaznico. Od veselja umrla. V Balassa-Gyarmatu se je pripetil nedavno žalosten slučaj. Gospa Ignacija PfeirTerja se je pripeljala iz Duna-Pentele v Balassa-Gyarmat k poroki svoje vnukinje Margite Heks. Po poroki je blagoslovila novoporočenca, in ko je izgovorila zadnje besede, se je zgrudila mrtva na tla. Prej je bila njena najsrčnejša želja, da bi oddala vnukinjo ljubečemu in skrbnemu možu. Ko se jej je ta želja izpolnila, je pa od veselja umrla. S plesa V Smrt, 11. junija t. 1. so potegnili iz kanala dunajskega Novegamesta 201etno Terezijo Mayer, ki je bila prejšnji večer na plesu, potem pa je brez sledu izginila. Pozneje se je dognalo, da je Terezijo Mayer pahnil v kanal njen ljubimec Haderer, kateri je to zaupal svojemu prijatelju Leopoldu Balgu. Balg je Hadererja naznanil sodišču, a par dni zatem se je ustrelil, ker ga je bržčas pekla vest, daje izdal svojega najbolšega prijatelja. Te dni se vrši proti Ha-dererju sodna obravnava, a Haderer vse taji. Trpinčenje vojakov. Iz Budimpešte se poroča, da se je v Velikem Varadinu razkrilo na kako nečuven način se časih vojaštvo trpinči. Umrl je tam neki Honved-vojak z imenom Florian, ker ga je četovodja s kopitom puške udaril pa glavi tako, damn je prebil črepinjo. Poročilo pravi: Preiskava je pokazala, da je ta način kaznovanja v tem polku splošno v navadi. To je nezaslišano! Več podčastnikov je sedaj zaprtih zaradi tacega trpinčenja. Ali hočeš biti srečen? Neki star bretonski narodni pregovor odgovarja na to vprašanje. Ali hoče- I biti srečen en dan? — Napi j se! — Ali hočeš biti srečen tri dni? — Oženi se! — Ali hočeš biti srečen osem dni? — Zakoli si prešiča! — Ali hočeš biti srečen vse življenje? — Postani župnik! Nevarni bonboni. Iz Moskve javljajo: Višji uradnik, ki se je vozil v Malahovko, se je seznanil na potu v kupeju z dvema elegantnima damama; ponudili sta mu bonbone, a ko je uradnik bonbone snedel je kmalu zaspal, mej tem pa sta izginili dami in ž njima uradnikova denarnica, zlata ura in verižica. Sodnik, ki se je sam obsodil. Sodnik CWrtright v mestu Winnipegu v Kanadi je že 20 let opravljal prav zvesto svojo službo, strogo je varoval red in poštenje. Tekom teh 20 let je obsodil več nego 500 oseb zaradi pijančevanja. Nedavno se ga je pa sam nasrkal, ob priliki, ko ga je obiskal po dolgem času neki prijatelj. Drugi dan je prišel v pisarno, občinstvo pa je že izvedelo o njegovem nočnem junaštvu. Sodnik se je vsedel ter s strogim glasom zaklical: „Fran Cowrtright naj vstane." Ker je poklical svoje lastno ime, je vstal ter dejal: »Cowrtright, vi ste sinoči prestopili zakon, vi ste se upijanili! Ne tajite tega! Ne odgovarjajte! Tojeistina, vi ste bili „trčen.K /al mi je, toda obsoditi vas moram h globi 20 dolarjev. — Občinstvo je poslušalo tiho, in sodnik je še do* dejal: „Chowrtright, ker ste se pa vedli 20 let vselej dostojno, torej vam kazen odpuščam." Občinstvo je sprejelo razsodbo s hrupnim ploskanjem, in sodnik je začel obravnati drugo sodno zadevo. Premetena Sleparka. Na Dunaju so zaprli ženo dimnikarja Pajarola zaradi ponarejanja menit-. Ponarejala je menice kar na debelo. Podpisovala je imena najodličnejših ljudi, tako dunajskega namestnika grofa Kielmansegga, in na ta način izvabila zopet od najodločnejŠih ljudi blizu 700.000 kron. Ker je vedno nastopala kot jako bogata žena, ki ima mnogo zvez z aristokratičnimi krogi, so se ljudje lahko dali prevariti. Bavila se je pa tudi z drugimi sleparijami ter na pr. od nekega juvelirja izvabila dragotin za 8000 K. Na ta način je žena že več let sleparila, a prisleparjeni denar sproti zapravila, kajti dobilo se ni pri nji ničesar. 7lleten morilec. 