MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XX • november 2014 • Številka: 8 str. 7 Varnost na cestah Občine Ig str. 11 10 let zborovske pesmi DU na Igu str. 19 Dejavnosti GZ Ig v mesecu požarne varnosti MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2014 Dragi bralci in bralke/ Narava se je že odela v jesenske barve in se pripravlja na počitek, življenje v naši občini pa kar kipi in tudi tokratna številka prinaša pester utrip dogajanja v njej. Občinski svet se je sestal na ustanovni seji in je pripravljen na delo, ki ga čaka v naslednjih štirih letih. Delo so začeli tudi sveti vaških skupnosti, v tej številki se javlja SVS Škrilje, ob tem naj povabimo tudi druge vaške svete, da svoje načrte in delovanje predstavijo v Mostiščarju. November je mesec, ko se spomnimo na vse, ki niso več z nami. Nekateri med njimi so življenje prehitro izgubili tudi zaradi prometnih nesreč. Rubrika Aktualno je zato posvečena pomembni temi, varnosti v prometu, kjer so še posebej ranljivi prav otroci. O prometni varnosti v naši občini piše Svet za preventivo v cestnem prometu. Društvena dejavnost je bila jesensko obarvana, v Zapotoku so pozdra- vili jesenska kmečka opravila, na Golem in v Iški vasi pa so otroci ustvarjali na temo noč čarovnic. Mešani pevski zbor DU Ig je s slavnostnim koncertom obeležil 10. obletnico svojega delovanja, na Govekarjevem večeru pa sta se v oktobru zglasila zanimiva gosta. Delovati je začelo novo društvo - Gobarsko mikološko društvo Ig. Oktober je bil mesec požarne varnosti, zato so več aktivnosti pripravili na naši gasilski zvezi, mdr. so organizirali gasilski kviz in podpisali dogovor o sodelovanju z Občino Brezovica in njihovo gasilsko zvezo. V vseh gasilskih društvih so pripravili številne gasilske vaje, o tisti, na kateri so 'gasili' Dom na Kureščku, pa tudi lahko preberete v rubriki Ižanska pažarna. Tik pred koncem redakcije so našo občino zajele hude poplave, ki so najbolj prizadele vasi ob reki Iški. Podrobnosti v prihodnji številki. Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Ižansko pod vodo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je sreda, 26. november 2014. Decembrska številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 12. decembra 2014. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Župan se zahvaljuje vsem gasilcem, članom civilne zaščite in prostovoljcem, ki ste v poplavah nesebično pomagali ter reševali pred naraslo vodo ljudi, premoženje in infrastrukturo. Znova ste pokazali, da se na vas in vašo prostovoljno pomoč lahko zanesemo. Koledar prireditev ponedeljek, 17. november, ob 19. uri, Knjižnica Ig 54. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig sreda, 19. november, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English - Listen to the Wind MKL - Knjižnica Ig petek, 21. november, ob 18. uri, cerkev sv. Martina na Igu Slovesna maša in koncert Marijinih pesmi Župnija Ig sreda, 29. november, ob 19. uri, Center Ig - 3. nad. Predstavitev knjige Andreje Valič Zver Območno združenje VSO sreda, 26. november, ob 17. uri, Knjižnica Ig Gledališka predstava za otroke Zlati ključek MKL - Knjižnica Ig sreda, 3. december, ob 18. uri, Knjižnica Ig English Mind Lab - Travelling Far East MKL - Knjižnica Ig sreda, 3. december, ob 19. uri, Knjižnica Ig Ustvarjalna delavnica za odrasle Tečaj ustvarjanja daril MKL - Knjižnica Ig sreda, 10. december, ob 17. uri, Knjižnica Ig Ura pravljic - Kako je Vilko vzljubil zimo MKL - Knjižnica Ig sreda, 10. december, ob 19. uri, Knjižnica Ig Potopisno predavanje MKL - Knjižnica Ig četrtek, 11. december, ob 17. uri, Knjižnica Ig Ustvarjalna delavnica za otroke Veseli december MKL - Knjižnica Ig petek, 12. december, ob 17.30, Športna dvorana Ig Otroška predstava in obdaritev otrok Občina Ig sobota, 13. december, ob 10. uri, Kulturna dvorana Golo Otroške delavnice in prihod Dedka Mraza SVS-ji in društva s hribov sobota, 13. december, ob 17. uri, Kulturna dvorana Golo Koncert Partizanskega pevskega zbora Društvo Odmev Mokrca sreda, 17. december, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English - Lovely, lovely December MKL - Knjižnica Ig MOSTIŠČAR ЈЕ URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. • 14. november 2014 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni Lektoriranje: Andreja Zdravje Katarina Mihelič Bajt Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Gregor Bolha Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, če gre za društva, politične stranke ali skupine, morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • november 2014 MOSTIŠČAR Sestal se je nov občinski svet 22. oktobra je potekala konstitutivna seja novega občinskega sveta, ki smo ga izvolili na minulih lokalnih volitvah. Občinski svet Občine Ig sestavlja 14 članov - v tokratni sestavi je 5 svetnic in 9 svetnikov. Svetniki sicer prihajajo iz šestih različnih strank oz. list. Župan je zbranim najprej čestital za izvolitev, nato pa predlagal člane začasne tričlanske Komisije za potrditev mandatov članic in članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Sledilo je poročilo Občinske volilne komisije (OVK) o izvedbi lokalnih volitev, ki ga je predstavil njen predsednik Igor Kovačič. OVK je začel delati 21. julija, ko je bil objavljen razpis za lokalne volitve. Na dan volitev so člani OVK-ja obiskali vsa volišča v občini, sami pa so pregledali tudi vse neveljavne glasovnice z vseh volišč. Po desetminutnem odmoru, v katerem se je sestala začasna komisija, je njen predsedujoči Anton Modic predstavil njene ugotovitve in predlagal potrditev vseh 14 mandatov občinskih svetnikov ter župana. Predlog sklepa so vsi svetniki podprli. S tem dejanjem je bil konstituiran nov občinski svet za obdobje 2014-2018. Pod četrto, zadnjo točko dnevnega reda so svetniki imenovali Konstitutivna seja občinskega sveta Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: Anton Modic (predsednik), Martina Kovačič, Rado Simić, Alenka Jeraj ter Bojan Kraševec. Maja Zupančič Povzetek predlogov in priporočil Nadzornega odbora Občine Ig v letih 2011-2014 Cilj nadzora je bil ugotoviti, ali župan in občinska uprava izvajajo predloge in priporočila nadzornega odbora, ki so bili dani na podlagi ugotovitev pri nadzorih v mandatu 2011 do 2014. Nadzor je opravila Angelca Kuralt. Nadzor izvajanja predlogov in priporočil je bil opravljen na podlagi knjigovodskih evidenc in dokumentacije. Predlogi in priporočila nadzornega odbora so se nanašali predvsem na naslednje vsebinske sklope: Pogodbe: Nadzorni odbor je predlagal Občini Ig večjo pozornost pri sklepanju pogodb, in sicer, da so pogodbena določila izvedljiva in da se realizacijo lahko kontrolira. Pri sklepanju pogodb je treba upoštevati tudi morebitni konflikt interesov in v pogodbe vnesti protikorupcijsko klavzulo. Pogodbe, ki so večja materialna obveznost Občine Ig, naj pred podpisom pregleda pravni strokovnjak in to tudi potrdi. Pogajanja, dogovarjanja in sklepi, ki so pomembna podlaga v nadaljnjih postopkih pri sklepanju pogodb, naj bodo pisno zabeležena, da se nanje ob morebitnih nesporazumih pogodbeni stranki lahko sklicujeta. Pri nakupih nepremičnin je treba dosledno upoštevati cene iz cenilnih poročil. Interni akti: V internih aktih naj se jasno opredeli vloga in naloge komisije za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Ig. Stanovanjsko politiko Občine Ig je treba urediti s sprejetjem programa za razpolaganje s stanovanji, ki so v lasti Občine Ig. Pravno urediti najem nepremičnin. Nadzorni odbor je priporočil, da se dodatni program Osnovne šole Ig obravnava na občinskem svetu ter da ta sprejme kriterije in pogoje, ki jih pripravi sicer Osnovna šola Ig. Občina Ig financira tudi dodatni program, zato nadzorni odbor meni, da morajo biti kriteriji in pogoji za dodatni program vnaprej določeni in potrjeni na občinskem svetu. Evidentiranje, arhiviranje in plačevanje storitev: Nadzorni odbor je priporočil, da se nepremičnine evidentirajo glede na vrsto rabe. Do konca leta 2012 naj se ovrednotijo vsa osnovna sredstva. Ta predlog se nanaša na osnovna sredstva, prenesena s krajevnih skupnosti na Občino Ig, prenesena sredstva so bila praviloma neovrednotena tudi kot sredstva, za katera se je pozneje ugotovilo, da so last Občine Ig. Predlagana je bila uskladitev vseh računovodskih poročil, tako da se realizacija načrta primerja na veljavni načrt ali na sprejeti plan. Ko to ni mogoče, pa naj se razlika v rezultatih posebej obrazloži. Sporne terjatve se morajo knjigovodsko oslabiti. Naročilnice, tudi stornirane, naj se arhivirajo na enem mestu. Storitve naj se ne plačujejo pavšalno, ampak izključno na podlagi zaračunanih opravljenih del. Inventura: V inventurni popis morajo biti zajeta vsa sredstva in viri sredstev Občine Ig, tako kot so izkazana v bilanci stanja. Inventurna komisija je dolžna oblikovati predlog odpisa za sredstva in vire sredstev, za katera je pri popisu ugotovila, da jih je smiselno odpisati delno ali v celoti. V letih od 2011 do 2014 je bilo dano na novo 33 predlogov in priporočil. Izvedba je bila preverljiva v 29 primerih in ugotovljeno je, da jih je bilo upoštevanih 21. Gledano v odstotkih je bilo v tem mandatu upoštevanih približno 75 % predlogov in priporočil, kar pomeni, da je bila učinkovitost nadzornega odbora tričetrtinska. Učinkovitost nadzornega odbora je odvisna izključno od izvajalcev njegovih predlogov in priporočil, torej od župana in občinske uprave, ki so jim predlogi in priporočila namenjeni. V treh primerih se je občinska uprava zavezala, da bo v naslednjem mandatu uredila zadeve, ki jih je predlagal nadzorni odbor. Predlogov in priporočil je bilo sicer več, ker niso vključeni tisti predlogi in priporočila, ki se ponavljajo. Nadzor izvedbe vseh predlogov in priporočil v letu 2014 ni bil mogoč zaradi specifičnosti predmeta nadzora. Preveriti je bilo mogoče samo eno od priporočil, ki je obdelano v posebnem poročilu. Župan in občinska uprava dobita vsakič predlog poročila na vpogled za pripombe na ugotovitve nadzornega odbora. Vse pripombe, ki so bile podprte z dokumenti, so bile upoštevane. Zato nadzorni odbor ugotavlja, da so bili vsi predlogi in priporočila, na katera ni bilo pripomb, izvedljiva in jih je Občina Ig tudi dolžna izvesti. Vsa poročila so bila dana v obravnavo občinskemu svetu www.obcina-ig.si 3 4 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2014 Občine Ig in na sejah še posebej obrazložena. Po določbah zakona o lokalni samoupravi so: občinski svet, župan ter organi porabnikov proračunskih sredstev dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge skladno s svojimi pristojnostmi. Vsi predlogi in priporočila nadzornega odbora so bili podani z namenom, da se dosledno upo- števajo pozitivni predpisi, s čimer je zagotovljena preglednost dela občine in izogib morebitnim negativnim finančnim posledicam ob nadzorih pristojnih nadzornih institucij. Celotna poročila Nadzornega odbora so na vpogled na Občini Ig, Govekarjeva 6, Ig. Angelca Kuralt, predsednica Nadzornega sveta Javni poziv Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Skladno z 20. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (UL RS, št. 107/99, popravek UL RS 85/2002, Mostiščar Uradne objave št. 6/2001, UL RS 123/03) so na zahtevo Občine Ig zavezanci dolžni posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence, ki jo izvaja Občina Ig. Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi Občine Ig nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, v roku 30 dni po nastanku: sprememba zavezanca, sprememba vrste dejavnosti ali namembnosti prostora, objekta, sprememba poslovne ali stanovanjske površine, sprememba stalnega prebivališča oz. naslova zavezanca. Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik funkcional- ne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik ...), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali v drugo predpisano evidenco. Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se ta upošteva od prvega naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena. Po določbah 21. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (UL RS, št. 107/99, popravek UL RS 85/2002, Mostiščar UO št. 6/2001, UL RS 123/03, UL 112/07) in na podlagi Podrobnejšega navodila za delo organa pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občana, ki je kupil novo stanovanje, kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko hišo in je neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo, vendar največ osem let od izdaje gradbenega dovoljenja. Kršitve pri sporočanju podatkov ali sporočanju nepravilnih podatkov so v odloku opredeljena kot prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo. Morebitne spremembe podatkov, ki bi vplivali na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015, lahko pisno sporočite na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig do 31. 12. 