711eten dninar Fran Novak iz vasi Dolani na Češkem je sunil v vodo lOletno Ano Holaus iz osvete, ker je povedala starišem, da jo starec vedno nadleguje in zalezuje. Ko je priplavala deklica na breg, jo je potisnil iznova v Veltavo ter jo držal tako dolgo pod vodo, da je umrla. Novak je bil obsojen te dni radi zavratnega umora na smrt na vešalih. Nesreča. Dne 4. t. m. našli so na Gorenjskem pri Kamnigorici dva mladeniča stara okoli 20 let mrtva v hiši. Zvečer sta prišla malo „korajžna od žganja" v hišo, ker se pred ni kurilo, sta zakurila in to je bila njiju smrt, ker oglenčeva kislina je uhajala skozi slabo peč. Pazite na zakurjene peči. Silna nesreča na železnici. Na AVabash-železnici v Združenih državah severoamerikanskih se je v noči od 27. novembra pri postaji Seneka blizu Detroita zgodila strahovita nesreča. Neki vlak, v katerem 60 se vozili sami izseljenci — kdo ve, če ni bilo mej njimi tudi kaj Slovencev, bi bil moral čakati na postaji da pride od zapada drug vlak. To pa se ni zgodilo. Vlak z izseljenci se je odpeljal in zunaj postaje trčil s tovornim vlakom. Posledice so bile grozne. Vlak z izseljenci se je vnel, 80 oseb samih izseljencev je. bilo vbitih, 150 oseb pa ranjenih. Med temi je 25 težko ranjenih. Sovraštvo celo za grobom. V Kremsn nad Du-navo je umrl te dni dr. Karol Allesina pi. Schweitzer, ki je zahteval v svoji oporoki odločno, naj ga pokopljejo v vrtu njegove grajščine, na noben način pa ne v rakev njegovih sta-rišev. Eanjki se je oženil zoper voljo svojega očeta z revnim, toda lepim in pridnim dekletom; radi tega ga je oče toliko mrzel, da se celo na smrtni postelji ni hotel spraviti s svojim sinom. Zato tudi sin po smrti ni hotel zveze z očetom Nespravljivi mož je bil 37 let star ter je zapustil ženo in troje otrok. Mrtvečeva srajca, v Szurdoku, v maramaroškem komitatn, je navada, da razdele sorodniki obleke umrlih mej reveže. Pred kratkim je umrl tam neki Vazilij G rigor. Njegova mati je obljubila Ivanu Bori srajco svojega sina. Toda pozabila je na svojo obljubo ter dala srajco nekemu drugemu. Bora je zato šel po noči na pokopališče, izkopal je umrlega Grigorja ter mu slekel srajco. A prav v istem Času je prišlo mimo pokopališča par deklet in mladeničev; Bora je hotel zbežati, toda mladeniči so ga njeli ter ga izročili orožnikom. Ženski lakaji v Londonu. V mnogih odličnih hišah londonskih so odpravili v zadnjem času moške posle in jih zamenjaii z lepimi dekleti. Gospem je ležeče na tem, da so dekleta čim najbolj zala in krepka. Iščejo se zato velika in leporasla dekleta. Neka dama ima skoraj šest črevljev visoko dekle, da sprejema goste. Oblečena je črno, ima bel predpasnik in belo čepico. Ker pa je preširoka okoli pasu, ji je obljubila za vsak centimeter, ki ga bo merila manje okoli pasu, 1 sterling na leto več. Zato tekmujejo dekleta vtem, katera bo imela ožji obseg. Tanke so vse kakor ose, a velike in široke črez pleča kot grenadirji. Neka druga dama pa je oblekla svoje ženske lakaje v tesne, ozke atla-saste hlače do kolen, črne svilene nogavice, cipele z zaponko, v bel telovnik iz brokata in črn žake iz žameta. Tudi pazi so deklice ter so oblečene bolj ali manj po gledališko. Potovalec V zaboju. Kakor javljajo iz New-Yorka, so našli na tovorni ladiji „Palatia", ko so jo gasili, zaboj in v njem zabitega človeka, ki je bil vsled lakote in žeje onesvesČen. Dognalo se je, da je dotični človek neki Beck iz Budimpešte, ter da je prebil 17 dni v zaboju. Imel je pač toliko denarja, da bi si kupil vozni listek iz Hamburga v New-York, a potem mu ni ostalo še 100 dolarjev, ki bi jih bil moral pokazati, da ga puste z ladije, zato je zlezel v zaboj. Radi slabega vremena je trajala vožnja 17 dni mesto 10, in tako jo Becku zmanjkalo živeža, ki ga je vzel seboj. Beck si je hotel prislužiti v Ameriki kaj denarja, da bi se potem lahko oženil. Radi dobitka v loteriji — zblaznela. Iz lir mlina javljajo: Nedavno je stavil pomočnik Stock v loteriji in dobil 18.070 mark. Njegova žena je bila tega do-j bitka tako vesela, da je samega veselja — zblaznela. 