2014, da bomo lahko podatke vnesli v evidenco, na podlagi katere se odmerja nadomestilo. Obrazci (vloga za spremembo podatkov, vloga za petletno oprostitev NUSZ) se dobijo v sprejemni pisarni Občine in na spletni strani www.obcina-ig.si. Marica Zupan, občinska uprava Vrbljene, Strahomer Ureditev cestišča in odvodnjavanje Na podlagi predloga strokovnega nadzora in dejanskega stanja po obnovi javnega vodovodnega omrežja in vodovodnih priključkov so se z rebalansom zagotovila sredstva za pripravo in asfaltiranje ceste ter ureditev odvodnjavanja. Pri količinah in sredstvih je upoštevano, da je del ceste in količin že pri vodovodu. Vprašljivost kakovostne izvedbe krpanja obstoječega asfalta ter slaba kakovost obstoječega asfalta sta razlog, da se asfaltna prevleka zamenja na celotni površini z Krajevni urad Ig ustrezno tamponsko podlago, saj bo le s tem ustrezno zagotovljena kakovost asfaltnega vozišča. Glede na to, da vasi Strahomer in Vrbljene nimata urejenega sistema meteorne kanalizacije, da so hiše locirane ob robu cestišča, meteorna voda iz cestnega telesa zaliva privatna zemljišča in posledično tudi hiše, je bilo predlagano in oddobreno, da se uredi ustrezno odvodnjavanje meteorne vode iz cestišča. Katja Ivanuš, vodja Režijskega obrata Občane obveščamo, da je Krajevni urad Ig, ki deluje v prostorih Občine Ig, odprt samo ob sredah med 8.00 in 12.00 ter 13.00 in 17.00. Več informacij: Krajevni urad Ig, tel.: 01/286-20-03 v času uradnih ur ali Upravna enota Ljubljana, tel.: 01/306-32-00. Asfaltiranje v Strahomerju Foto: Katja Ivanuš 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • november 2014 MOSTIŠČAR Vodohrana Kurešček in Gornji Ig V vodohranu Kurešček so letos potekala investicijsko-vzdrže-valna dela. Izvedla se je izolacija vhoda v vodohran, izolacija notranjega vstopnega prostora, po tleh so bile položene ploščice, izvedla se je zasteklitev vodnih celic. Sledi še obnova elektrike v notranjosti in zamenjava zasunov. V vodohranu Gornji Ig je bilo treba zaradi poškodovane izolacije nad vodohranom obstoječo ustrezno sanirati. Katja Ivanuš, vodja Režijskega obrata Foto: Tone Cimerman Sanacija izolacije na vodohranu Gornji Ig Sanacija vodohrana Kurešček Po odstranjeni stari izolaciji Režijski obrat sporoča Zaščita vodomerov pred zmrzaljo Zaradi nizkih temperatur je zmrzal pogosti krivec za poškodbe na vodomeru. Kot upravljavci vodovodnega omrežja ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe, zato vas opozarjamo, da sami poskrbite za preventivno zaščito za vgrajene vodomere, saj ste stroške zamenjave v tovrstnih primerih dolžni poravnati sami. Kaj je potrebno za zaščito pred zmrzaljo: - dovolj globoki vodomerni jaški z izoliranim pokrovom; - dodatna zaščita nad vodomerom z izolacijskimi materiali. Občina Ig - Režijski obrat Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem velik znesek na računu. Uporabnikom priporočamo, da preverjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje vodomera in se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Gradbenih odpadkov ne sprejemamo. Delovni čas: ob sobotah med 9. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Dodatne informacije: Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden) Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Direktor občinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobčinski inšpektorat 01/788-87-57 www.obcina-ig.si 5 4 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2014 Pismo in poziv Svetu zavoda Vrtca Ig Objavljamo dopis, ki ga je župan 17. oktobra 2014 naslovil na člane Sveta zavoda Vrtca Ig, ter odgovor Stranke Mira Cerarja. Zloraba osebnih podatkov za volilno kampanjo Spoštovane članice in člani Sveta zavoda Vrtca Ig. Dne 26. 9. 2014 sem bil po elektronski pošti in preko telefona od strani nekaterih staršev obveščen, da gospa Petra Lipicer Stepan, kandidatka na listi Stranke Mira Cerarja, izkorišča institut Sveta staršev Javnega zavoda Vrtca Ig in inštitut Sveta Javnega zavoda Vrtca Ig, katerih članica je, za politično propagando pred lokalnimi volitvami. Glede na to, da so ji bili elektronski naslovi članov Sveta staršev in članov Sveta zavoda Vrtca Ig zaupani izključno za medsebojno komuniciranje pri njihovem delu, je nesprejemljivo in neodgovorno, da je te podatke uporabila za predvolilno kampanjo. Bojim se, da se bodo osebni podatki, ki so bili v dobri veri zaupani gospe Lipicer Stepan, lahko podobno izkoristili tudi za druge namene. Tako početje se v demokratičnih deželah, kar Slovenija tudi je, moralno in pravno obsoja. Vprašati se moramo, ali se taki osebi lahko zaupa kakršne koli podatke? Ali taka oseba lahko zastopa določeno skupino ljudi kot njihov predstavnik? Menim da ne, saj je to grobo kršenje tajnosti podatkov in izkoriščanje zaupanja inštitucije ter njenih predstavnikov. Gospa Lipicer Stepan je preko namestnikov in predstavnikov staršev Vrtca Ig s svojim dopisom in predvolilnim gradivom, ki jim je bil posredovan, tudi grobo kršila pravila volilne kampanje. Pri vsem tem pa se mi postavlja vprašanje, ali je gospa Lipicer Stepan samoiniciativno storila ta korak. Po pregledu gradiva, ki je bilo poslano po elektronski pošti (gradivo v celoti prilagam), domnevam, da je bilo to usklajeno dejanje vseh kandidatk in kandidatov na listi Stranke Mira Cerarja ter njihovega kandidata za župana. Te moje domneve potrjuje tudi seznam predstavnikov staršev, ki šteje tri člane v Svetu Vrtca Ig, in to so: Petra Lipicer Stepan, kandidirala na listi SMC, Martina Kovačič, kandidirala na listi SMC in izvoljena v občinski svet, ter Tjaša Tolar, žena kandidata za župana, ki je kandidiral na listi SMC. Je to zgolj slučaj? V teh dvajsetih letih nove lokalne samouprave, si nobena politična stranka ali neodvisna lista v občini Ig ni dovolila nagovarjati volivce preko občinskih javnih zavodov, ampak so svoje volilne kampanje vodile skladno s pravili in Zakonom o lokalnih volitvah. Spoštovane članice in člani sveta zavoda, spoštovane članice in člani sveta staršev: Občina Ig je v letu 2013 zgradila nov centralni vrtec in je ena redkih občin v osrednji Sloveniji, ki je zagotovila vsem otrokom varstvo v javnem zavodu, zato me čudi poziv Petre Lipicer Stepan v predvolilnem gradivu, ki piše, navajam: »v dobro vseh nas, tudi in predvsem staršev in ižanskih otrok, vas vljudno prosim, da staršem prepošljete povsem neobvezujoče obvestilo o lokalnih volitvah«, konec navedbe. Sprašujem se, ali res nismo dovolj dobro poskrbeli za ižanske otroke? Spoštovani člani Sveta zavoda Vrtec Ig: Prosim, da v skladu s svojimi pooblastili sprejmete določene ukrepe. Petro Lipicer Stepan, Martino Kovačič in Tjašo Tolar pa pozivam, da same odstopijo s funkcij Javnega zavoda Vrtec Ig. Janez Cimperman župan Občine Ig Poslano v vednost: Vrtec Ig, Jožica Kovačič Člani Sveta staršev Javnega zavoda Vrtec Ig Stranka Mira Cerarja SDS OO Ig SLS OO Ig SD OO Ig Neodvisna lista 21. Marec Lista za napredek Tomišlja in Podkraja CUDV Draga Glasilo Mostiščar Odgovor Stranke Mira Cerarja z dne 30.10.2014: Spoštovani gospod župan Janez Cimperman, zahvaljujemo se Vam za Vaše sporočilo. Opisan osamljen primer, s katerim nismo bili seznanjeni, vsekakor ni v skladu z načinom našega delovanja. Popolnoma zaupamo, da bo Svet staršev in Svet zavoda vrtca zadevo preučil in razrešil. Z lepimi pozdravi, Gregor Plantarič Sekretariat SMC smc 'rt.; -cr-f-a-;;—r < > 11 t;.;i ' SitJT 2a.W2D14 18-50 Г»'>'* V rfJnH - nigL.Tza Lilo Ur± ' » "1 Pozdravljam, zgotj v vednost vam pošiljam mail; katerega je predstavnikom in namestnikom sveta staršev vrtca Ig poslala kandidatka na listi Mira Cerarja (Petra Lipicer Stepan) Glede na to, da smo svoje email naslove posredovali zgolj za Vrtec in Svet staršev, je tote res izkoristila oz zlorabila za polilično reklamo Glede na to, da pa ima toliko funkcij.kar se tiče Vrtca Ig. je verjetno ta sporočila poslala še veliko ljudem. Vsekakor, pa smo nekateri starši že izrazili kritiko nad njenim dejanjem Od Friday. Seplembef 26. 2011 3:t» PM. Pelra Siepan «munümgqraiil com? «Me. Pozdravljeni predstavniki in namestniki staršev (podatki pridobljeni glede na seznam za Šolsko leto 2013/2014), v dobro vseh nas, tudi in predvsem staršev in ižanskih otrok, vas vljudno prosimo, da staršem prepošljete povsem neobvezujoCe obvestilo o lokalnih volilvah Hvala za zaupanje, Petra Lipicer Stepan, Podkraj predstavnica staršev skupine Ribice podpredsednica Sveta staršev Članica Sveta zavoda vrtca IG Sporni mail, ki je zaokrožil med člani Sveta Vrtca Ig 6 www.obcina-ig.si Varnost na cestah Občine Ig Vsi se vedno zgrozimo, ko se zgodi prometna nesreča našim bližnjim, nam ali našim prijateljem. Pozabljamo pa na eno preprosto stvar. Vsi, ki smo živeli in živimo v naši občini, smo udeleženci v prometu ter odgovorni za svojo varnost in varnost občanov okoli nas. Za del te varnosti je odgovorna tudi občina, občinska uprava in pa seveda vsi, ki z njimi delamo in jim pomagamo pri njihovem delu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ig (SPV) je bil del tega, kar je občini, upravi in svetnikom naše občine v preteklem mandatu v pomoč, včasih pa celo ovira. Žal se vedno vsi ne strinjamo, vendar pa nam je s kompromisnim delom in trudom za boljši jutri uspelo spremeniti marsikaj v naši občini. Res je, da se je v teh letih izgradnja pločnikov in vseh najnujnejših stvari, ki so potrebne za umiritev prometa, postavljala, gradila ali izdelovala predvsem v centru Iga, vendar je tudi res, da večina občanov vse starosti vsakodnevno pride na Ig, kar pomeni, da je v tem območju tudi največji promet in največ možnosti za nesrečo. Torej so bila ta dela v našem centru občine nujna, pa čeprav so nas velikokrat jezila in ovirala. Nekateri boste vztrajali pri tem, da se v vašem kraju ni nič novega zgradilo ali naredilo za prometno varnost. Tudi v teh krajih se bo, pa čeprav nekoliko pozneje. Žal ne gre, vse pa je še kako pogojeno z financami. Le kdo ne pozna tega izreka v teh časih. Morda vas lahko spomnimo na različne dobro izvedene projekte. Narejen je pločnik čez celotno središče Iga, pred šolo in pošto je lepo urejena cesta s hitrostnimi ovirami in cono 30. Prav tako pred novim vrtcem. Postavljen je semafor, ki je v veliko pomoč tistim, ki prihajamo iz hribovskih vasi. Hitrostne ovire na cesti Ig-Zapotok so na začetku zahtevale veliko hude krvi, a smo se jih navadili, nekateri še kar preveč. Krožišče v središču občine, ki pa ga nekateri še vedno ne znajo uporabljati, kar nekaj novih označenih in osvetljenih prehodov za pešce, ureditev pločnikov v Brestu, hitrostne ovire v Iški vasi, razsvetljava, označbe na samem cestišču, avtobusnih postaj, krajev, nevarnih odsekov ter še in še ... Poleg vseh aktivnosti, ki jih imata šola in vrtec že v svojem letnem programu, je SPV Ig pomagal organizirati tudi kar nekaj preventivnih akcij kot odprti dan šole, v celoti posvečen varnosti na cesti, pri katerem so sodelovali otroci in starši. Prav tako v vrtcu, kjer so bili najmlajši poučeni o tem, kako se uporablja varnostna čelada, varnostni pas, zakaj morajo sedeti v stolčkih, ki so namenjeni samo njim, in zakaj se morajo njihovi starši držati pravil, hkrati pa so vse to in nekoliko več lahko slišal tudi njihovi starši. S šolo in vrtcem smo pripravljali spominsko slovesnost ob dnevu spomina žrtev prometnih nesreč in še mnogo drugih drobnih stvari. SPV seveda nikoli ni pozabil prvih šolskih dni - z Društvom upokojencev Ig in policijo je pomagal varovati naše otroke na njihovi šolski poti. Vsi si nekako želimo, da bi to varovanje trajalo vse leto, vsaj na tistih kritičnih točkah, vendar pa je to povezano z veliko organizacije in s prostovoljnim delom, ki pa ga žal ne moremo zagotoviti prek celega leta. Smo pa v SPV-ju, Osnovni šoli, Vrtcu in Občini Ig zelo veseli, da se Društvo upokojencev in policija odzovejo na to akcijo, zato se jim še enkrat zahvaljujemo za njihov čas ter požrtvovalno in potrpežljivo delo v tistih dneh. Vse te dobre stvari pa kažejo na veliko črno packo v naši občini - na objestnost in predrznost naših voznikov. Žal nas vsi znaki, ovire, opozorila, akcije in še kaj ne morajo obvarovati pred tistimi, ki v naseljih vozijo mnogo prehitro, v krožišču ne znajo uporabljati smernika ali pa celo prehitevajo v njem, ne upoštevajo cone 30 in na splošno ne upoštevajo prometnih Krožišče v središču Iga www.obcina-ig.si 7 predpisov ter se ne držijo reda in zakonov. Vsi, ki mislite, da so te oznake samo okras na cesti, se močno motite. Žal so to velikokrat mamice in očki naših malčkov, babice in dedki naših šolarjev ter vnuki in vnukinje naših dedkov in babic. Pa še bi lahko naštevali. Žal pozabljamo, da smo prav vsi od prvega dne, ko so nas peljali iz porodnišnice, udeleženci v prometu. Vsi smo dolžni upoštevati predpise in zakone, predvsem pa paziti na šibkejše od sebe. Povsod nas lahko čaka nekaj nepredvidlji- vega in bo lahko ogrozilo nas, če nam že ni mar za druge. Na žalost SPV Ig ugotavlja, da kljub veliko storjenega v infrastrukturi sami ne znamo in nočemo spremeniti svojega vedenja v prometu. Pa tako malo je potrebno: minuto pozneje bom v službi, ampak bom prišel; telefon imam za to, da bom poklical nazaj; pripel se bom, saj bom sebe zaščitil in bom zdrav prišel k svojim najdražjim; nekoliko bom povečal varnostno razdaljo ... Kaj nas res lahko streznijo samo visoke kazni in pa tisto najhujše: huda poškodba ali izguba najdražjih? Samo trenutek je potreben, da se zgodi najhujše. Poti nazaj ni. SPV Ig vas želi s tem člankom spomniti, da na cesti nisi nikdar sam in da se z varno in pametno vožnjo lahko izognete ali preprečite najhujše, mi pa bomo poskušali poskrbeti za še več izobraževanj, akcij ter novih pločnikov, luči in znakov, ki vas bodo opozarjali, obveščali in varovali. Naredite pa tudi vi nekaj zase. Bodite vidni in pa previdni. SPV Ig vas tudi ob tem vabi na Nove Žale, kjer lahko ob Svetovnem dnevu spomina žrtev prometnih nesreč (ki je vsako leto na tretjo nedeljo v novembru) prižgete svečko ali pa se poklonite žrtvam prometnih nesreč ob spomeniku žrtvam prometnih nesreč, in pa na mašo, ki bo na Golem v cerkvi sv. Marjete 16. 