1 Prepeljati so jo morali v blaznico. Njen mož pa dela. j kakor doslej, pri svojem mojstru. Mož v ženski opravi. V Pilznu na kolodvoru je J vzbujala nedavno občno pozornost ženska, ki je bila povsem moškega vedenja. In res je redarstvo dognalo, I da je dotična ženska pravzaprav moški, ki je bil I vpisan v krstni knjigi kakor Marija Carfiol, a je bili že od mladosti ženski odgojen. Mladenič je nosil svoje lase v dveh dolgih kitah. Ko je minilo zaslišavanje, so vtaknili „Marijo Carfiol" v moške obleke; prej pa so mu odrezali kiti. 191etni Carfiol je služil v zad-1 njem času za sluškinjo pri nekem posestniku. Kevežj nosi šele sedaj, ko ima že 19 let, svoje prve hlače. Električen stroj — mesto britve. V Parizu je \ sestavil brivec Bontemps stroj, ki nadomestuje britev | in brivca. Ta mali stroj treba držati prav malo časa; v roki ter ga premikati, in človek je obrit. Brivec j je stroj že rabil, toda dotičniki, katere je s tem elek- j triČnim strojem bril, so opazili, da imajo vsi spodnje dele obraza — višnjeve. Zdravniki so dognali, da jih je stroj ožgal. Brivec je moral svoj stroj zopet odložiti, 14 njegovih delodajalcev ga je pa že tožilo, ker j jim je ožgal obraze. Gospodarske stvari. O pomenn in nporabi umetnih gnojil. Predavanje Dr. Ernesla Kramer-a, docenta na tehniški visoki šoli v Gradcu. (Dalje.) Kakega pomena pa so umetna gnojila za kmetijstvo? 2. S pomočjo umetnih gnojil zamoremo hitro okrepčati zemljo, ki je zaradi slabega obdelovanja deloma izmolŽena in oslabela; njena moč in plodo-vitost se ne povrne samo, marveč tudi zdatno pomnoži. 8. Zemljo (novino), ki je še nismo nikdar obdelovali, zamoremo napraviti z umetnimi gnojili, akoravno primeroma le malo ž njimi pognojimo, bolj plodovito, da dobimo od nje več pridelkov kakor, če bi bili gnojili samo le z živinskim gnojem. 4. Bolehajoče in slabe setve, med temi v prvej vrsti žitne setve, se z umetnim gnojenjem, ako se to zgodi pravočasno in le z malenkostjo teh gnojil, čudno hitro poraslejo in okrepčajo, ter nam prinašajo veliko sadu. Na tem mestu je posebne važnosti čilski solitar. 5. Z umetnimi gnojili preide se lahko primeroma hitro na istem polji z jednega kolobarjenja na drugo, ne da bi s tem manj pridelovali. Na ta način giblješ se lahko na polji veliko prosteje, ker je posebno tedaj velike važnosti, ako ti je na tem, da si pridobiš največ čistega dohodka od rastlin, katerih imaš največ nasejanih. 6. Se celo, ako ti je neugodno vreme polje opu-stošilo, si lahko z umetnim gnojem, ki ima silno veliko moč, hitro pomagaš, da zemlja zopet zadobi ono — 9 — redil no moč, kar je posebno v višjih, mrzlejših gorskih legah silno velike važnosti. 7. V pogorskih legah ima umetno gnojenje še to bistveno in veliko prednost, da lahko z primeroma najmanjšimi stroški gnojimo; kajti .le malo metričnih centov umetnega gnoja zadoščajo za -celih sto oralov. Na strmo in težko dohodno polje ne moreš nikakor živinskega gnoja brez velikih stroškov spraviti, kar se pa najlažje zgodi z umetnim gnojem, katerega lahko v vreči tja nanosiš in kateri plodovitost zemlje ne ohrani samo, marveč jo še le povekšuje. 8. Konečno omenimo naj le še, da so umetna gnojila pri posebnih nasadih n. pr. v vinogradih ali \v,\ po\}\, kjer imaš nasajen hmelj ali druge rastline, ki se v trgovini visoko cenijo, največjega vpliva. Kako naj se uporabljajo umetna gnojila pri različnih nasadih? Za nporabo umetnih gnojil, katere bi bile mero-dajne pri vseh razmerah in katere bi bile povsod gotovega uspeha, ne moremo podati nobenega posebnega pravila; gospodar naj toraj sam po svojem načinu poskuša s tem gnojenjem. Važnejša gnojila mora gospodar sam na vsem svojem polji na razne načine poskusiti; razumni gospodar poprijel se bode rad iseh teh gnojilnih načinov, ki mu sploh ne dajejo Iveliko truda, ako pomisli, da bode tako poljedelstvo njegovo imelo veliko koristi. Vednost o tem in lastna [skušnja bodo mu v jako veliko pomoč. V posameznih slučajih naj se rabijo ta-le gnojila: 1. Za zrnino in sploh za vsako žito, ki raste na [težki in obilo živi zemlji, katero si poprej gnojil z živalskim gnojem, jemlji v prvej vrsti superfosfat poščene moke. Gnoji pa v jeseni ali na spomlad. Za suho, lahko zemljo vporablja naj se v jeseni amoni-jakov superfosfat, spomladi pa solitarjev superfosfat. Za zaostale, slabe ali bolehajoče setve pristuje najbolje čilski solitar. Ako se ž njim pognoji po vrhu, zadostuje 50—70 kilogramov čilskega solitra za oralo (a KIOO O0). S superfosfat pognoji se oralo z 200— [250 kilogramov. 