11. 2014 ob 9. uri. Srečno, varno in po pameti na vaši vsakodnevni poti vam želimo člani SPV Ig. Lilijana Mavec, SVP Ig Dogajanje v Škriljah Med prebiranjem Mostiščarja je prijetno prebrati, kako po vaseh nastajajo otroška igrišča. Pohvala v Vrbljene za akcijo, ki so jo izvedli. Bi se pa ob tem navezala na zadeve, o katerih smo razmišljali že ob postavljanju igrišč ter o njih jasno povedali ob odprtju, gre za urejenost igrišč in obnašanju na njih. Tu gre za apel vsem uporabnikom, tako otrokom, njihovim staršem in mladini. V projekte postavitev igrišč je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela, energije in denarja, zato je prav, da to spoštujemo in se temu primerno obnašamo, da bomo lahko kakovost igrišč ohranili, ne pa da nam bodo v sramoto. Vaška igrišča so namenjena vsem v vasi, to pa pomeni, da IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV vsi uporabniki skrbijo za njihovo urejenost in čistočo ter pri tem ne čakajo predstavnikov vaške skupnosti, da urejajo omenjene zadeve, ki jih lahko uredite sami, kot je odstranitev odpadlega listja, morebitnih smeti ali ureditev mrež. S strani vaške skupnosti se poskrbi za materialne zadeve in nas o tem lahko obvestite (omela, zaščitne barve ...), da se lahko izvajajo dela, ostalo pa je na strani vas, uporabniki. Igrišče bi želeli dodatno opremiti z dodatnimi pripomočki za nogomet in košarko ter odbojko, kar je seveda povezano s finančnim stanjem. Če bomo morali vlagati v popravila ograje zaradi neprimernega obnašanja, žal ne bomo mogli vlagati v dodatno opremo, in to ni v interesu vaške skupnosti. Pobude vaške skupnosti so za razvoj, urejenost vasi, varnost na cesti, urejene ceste, vendar za boljše delo potrebujemo vaše predloge in na tem je vedno poudarek na sestankih, a je v veliki večini s strani vas, dragi vaščani, odzivnost na sestankih oziroma srečanjih skoraj nična. Vas šteje več kot 120 gospodinjstev, udeležba na srečanjih pa je mogoče 20-odstotna. Mogoče ste nekateri razočarani, ker se vaše želje, zahteve oziroma ne vem, kako bi temu rekla, še niso realizirale, vendar se ves čas trudimo za to. Se pa res zadeve zelo, zelo, zelo počasi dogajajo na instanci, ki je nad vaško skupnostjo, vendar mi ne bomo odnehali. Pred nami je načrt za naslednje obdobje in prav bi bilo, da k temu dodate svoj predlog na naslednjem sestanku, ki bo okvirno potekal v drugi polovici novembra. SVS Škrilje DRUŠTVA Dan spomina na mrtve ... o- o ODMEV MOKRCA ... je državni praznik, ki ga s spominom na vse preminule obeležujemo vsako leto 1. novembra. Tudi letos smo se, kot že vsako leto do zdaj, s krajšim kulturnim programom spomnili vseh tistih, ki so na svoji življenjski poti gradili delček naše skupne zgodovine. Že tradicionalno smo s kome-moracijo začeli pri spomeniku padlim borcem na Golem in tako izkazali spoštovanje in hvaležnost vsem, ki so umrli v boju za domovino. Vse zbrane je nagovorila Marina Plantan, v kulturnem programu, ki ga je pripravila Mojca Poredoš, pa so sodelovali še Matic Virant, Bor Gros, Timotej Virant in pevski kvartet. S komemoracijo smo v nespremenjeni zasedbi nadaljevali na pokopališču na Golem, le da je bil tokratni govornik Srečko Mavec. Program smo kot vselej zaokrožili še z obiskom na pokopališču pod cerkvijo sv. Marije na Kureščku, kjer nas je v lepem, sončnem vremenu nagovoril Aleš Tolar. Skupno sporočilo dneva mrtvih ostaja spoštovanje poganske tradicije in vseh, ki so s svojimi dejanji krepili duh slovenstva ter tistih, ki so pustili sledi v našem življenju in srcih. Zato je prav, da si zanje vzamemo čas, prižgemo svečko in pomislimo na vse lepe trenutke, ki smo jih delili z njimi. Ajda Cizej Foto: arhiv DOM 8 www.obcina-ig.si Jesenska pripovedka v Zapotoku Prikaz nekaterih jesenskih kmečkih opravil in ljudskih običajev smo v soboto, 25. oktobra 2014, v Zapotoku predstavili na prireditvi, 5. pozdravu jesenskim kmečkim opravilom. Prireditev smo združili s praznovanjem 10. obletnice Društva Zapotok, saj društvo prav letos praznuje svoj okrogli jubilej. Letošnja jesenska pripovedka še posebej slovesna Že lani smo vam obljubili, da se bo naša jesenska pripovedka nadaljevala. Letos je bilo še posebej slovesno, saj smo na prireditvi praznovali tudi okrogli jubilej Društva Zapotok, njegovo 10. obletnico ustanovitve. Slovesno je bilo že dan pred prireditvijo, na slavnostni seji Upravnega odbora Društva Zapotok, na kateri so bili prisotni tudi predstavniki sosednjih društev in vaških svetov. Po uvodnem nagovoru predsednika Društva Zapotok Zlatka Usenika in čestitki članom društva ob okrogli obletnici je bil navzočim predvajan film o Društvu Zapotok. Film prikazuje prve korake delovanja zagnanih vaščanov na številnih delovnih akcijah, ki so se odvijale na 'štali', sedanjem RTC Zapotok, in vse do danes. Prav delovne akcije so bile zametki ustanovitve društva in kaj kmalu se je društvo tudi ustanovilo. Kot posledico ustanovitve je v upravljanje dobilo velik objekt. Ob ustanovitvi je društvo štelo 17 članov, vendar kot se je večalo število delovnih akcij, se je večalo tudi članstvo. Danes Društvo Zapotok šteje 234 članov. Z mnogo vloženega truda in udarniškega dela vaščanov ter nekaterih posameznikov iz sosednjih vasi, ki so pomagali predvsem s strojno mehanizacijo, in s finančno pomočjo Občine Ig imamo danes objekt - RTC Zapotok, kjer so ustvarjeni pogoji, da društvo lahko deluje. In Društvo Zapotok dobro deluje, je bilo povedano ob koncu slavnostne seje. V desetih letih delovanja ste bili že na mnogo naših srečanjih, pohodih, predavanjih, prireditvah ... Vrat nismo zapirali nikomur in tudi v prihodnje bomo gojili dobro sodelovanje s sosednjimi in drugimi društvi ter vaškimi sveti. Prav sladko smo razrezali torto in nazdravili s šampanjcem ter prijetno pokramljali. Prikazane stare domače obrti in kmečka opravila Že tradicionalno so člani našega društva naslednji dan na prireditvi obiskovalcem prikazali jesenska kmečka opravila. Ličkalo se je koruzo, peklo kostanj in krompir v žerjavici, prešalo jabolka in stiskalo v jabolčni sok, ribalo repo, ročno izdelovalo zobotrebce. Članice društva so predstavile predvsem ženska kmečka opravila: zbiranje fižola, pletenje zimskih nogavic, kvačkanje prtič-kov in klekljanje. Prav slednje žensko opravilo je danes še posebej zanimivo, saj ga ne vidimo prav Kleklanje - nekdaj obrt, danes ljudski običaj pogosto in obiskovalci so bili presenečeni. To je bila nekdaj obrt, ki se je rodila v Idriji. Pozneje se je klekljanje nekoliko razširilo. Na Žirovskem so leta 2006 proslavili 100. obletnico klekljanja. V Idriji deluje čipkarska šola, vendar se danes klekljanje ohranja le kot ljudski običaj. Najdemo ga v muzejih v Idriji in Železnikih. Klekljanja se lahko naučimo na tečajih, ki jih organizirajo še nekatere redke klekljarice. Naši kleklja-rici sta na blazini s svojimi hitrimi rokami, kleklji, sukancem in bucikami ustvarjali prelepo čipko. Obiskovalci prireditve so si lahko ogledali še eno staro kmečko opravilo, pletenje košar. Naš gost Janko Marinč iz Kočevja, ki smo ga povabili na prireditev, se je izdelave košaric naučil v ple-tarski šoli v Rokodelskem centru Ribnica. Svojo zgodbo je začel 'plesti' zaradi zanimanja za domačo obrt in etnologijo. Iz naravne in uporabne dobrine lesa, s katero je naša dežela bogata, Janko plete košarice različnih velikosti in oblik. S seboj je na razstavo prinesel okrogle, ovalne, v obliki deteljice in srca. Najbolj radovedni so se posedli okrog njega in Janko jim je razlagal. Najprej se je treba odpraviti v gozd in si pripraviti material, ki se nabira od oktobra do marca, ko les miruje. Iz leske in vrbe se pripravijo vitre, katerih pripravo je demonstriral gledalcem. Za pletenje košar se uporabljajo predvsem leskove vitre, iz vrbovih viter pa se pletejo peharji, jerbasi, pladnji in cekarji. Z nož-kom je razcepil, obelil ter pooblal šibe in tako so nastajale vitre. Vitre je potem treba posušiti in pred izdelavo namočiti v vodi, da se ne lomijo. Prepletajo se med klinčki, pritrjenimi v dno iz masivnega lesa. Za povezavo potrebujemo še srobot in po želji ukrivljen ročaj za držanje. Pletenje je bilo na podeželju včasih nekaj vsakdanjega, je pripomnil Janko, danes pa gre ta obrt vse bolj v pozabo. Pletenje je tiho in sproščujoče delo, ki človeka pomiri. Danes večina ljudi nima potrpljenja, potrebujejo nekaj bolj dinamičnega. Dinamično in razgibano pa je bilo v ustvarjalnem kotičku, kjer so otroci z mamicami pod vod- stvom mentoric Mare Podržaj in Vere Menard iz Grosuplja, ki smo ju gostili na naši prireditvi, risali na blago, rezali in šivali. Nastajali so različni izdelki: torbice za okrog vratu, ptički, klobučki, otroški predpasniki. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo izdelkov iz blaga in krpank, ki jih izdeluje Mara. Vera pa je navdušila predvsem ženske udeleženke delavnice z izdelavo rožic iz svežih grozdnih listov. Domači izdelki s stojnice Z domačimi izdelki, kot so krompir, česen, čebula, pira in pirina moka, se je predstavila Kmetija Škrjanec iz Klade. Pirina moka je bila na voljo sveže mleta, z mlinom na kamen, ki sta ga prikazala zakonca Škrjanec. Prav tako so si obiskovalci na stojnici Društva Zapotok lahko izbrali čajno mešanico Zapotoških čajev, raznih tinktur, mazil, pripomočkov za v kuhinjo in drugih izdelkov za zdravo življenje, ki so jih pripravile članice Sekcije za zdravo življenje. Na voljo so bili tudi različni ročno pleteni izdelki za hladne zimske dni, kot so nogavice, kape in šali. Kmečka pojedina in ljudsko petje Brez praženega krompirja iz velike črne ponve tudi letos ni šlo. Kot običajno ga je pripravil Tomaž Jeraj iz Društva za priznavanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Iz kotla je zadišal golaž, poleg kostanja in jabolčnega soka pa so se obiskovalci posladkali še s pecivom, ki so ga tudi tokrat pripravile naše članice in člani. Kmečka opravila je že od nekdaj spremljalo ljudsko petje. Velik nabor ljudskih pesmi smo imeli Slovenci že v 19. stoletju, najstarejše zapisane slovenske ljudske pesmi pa je zapisal že Primož Trubar. Veliko jih znajo zapeti tudi Vesele Ribnčanke iz Društva podeželskih žena Ribnica. Tudi tokrat so jih pele ob spremljavi citer. Morda jih znate zapeti tudi vi: Po polju že rožice cvetejo, Ljubca moja kaj si strila, Rože je na vrtu plela. Darja Mlakar, Društvo Zapotok www.obcina-ig.si 9 Ustanovljeno Gobarsko mikološko društvo Ig Krimski in mokrški gozdovi so bogati z gobami, zato ne čudi, da je prišlo do pobude ustanoviti društvo, v katerem bi se lahko naši občani - tisti, ki so strastni gobarji - družili, izmenjavali izkušnje in širili svoje znanje o gobah. Vse to jim bo omogočalo delovanje novonastalega Gobarsko mikološkega društva Ig. Oktobra so se tako na prvem občem zboru sestali člani Gobarskega mikološkega društva Ig ter izglasovali člane organov društva. Za predsednika je bil izvo- ljen Braco Vukosavljević, sicer tudi pobudnik ustanovitve društva. Društvo ima trenutno nekaj čez 30 članov, vabi pa vse, ki vas zanimajo gobe, da se jim pridružite. Društvo načrtuje tudi vključitev v Mikološko zvezo Slovenije, kar jim bo omogočilo dostop do organiziranih izobraževanj (npr. za determinatorje), na občnem zboru so potrdili tudi okviren načrt dela za prihodnje leto, med drugim bodo organizirali več predavanj, izobraževanj ter seveda tudi gobarsko razstavo. O svojih dogodkih bodo sproti obveščali tudi bralce Mostiščarja. Društvu želimo uspešno 'gobarsko' pot! Maja Zupančič Kontaktni podatki in dodatne informacije: Gobarsko mikološko društvo Ig Govekarjeva cesta 5, 1292 Ig GSM: 041/474-327, 031/610-882 e-pošta: braco@mail.amis.net Pohod na Mokrc malo drugače Tako kot vsako leto je tudi letos v svojem planu KD Mokrc predvidel pohod s kulturnim programom na naš prečudovit tisočak Mokrc. Žal nam jo je nekoliko zagodel čas, potem še vreme in vse skupaj je privedlo do izvedbe, kakršna je na koncu tudi bila. Štirje požrtvovalni in vztrajni smo se 5. oktobra odpravili na ogled trase. Z veseljem so nam priskočili na pomoč iz Planinskega društva Viharnik, ki v svoj letni plan pohodov po novem, uvrščajo tudi pohod na Mokrc. Kot se je izkazalo, je to zelo lep in ne tako zahteven pohod, ki je prime- ren tudi za starejše pohodnike. Pred pohodom smo pot ponovno strasirali in nekoliko očistili, stare oznake popravili in veselo uzrli sonce, ki ga je bilo letos tako malo, na vrhu našega ponosa. Naslednjo soboto se je 11 poho-dnikov zbralo pred Gasilskim centrom Golo, kjer smo jim kulturniki z veseljem pripravili krajše predavanje o naših krajih. Bili so presenečeni nad tem, kaj vse nam naši kraji lahko povejo o svojem obstoju, kulturi in o bivanju ljudi v teh naših lepih vaseh. Po predstavitvi krajev, tako zgodovine kot delovanja danes, so vzeli pohodniki pot pod noge in prehodili lepo pot do vrha. Bili so navdušeni nad lepoto in bogastvom naših gozdov. Po postanku na vrhu jih je pot pripeljala nazaj in popoldne so se z veseljem odpravili še na Kurešček, kjer pa jih pričakala tudi pestra kulinarika Doma na Kureščku. Tako smo kulturniki spravili pod streho še en pohod na Mokrc na nekoliko drugačen način, kar nam bo pomagalo širiti našo kulturno dediščino. Hvala vsem, ki so nam pomagali pripraviti ta pohod, še posebna zahvala pa PD Vihrnik in vodniku pohodnikov Štefanu. Se vidimo spet prihodnje leto ... KD Mokrc Interesne dejavnosti za otroke in odrasle Turistično društvo Kurešček v letošnji sezoni 2014/2015 organizira plačljive interesne dejavnosti, ki bodo potekale v dvoranah na Golem. Dejavnosti bodo izvajali priznani vaditelji z večletnimi izkušnjami, večina med njimi so naši sovaščani. V lanski sezoni smo organizirali vadbo pilatesa, ki se je je udeležilo 37 udeležencev, kar je ekonomsko ceno mesečne vadbe znižalo na ugodnih 11 evrov. Ker je bil odziv izjemen, smo izvedli anketo med občani, ki je spraševala, katerih dejavnosti si še želijo. Med ponujenimi aktivnostmi je bilo največ interesa za navedene interesne dejavnosti. Cilji tovrstnih dejavnosti so večstranski: - aktivno preživljanje popoldne-vov in večerov ter druženje; - združevanje občanov Občine Ig po interesnih dejavnostih; - oživitev dvorane na Golem; - dostopnost lokacije, ki mladini, družinam z otroki in upokojencem prikrajša pot in čas; - dolgoročno ustanoviti glasbeni orkester ter različne plesne in dramske skupine. Termini tečajev bodo objavljeni tudi na spletni strani društva Če ste zainteresirani, nam pišite na tdkurescek@gmail.com in poslali vam bomo informacije o začetku termina. V tabelah so povzete možne interesne dejavnosti in tečaji, ki smo jih pripravljeni izpeljati v letošnji sezoni. Izvedba je odvisna od dejanskega interesa. Če vas zanima katerakoli od dejavnosti, ste vljudno vabljeni, da se je udeležite. Če vas samo zanima, kako poteka, vas vabimo, da si pridete pogledat (predstavitvena ura je brezplačna). Več informacij o cenah, izvajalcih in programu tečajev in vadb si preberite na spletni strani društva www.td-kurescek.si. Prijave zbiramo na e-naslovu tdkurescek@gmail.com ali po telefonu 040/854-127 (Anita Poznik). Dobrodošli! Zuhra Jovanovič, Turistično društvo Kurešček TEČAJ IZVAJALEC Ročna dela (pletenje, šivanje, kvačkanje ...) v dogovoru Ročna dela (izdelovanje nakita) Darja Gabrijel Angleški jezik (začetni, nadaljevalni) Špela P. Mokorel Nemški jezik (začetni, nadaljevalni) Tjaša Vuzem Računalništvo (splet, Facebook, ilustrator ...) Zuhra in Andro Jovanovič INTERESNA DEJAVNOST KDO? KDAJ? IZVAJALEC Glasbena iqrarija predšolski otroci pon 16.00-17.00 Maja Anžur Kajzer Glasbena teorija šolski otroci pon 17.00-18.00 Maja Anžur Kajzer Glasbeni inštrumenti: FLAVTA vse starosti (otroci in odrasli) pon/sre 18.00-19.00 Maja Anžur Kajzer KLAVIR sre 15.00-18.00 Maja Anžur Kajzer KITARA pon/sre 19.00-20.00 Simon Bučar HARMONIKA pon 15-18 Simon Bučar Slikanje in risanje odrasli čet 18.00-19.00 Tanja Rudolf Tai ji quan odrasli pet 20-21.30 Robert Hoblaj ShenqZqenQiqonq z meditacijo odrasli sre 18.30-19.30 Bogdan Bajc Pilates odrasli pon 20.00-21.00 Mojca Prešeren Ritmična qimnastika z baletom deklice 4-8 let pon 17.00-18.00 Mojca Rode Gimnastika otroci 4-8 let pet 17.00-18.00 Franci Gabrijel Breakdance dečki 4-8 in 10-14 let pet 16.00-17.00/ 17.00-18.00 Miha Širme Salsa odrasli tor 18.00-19.15 Gregor Kunstelj in Mateja Mikulan Orientalski plesi odrasli tor 19.30-20.30 Mateja Mikulan 10 www.obcina-ig.si kultura_ GLASILO OBČINE IG • november 2014 I MOSTIŠČAR 10 let zborovske pesmi DU na Igu Celovečerni koncert pod naslovom 10 jih imamo, ki je potekal 25. oktobra v športni dvorani na Igu, je bil kulturni večer slovenske zborovske pesmi in tako praznovanje 10. obletnice Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig. Program je potekal v dveh delih. Med 18 pesmimi z različnih koncev Slovenije, tako gorenjske ljudske Kaj boš za mano hodil, prekmurske San se šetao, koroške narodne Ribce po Murjici pvavajo, do ljudske Fantje po polj' gredo in priredb Radovana Gobca Na oknu glej obrazek bled ter Svobodna Slovenija do umetniško bolj zahtevnih pesmi V Ljubljano bom pisala in Smrt v Brdih smo slišali le majhen del bogatega in pestrega repertoarja pesmi, ki so se jih pevci naučili v teh desetih letih. Medtem ko so si pevci malo odpočili glasilke, je oder zasedla folklorna skupina Trzinka iz Trzina. Zaplesali so splet gorenjskih plesov pod naslovom Daljni spomini. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig je bil ustanovljen novembra 2004. Pobudnik za ustanovitev zbora je bil s predsednikom DU Alojzom Kobalom Jože Piškurič, ki je bil v tistem času predsednik Odbora za kulturo pri DU in tako postal tudi prvi predsednik zbora. Zdajšnja predsednica je Sonja Galanti, ki z nesebičnim razdajanjem poskrbi za mnoge organizacijske podrobnosti, ki jih pri 29 članskem zboru ni malo. Prvih sedem let je zbor vodila Mira Gantar, ki je postavila temelje, pred tremi leti pa je to mesto zasedel Klemen Jerinc in z mladostno zagnanostjo dal zboru dodatne energije ter nov polet. Številni pevci so bili na področju zborovskega petja aktivni že pred sodelovanjem v zboru, zato so ob tej priložnosti s strani Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti prejeli Gallusove značke. Gre za jubilejne značke sklada, ki jih prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Tako je bilo podeljenih 9 bronastih Gallusovih značk za več kot 5 let udejstvovanja, 7 srebrnih za več kot 10 let udejstvovanja in 5 častnih Gallusovih značk za več kot 30 let udejstvovanja na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Častne značke so prejeli: Vlasta Lavrič, Vinko Keršmanc, Anton Grmek, Mirko Čampa in Janez Zalar. Polna dvorana in na koncu tudi stoječ aplavz sta dokaz, da ljudje še vedno radi prisluhnejo slovenski zborovski pesmi. Jasna Repa Foto: Borut Stojilković Zahvala ob naši 10-letnici Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora društva upokojencev Ig se zavedamo, da je v slogi moč. Vsi skupaj si prizadevamo za sodelovanje in se ob tem okroglem jubileju zahvaljujemo: - Janezu Cimpermanu, županu Občine Ig, za naklonjenost in podporo pri izvedbi koncerta, - Štefanu Buniču, predsedniku Društva upokojencev Ig, za stalno podporo zboru in članom društva za pomoč pri ureditvi dvorane, - Darinki Mazi Batagelj, predsednici Komisije za kulturo pri Društvu upokojencev Ig, za njeno strokovno pomoč pri pripravi in vodenju koncerta, - Osnovni šoli Ig, ki nam je prijazno odstopila prostor, in njenemu tehničnemu osebju za pripravo celotnega odra, - Folklorni skupini Trzinka iz Trzina, da je s plesom še polepšala naš jubilej, - Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ig za vso podporo pri pripravah na koncert ter za vse razumevanje in pripravljenost za sodelovanje, - Franciju Kraškovicu za ureditev ozvočenja, - vsem neimenovanim, ki ste s svojim prispevkom pripomogli k temu, da je bil koncert tako lep. Vsak večji dogodek s seboj prinese tudi večje stroške, ki jih ne bi mogli pokriti brez naslednjih donatorjev: Občina Ig; Zavarovalnica Maribor, d. d.; MVA, d. o. o., Ig; Struna Anita, s. p., Ljubljana; Kožag, d. o. o., Iška vas; Prigo, d. o. o., Brezovica; Susman Franci, s. p., Iška vas; Jošt Vladimira, Iška 128; Va-li-do, d. o. o., Iška vas; Piškur Janez, s. p.; Žagar Toni, d. o. o., Iška vas; Kavarna Studenec, Ig; Golob Rudolf, Ig; Strelec Tone, Ig; Remontus d. o. o., Iška vas; Aleš Strle s. p., Iška Loka; Žagar Stanislava s. p., Ig; Kus Franci, Ig; Strle Jože, Ig; Gostilna Ulčar, Ig; Mesarija Farkaš, Ig; Bife Komet, Ig; Frizerski salon Tina, Tomišelj; Tomaž Meglič s. p.; Studio OKO, Ig; Gostilna Mars, Brest; Cvetličarna Grdadolnik, Ig; Grmek Slavko, Iška vas; Radio Veseljak in Radio Zeleni val. Hvala za vašo pomoč! Sonja Galanti, ^ predsednica zbora, in " IG Klemen Jerinc, f ^ DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG zborovodja www.obcina-ig.si 11 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2014 Tri so lepe reči V oktobru smo se pevke in pevci mešanega pevskega zbora DU Ig udeležili cikla treh koncertov z naslovom Tri so lepe reči. Koncerti so se zgodili v treh različnih občinah, in sicer v Medvodah, Ljubljani in Občini Ig. Na vseh treh koncertih so se predstavili trije zbori, ki jih vodi zborovodja Klemen Jerinc. Ti zbori so: Mešani pevski zbor Litostroj, Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora in Mešani pevski zbor DU Ig. Tako je bil vsak zbor en večer gostitelj, dva druga večera pa je prišel v goste. Prvi nastop je potekal v Osnovni šoli Hinka Smrekarja v Šiški, kjer nas je gostil Mešani pevski zbor Litostroj, drugi večer smo gostili mi v Iški vasi, tretji večer pa je koncert potekal v dvorani kulturnega doma v Sori pri Medvodah, kjer so nas gostili pevci Moškega pevskega zbora iz Sore. Glavni namen treh zaporednih koncertov je bila obele- žitev okrogle obletnice našega Klemna. Gostiteljski zbor je na koncertu izvedel polovico programa, gostujoča zbora pa vsak po četrtino programa. Zbori so se na odru menjali, medtem ko je dirigentsko palico vseskozi v rokah držal Klemen. Na koncu vseh treh koncertov smo vsi pevci skupaj zapeli Foersterjevega Pevca, ki pravi: »Sem pevec in peti je vse mi na sveti!« Skupna pesem je iz približno 75 grl zares mogočno zadonela. V veselje mi je bilo gledati povezovanje pevcev iz različnih zborov. In namen je bil dosežen. Klemen Jerinc, zborovodja 53. Govekarjev večer v knjižnici na Igu V ponedeljek, 27. 10. 2014, je potekal 53. Govekarjev večer in razstava slik otrok Podružnične šole Krka ter akademskega slikarja Franceta Slane. Gostja večera je bila tudi pisateljica in novinarka Milena Miklavčič. Govekarjev večer je glasbeno popestrila Zala Kramar, ki nam je zaigrala dve skladbi na flavto. V prvem delu večera se nam je predstavila pisateljica, novinarka in svetovalka Zaupnih besed pri časopisu Nedelo Milena Miklavčič, ki ustvarja tako za otroke in odrasle. Predstavila je svojo najnovejšo knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače. Gre praktično za prvo knjigo, ki na preprost, a bogat način opisuje spolne običaje naših prednikov v začetku 20. stoletja. V knjigi najdemo tudi poglavja o higieni, prehranjevanju, porodih, smrti ... Torej bogata etnološka zbirka zgodb naših dedkov in babic. Milena Miklavčič je prepotovala celo Slovenijo po dolgem in počez, se pogovarjala s številnimi sogovorniki, njihove zgodbe pa razporedila v posamezne enote. Njeno pisanje je humorno, včasih žalostno, pogosto presenetljivo. In šele ob prebiranju knjige se zavemo, kako malo informacij so naši predniki imeli o rečeh, o katerih v današnjem času pišejo vse ženske revije. Knjiga je doživela že tretji ponatis, v knjigarnah pa je razprodana. V drugem delu večera sta se nam pridružila France Slana in Mateja Jere Grmek. Gospa Mateja je učiteljica na PŠ Krka, ki se je smelo lotila projekta Extempore v sodelovanju z akademskim slikarjem Francetom Slano in slikarko Anito Indihar Dimic. Učenci so poustvarjali po motivih akademskega slikarja in v svoje delo vnesli svoje doživljanje videnj umetnikovega dela. Nastale so zanimive in izvirne otroške umetnine. Slike mladih umetnikov sta strokovno ocenila tudi oba slikarja. Poklepetali smo tudi z akademskim slikarjem Francetom Slana. Kaj reči o tako velikem človeku? Je slikar z najštevilnejšim opusom v Sloveniji, diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, dobil nagrado Prešernovega sklada za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja, številne razstave doma in po svetu. Še zmeraj preprost, radoveden, otročje razigran in na trenutke osamljen. Vedno je odklanjal tuje vplive, zaupal v sebe in svoje ustvarjanje, in to, kot je rekel, je tudi pot do uspeha in zadovoljstva v tistem, kar delaš. Njegov opus je raznovrsten, še posebej kar zadeva tehnike. Njemu najljubši je akvarel, ker je neposreden, hiter. Motivi? Ko beseda nanese na Slano, je prva asociacija petelin. Petelin kot gospodar, napadalen, prestrašen ... Včasih fe) v 'DKÜSTVO V pa na paleti ostane preveč barve, ki bi jo bilo škoda zavreči. In nastane petelin. Ne manjka tudi rib kot simbola življenja. Pri svojih 88 še vedno dela, to ga drži pokonci. Še vedno je radoveden. To daje svežino in smisel njegovemu življenju. O sebi pravi: »Do zadnjega bom otročji! Kreativen človek mora biti otročji in tudi za vse ostale je dobro, če ohranijo nekaj otroškosti. Hudo je, če imaš v glavi samo računico in racionalizem.