2. Kar zadeva gnojenje krompirja, živinske in [sladorne pese omenimo sledeče: Za krompir vporablja se z vspehom superfosfat [koščene moke, ki ga zadostuje za oralo 150—250 kilogramov. Za pično peso je dober superfosfat koščene moke, ako se mu pridene čilski solitar. Spomladi namreč primešaj 150—200 kilogramom fenperfosfata koščene moke 30—50 kilogramov čilskega solitra. Sladorni pesi ugaja najbolj superfosfat čilskega jolitra ali pa superfosfat koščene moke, ako mn pri-leneš žveplenokisli kalij. Pri tem načinu gnojenja je posebno koristno, ako tla oziroma rastline večkrat okoplješ. Tu naj opozorimo, da naj se to gnojenje, bodisi jamo na sebi ali pa smešano z živalskim gnojem najbolje prilega, če pognojimo in potrosimo zemljo povrhu ali po razorih, ko smo bili zemljo poprej razorali in sicer dvakrat po dolgem in počez, da se gnoj popolnoma razdeli. Gnoji pa vedno v mirnem vremenu. Izvzemši čilski solitar, katerega uporabi zgodaj spo- mladi zmešanega s prstjo za površno gnojenje moraš vsa druga gnojila, ako hočeš da bodo dobro prospe-vala, bodisi v jeseni aH spomladi, globokeje pod setev spraviti, kar storiš, Če z brano globoko povlečes. 3. Travnikom, posebno pa onim, k\ imajo močno zemljo, ngaja najboljše kak superfosfat. Pri tem načinu travnik v jeseni ali spomladi z brano razgrebi, z gnojem potrosi in potem zopet po vlači. Za en oral porabi najmanj 150 kilogramov superfosfata. Strnenim setvam in travi najbolj ugajajo dušičnate kalijske soli. 4. Umetni gnoj koristi posebno hmelju; temu gnoji s kakim superfosfatom pomešanim s solitrnim kalijem. Gnoji pa hmelj tako, da pri vsakej hmelovej rastlini skoplješ 30—40 cm globoko jamo, deneš v njo kakih 10 dekagramov gnoja, ter jo zopet zasuješ. (Konce prihodnjič.) Skrivnost. Kako se prisilijo kokoši, da nesejo jajca po zimi? Jesenskih in zimskih jajec je malo, zato se pa tembolj povprašuje po njih in se dobro plačujejo. Po takem se izplačanje perutninoreje ne opira samo na to, koliko jajec ena kokoš na leto znese, pač pa se bistveno jemlje ozir na to, koliko znese kokoš jajec v jesenskih in zimskih mesecih, ko imajo jajca ceno visoko. Govori se o kokoših, kj nesejo po zimi, in misli pri tem, da se nahajajo take vrste, katerim je naravno odmerjeno tudi v jeseni in po zimi jajca leči. Ktakoimenovanim zimskim valilkam spadajo vrste krepke telesne konstrukcije in obilne polnosti krvi, kakor plymouth-roks langshaus, la fleche, laški in različna plemena poljskih kur. Da pa te tudi resnično pozimi nesejo jajca, k temu spada, da so do takrat že popolnoma razvit«. K popolnem razvitju telesa strinja se razvitje jajčnika in skoz to nastopi zrelost za ne-senje. Zimska jajca dobivajo se najpopred od mladih kokošij, ki so se zgodaj, toraj v mesecu marcu, najkasneje v apriln zlegla. Izmed teh zimskih valilk mora vzgojevalec dobre kokoši za rejo obdržati. Pri natančnem opazovanji se lahko dobra kokoš — nesica razloči. Najboljša znamenja se opazijo na grebenu in podbratkti. Koliko temnejši Škrlatastorudeči so ti v času, ko nesejo jajca, toliko boljše so dotične kokoši- Srcdne in slabe valilke imajo bolj bledorudeče grebene in pod-bradke. Kurnik biti mora topel, svetel, pripraven za prezračenje, snažen proti prepihu, mokroti, in ostrim severnim vetrom zavarovan. Kokoši se ne smejo dalje kot 4 leta držati, ker so med tem časom večino jajec znesle. Glavna stvar pa je in ostane zdatna posebna hrana za tvoritev jajec skoz takšne pokladnc snovi. ki imajo iste dele proteinskih in rudninskih snovij kakor jajca ob enem pa razvitje jajec pospešijo, skoz česar se tvorjenje jajec 2—3 krat pomnoži. Posebno rudninskih snovij manjka kokošim na- vadno pozimi, kajti varčne gospodinje prodajo skoraj zadnje jajce, tako, da kokoši ne dobijo niti lupinj, do peska in morta pa zaradi zametenega snega tudi ne morejo. Da se te nadomestijo, je poklajno apno najbolj pripravno, kajti ono ima v sebi ne samo apno ampak tudi fosforovo kislino, kar je za tvorjenje jajčnih lnpin in rumenjaka neobhodno potrebno. Tudi za tvorjenje kostij in za hitri pretek skubljenja je poklajno apno nenadomestljivo. Perje, kojega perutnina v jeseni zgubi, obstoji največ iz fosforno kislega apna, o čemur se zamore najbolje prepričati, ako se ga sežge. Ostane beli prašek, ki ima največ fosforno-kislega apna v sebi. Premenjenjava perja zgodi se na račun nesenja jajec, kajti kokoši porabijo hrano za rastenje novega perja. Sreča še je, da pade^skubljenje na čas žetve, kajti mnogo gospodinj hrani ob tem času kokoši slabše, ker jajec ne nesejo. Poklada pa se li poklajno apno redno k klaji, imajo kokoši dovolj zaloge na fosfornokislem apnu, zamorejo skubljenje hitro in lahko prestati in pričnejo takoj nesti. Kot klaja je v tem času najbolj primeren oves in pšenica. Na 10 kokoši računi se na dan na primer 1 polno žlico poklajnega apna, med tem časom skubljenja in po zimi sme so pa pokladati Še enkrat toliko brez da bi jim škodilo. Koruza deluje na tvorjenje jajec neugodno, veliko boljši je oves z zelenjavo; ker po zimi ni zelenjave, pusti naj se kaliti ječmen ali se namoči deteljno seno in zreže, bode ga kuretina rada pojedla. Dodatek poklajnega apna stori kuretino živahno in zdravo, jo obvaruje pred boleznimi, je neškodljivo in se je pri stotinah perutninorejcih najbolje obneslo. V potrdilo tega nekaj izmed mnogih nam priposlanih pohvalnih pisem. Zgodno izvaljenje, topel in snažen hlev, obilna hrana in pridno dodajanje poklajnega apna skozi celo leto je prava skrivnost jesenskih in zimskih jajec. Pošljite mi zopet . . kg. poklajnega apna, od kojega učinka sem se že prepričal popolnoma. Se nikoli niso kokoši po zimi tako zgodaj jajca nesla kakor letos po dodaji poklajnega apna. Kakorhitro pa navadno porcijo niso dobile, bilo je z nesenjem jajec kakor bi odrezal, vse so nehale. .... 20. januarja 1897, Franc Silar. Jaz sem že opetovano pri Vas naročil poklajno apno in ga pri kokoših vporabljam z najboljšim vspe-hom. Odkar jaz mojim kokošim primešavam poklajno apno, nesejo one neutrudljivo tudi pri najhujši zimi. Tudi proti lizanju pri govedi sem Vaše poklajno apno z najboljšim učinkom preskusil, zamorem ga toraj vsakomur najtopleje priporočati. .... 13. oktobra Marija vdova Kirchlechner. Pošljite mi . . . kg. poklajnega apna. Bil sem z poskušnjo prav zadovoljen. Kokoši pričele so nesti takoj. .... 27. februarja 1897. Matija Mayrpeter, grajščak. Vaše poklajno apno dajem jaz vsem domačini; živalim, celo lovskim psom, ki so potem jako trpežni.| Kokoši nesejo prav pridno velika, okusna jajca. Prej tečeno zimo imeli smo od 11 kokošij vsaki dan 7—3 jajec, čeravno nage kokoši zaradi velicega snega pred aprilom niso mogle na prosto. ____22. oktobra 1900. Jožef Geisinger, okrajni gozdar, j Prosim najuljudneje, mi zopet ... kg. poklajnega! apna poslati, ker se je ono pri moji perutnini dobra izkazalo. ____26. aprila 1897. Franc Effner. Loterijske številke. Trst, dne 30. novembra: 78, 82, 81, 40, 47] Gradec, dne 7. decembra: 64, 78, 32, 66, 44 Otrobi, moka za klajo in soeivje. Prava Sultanova-figova kava. ^_ Kiikau in čokolade. I Špeh in jedilna mast,_________hgi j Išče se omožen majer ki ima tri delavne osebe. Ravno tam sprejme se tudi eden kravji hlapec. Vprašati ali ponudbe poslat je naravnost g. Jos. Omig-U v Ptuju. 367 Priprosta, odraščena deklica, ki zna dobn račuuiti, se sprejme kot prod.scjscl3sa* Vprašati je pri g. W. BLANKE-ju v Ptuju.- — 11 Umetna Fabrika kemičnih izdelkov v Hrastniku priporoča m pomladno setev svoj rudninski superfosfat z 12 do 14°|o v vodi raztopljive fosforne kisline, kateri je nasproti vedno se podražujoči Thomas-ovi žlindri, vsled hitrejšega učinka, daleč presegajoč in vrhu tega skoz precejšno vsebino gipsa za na apnn revna tla neobhodno potreben. 347 Brata Slavitsch v Ptuju (9 podružnici pri mostu) priporočata za praznike lepo. snho melo, pravo maslo, domačo maščo, in zasekani špeh, orehe, suhe slive, fige, rozine, dobro kavo in različno drflgo špecerijsko blago, po prav nizki ceni in dobri postrežbi. 366 Pozor krčmarji! IHartin ŠUtll. posetirik vinogradov v Gradošaku štev. 25, poŠta Juršinci pri Ptuju, naznanja, da ima Še mnogo domačega letošnjega naravnega vina iz lastnega pridelka na- prodaj in sicer rudeče vino (izabela) po 13 do 14 kr. liter in belo vino po 16 do 18 kr. liter, postavljeno na ptujsko iteleznicno postajo. 