« Božena Števančec Vabimo vas na 54. Govekarjev večer v ponedeljek, 17. novembra 2014, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Naša gostja bo pesnica Alenka Mihorič. Odprli bomo razstavo slik člana likovne skupine Društva Fran Govekar Ig Zvonka Dobovška. Razstava bo na ogled do 22. decembra 2014. Vljudno vabljeni! fe) '—'DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG 12 www.obcina-ig.si kotiček za mlade GLASILO OBČINE IG • november 2014 MOSTIŠČAR Obisk rimskodobnega Mesec požarne grobišča na Igu varnosti v vrtcu Ig V septembru smo se pri Čebelicah veliko pogovarjali o tem, kako so živeli včasih. Življenje v starih časih je bilo za nas posebej zanimivo. Veliko smo raziskovali, brskali po knjigah, spraševali stare starše in iskali ostanke iz starih časov v našem kraju. Ogledali smo si izkopavanje rimskodobnega grobišča na Igu. Da smo lahko v živo videli nekaj teh stvari, o katerih smo prej prebirali v knjigah, je bilo za nas posebej zanimivo! Z navdu šenjem smo opazovali arheologe pri njihovem delu in jim pomagali ugotavljati, zakaj so uporabljali različne predmete, ki so jih našli. Zaradi tega obiska arheološkega najdišča nam je bil razkrit delček skrivnosti o tem, kako so tisti, ki pišejo knjige, ugotovili, kako so živeli včasih. V ta namen smo tudi sami izdelali časovno kapsulo in jo skrili v gozd. Mogoče jo bo čez tisoč let nekdo našel ... Oktober je bil tudi v Vrtcu Ig v znamenju požarne varnosti, zato smo vse skupine izvedle v obdobju od 20. 10. do 24. 10. 2014 načrt na temo gasilcev. Prebirali smo različne slikanice, prepevali pesmice, si ogledali risanke, likovno ustvarjali, najbolj pa nam je v spominu ostal obisk prave gasilke Mateje, ki nam je prijetno in zanimivo predstavila gasilska oblačila, čelado, rokavice, škornje ter vso drugo opremo in pripomočke, ki so potrebni za njihovo delo. Spoznali smo, da nam je ta tema blizu in o tem že veliko vemo, spoznali in naučili pa smo se tudi veliko novega. Hvala gasilki Mateji Kramar za njen čas. Strokovne delavke Vrtca Ig Reševalci v vrtcu Med jesenskimi počitnicami smo v vrtcu dobili prav poseben obisk, obiskali so nas namreč reševalci iz reševalne postaje v Ljubljani. Pripeljali so se s čisto pravim reševalnim vozilom! Prijazno so nam pokazali, kako je videti notranjost rešilca ter nam razložili, zakaj in kako uporabljajo vso to opremo. Poučili so nas, kam jih lahko pokličemo in kaj vse jim moramo ob klicu povedati. Odgovorili so na vsa naša vprašanja in poskrbeli, da so vsi otroci iz našega vrtca dobili prave in primerne informacije o njihovem delu. Iskrena hvala gospodoma Napotniku in Kramarju za čas, ki sta si ga kljub tako pomembni in odgovorni službi vzela za nas! Otroci iz Vrtca Ig шш v v • ■ шш v v • ava • • Noč čarovnic na hribu Noč čarovnic v Iski vasi V sredo, 29. oktobra, že nekaj dni pred nočjo čarovnic, je Turistično društvo Kurešček v mali dvorani gasilskega doma na Golem organiziralo pravo malo čarovniško srečanje in praznovanje. Otroci in otroci po srcu so se zbrali v popoldanskih urah ter skupaj v nekaj urah ustvarili strahove iz buč in drugih materialov ter duhce in netopirje za grozljivo okrasitev domov. Iz buč, ki so jih izrezovali tako otroci kot starši, so nastajali grozljivi obrazi, ki so v prihodnjih dneh strašili z okenskih polic in balkonov. Izrezovanje in izdelovanje okraskov je z budnim očesom nadzorovala čarovniška ekipa: Mojca Ciber, Darja Mavec in Mojca Poredoš. Obraze otrok pa je dodatno okrasila s poslikavo in širokim nasmeškom Jasna Martinjak. Vsi skupaj so se okrepčali tudi z začaranimi čokoladnimi kolački, strašnim sadjem in zastrupljenim čajem. Otroci so šele v zgodnjih večernih urah nasmejani, s poslikanimi obrazi in polnimi rokami na prigovarjanje staršev odšli domov. Čarovniška ekipa pa se je že lotila novih čarovnij in projektov, s katerimi bodo tudi v nadaljevanju razveseljevali otroke vseh starosti. Mojca Poredoš Tudi letos smo imeli v gasilskem domu v Iški vasi delavnico za noč čarovnic. Najprej smo s starši izrezovali buče, potem pa smo se otroci našemili v duhove in s čarovnico zaplesali ob prelepih bučah, v katerih so gorele svečke. Čarovnica nas je popeljala po vasi in vaščani so nam dali sladkarije. Ko smo prišli nazaj v gasilski dom, smo se prav veselo posladkali. Hvala za tako lep večer. Nina Petrovčič V petek, 30. 10. 2014, smo se tako majhni kot veliki otroci zbrali v gasilskem domu v Iški vasi. Bučam smo izdelovali smešne in zanimive obraze, nato smo si nadeli 'kostume' za duhce in s čarovnico Mileno plesali okoli naših čudovitih buč. Pozneje nas je popeljala po vasi, obiskali smo kar nekaj hiš in dobili polno vrečo sladkarij. Ker pa je bilo že kar temno, smo se morali vrniti nazaj. Zadovoljni in veseli smo si razdelili sladkarije. Ta dan mi je bil še posebej všeč, ker smo se zabavali, družili in se ob tem tudi kaj naučili. Nika Janželj Poslikava obraza na noči čarovnic na Golem Foto: Mišo Šapec Noči čarovnic ni brez izrezljanih buč! Foto: Meta Jelen Pogrešam Odšla si, odšla si stran od mojega srca, odšla od doma si, odšla si skozi vrata tega sveta. Pogrešam tvoje iskrive oči, pogrešam te pred svojimi vrati. Naredila sem vse, kar je v moji moči, ponoči čakam te pred vrati in zaradi tvoje odsotnosti ne morem več spati. Gaja Modic, 8. b Pogrešam Pogrešam tvoj topel nasmeh, pogrešam tvoj objem. Saj tako lepo si me objela, da sem bila kar vesela. Ob oknu žalostna sedim in sama sebi govorim: zvezde so tako zlate, da me bolj kot vse spominjajo nate. Milkica Obrenovič, 8. b 14 www.obcina-ig.si mestna knjižnica ljubljana English Mind Lab TRAVELING FAR EAST r Knjižnica Ig, sreda, 3. december 2014, ob 18. uri. Delavnica v angleškem jeziku, ki jo vodi Špela Podkoritnik Mokorel, je namenjena otrokom od 8. do 13. leta starosti z nekaj predznanja angleščine. шг V mestjjfc) Г I knjižnica I' Iju-bljana : IV Dragi otroci! Vabimo vas v Knjižnico Ig na uro pravljic KAKO JE VILKO VZLJUBIL ZIMO, Knjižnica Ig, sreda, 10. december 2014, ob 17. uri. Pravljično vzdušje nam bo pričarala Nataša. L J mestna knjižnica ljubljana Dragi otroci! Pridružite se nam na predpraznični ustvarjalni delavnici. Izdelovali bomo okraske, s katerimi bomo polepšali svoje domove in ustvarili prijetno vzdušje. Praznična ustvarjalna delavnica za otroke VESELI DECEMBER Knjižnica Ig, četrtek, 11. december 2014, ob 17. uri r J JO me^na križnica ljubljana Dream in English LOVELY, LOVELY DECEMBER, Knjižnica Ig, sreda, 17. december 2014, ob 17. uri. Interaktivna dogodivščina v angleškem jeziku, ki jo vodi Špela Podkoritnik Mokorel, je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti. Dedek Mraz na Golem Društvo Odmev Mokrca, Turistično društvo Kurešček in vaške skupnosti tudi letos ne bomo pozabili na praznične dni in obdarovanje naših najmlajših. Srečanje se bo začelo z delavnicami za otroke v soboto, 13. 12. 2014, ob 10.00 uri in pozneje s prihodom dedka Mraza. t/ Obdarovali bomo vse otroke članov društev in vse mlade iz podmokrških vasi. Vabljeni! ^ www.obcina-ig.si 15 zgodovina naših krajev MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2014 Barjani na stiku Ljubljanskega barja in Iškega vršaja V prispevku obravnavamo življenje in dejavnosti Barjanov na stiku Ljubljanskega barja in Iškega vršaja na območju Bresta, Matene in Iške Loke. Povabilu na razgovor sta se ljubeznivo odzvala najstarejši Breščan kmetovalec Rado Modic (pogovor z njim je bil objavljen v oktobrski številki) ter barjanski kovač in rezalec šote Franc Sterle. Franc Sterle se je rodil leta 1929 v Brestu na Ljubljanskem barju na domačiji št. 58. Po poklicu je kovač. Šoto - samo za domače potrebe - je rezal v Kozlarjevi gošči. Je predstavnik obrtniške družine z bogato kovaško tradicijo, saj sta bila kovača že njegov oče in ded. Prvega konja je podkoval, ko je bil star 13 let. Ko je kovaška obrt začela ugašati, so mnoge kovačije propadle, tako da je takrat delal za več barjanskih vasi hkrati. Kovaško-podkovska obrt je bila najtesneje povezana s tradicionalnim kmetovanjem, ki je na barju cvetelo zlasti med obema vojnama, ko še ni bilo nobene mehanizacije. Kmetje so takrat uporabljali različne vozove z volovsko in konjsko vprego ter različna kmečka, šotarska in apneničarska orodja iz lesa in železa, tako da smo kovači in kolarji imeli veliko dela. Potrebe po tovrstnih obrtnikih so bile takrat tolikšne, da je vsaka vas imela svojega kovača. Z razvojem industrije in uvajanjem vedno novih kmetijskih strojev je, podobno kot druge obrti, začela ugašati tudi tradicionalna kovaško-podkovska dejavnost oziroma obrt. Industrijski izdelki so bili sprva samo cenejši od tradicionalnih, pozneje pa tudi vse bolj kakovostni in raznovrstni. Temu se ni mogla uspešno upirati nobe- na tradicionalna obrt, saj so ljudje vse bolj kupovali cenejše in dovolj kakovostne industrijske izdelke. Po poklicu ste kovač, kar sta bila tudi vaš oče in ded. Kaj je vaše prednike prepričalo, da so se preselili v Brest, in katera so bila takrat glavna opravila kovaške dejavnosti? Kovaško-podkovska dejavnost je na barju bila tesno povezana s kmetijstvom. Ko so se kmetijske površine na barju z izsekavanjem barjanskega gozda povečale, se je razmahnilo tudi kmetijstvo in naraščale so potrebe po kovačih, kolarjih, sedlarjih in drugih vrstah obrti. Zato se je na barje v Brest preselil tudi moj oče. Glavna opravila kovačev na barju so bila: izdelava kmečkih vozov, izdelava preprostega kmetijskega orodja in podkovanje vprežne živine, to je konjev in volov. Volovska vprega je bila razširjena predvsem na območju vasi Škrilje, Golo, Gornji Ig ter na Mokrcu in Blokah. S čim vse ste se kovači z barja nekoč ukvarjali? Kot smo že omenili, so bila glavna opravila kovačev na barju izdelava različnih kmečkih in drugih vozov, podkovanje volov in konjev ter izdelava in vzdrževanje različnega kmetijskega orodja, ki je bilo sestavljeno, podobno kot vozovi, iz lesenih in železnih S kolesljem in na konjih na gasilsko veselico (fotografija je last Franca Sterleta) delov. Lesene dele so izdelovali kolarji, usnjene sedlarji, železne pa kovači. Pri kmečkih vozovih so najprej naredili svoje kolarji, dokončali pa smo jih kovači. Naši podkovski žeblji so imeli tako kakovost, da je ne more doseči nobena industrijska proizvodnja. Poleg tega smo kovači na barju izdelovali železne svedre različnih velikosti za vrtanje lukenj za miniranje in razstreljevanje kamna v kamnolomih. Kovači smo skrbeli tudi za šotarsko orodje, to je za lopate štiharice in šotarice, ki so morale biti narejene iz kvalitetnega jekla, skrbno izdelane in dobro nabru-šene. Štiharica je imela raven, do 40 cm dolg list z vzdolžnim naborom v sredini lista, zaradi večje trdnosti, šotarica pa je imela prav tako raven list, brez nabora, da se šota pri rezanju ne bi poškodovala, samo da list ni bil spodaj koničast kot pri štiharici temveč polkrožen in raven. Šotarica je imela okrog 120 do 130 cm dolg 'štil', ki je bil spodaj pri 'tuljavi' značilno zakrivljen zaradi lažjega rezanja in dviganja šote, leseno držalo pri štiharici pa je imelo obliko velike črke T z dolžino in širino 70 do 75 cm. Glede na število zapreženih živali smo pri vozovih razlikovali samce (ena žival) in druge vozove, ki so imeli dve ali več vpreženih živali. Glede na namembnost smo razlikovali kmečke vozove (lojtr-nik, legnar in dera) z lesenimi, okovanimi in gumijastimi kolesi. Parizarji so bili vozovi s širokimi platišči (10 do 20 cm) za prevažanje tovora na mehkih barjanskih tleh in za težak tovor. Koleslji so bili enovprežni slavnostni vozovi (svatbe ipd.), zapravljivčki pa enovprežni družinski vozovi za v mesto. Obstajali so še 'tajsli' ali 'tajslni', to so vozovi za večje tovore po makadamski cesti. Šotne parcele ste kupovali v Kozlarjevi gošči. Kako je bil videti prvotni Kozlarjev gozd, do kod je segal in kaj se je z njim dogajalo? Naravni Kozlarjev gozd je imel veliko večji obseg, kot ga ima njegov preostanek, t. i. Kozlarjeva gošča danes. Sestavljali so ga predvsem breze, jelše, vrbe, borovci in različno grmičevje. Največ so ga izsekali v letih 1936-1939. Takrat je šlo za totalno sečo, žaganje in odstranjevanje lubja. Kako so na barju nekoč reševali problematiko nezaposlenosti kmečke mladine? 