368 Va kOVaŠka Učenca ki sta okoli 17 let stara in imata veselje se učiti kovačije (motke, sekire itd. izdelovali), se sprejmeta v učenje na tri leta. Hrano, obleko in bolniško kašo ves čas prosto. Vpraša se pri Franc Pristavnik-u, kovač Oplotnici pri Poličanah. 354 ODLIKOYflNd NOVOST i>TV. 142 Cek/kckPeres/i (MARK* JE DOBESEDNO REQISTROV/INd) V EF- IN F-KONICflH (SPITZEN) 5E DOBIVAJO V V5EH TRQOVIN4H Z ns/jRNiixini potrebščina™. m2 # mm z špeeerijo, kolonijalnim blagom, delikate-sami in mineralno vodo, ovma TRAUN & STIGER v Celji. 263 Časnik „Stajerc" zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pripovesti, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naroČilo brez denarja, se časnik ne pošlje. Kdor nam pošlje kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo. Ker „Štajerca" čita najmanj 200 tisoč ljudij, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ali kupiti, kaj za v najem dati, iščejo kake službe, ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti, naj se blagovolijo zaupno obrniti na list „Stajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanilu ene krone piše se lahko 30 do 40 besed. «* i* i**. ***>> 0; Odlikovano s č~ez 450 zlatimi, srsbernfml In bronastimi svolinami na vsoh večjih razElauaf. Ilustrovani katalogi in mnoga pri*nanska pisma brezplačno — Zastopniki in predajnici se radi sprejmo. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. 98 C. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznauo izvrsten Portlan4-«mcnt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede- tlakovne in odporne trdote flalcČ nadkriliaiott dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov iu naj si o vi tej 5i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg S. 364 Dobre ure in po ceni proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in razpošilja Kari jfckennamr, urar, trgovina s zlatnino, srebernino in optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju. Dobre nikelnaste remontoir-ure od gl. 3.50 višje. Dobre sreberne remontoir-Mre od gl. 5.50 višje. Dobre prape zlate remontoir-ure od gl. 15,— višje. Dobre stenske ure z btiem od gl, 2.60 višje. Dobre pendel-ure z bitjem ur od gl. 6.50 višje. Pristne sreberne mizice od gl. 1.20 višje. Pristne sreberne poročne prstane, par od gl. —.80 višje. nikelnaste ure, budilke od gl. 2.- viSje. Vse druge ure, zlatenino in srebemino, ter optično blago, kakor tudi vse v to stroko spadajoča popravila, dobro in pO ceni. 14 ••MMMIMMNea Preselitev trgovine. Dovoljujem si cenjenemu občinstva naznaniti, da sem c. kr- glavno zalogo ibaka kakor tudi mojo prodajo tobaka na drobno iz svoje hiše v nasproti ioječo hišo firme Sirk-ovi nasledniki prestavil iu da bodem s I« januarjem 1902 ojo že 26 let obstoječo špecerijsko trgovino in trgovino z barvami mojo lastno hišo in sicer v prostore, kjer se je nahajala preje glavna zaloga baka, preložil. V tem, ko se za dosedaj mi v tako obilni meri podarjeno zaupanje najsrčnejše Uivaljujeiii, obračam se na vse moje cenjene odjemalce z najndanejšo prošnjo, me idi v mojih novih prodajalničnih prostorih blagohotno obiskavati. Ptuj, v decembru 1901. ;.;;> Jos. Kasimir. — 14 JOS. O v Ptuju prodaja premog (Steinkohle) po najnižji ceni. Tam se dobi tudi sol, moka, kaša. riž, $$ otrobi, ječmenov šrot in drago blago. 340 Prilicen nakup za Božič. Čudovito po ceni. 400 komadov za L gld 80 kr. i dražeslno pozlačena ura z verižico, s 31etnim jamstvom, 6 bom. prima žepnih rut, 1 svetovno patentovani žepni tintiiik od nikla, 1 mičen album za slike, obsezajoČ 36 najlepših slik sveta, 1 maSina za računiti „Patenta'*, katera izračuni samo najtežcjSe eksemble, k temu eno navodilo, 1 spi-sovnik za pisma, poraben za vsakogar, o kom. najlepših razglednic? 