'Pri Tincu' ob Ižanski cesti so delavci obdelovali les za pridobivanje lesne mase oz. celuloze. Najemali so domačine, predvsem mlade fante in dekleta, in na ta način reševali problem brezposelnosti kmečke mladine. Po drugi strani so ižanska dekleta pošiljali v šotarske predele Grmeza, kjer so pakirale šoto za vrtnarije. To je bila še ena od možnosti, da tudi mladi kaj zaslužijo. Kje na barju so bila odprta šotišča in kje so ohranjena še danes? zgodovina naših krajev GLASILO OBČINE IG • november 2014 MOSTIŠČAR Prvo šotišče na Ljubljanskem barju, kjer so začeli v večjem obsegu rezati šoto za kurjavo, je bilo črnovaško šotišče. Na tem območju namreč že od nekdaj ni bilo več naravnega gozda, temveč ena sama odprta goličava in travniki. Zraven črnovaškega šotišča je bilo šotišče na Hauptmancah. V jugozahodnem delu barja je bilo znano nahajališče šote Bistra. Na Ljubljanskem barju je bilo najbolj znano bevško šotišče, ki pa je skoraj v celoti izkoriščeno. Od njega je ostalo le Jurčevo šotišče med Bevkami in Drenovim gričem, kjer pa je šote tako malo, da so jo zakonsko zaščitili in prepovedali kopati. Bevško šotišče je imelo najdebelejšo in najkvalitetnejšo šoto in najboljše rezalce šote, ki so bili organizirani po skupinah. Znano je tudi šotišče na območju Kozlarjeve gošče. Zraven Kozlarjeve gošče je veliko manjša Vidmarjeva gošča. Med Barjani in še posebej med šotarji je bilo zelo znano šotišče za Grmezom in Babno Gorico, ki ga domačini označujejo Mah. Svoj Mah je imela tudi Blatna Brezovica. Kako je bila videti skupina za rezanje šote? Je bila reza- nje šote za lastno kurjavo čisto interna družinska zadeva ali pa ste rezalce in druge delavce najemali? So pri pridobivanju šote sodelovali tudi ženske in otroci? Pri pridobivanju šote za lastno kurjavo so na naši kmetiji sodelovali vsi člani družine, to se pravi tudi ženske in otroci. Rezanje šote je bilo pri nas interno opravilo, to se pravi, da nismo nikoli najemali zunanje delovne sile, ker jih preprosto nismo imeli s čim plačati. V naši družini sta šoto začela rezati moj oče in brat. Pozneje sva šoto rezala jaz in moja sestra Silva, ki se je sicer izšolala za medicinsko sestro. Vsa težka dela, ko je bila šota bolj ali manj mokra, smo opravljali izrecno moški. Ženske in otroke smo vključevali v proces šele, ko je bila šota na pol ali docela suha in veliko lažja. Ženske in otroci so sodelovale pri razna-šanju, sušenju in zlaganju šote na kmetiji v skladovnico za kurjavo. Kako ste na območju Kozlerjevega gozda šoto rezali, sušili, vozili na kmetijo in doma skladiščili? Potem ko so Kozlerjev naravni gozd posekali, je na robu Kozlerjeve gošče ostala goličava, ki so jo odredili za šotišče in rezanje šote za kurjavo. Šotišče je imelo dolžino 200 metrov. Za rezanje šote za enoletno kurjavo smo vsako leto vzeli v zakup 20 m dolgo in 1,2 m široko parcelo. Najprej smo odstranili s površine travnato rušo in črnico. Nato smo našo parcelico razdelili vzdolžno na štiri pasove, široke po 30 cm. S štiharico smo ob vrvici ali traku zarezali štiri vzdolžne reze. Potem smo naredili še prečne reze na vsakih 30 cm. Tako smo celo parcelo razdelili na 30 x 30 x 30 cm velike kocke. Vsako kocko smo s tremi vodoravnimi rezi razdelili na štiri ploščaste kvadre z dimenzijami 30 x 30 x 7 cm. V globino smo z ozirom na to, da je šotna plast debela 80 do 90 cm, rezali tri 'štihe'. Ploščaste šotne kvadre smo zlagali skoraj pokončno ob strani tako, da se je iz šote odceja-la voda. Šota je namreč v globini vse bolj mokra, ker vsebuje veliko vode. Po dveh do treh tednih smo pokončne na pol osušene šotne kvadre, iz katerih se je ves ta čas izcejala voda, položili na tla za nadaljno sušenje. Ko se je ena stran šote posušila, smo šoto obrnili zato, da se posuši še druga stran. Če je bilo vreme ugodno, to je sušno in vetrovno, smo šotne kvadre naložili na kmečki voz in z voli ali konji zapeljali na kmetijo in jo zložili v skladovnico, kjer se je še dodatno posušila. Če pa se je dalj časa zadržalo slabo vreme, so šotne kvadre zlagali v kope s premerom 2 m in višino do 2 m ter jo pustili do jeseni, da se do konca posuši in jo šele takrat zapeljali domov za kurjavo. Pri nas nismo nikoli delali kop. Za kaj vse ste šoto na južnem robu Ljubljanskega barja rezali oziroma uporabljali? Na južnem robu barja smo šoto rezali izključno za domačo uporabo, predvsem za kurjavo. S šoto pod kotliči so kmetje kuhali hrano za prašiče. Ker je šota zgorevala počasi, je bila tudi primerno gorivo za krušne peči, ni pa bila uporabna za peko kruha in ostale hrane za ljudi. Med vojno, ko ni bilo koksa in oglja, smo kovači z barja s šoto segrevali in kovali železo. Moram povedati, da se je tudi v tej vlogi dobro obnesla. Stevo Dozet, dr. geoloških znanosti Apneničarstvo na južnem robu Ljubljanskega barja Poljske apnenice na osamelcu Zidana Gorica Marsikje na vrtačastem svetu, senožetih in jasah ter na osamelcu Zidana Gorica pri Igu še danes opazujemo nasipe v obliki kolobarjev, ki so ostanki nekdanjih zloženih apnenic. Ljudje, ki so jih postavljali, so že zdavnaj preminuli. Maja leta 1975 je Spomeniško varstvo Slovenije v okviru zavarovalnih del pri obnovi ceste Jezero-Tomišelj-Brest-Ig mdr. sondiralo tudi na kraškem osamelcu Zidana Gorica (302,9 m) pri Igu. Sonda, ki je bila izkopana na jugovzhodnem vznožju osa-melca, je bila negativna. S sondo 28 v južnem delu osamelca pa je bila sredi nasipa razkrita okrogla ilovnata tvorba v obliki kolobarja s premerom 6 do 7 m in višino 80 cm. Na globini 50 cm je v temno rjavi mastni zemlji omenjenega kolobarja najdena iz apnenca izklesana rimska skrinja brez pokrova iz 1. do 3. stoletja našega štetja, za katero pa je ugotovljeno, da ni na primarnem mestu. S sondo 29 (8,2 x 1,0 m) je na severnem pobočju osamel-ca presekan del nasipa v obliki kolobarja z zunanjim premerom 11,0 m. Apnenica, ki je bila odko-pana le delno, je imela ohranjene ostanke zidanih temeljev. Na dnu je ležal sloj kompaktnega apna, pokrit z debelo plastjo apnenčevega drobirja. Na podlagi predstavljenih podatkov lahko sklepamo, da so Ižanci z južnega roba Ljubljanskega barja na osamelcu Zidana Gorica postavljali poljske apnenice. Osamelec Zidana Gorica, ki je dvignjen nad barjem samo 50 m, je idealen prostor za zlaganje poljskih apnenic, saj je ves porastel z mešanim gozdom in zgrajen iz zelo čistega, svetlo do srednje sivega plastnatega apnenca spodnjejurske starosti. Na osamelcu je dovolj vejevja oz. protja, drobnega in srednjega drevja za izdelavo koša in odličnega, precej razlomljenega apnenca za pridobivanje ustreznega lomljenca za izdelavo temeljev, oboka in kamnite kope poljske apnenice. Osamelec je poln vrtač, kjer se na njihovem dnu dobi rjavo rdeča in rumeno rjava ilovica, ki jo je še več okrog osamelca, saj stoji na najlepšem in največjem vršaju na južnem robu barja, kjer je na površini več deset centimetrov debelo prekritje spodaj ležečega proda, s sivkasto rjavo ilovnato zemljo. Premer in višina nasipa ter globina jame govorijo za poljske apnenice z zmogljivostjo od 50 do 100 ton apna. Za postavljanje poljskih apnenic je bilo treba najprej izkopati okroglo nekaj več kot en meter globoko jamo. Najdena globina jam prav tako govori, da je šlo v resnici za srednje velike poljske apnenice, podobne košu. Po ostankih sklepamo, da na osamelcu Zidana Gorica ni bilo nobene zidane apnenice. Kamniti ostanki v obliki nekakšnega zidu so ostanki temeljev poljske apnenice, saj se pri postavljanju poljskih apnenic talna jama obloži s čvrstim kamenjem, ki tvori skledasto kamnito dno, ob strani pa kamniti zid, ki gleda tudi do pol metra nad površino tal. Posebno pozornost vzbuja ilovnati kolobar s premerom 11 m in z globino skoraj dveh metrov, po katerem sklepamo, da je v tem primeru šlo za apnenico velikanko z zmogljivostjo okrog 150 ton apna, kar je prav gotovo največja zložena apnenica na Ižanskem. Stevo Dozet, dr. geoloških znanosti Prispevek o ižanskih apnenicah na južnem robu Ljubljanskega barja je nastal na podlagi lastnih raziskav in zbiranja podatkov na terenu ter ustnih in pisanih virov. Največ posrednih podatkov je prispevala 86-letna Justina Leskovec iz Staj. Za njeno prijaznost se ji najtopleje zahvaljujem. Prav lepa hvala tudi glavni urednici Maji Zupančič za pomoč pri zbiranju podatkov in oblikovanju gradiva. www.obcina-ig.si 17 Kmetijsko okoljska podnebna plačila Obvezna predhodna usposabljanja Z željo še večje dostopnosti kmetijsko okoljskih ukrepov ter še večje ciljne naravnanosti je bil v zadnjih dveh letih pripravljen nov ukrep Kmetijsko okoljsko podnebnih plačil (krajše KOPOP). Kmetijsko gospodarstvo, ki se bo vključilo v KOPOP, bo moralo imeti pred vstopom v ukrep na podlagi analiz tal, ki niso starejše od pet let, izdelane gnojilne načrte za vse GERK-e, kjer se uporabljajo mineralna gnojila. Zato morate že zdaj vsi zainteresirani pregledati, ali imate za vse površine, ki jih gnojite z mineralnimi gnojili, izdelane še veljavne analize tal (mlajše od 1. januarja 2010) ter ali te vsebujejo vse predpisane podatke. V nasprotnem primeru je zdaj po spravilu pridelkov in pred naslednjim gnojenjem najprimernejši čas za jemanje vzorcev in oddajo vzorcev v analizo (opravlja jo Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ul. 17, Ljubljana). Za pristop k izdelavi programa aktivnosti mora upravičenec: - imeti opravljeno predhodno šesturno usposabljanje (na koncu tega prispevka je objavljen celoten seznam vseh za zdaj predvidenih lokacij in terminov predhodnih usposabljanj), - imeti urejene GERK-e, za kar se pravočasno dogovorite na najbližji upravni enoti, - imeti ustrezno število veljavnih analiz tal, na podlagi katerih ima za vse GERK-e, ki se gnojijo z mineralnimi gnojili, izdelane gnojilne načrte ter - razmisliti in pripraviti osnutek petletnega kolobarja poljščin v primeru izbire zahtev, ki vključujejo pripravo kolobarja. Predvidoma bo priprava programov aktivnosti mogoča od 1. decembra 2014 dalje. Program bo moral biti narejen najpozneje en dan pred vnosom zbirne vloge, vendar najpozneje do zadnjega dne rednega roka za oddajo zbirne vloge. Ker kmetijski svetovalci v roku za oddajo zbirnih vlog ne bomo imeli časa za pripravo programov aktivnosti, že zdaj pozivam vse, ki se boste odločili za vstop v ukrep KOPOP, da s pripravo programov aktivnosti ne odlašate in se po opravljenem izobraževanju čim prej naročite pri kmetijskih svetovalcih za izdelavo programa. Javna služba kmetijskega svetovanja bo na vseh osmih kme-tijsko-gozdarskih zavodih, raz- pršenih po vsej Sloveniji, izvedla 125 usposabljanj, kjer je udeležba omejena na 80 udeležencev na usposabljanje. Navedena usposabljanja se bodo izvedla od 1. novembra 2014 do 31. januarja 2015. Zaradi številčne omejitve udeležencev na posameznem predhodnem usposabljanju ter organizacije usposabljanj se morate vsi zainteresirani kmetje na ta usposabljanja obvezno predhodno prijaviti! Prijave bodo kmetijski svetovalci do zapolnitve mest sprejemali na telefonskih številkah, ki so objavljene v preglednici pri posamezni lokaciji. Kerje udeležba na predhodnem usposabljanju vstopni pogoj za ukrep KOPOP, svetujemo, da se usposabljanj udeležite tudi tisti, ki se glede vstopa v ukrep KOPOP še niste dokončno odločili, in si s tem pustite odprto možnost za vstop v ukrep. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Predavanja, ki so namenjena našim kmetovalcem, bodo na naslednjih lokacijah poleg so dodane tudi telefonske številke za prijavo udeležbe na predavanjih): 3. 12. 2014 Velike Lašče, Levstikov dom, Stritarjeva cesta 1 9.00 01/78-88-842 10. 12. 2014 Dobrunje, Zadružni dom Zadvor, Cesta II. Grupe odredov 43 9.00 01/54-29-772 ali 01/56-12- 670 ali 041/310-196 DOBRO JE VEDETI Energetska izkaznica O energetski izkaznici je bilo v medijih veliko napisanega, večinoma pa so bila mnenja negativna, kar je predvsem posledica nepoznavanja zadeve. Poglejmo problematiko s strani kupca ali najemnika nepremičnine. Vprašajmo se takole: kupujemo nov gospodinjski aparat, na primer hladilnik, pralni ali pomivalni stroj - vsak ima označen tudi energijski razred in zelo verjetno se bomo med tistimi, ki imajo primerljive lastnosti in ceno, odločili za tistega, ki bo za svoje delovanje porabil manj električne energije. Ko kupujemo avto, nas med njegovimi tehničnimi podatki seveda zelo zanima tudi poraba goriva. Marsikdo se odloči za avto, ki ima manjšo normirano porabo, saj bo imel tako v naslednjih letih manjše stroške za vožnjo. Ko pa kupujemo ali najemamo stanovanje, hišo, poslovne prostore in podobno, nikjer ne dobimo podatka, koliko nas bo stalo ogrevanje. Gospodinjski aparat stane nekaj sto evrov, avto deset ali nekaj deset tisoč, vrednosti nepremičnin pa so lahko tudi nekaj sto tisoč evrov in strošek za og revanje nekaj tisoč evrov letno. Energetska izkaznica nam da podatek o rabi energije za različne objekte (pri povprečni uporabi in povprečno hudi zimi), tako da lahko v primeru nakupa ali najema primerjamo različne nepremičnine med seboj in nam ta podatek pomaga pri odločitvi. Poleg tega pa so pri energetski izkaznici našteti tudi priporočljivi ukrepi, ki bi jih bilo dobro izvesti za to, da bi bil strošek za ogrevanje v prihodnje manjši. Razlike med posameznimi stavbami so lahko zelo velike, tako lahko na primer pri sodobni nizkoenergijski hiši porabimo le dober liter kurilnega olja na kvadratni meter na leto, pri stari hiši brez primerne toplotne zaščite in s slabimi okni pa je lahko poraba tudi več kot 30 litrov na kvadratni meter na leto! Kdaj pa moramo imeti energetsko izkaznico? Tu veljata dve pravili - vse javne stavbe z uporabno površino nad 500 m2 jo morajo imeti do konca leta 2014, zasebne stavbe pa, samo če jih lastnik prodaja ali daje v najem. In kaj potrebujemo za izdelavo energetske izkaznice za stanovanjsko stavbo? Poiskati moramo neodvisnega strokovnjaka z licenco za izdelavo energetskih izkaznic, ki bo potreboval načrt, ki odraža dejansko stanje. Sledi ogled in izdelava dokumenta. Trajanje in cena sta seveda odvi- ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE sna od zahtevnosti objekta in urejenosti dokumentacije, najvišja cena pa je predpisana s strani države. Matjaž Zupan, neodvisni strokovnjak za izdelavo energetskih izkaznic matjaz.zupan.ig@gmail.com 18 www.obcina-ig.si Izšli novi publikaciji o Ljubljanskem barju Krajinski park Ljubljansko barje je izdal novo predstavitveno knjižico Park na robu mesta, v kateri so zbrani osnovni podatki o krajinskem parku, dopolnjujejo jo dokumentarne črno-bele fotografije in barvne fotografije uveljavljenih fotografov. Brezplačna knjižica je izšla v slovenskem in angleškem jeziku - dobite jo lahko na sedežu krajinskega parka v Notranjih Goricah. Geografski inštitut Antona Melika pa je pri Založbi ZRC izdal monografijo Interpretacija okolja na primeru Ljubljanskega barja. Na primeru Ljubljanskega barja so avtorji z različnih vidikov osvetlili odnos med človekom in naravo ter predstavili možen pristop interpretacije te kulturne pokrajine, ki je bila leta 2008 zavarova- na kot Krajinski park Ljubljansko barje. S podrobnejšo analizo so na primeru porečja Iške prikazali, kako lahko z več različnimi inter-pretacijskimi orodji ponudimo interpretacijo okolja tako realnim kot virtualnim obiskovalcem različnih starostnih skupin. Q MuW/inslto b„je Krajinski park Ljubljansko barje IŽANSKA PAŽARNA Dejavnosti GZ Ig v mesecu požarne varnosti Mesec oktober je mesec požarne varnosti, zato je bila aktivnost po naših gasilskih društvih še bolj pestra kot preostale mesece. V oktobru (4. 