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovalcev, ki vzbujajo veliko smeha, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumb iz double-zlata pa-tentovana zapona 3% zlala, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 lino žepno zrcalo, 1 prakt. Žepni nožič, 1 ff nastavek za smotke z jantarom, 1 moderni moški prslan s imit. žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarniških predmetov in še 300 raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti poštnemu povzetju aH Če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr. skoz razpo-šiljavuico Ch. Junowirth, Krakav, A. Risiko izključen. Za neugajajočo se vrne denar. 341 VinO lastni pridelek iz leta 1899 liter 42 vin., iz leta 1900 liter 45 vin., izleta 1901 liter 36 vinarjev, prodaja na debelo Roža Wessely v Ptuju, Kanižno predmestje štev. 85. 344 dmnn*mnim*in? G i Brc- in reumatismus-eter. Ta v „Mohren"-lekarni v Radgoni največ iz na telo okrepčevalno delujočim aromatičnim zdravilnim sredstvom pripravljeni eter se kot bolečine olajšajoče mazilo najbolje priporoča. Cena ene steklenice z natančnim po- rabnim navodilom velja 50 kr ali 1 krono. S pošto proti poštnem povzetju (Nachnahme) se manj kot 2 steklenici ne razpošiljajo. 323 5.41*1*1414141 »f-TTT Andropogon postavno zavarovano dokazano najboljše sredstvo za rastenje las. Zdravniško priporočeno. Uspeh zajamčen. Izdelovanje in glavna razpošiljalnica; P. Herrmann v Zg. Pulskavl na Štajerskem. (Ober-Puisgau in Steiermark). Dobiva se v steklenicah po 3 krone tndi pri firmi: Brata S I a w i t s c h v Ptuju. 348 XXXXXXXXXXXXXXXXXX Doktorja pi. Trnkticzyja že mnogo let Izvrstno pres*;u4ena zdravila, redi I na In dietctlčna sredstva, priporočena v stotinah zahvalnlo, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje ;e dobivajo, če se naroča po poŠti v tsj lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno poŠto s poštnim povzetjem, tudi eelo samo en komad z natančnim rabHnlm navodilom. Za Sledilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, siabotneie, malo- krvne, biedične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto breKtnočne, raz- dražujoce kave in ruskega čaja Doktor pl. Trnkčczvjev K&k&O Sladlli Čai Pr'Poroča kot 'ečno, krepilno, zdravo in najceneje ■I hranilnn sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček (1 4 kilo vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoozyja IfjSlOdeČne kapljloe. Iaborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, kre-■»ln" bolest utežujoče, tek vzbujajoče, čisti ielodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Kr O 2*1 ICe odvaJalnB» želodeo čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, ka- „ V * '*"r w to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujočc je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, Sest Škatlic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatla 80 h, tri škatle 2 K. FrSni P'Jucn'. >n kašljev SOk ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim ^^^^^^^^apnenim železom, utesuje kašelj, razivarja slii, laj&a bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. DrSmilni ali ud0V Ctfet (QlohtB»l»t) priporočljiv je kot boli uteSujoce, lajSa-—^^^^_^^^oče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dulgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, lest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskuSenosredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, rojenici, žuljem in ozeblinam. Ima tO veliko prednost, da je treba s. priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica SO h, sest steklenic 3 K 50 h. Ker Je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev Itd obrnjena na vzdrževan-je zdrave In kropke živino, opozarjamo ista possbno na doktorja pl. Trnkoczyja rcdilno pripravke za živino. JB^atvena znamka. Doktorja pl. Tmkoczja XlVinslci r8dllnl prašek za notranjo rabo pri '"•»»ffc volih in konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom it porab! jeva n, ka- 10+ dar krave nočejo zreti, in da se zboljSuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. •*6 ..-.- n^. PraŠiČli re(".'n' '," krmilni prašek. Varstva- *S mmmmm~mi^^^no '" dietctiČno sredstvo za praSi-ce. Za notranjo rabo, sluzi za tvorbo mesa in tolSče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. m.