10. 2014) je GZ Ig organizirala Kviz gasilske mladine v prostorih OŠ Ig. Pri organizaciji kviza so sodelovala vsa društva GZ Ig, na kvizu pa je sodelovala mladina GZ Ig, GZ Velike Lašče in GZ Škofljice. V soboto, 11. 10. 2014, je potekala pod Kureščkom skupna vaja GZ Ig, udeležili so se je PGD Golo, Škrilje, Ig, Kot - Staje, Matena in Iška Loka, na vaji smo imeli tehnično reševanje, reševali smo ponesrečenca v gozdu. V torek, 21. 10. 2014, smo imeli tudi slavnostni dogodek - podpis dogovora o medobčinskem sodelovanju v medsebojni pomoči na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med Občino Ig in Občino Brezovica ter med Gasilsko zvezo Ig in Gasilsko zvezo Brezovica. Sporazum smo v prostorih PGD Podpeč podpisali župan občine Ig Janez Cimperman, župan občine Brezovica Metod Ropret, predsednik GZ Ig Tone Modic in predsednik GZ Brezovica Marko Susman. Pred podpisom je bila skupna vaja GZ Brezovica in GZ Ig. Na vaji so iz GZ Ig sodelovala PGD Tomišelj, Brest, Vrbljene - Strahomer in Iška vas. Ves oktober pa so potekale tudi vaje v prostovoljnih gasilskih društvih, ki jih je spremljala komisija GZ Ig. Po vsej občini so naša društva pregledala in preizkusila hidrantna omrežja. PGD Tomišelj in PGD Brest sta z učiteljicami, vzgojiteljicami in otroki, ki obiskujejo šolo in vrtec v Tomišlju, izvedla poučno vajo. Zadnjo nedeljo je GZ Ig opravila pregled vseh prostovoljnih gasilskih društev z namenom, da oceni njihovo opremo in delo v letu 2014. Tone Modic, predsednik GZ Ig Foto:Joco Komisija GZ Ig na oceni vaje Podpis pogodbe www.obcina-ig.si 19 V, R ižanska pažarna MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2014 Gasilska vaja Zagorelo v Domu na Kureščku V petek, 17. 10. 2014, je bila izvedena vaja ob pregledu gasilskih društev PGD Golo, PGD Ig in PGD Škrilje na objektu Dom na Kureščku, Visoko 120, v okviru Gasilske zveze Ig. Na vaji se je predvidevalo, da je prišlo do požara v pritličju objekta, dim pa je zajel tudi zgornje prostore, nadstropje in mansardo. V objektu so ostali trije ljudje, ki so hoteli pogasiti požar, zaradi zadimljenosti so se razmaknili po objektu, eden v klet, drugi v mansardo, tretji pa je ostal poškodovan ob žarišču požara. Območje, na katerem je potekala vaja, je obsegalo 5000 m2, od tega je bilo pribl. 350 m2 pozidane površine. Poleg stavb je na severni strani glavnega objekta postavljena tudi cisterna za plin. Do objekta se je lahko dostopalo po glavni dovozni cesti, ki je bila med potekom vaje popolnoma zaprta, da se je zagotovilo hitrejši in varnejši dostop do požarišča. Na območju ni vodovodnega omrežja in hidrantov, kar pome- ni, da so vodo dovažali s cisternami. Zajem vode za cisterne je bil v naselju Raj nad mestom na drugem hidrantu, kjer je promet speljan krožno. Gasilci vseh treh društev so bili po protokolu razporejeni v napadalne in varovalne skupine po objektih s ciljem obvladovanja požara in preventivnih ukrepov, ki so potrebni za ohranjanje varnosti in preprečevanje morebitne večje škode. Vsa pozornost je bila namenjena preiskovanju prostorov in iskanju oseb ali poškodovanih v požaru. Poskrbljeno je bilo za postavitev cevovodov, nemoteno napajanje GVC iz vozila AC 16/60 ali GVC 24/50 ter razsvetljavo glede na takratne potrebe po osvetlitvi. Vozilo AC 16/60 je služilo za prevoz vode od odjemnega mesta (naselje Raj nad mestom) PGD Golo in Ig - napajanje PGD Golo - pred napadom do kraja intervencije. V času intervencije so bili uporabljeni delovni radijski kanali. Vaja je bila prikaz prve, druge in tretje kategorije gasilskih društev v Gasilski zvezi Ig, ki so različno tehnično opremljena in usposobljena, z zadostnim številom operativcev in pripadajočo specialnostjo. Namen vsake vaje, ki jo društvo ali zveza organizira, je povečati usposobljenost prostovoljnih gasilcev. Različne intervencije zahtevajo vrhunsko usposobljenost gasilcev s poudarkom na pravilnem pristopu in predvsem, da se ob posredovanju gasilci izognejo poškodbam. Tu ima poglavitno vlogo vodja intervencije, da s svojim premišljenim pristopom pošlje na naloge tiste gasilce, za katere ve, da bodo zanesljivo opravili naloženo delo. Pristop k vaji in nalogam mora biti točno tak, kot da bi v resnici prišlo do požara na tako obsežnem objektu z notranjim posredovanjem. Vaja je bila dobro izvedena kakor tudi vodena s strani vodje intervencije poveljnika Jožeta Železnika. Ocenjuje se, da bo treba v prihodnje posvetiti pozornost še nekaterim malenkostim in upoštevati naravne danosti glede oskrbe z vodo v daljšem sušnem obdobju, saj bližnje hidrantno omrežje ne bi omogočalo zadostne količine vode za tako obsežen požar. Špela Podkoritnik Mokorel Foto: Marko M. Mokorel Pionirke PGD Iška vas odlične na kvizu V soboto, 4. 10. 2014, je bil gasilski kviz na Igu. Udeležilo se ga je veliko ekip iz različnih občin. Moral si vedeti veliko o zgodovini gasilstva, poznati znake pri desetini ter narediti določen vozel. Pionirke PGD Iška vas Zala Kučič, Zala Potokar in Tea Rupert smo bile najboljše v občini Ig in dobile zlato medaljo in druge najboljše med vsemi tremi občinami - za malo nam je ušel prehodni pokal! Prvi in drugi v naši občini smo se nato v soboto, 18. 10. 2014, v osnovni šoli Kašelj pomerili z najboljšimi v regiji, kjer pa smo dosegle odlično sedmo mesto med 21 ekipami! Tea Rupert Defibrilatorji se bodo po potrebi umaknili zahvali gasilcem ... V naši občini imamo avtomatske eksterne defibrilatorje dostopne na naslednjih lokacijah: IG: VRBLJENE: • Kig, Zagorica 18 • Gasilski dom Vrbljene-Strahomer, Vrbljene 57 Dostopnost: 24 ur (pri vratarju Kiga) Dostopnost: 24 ur (v primeru alarmiranja PGD Vrbljenje-Strahomer) • Zdravstvena postaja Ig, Banija 4 Dostopnost: v ordinacijskem času ZAPOTOK: • Gasilski dom Ig, Gasilska ulica 39 • RTC Zapotok, Zapotok 8 Dostopnost: 24 ur (v primeru alarmiranja PGD Ig) Dostopnost: 24 ur (javno dostopno v zunanji omarici) SPORT ŠK Ig zmagal v prvi članski ligi Slovenije zahod Šahovski klub Ig je letos v članski konkurenci nastopal v višji ligi kot predhodno leto, v 1. članski ligi zahod. Zmagovalec te lige se uvrsti v najvišjo ligo - to je državna članska liga, kjer nastopa 10 najboljših ekip v državi. Tekmovanje prve članske lige zahod je potekalo v Ljubljani v treh vikendih med 31. 9. 2014 in 26. 10. 2014. Tekmovalo je 10 klubskih ekip iz zahodnega dela Slovenije. ŠK Ig si je postavil za cilj doseči čim višjo uvrstitev oziroma uvrstitev med prve tri, že po nekaj odigranih kolih pa je postalo jasno, da je ekipa sposobna poseči po najvišjem mestu. Jedro ekipe sestavljajo naši mladinci, ki so že v kadetski in absolutni mladinski kategoriji večkrat zaporedoma osvojili naslov državnega prvaka. V letošnjem letu se je klub okrepil z mednarodnim mojstrom iz Iške vasi Igorjem Jelenom. Igor je na prvi deski suvereno osvojil 8 točk in pol iz 9 kol, torej je oddal le en remi. Odlično so igrali še Domen Hiti, Samo Rožič in Lara Janželj, ki so krepko izboljšali svoje ratinške točke. Tim Janželj in Adrijan Rožič sva igrala v okviru svojega ratinga. Ko je bilo treba, sta v ekipo vskočila še Jan in Nejc Župec. ŠK Ig je torej s šestimi točkami naskoka prepričljivo zmagal v prvi članski ligi Slovenije zahod in se uvrstil med 10 najboljših članskih ekip Slovenije v elitno Državno člansko ligo Slovenije. V Sloveniji je registriranih 93 šahovskih klubov in nastop v Državni članski ligi Slovenije je nastop med desetimi najbolj kakovostnimi ekipami. To se ekipe, v katerih igrajo slovenski velemojstri, klubi z višjim proračunom pa za nastop v ligi angažirajo tudi tuje velemojstre. ŠK Ig se bo ŠK Ig: Lara Janželj, Adrijan Rožič, Domen Hiti, Igor Jelen, Tim Janželj in Nejc Župec Podrobni rezultati tekmovanja na: http://www.sah-zveza.si za nastop pripravil po svojih najboljših močeh. Adrijan Rožič, predsednik ŠK Ig SK www.obcina-ig.si 21 Alpe Adria hitropotezni 2014 Večino prvih mest zasedli člani ŠK Ig Šahovski klub Ig je na letošnjem hitropoteznem tekmovanju Alpe Adria 2014 (7. 9. 2014), kjer je nastopilo 15 članskih ekip, nastopil kar z dvema ekipama. Sicer tradicionalen turnir je avstrijski klub iz Bistrice ob Dravi (SK Feistritz-Paternion) v letošnjem letu priredil v spomin na Vesno Rožič. ŠK Ig 1 (Jure Borišek, Igor Jelen, Tim Janželj, Lara Janželj) je ponovno osvojil prvo mesto, presenetljivo pa se je na drugo mesto povzpel ŠK Ig 2 (Domen Hiti, Jaka Čop, Nejc Župec, Miha Jelen). V postavah naših ekip so prevladovali predvsem mladinci, ki so se tako tudi pripravljali za nastop v prvi ligi zahod in seveda za nastop na državnem mladinskem prvenstvu 2015. Popoldne so naši igralci na posamičnem hitropoteznem tekmovanju, kjer je igralo 49 igralcev, dosegli visoke uvrstitve. V članskem tekmovanju je prvo mesto osvojili Igor Jelen, drugi je bil Domen Hiti in tretji Tim Janželj. Lara Janželj je bila najboljša ženska in je osvojila 7. mesto, Nejc Župec je osvojil 12., Jaka Čop 23., Miha Jelen pa 31. mesto. V mladinskem tekmovanju do 16 let je zmagala Lara Janželj. Vsi so igrali v članski konkurenci, kjer je za mladince konkurenca precej močna. Adrijan Rožič, predsednik ŠK Ig Uspešna jesen ižanskih karateistov S prihodom jeseni se začne tudi jesenska tekmovalna sezona za karateiste Karate-do kluba Ig Shotokan. Začeli smo z mednarodnim tekmovanjem v Srbiji, nadaljevali z domačim pokalnim turnirjem v Ihanu pri Domžalah, nato pa svoje znanje izpopolnjevali še na prvem evropskem mednarodnem seminarju v Rušah. Zadnji vikend v septembru je osem tekmovalcev iz štirih klubov Shotokan karate-do internacional zveze Slovenije odpotovalo na tekmovanje v Čoko. Na tekmovanju so sodelovale tri države, Madžarska, Srbija in Slovenija. Skupno je bilo prijavljenih 25 klubov in 250 tekmovalcev, ki so tekmovali v katah in borbah posamezno in ekipno. V katah so se odlično odrezali slovenski tekmovalci iz klubov Kanazawa dojo Maribor, Cankova in Ruše, v borbah pa so blesteli Ižanci. Pravo presenečenje na tekmovanju so pripravili trije ižanski borci, ko so premagali domačine v kategoriji dečki 12-15 let. Nekateri nasprotniki so bili tudi do dve leti starejši in večji za celo glavo. Ko se je v dvorani pokazala možnost preobrata in zmaga naših nad domačini, so tudi domači navijači začeli burno spodbujati vidno manjše slovenske borce. Čeprav so bili telesno šibkejši, je znanje in borbeno srce odločilo in prevesilo tehtnico na našo stran in Ižanci smo slavili. To je bil čudovit trenutek za naše mlade tekmovalce. Ekipni uspeh so nadgradili še Naser v posamezni kategoriji z zmago in Harun s tretjim mestom, Lovro pa je svoj uspeh začel že v katah, kjer je osvojil tretje mesto v močni konkurenci. V soboto, 4. 10. 2014, smo se udeležili 8. Tradicionalnega mednarodnega S.K.I.F.karate-do Ižanci pripravljeni na tekmo v Ihanu. Foto: Kračun turnirja za Pokal Domžale 2014, ki je potekal v Ihanu. Turnir je hkrati veljal kot 2. Pokalni turnir S.K.I.F. zveze Slovenije. Na turnirju je sodelovalo 165 tekmovalcev in tekmovalk, ki so prihajali iz 11 klubov iz Madžarske, Bosne in Slovenije. Karate-do klub Ig Shotokan je zastopalo 23 tekmovalcev. Skupno smo osvojili 21 medalj, od tega 7 zlatih, 5 srebrnih in 9 bronastih. V skupnem seštevku vseh uvrstitev na tekmovanju se je naš klub uvrstil na odlično drugo mesto. Ker je na tem tekmovanju zbral veliko več točk kot tretjeuvrščeni, se je povzpel tudi na skupno drugo mesto v Pokalu Slovenije 2014. Za pokal Slovenije štejejo tri pokalna tekmovanja, ki dajo nato skupnega zmagovala. Konec oktobra je v Rušah potekal karate-do seminar, kot ga še ni bilo v Sloveniji. Udeležilo se ga je več kot 250 udeležencev iz 19 držav. V sklopu dogajanja je potekal sestanek odbora direktorjev držav članic Evropske shotokan karate-do organizacije, tehnični treningi in izobraževanje za sodnike ter izpiti za mojstrske pasove. Seveda je ostal čas tudi za druženje in zabavo. Seminar sta vodila svetovna mojstra Kancho Nobuaki Kanazawa in Syuseki Shihan Manabu Murakami. To je bil čudovit konec tedna naše SKIF-družine. Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan 22 www.obcina-ig.si 19. Ljubljanski maraton 26. oktobra je potekal 19. Volkswagen Ljubljanski maraton, ki se bo v zgodovino zapisal tudi zato, ker je maratonska razdalja 42 km v slovenski prestolnici prvič potekala v enem samem krogu in Ljubljana je doživela dan brez avtomobila. V lepem vremenu se je v soboto in nedeljo tekaške prireditve udeležilo več kot 22.500 tekačev. Naše navdušenje je dvigoval udarni ritem skupine Strojmachine, med potjo pa številke glasbene zasedbe in naši zvesti navijači, ki so nas nesebično podpiral na tako veliki prireditvi v Ljubljani. Tako kot vsako leto smo se tudi letos udeležili proge na 10 km in polmaratona. Ker smo skozi celo leto pridno trenirali, sta se teka na 10 km udeležili Mojca Svete in Tatjana Orhini Valjavec. Polmaratona (21 km) pa smo se udeležili Robert Komljanec, Franci Pavlinjek, Miro Valjavec, Sabina Jakič in Vesna Novak. Veseli in polni navdušenja smo pretekli do cilja in prejeli spominske medalje. Vsem tekačem iskrene čestitke, saj je tek zdrav način življenja in se promovira na vsakem koraku, nekaj pa prispeva tudi narava tega športa, saj gre za poceni šport, če ne štejemo dobrih tekaških copatov. Ne bomo odnehali s tekom, vendar še vedno vabljeni vsi, ki bi se nam radi pridružili lahko tudi začetniki, da nas bo vsako leto več. Ogrevamo in tečemo v vsakem vremenu. Dobimo se vsak torek in četrtek ob 18.00 pri Mercatorju, za najbolj vztrajne pa še v nedeljo na Pijavi Gorici pri skednju ob 8.00 uri. Če tečemo sedemkrat na teden, ni zdravo, če pa se sedemkrat na teden ukvarjamo z različnimi športi, je to še kako zdravo. Se vidimo drugo leto na 20. Ljubljanskem maratonu. ŽIVLJENJE ŽUPNIJ Tekači s prejetimi spominskimi medaljami Vesna Novak Foto: Miran Novak Karitas ^и7ј5ка'атД5|д _ Troštova ulica 12 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala dobrotnikom Župnijska Karitas Ig se iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom za pomoč in dobroto, ki so jo deležni ljudje v stiski iz ižanskih župnij. Župnijska Karitas Ig Župnija Ig in Mešani cerkveni pevski zbor župnije Ig s solisti in inštrumentalisti vabita na slovesno sveto mašo v petek, 21. 11. 2014, ob 18.00 v župnijsko cerkev sv. Martina na Igu, ki jo bo ob svoji 75-letnici in 25-letnici delovanja na Igu daroval častni občan Občine Ig ANTON KOŠIR, profesor, ob somaševanju duhovnikov. Po maši bo sledil koncert Marijinih pesmi ob prazniku Darovanja Device Marije. VABI LA Območno združenje VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica vabi na predstavitev knjige DEMOS, SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV IN DEMOKRATIZACIJA avtorice dr. Andreje Valič Zver v sredo, 29. novembra 2014, ob 19.00, v dvorani Centra Ig (Banija 4). Dr. Andreja Valič Zver v monografiji, ki je ključnega pomena za razumevanje prelomnega obdobja v letih 1989-1992, prikaže in analizira sile, ki so prispevale k osamosvojitvi Slovenije. V prvi vrsti prikaže nastanek, delovanje, vlogo in pomen Demosa - Demokratične opozicije Slovenije. V programu bo sodeloval pevski zbor VSO Triglav Ig. Prisrčno vabljeni. rj mestna knjižnica ljubljana Ustvarjalna delavnica za odrasle TEČAJ USTVARJANJA DARIL, Knjižnica Ig, sreda, 3. december 2014, ob 19. uri. Število mest je omejeno, potrebna je predhodna prijava - osebno v knjižnici, na 01/286-33-88 ali ig@mklj.si. Vr www.obcina-ig.si 23 oglasi MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2014 PRIHAJA CAS KOLIN Goveja okrogla čreva 40/43, 43/46 Svinjska tanka čreva 30/32,32/34, 34/36, +40 Mrežica 18 okenc Creva za tlačenko 0 90, 0110 Creva za salame 0 50, 0 55 (kolagen celuloza različnih proizvajalcev) TRAJNO NIZKE CENE!!! TEL.: 01/286-46-52 GSM: 041/656-100 Zabrv 16, 1292 Ig Odprti smo vsak dan od 9. do 13. ure. Od 5. 11. 2014 do 28. 1. 2015 tudi ob sredah med 16. in 18. uro ter ob sobotah med 8.30 in 9.30. AvTOTRADt ENI VOZIL K!A är VABLJENI LASTNIKI VOZIL VSEH ZNAMK */ Hitri seivis Popravilo zavornega sistema, izpušnega sistema in podvozja ✓ REDNI SERVIS S Priprava na brezskrben tehnični pregled ■S Vulkanizerske storitve in optika •/ Kleparsko ličarska popravila •S Cenitev kasko škad za zavarovalnice: Triglav. Maribor. Tilia, Adriatic Slovenka, Ergo In še mnogo več! MOTORNO OLJE» FILTER OLJA IN MENJAVA preventivni in varnostni pregled vozila v ključnih BO točkah! vozil д VSEH ZNt 39/ Akcijsko ctfli v »t J» s prtdloiltvi^ kupon». Kupon u«lj» de Ql.ÖS.ZQlS faktljtti čina veli» it do JL olji a viwliinnaäjo «MMO ÄtfcA A3/03, AVB4 I* dlMfcfc* тбМ« et. up«r#be W M AC ЕЛ; A J/03. C) 49 4L fepMU« 9 90 «v.) C*n№ |f Inf«im1hn»j j rnpiftlrhi|wna v prolco doiprrmBinbt r«nij dOVvkljufi MENJAVA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK -40 GEOMETRIJA KOLES 1% AVTOTRAĐE, d л.о, Vrhnika. Snfa Coric» 11,1360 №hn Ik j . 01 ?SS79öÖ - T*i*fon. 017 SO 2219 - Faki, maTlcSavtoTradesI «ww.awtotrBde.sl. AvTOTRAße. AXANf inženiring ä.o.o. OKNA • VRATA • SENČILA LES • PVC • ALU Razstavno-prodajni salon Dolenjska cesta 83, 1000 Ljubljana T: 01 428 77 77 M: 070 210 715 M: 041 945 261 info@maning.si www.maning.si SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA v Centru Dolfke Boštjančič na Igu Ш1 PRENADENT, D. 0.0. Nudimo vam: • estetske zalivke, prevleke, mostičke • protetiko na implantatih • proteze • zdravljenje parodontalne bolezni • lasersko zobozdravstvo Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro. www.zobozdravstvo-prenadent.si 24 www.obcina-ig.si Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: - ikebane, vence, žarne venčke, sveče .. - zemljo in pesek za grobove - poročne šopke Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! gsm vrtnarije: 041/694-244 Pogrebne storitue naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam - pevci, glasba - venci, cvetja, sveče - urejanje grobov - urejanje dokumentacije - prevozi v pogrebnem spremstvu POGREBNE STORITVE VRHOVEC d. o. o. Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 SLIKOVNE KRIŽANKE вашрт . Hlii iIli ■ DK«Thr TOM ' Öl lOO - L rte- ■ Grm З.ИЧ « U G AH ICAK OTOK MED ANGLU0 IN IRSKO NEPRIJETEN ČLOVEK (NAREČNO) ZA VEĆ KOT 3000 i NAGRAD! JANEZ 0ŽB0LT STARI 1(1 NOVI IRANSKI ZUPAN (JANEZ) ZVEZNA DRŽAVA V SEVERNI INDIJI AVSTRAL. DIVJI PES NIKELJ AVSTRLI. DIPLOMAT (VALENTIN) NE VEČ SVEŽ ?, DVA, TRI TETA T0NIIA GAŠPERIČA ANDREJ HAUPTMAN PRITISK V FIZIKI VNETJE BEDRNEGA ŽIVCA NEKDANJA ENOTA ZA DOZO SEVANJA ZU0ČA ODPRTINA MISTER BEAN (ROWAN) ZNAČILNOST ZIME SREDIŠČE ZGORNJE AVSTRIJE DRUGA NAJVEČJA REKA V ŠVICI REKA VZAKAV-KAZJU ČLOVEKOVA NARAVA GRDOBA, POREDNEŽ (NAREČNO) NASELJE VZHODNO OD CELJA ŠALA, HEC, ŠTOS KOSITER NASTAVEK NA KONCU GASILSKE CEVI OSVOBOJEN RIMSKI SUŽENJ MESTECE NA CRESU NAŠ IGRALEC (PRIMOŽ) NEKDANJA NEMŠKA ATLETINJA DRECHSLER NAŠA KIPARJA, BRATA (DRAGO IN DUŠAN) MESTO NA JAP. OTOKU KJUŠUJU LESNA TOVARNA V RIBNICI RAKETNI MODELAR IZRASTEK NA PRSTU SKRAJNI KONEC KOPNEGA ORODJE ZA ROČNO ŽETEV NAOČNIKI NAGLASNO MESTO V METRIČ. VZORCU ŽIVALSKI ORGAN ROBATA PODVODNA SKALA IGLA ZA ODVZEM TELESNIH TEKOČIN NAŠA SO-PRANISTKA (IRENA) MESTO V SRBIJI POPOTNICA PULKO KAZALNI ZAIMEK VELIKA, SVETA, POLETNA, POLARNA? VEDA O KRMILJENJU ZAHTEVNIH SISTEMOV NAREČNI IZRAZ ZA TEUCO AM. TENI-SAČICA (CHRIS) ERITRO-POETIN IGRAŠ KARTAMI LAIK, AMATER V kraljestvu ugank ЈШ* иГ UO_* Л I. iT' ■ t .Лј f I J-1-■ ■ . 1 ir.^iu OLGA REMS ANTON NANUT www.salomonov-ugankar.si INZKO, Valentin - avstrijski diplomat slovenskega rodu, LIBERTIN - rimski suženj, ki mu je gospodar dal svobodo, TRASK, Adam - glavna oseba iz Steinbeckovega romana Vzhodno od raja ZAHVALA V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila sestra in teta MIHAELA PLATNAR z Iga. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje, za svete maše in dober namen. Hvala gospodu župniku Pozdercu za lepo opravljen obred, gospe Silvi Dolinšek za organizacijo pogreba in pogrebnemu zavodu Vrhovec. Vsi njeni V spomin Justinu Pečku, Jožetu Srnjaku in Antonu Glavanu November je mesec, ko se že na samem začetku srečamo z dnevom, ki potegne za seboj spomine. Kajti ob obisku grobov se v tistem migajočem soju plamenov obudijo spomini na sorodnike, prijatelje, znance in druge, ki niso več med nami. V letu 2014 smo se v Škriljah poslovili od treh velikih mož. Med seboj so bili nekaj let razlike, vendar so se v splošnem ne glede na leta, eni malo starejši, drugi mlajši, srečevali s podobno usodo življenja. Ko so začeli svojo ustvarjalno pot, so bili mladi fantje, ki so tako rekoč preskočili svojo otroštvo, saj jim ga čas vojne ni niti dopuščal. Ne moremo mimo druge svetovne vojne, kajti ta je zaznamovala usodo ljudi v teh krajih ter v veliki meri vplivala na njihova življenja. Vendar jim ni vzela volje, so pa morali zavoljo te krepko poprijeti za delo in začeti ustvarjati na novo. Vsak izmed njih je po svojih močeh, iznajdljivosti in načinu, ki je bil odraz njegove osebnosti, pripomogel k skupnemu ustvarjanju, k skupnim ciljem, tako za dom, celotno vas in njeno širšo okolico ter je tako bil in ostal prepoznan po svojih plemenitih dejanjih. Ti možje, očetje, dedki in pradedki so bili naši dobri vaščani. Bili so dolgoletni člani delujočih društev v vasi in v kraju. Bili so tako rekoč ustanovitelji oziroma pobudniki ustanovitve ali pa nadaljevanja različnih društev od gasilskega društva, kulturnega društva, zveze borcev in pozneje Društva Odmev Mokrca in še kaj, za kar so prejeli visoka zaslužena odlikovanja ter bili zvesti člani društev do konca svojih dni. Svojo dobro voljo, dobroto in pridnost so v veliki meri poklonili drugim, in ko se ozremo okoli, nas spremljajo njihova dejanja. Marina Plantan gospa Lučka iz Bresta. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi g. Štefanu Buniču za poslovilni govor, Kliničnemu centru Ljubljana za ves trud ob njeni bolezni in Pogrebnemu zavodu Zale za pogrebne storitve. Vsi njeni Antonu Glavanu v spomin Na Golem smo se v začetku oktobra zadnjič poslovili od 99-letnega Antona Glavana iz Škrilj. O njegovih prednikih je napisanega veliko, od revolucionarnega leta 1848 do novodobnih pisanih virov. V knjigi Frana Jakliča Ižanci gredo so Glavanovi in njihova usoda osrednji del povesti o uporu ižanskih kmetov proti graščinski gospodi in izvrševalcem njihove oblasti. Tudi pozneje so bili tako kot večina ljudi v vaseh pod Mokrcem predani boju za napredek in boljše življenje. V najhujši zgodovinski preizkušnji med drugo svetovno vojno je družina Glavan h končni zmagi nad fašizmom prispevala veliko: štiri življenja - Tonetovega očeta in treh bratov. Ostali bratje in sestre pa so vsak po svojih močeh delovali in trpeli v boju proti okupatorju. Tone je bil že iz mladosti vajen odrekanja in požrtvovalnega dela. Po materini smrti je pri 15 letih prevzel nase vso skrb za gospodinjstvo in mlajši sestri ter brate. Leta 1938 je odšel na služenje vojaškega roka v Mostar, po vrnitvi pa naprej trdo delal na kmetiji in opravljal priložnostna dela. Po italijanski zasedbi se je z drugimi krajani vključil v zbiranje orožja in druge pomoči za odpor. Z bratoma Jožetom in Francem so bili na telovo, 12. junija 1941, v gostilni pri Jerneju na Golem udeleženi v pretepu italijanskih vojakov, nato pa obsojeni na sedem mesecev zapora v Pulju. Po vrnitvi je takoj začel delati za mokrške partizane in se jeseni 1942 vključil v Šercerjevo brigado. Z njo je odšel na Dolenjsko in v Belo krajino, kjer je postal član zaščitne enote glavnega štaba NOV in POS. Po končani vojni se je vrnil v domači kraj, obnovil požgano domačijo in si ustvaril družino. Nekaj let je bil zaposlen v Teolu v Ljubljani, pozneje pa se je vključil v Kmetijsko zadrugo Ig in kot kooperant redil živino, prideloval različne kmetijske pridelke ter jih oddajal zadrugi. Dejavno je bilo tudi njegovo družbeno življenje: bil je predsednik KO ZZB in GD pa tudi član Društva Odmev Mokrca. Za svoje delo je dobil več odlikovanj in priznanj. Visoka starost, ki jo je dočakal, je potrditev njegovega izredno plodnega življenja. Vsem nam naj bo za vzor, spomin nanj in na njegove prednike pa naj ostane za vedno, kajti le malo je ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz. Prav zaradi njih pa »še živimo, čeprav nas je milijon samo«! Društvo Odmev Mokrca 41 tj. 1 il1 . 1 ■ t J Д 1 -tri - - 1 ' - ц и ,тч »шзви i i i il * . k t P V 4 1 IV i V J >1 D' - i 26 www.obcina-ig.si Jesenska fotoreportaža e GLASILO OBČINE IG • november 2 01^ MOSTIŠČAR >u >u O mestna knjižnica ljuhljana Potopisno predavanje V 8 DNEH IN 15 URAH PO SLOVENSKI PLANINSKI POTI, Knjižnica Ig, sreda, 10. december 2014, ob 19. uri. Predaval bo Klemen Triler. 0DMEVMM0KRCA Društvo Odmev Mokrca vabi vse ljubitelje domoljubnih pesmi na tradicionalni novoletni koncert Partizanskega pevskega zbora z gosti. Koncert bo v soboto, 13. decembra 2014, ob 17. uri v Kulturni dvorani na Golem. Prisrčno vabljeni!