\ »rs rojeuauieuz Pozor I Ta prašičji prašek in Kakao sladni čaj dobite tudi v vseh prodajalnicah, če pa ne, potem po poŠti. m »* fflranilnka (Sparkassa) Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu ra-ČHBBii 808051 pri c. kr. poš-, tHO-hranilnitneia uradu. vlad. državnega mesta <$>taj Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogerjik. banke t Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 are. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posreden vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk- banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obfeaje t n$t. ogersko ii Ravnateljstvo. Razglas. I, mesečni in tedenski sejmi v Ftuji. Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, o. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: [Vsako prvo in tretjo sredo r mesecu, izvzemsi prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrš6 v dotičnih tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma. Svinjski sejmi: Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. Tedenski sejmi; Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (speli) in perutnino. Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo s#na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t, d. Žuoan- Mestni urad v Ptuji. 10 J. Ornig. — 16 — mestna hranilnica « eclji. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju. Ringstrasse Štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; renlni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.56042. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5l[i*l9 nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnicne predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnico v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka poStne hranilnice na račun Štev. 807*870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti fc1/*0/« nimi obrestmi. S. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov ^Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim blagom v Ptlljtl v gledališkem poslopju. 182 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in "plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. m iz preskušenih lastnih dreyesnic in sicer: jabolke po K 1.— do K 140; hruške po K 1.20 do 1.60. — Iz-boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za liter ponuja OskrbniStOO marcnbcrfl (Gutsverwaltung Mahrenberg). Tam dobijo se —"-----ju-* 334 Sadna drevesa tudi jorkSirski plemenski prašiči. m Adolf Sell inschegg Špecerijska trgovina „k zelenemu vencu4' v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno frišno sadje, jabolka, liruške, slive, breskve, kutne, kostanj, orehe, grozdje, frišna jajca, krompir, luk, česen, vsakovrstni fižol, maslo. surovo maslo (puter), med (Schleuderhouig), čebelni vosek, posušene jedilne gobe, hren in drugo zelenjavo; potem laneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabolčne krhlje. Use to po visokih cenah. ■K*H- 292 ********************* *********** .....••*»•»♦»♦♦♦♦♦»♦< Brata Slawitsch v Ptuju. priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledefii ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania .120 „ —} Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače..........180 „ — , Minerva A............100 „ — f Minerva C za krojače.......160 „ — , Howe C za krojače in čevljarje .... 90 B — J Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakorstne stroje. Cene poč pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno. 312 J Lekarnarja A. Tliienv-ia balzam z zeleno nunsko varstveno znamko 12 malih|a!i 6 velikih steklenic K 4 — poštnine prosto. A. Thierry-ja Centlfolien-mazilo za rane 2 lončka K 3.50 poštnine prosto razpošilja proti plačilu v gotovini A. Thierrv-jeva lekarna „pri Angelju" ¥ Pregradi pri Rogatec-Slatina. Dunaj, centralni depo: lekarnar C. Brady Fleischmarkt Budapešta: lekarna J. v. TorSk In dr. Egger. Zagreb: lekarna S. Mittelbach. Na drobno dobiva se poovsod. 137 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuju.