GLAS svobode 8LOVKN8KITKDNIK KA Kuntn DauTUHi Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GiLAS SVOBODE HIX)VHNia WJDHUH»Y DITDTU TO TU Xmnm O« na I.HHI111« m i — i. "OD BOJA DO ZMAGE"! - "KDOR ME MISIJ SVOBODNO, SE HE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 18. Chicago, 111. 4. maja 190«. ' Leto V. —-------T------— CENJENIM T NAROČNIKOM IN DRUS-S. N. P. JEDNOTE NA ZNANJE. Uredništvo In upravniitvo "Glas Svobode" kakor tudi pisarno 8loven> ake Narodna Podporne Jednote, smo PRESELILI Iz sedanjih prostorov NA 669 LOOMI8 8TREET. Pisarna bode ravno nad Pllzensko poito v L nadstropju, SOBA ŠT. 2. in ravno na periferiji glavnih cest 18 ceste, Loomls ceste In Blue Island ceste. Vsi dopial In poilljatve za uredniit-vo ali upravniitvo "Glas Svobode" kakor tudi 8lovenake Narodne Podporne Jednote, NAJ SE od sedaj naprej NA8LOVLJAJO NA 669 LOOMIS S., CHICAGO, ILL. Razgled po svetu. RUSIJA. Iz Sobastopola vže zoper poroča-jo o vojaškemu puntu. Bataljon vojakov je naskočit vojaško ječo ter oprostil 35 vojakov kaznjencev, katere so bili radi punta v večletna ječa obsojeni. Obseg punta ni znan, vender go-verner je mnenja, da je cela situacija opasno resna. — Nekaj kmetov je vdrlo v mesto Kalassin, ter zahtevalo, da se iz ječe izpuste vjete kmete. Oblasti so poklicale vojaštvo, katero je kmete razgnala in nekoliko trli postrelilo. — V Varšavi praznujejo i. maj in cela gatnizija je pripravljena za vsaki slučaj. — Nek: Margolin, poprejšni zagovornik popa Gapona je izjavil, da mu je revolucijonarna skupina naznanila, da je bil Gapon kot izdajalec usmrčen. \' \'aršavi je prišlo pri demonstracijah dne I. maja do spopadov med vojaštvom in delavcem. Obilo oseb je bilo ranjenih. Promet je bil poplnoma ustavljen. V Marščakovski uLici je neki vojak avstro-ogrskega poslanika barona Cgrona pretepel, a ta se je potem pritožil pri generalnemu go-vernerju zahtevajoč ob enem tudi zadoščenja. V noči so bili trije policisti ustreljeni. V Lodzu so štrajikujoči delavci streljali na skabe. Nekaj oseb je bilo ranjen h. Trgovine in 'gostilne so bi!e zaprte in nobeden časnik ni ta dan izšel. V' Moskvi se je poskus univerzo zopet odpreti izjalovil. Dijaki so na shodu •sklenili, da ne bodo universe obiskovali, ter se hočejo še nadalje bojevati za prostost in pravico. Univerza ostane še nadalje zaprta. AVSTRIJA. Ministersfki predsednik baron Gautsch je cesarja Franca Josipa I. naprosil za odstop. Cesar je baje njegovo demiisijo sprejel. Princ Konrad-Hohenlohe-Schil-lingsfurst, sedaj ni namestnitk v Trstu. je bil pozvan (k cesarju in misli se da mu bode cesar poveril sestavo novega kabineta. Prime je do sedaj le malo nastopal javno na političnem polju, le tolikanj je znano, da je še precej ne-prstranski. Njegovo imenovanje min stersikim predsednikom se povsod odobrava. — Dne i. maja so budapeŠtanski socijalisti priredili veliko poulično demons*racijo, ki se je prav dobro obnesla m dovereila. Samo v romunskem okraju je policija ustrelila nekega moža, ker se jej je zoperstavljal. Novi položaj m Ogrskem. Ministrski predsednik We/kerle grenriliodnji teden s finančnim, poljedelskim in trgovinskim ministrom na Dunaj, da se začno pogajanja z avstrijsko vlado glede gospodarskih vprašanj. Danes je bil ministrski svet, ki je imenoval nove velike župane. Pravosodni minister Polonyi je vsled kraljevega pooblastila ustavil vse (politične pravde, ki so bile naperjene od 21. junija lani do 27. marca letos. Kardinal \ assary je izdal okrožnico, v kateri opozarja, da v smislu Constitute cum primum, ki jo je izdal papež Klemen XIII., ne >itie noben duhovnik brez povolje-nja svojega višjega pastirja sprejeti državno* zborslkega mandata. llaron Fejervary prevzame zopet mesto kapitana pri ogrski telesni -tra/i. NEMČIJA. Pracnoiunje 1. nuijitika. Skoraj {>0 celem svetu je proleta-rjat prafznoval svoj praznik to je 1. maj. Praznovanje se je vršilo brez nemirov. Nemški sod rug i so v llerolinu sklicati 62 shodov 111 čeravno je bilo vojaštvo konsignirano, pa vender ni imelo povoda nastopati. Povsod so se Zavzemali za 8urno dnevno delo. Poulične parade so se vršile v najlepšem redu. ŠPANIJA. Da so kronanci v stairih časiili pretepali svoje žene lx)de skoraj vsakomur znano. Vender da se tq dai danes še. godi je pa res ostudno. Princ Ferdinand bavarski, kateri je pred nedavno časom poročil Ms-r.jm Terezijo sestro kralja Alfonza in katera b morala živeti še v medenih tednih, je začel pretepati svojo ljoljšo jx>lovico. Princ >e ga rad" naleze, in v takem stanu se znaša nad svojo so-ppogo. Princova tašča je naprosila kralja, da princa .kaznuje, Če pa to ne bode {»mafgalo bod* zakon ločili. FRANCOSKA. Vlada je pustila dne 30. aprila t. 1. vse adLčne delavske vodje zapreti, med temi tudi tajnika generalne zveze. S tem misli vlada preprečiti pridobiti 8 urnega delavnega časa. Da se bode pa to tež:ko zgodilo, kazati je vže včerajšni shod, na katerem se je sklenilo bojevati, ter se ne pustiti omajati po "radikalnih' sredstvih vlade. Obilno hrupa pa vprizarja. ko je neki poročnik Tisseratul prišel k zborovanju unionistov. Prišel je v popolni vojaški opravi, ter rekel zbranim, da vojaštvo ne lxxle na ljudstvo streljalo. Takoj po shodu so {»ročnika zaprli. Tudi (xi drugih mestalh so po-zaprli delavske kolovodje, iz vsili mest pa so izgnali znane anarhiste. Dne 1. maja je kavalerija in i>eš-či zasedla vse glavne prostore. Delavci so pričeli po mestu demonstrirati. V Lens so hoteli odposlati en bataljon peščev, a t? so se branili vstopiti vlaik, ter so izjavili, da ne bodo nastopali proti delavcem. — S ari en, Clemenceau in Briand radikaUsocijadnt hlapci francoske Iwurgoize so zopet postopali dne i. maja ob priliki demonstracij tako, da jim to postopanje dela pravo čast n j ill črnim dušam. Ukazali so delavce naskočiti s sabljami in jih s konjskimi kopiti pomanklrati. A kljub brutalnemu postopanju oblasti se delavstvo ne pusti omajati in kljub temu, da so njih vodje zaprte, še niso zgubili poguma. Dne i, maja šo praznovali, ter protestirali proti kapitalistom a lx>j za osemurm delavnik je stopil v akcijo. Cez 100,000 delavcev je dne 1. maja opustilo tlelo. Nameravali so ta dan v premestjih več shodov prirediti, ter se potem na delavski borzi zbirati, kjer b: delavske vodje govorili o pomenu tega dneva. Vlada pa je pretekli ponedeljek pustila vodje zapreti in mislila je s tem shode preprečiti. Pa zmotila se je, 'kajti izkušeni francoski tovariši so izvršili shode brez svojih vodij. Vže na vse zgodaj so se prole-tarski možje in žene zbirale in proti poldnevu so se pričeli v procesijami {»mikati proti delavski borzi. 50,000 vojakov, 12,000 policistov in republikanske garde je zasedlo ulice in glavne prostore. Kakor hitro st 1 se delavske vrste približale tem. jih je vojaštvo pričelo razganjata. Pa |h> vsakem naskoku «0 se skupaj zbrali ter lioteli prodirati. Cel popoldne so se bojevali in ti-sočem se je .posrečilo priti do cilja. Kavalerija je na tO obnovila naskok 111 delavce razgnala na vse strani. To je pač b la "slavna zmaga" dl»rožencev {»roti mirnim in neobo-roženim delavcem. Vse bolnice v obliiju vuršečih se bojev so prenapolnjene ranjencev. Vse joče 90 polne vjetnikov. Vsi delavski sloji so bili zastopani pri tej demonstraciji. Delo je popolnoma počivalo. Promet pa je bil pQ{»lnoma ustavljen. F. Pouget, urednik.parižkega delavskega lista, je izrekel: Mi nismo dali nobenega povoda oboroženi sili i>roti nam nastopati. Clemenceau je sam proti nam demonstriral, hoteč se s kazati kol rešitelja dežele. (icslo delavstva je bilo: "Delajte od danes naprej samo po osem ur na dan. Pripravljeni smo si to našo zahtevo energično izbojevati. Če lioče Clemenceau to zahteva-nje udušiti, mora vse delavce v Parizu zapreti." Tudi 1» drugih mestah francoske dežele so delavci pr i redil i protestne shode. V 15rest 11 .so >li z črno zastavo na čelu po mestu, {»licija jim je pa zastavo zaplenila in demonstrante Razgnala. Silne manifestacije so bile tudi v Marseille, pri katerih je bilo več delavcev ranjenih. V Rotu je le za 15 dni j. Kapitalisti pa, hoteč izkoriščevati žalostni položaj , ul»g h, so prceM izverševati zvito idejo, kajti zvišali sii delavski čas med tem ko so plačo na ponižali. Tamošnje unije se temu protivijo, iti če bodo kapitalisti tako urJdaljevali. se l»de tlelo ustavilo. Sedaj se pričenja z zidanjem novih hiš in popravljettjem poškodovanih. 1 »osebno pa se gloda na to, da se pripravi stanovanje istim, ki so brez staiujvanja ip kateri še dan danes prebivajo po parkih, Dne i. tnajnika se je zopet pričel promet z .pouličnimi železnicami. Tudi električne in plinove luči so ta dan prvič svetile, vender ne po celem mestu, pač pa le v nekaterih oddelkih. Večina ljudi je vie pod streho le živeža primanjkuje. Predlog nabaviti si večje svote, s katerimi bi pričeli potem delo, se je v mestni hiši sprejel enoglasno in New Yorski kapitalisti so privolili posojila v znesku sto miljonov dolarjev. PRVO NAROČILO IZ SAN FRANC1SCA. T mika N. N„ New York. Pošljite nam ekspresnim .potom 160 poročnih prstan o(v različnih velikosti. — Tako se glasi prvo brzojavno naročilo blaga v Sati Francisco. Torej tudi v teli hudih časih ki so prišli čez veliko mesto imajo ljudje še dosti "korajže '. Čeravno je do sedaj skoraj še ves promet ustavljen .po vsili trgovinah, se promet na polju ljubezni še ni ustalil, vidi se tudi tu, da ljubezen ne pozna nobenih ovir — da celo potres jo ne spravi iz ravnotežja. Pač čudna spaka— ta ljubezen. CIKLON. Čez Furnas pokrajino v Nehra-ski je dne 30. m. m. divjal strahovit ciklon. Veliko poslopij je porušenih. Ranjenih tudi ogromno število. IZ DEI AVSK1H KROGOV. — ZelezniČni konstruktorji v Pittsburgu, Pa., so ustavili delo, za-Uevaje t-ovisek tlnevre plače za 50 centov. — Mizarji pohištva v Philadel-phiji, Pa., tudi strajkajo. Ti zahtevajo osemurni delavnik in novo plačilno lestvico. — 400 tesarjev v Indianopolis praznuje, zahtevaje {»višek plače za 5 centov na uro. — Zidarji in barvarji v Youngs-town. O., zahtevajo 8tnrni delavnik in pripoztianje unije. Dokler se jim ne ugodi, l»a rudeče so {»licijo bodle v oči. S pol c jsko mogočnostjo so ukazali iste zaviti a ker so tje pa sem naleteli na odpor, je policija zastavonoše zaprla. Zvečer so se vršili shodi in najbolje je bil obiskan isti v Uhlihovi dvorani, kjer.se je zbralo 300 ljudi. RojaJtotn priporočamo " I nterna-taonal Theatre" v Chicagi. Vstopnina to, 20 in 30 centov. Cenjeni naročniki nam oproate, da je ta številka nekoliko pozneje izšla. Krivo je preseljevanje tiskarne. • • ' ■- • • - uyyi V GLAS SVOBOD« Pod novim orlom. Zgodovinska povest, i Ponatis iz "Slov. Naroda" Tretji del. VII. ' — Ali Bte^rl kraju? Co liuato 60 kuj ua srcu, izvolite tu prihraniti za uapuvedanuga snubca. — Le^ k'j, kuko slo dauuu obubnl, «o Jo norčevala bWoulca. In Juz boiii mislila, dp Vam narodliu posobco kompliment, če Vas i*>viša 111 in pričie-jem Bvojlm snubcem. V Kopitarju Ju začelo vre ti; poui-ženju ni prenašal in kudar Je baronica uUarilu na to struno, jo postal brez-obzirom, — Midva imava puč popolnoma različno nazore. Ju odgovoril pikro. Vam so zdi, da bi bila velika predrznost, če bi tako preprost človek, kakor som Jaz, snubil bogato baronico Cojzovo — jaz pa zopet mislim, du bi bilo za brezpomembno hčerko brezpomembnega očetu samo častno, če bi Jo jaz snubil. Uaronlca Je zardela do las In vztre-petala jeze. — To je tuljenje, je siknila. — Ne žnljenje, nego zavrnitev nedopustnega poskusa, me ponižati, Jo hladno odgovoril Kopitar. Jaz Vas nisem nikdar nadlegoval s svojo ljubeznijo, Jaz se Vam nisem nikdar vsiljeval lit zato se tudi poniževati ne pustim. — AH ste samo zato prišli, da mi to poveste? — Prišel sem, da Vas obvarujem morebitne nesreče. — Za mojo srečo ali nesrečo pač ni treba Vam skrbeti! čo mi bo baron Herbert ugajal nn vzamem, če ml no bo ugajal, gu odslovim — vse-kako je to samo moja stvar. Uaronlca }p govorila jako ostro, n Kopitar se za to ni zmenil. — Barona Uerberta ne poznam — Se nikdar nisem ničesar sllftal o nJem Zaradi, tega tudi nisem prlSel. — Ne zaradi barona llerberta ao je čudila baronlru. VI niste prlfill zaradi tega, ker me hoče baron Herbert danes zasnubiti? Kaj 6e! Je oiluovorTl Kopitar. — Saj M'i!i Vam. že rekel, dn o tem baronu Iferbertu se nikdar nisem ničesar slišal. Uaronlca Je bila slino presenečena. Ml lila Je namreč, da Je prlfiel Kopitar nagovarjat Jo, naj ne uslldl barona Herberta. Sedaj pa Ji Jo Kopitar pokazal, da se sploh ne inenl za tega snubca. — Ta VoS snubec ln baron me sploh nič ne zanima. — Ali — čemu ste pa potem prlfill? Je vzkliknila baronica. Poznalo bo Je baronici, da je razočarana. Pripravljena Je bila, da vidi Kopitarja obupanega zaradi barona Herberta. da bo ponosni mož kleče prosil, naj ga ne pahne v nesrečo s tem, da Be z (iruglin por uči, u.esto v«« ga tvga pa Je morala sllfiatl. da Kopitarja ta njegov tak ni rc sploh ne zanima. — AH ml hočete na nekatera vprašanja točno In jasno odgovoriti? Je vpraSal Kopitar resno. —Kaj hočete vedeti? — Povedal sem Vam že enkrat, da vem, kake zveze ste Imeli z grofom Ijavalom in x nekimi drugimi avstrijskimi agenti; celo v Vafil hlftl ste Imeli tajne sestanke. — Kot prijatelj nafie rodovlne, VI tega sploh ne smeli zapaziti. — To Je moja stvar baronica, vejte ml, nil imate fte te zveze. — Sedaj pa pravim Jaz: To Je moja Btvar. — Kakor hočete, baronica. Kopitarjev Rlas Je zvenel trdo ln neizprosno. Prosim Vas pa. vzemite na znanje, da bo tekom ene ure glavni u-delelnlk te zarote aretiran. Eno uro Imate torej časa: ©• Imajo zarotniki ▼ rokah kako pismo od Vas ali uploh kaka dokazala — glejte da Izginejo, sicer vas zna sadetl velika nesreča. To Je vzrok, da sem pri Sel danes k Vam: to Je vse, kar Vam Imam povedati. Baronica se Je pri teh besedah prestrašita ln spreletel Jo Je mraz, kajti vedel« jm dobro, da Praneod ne poa- hl Po- najo dale v takih stvareh. Nekaj tre-notkov jo Bedela na svojem Btolu, kakor okamenela, potem pa Je hipoma planila pokonci. — JezuB — Jo dlhnlla — kaj sem Btorlla ! — Kopitar — Jaz sem Izgubljena. Zdaj so Je tudi Kopitar ustrafell, dafll Je bil žo naprej sklenil, du zamolči vsa svoja ruzkrttja, čo bi tylla baronica Cojzova zapletena v zaroto. — ZnkaJ ml ne zaupate, baronica? Je rek'el* nekoliko mehkojo. Se Je čas, da se Težite. Povejte, kuj Jo bilo...... — Ah. Kopitar, verjemite mi/ Jaz nisem tako kriva, kakor mlBllte. — Samo Iz sovraštva do maršala Marmo-11 ta sem se dala pregovoriti, da sem šla nekaterim zarotnikom na roko. — Imam sorodnika, ki je avstrijski oficir — la ml Je priporočil grofa I^a-vala — — No. tega grofovstva bo kmalu konec...... — Kaj pravite? — Nič, 11IČ! Le nadaljujte! — Torej, moj sorodnik me Je prosil. naj Lavala vpeljem v ljubljansko družbo In naj ga seznanim z nekaterimi gospodi, ki so ostali zvesti Avstriji. To sem storila. Da so se ti gospodje z grofom I-a valom oBobno seznanili, sem jih nekajkrat povabil« k sebi — druge zveze nisem Imela ž njimi prav nobene. Lahko ml verjamete. Odkar Je pa postalo znano, da Marmont odide, s<> že celo nisem nič več zmenila zanje. — Pisanega nima nihče ničesar od Vas? Je vprašal Kopitar. — Samo grof Luval ima listek, na katerem Je zapisano, kdaj nuj pride k meni. Ko je prišel v Ljubljano, me Je, sklicuje so na priporočilo mojega sorodnika, pismeno vprašal, kdaj bi mogel z menoj ln /. drugimi gospodi skrivaj govoriti in Jaz sem mu pismeno odgovorila. Podpisala se sicer nisem, aH vzllc temu bodo lahko dognali, du sem Jaz tisto karto pisala. Kaj ml Je storili? Kopitar — svetujte ml ! — Razen tega listka nima nihče nI-tesar od Vas v rokah? — Nihče! Potem bodite brez skrbi! Tistega Vafienu listku nima Laval več, I Is) I listek je v mojih rokah. Baronica Je strmela, kakor fte nikdar v svnJnjB flvljenju. Konltar pa Je vzel smehljaje svojo Ustnico Iz žepa In pokazal baronici usodno* karto, katero Je bil Laval svoj čas v Boži-če v I gostilni Izgubil. — Dn. da, to je ona karta. A kako ste Je dobili VI? Dalje pride. Samo par besedi gospod Roosevelt. Cenjeni k- predsednic! Vaš govor, katerega ste imeli M. a!«ju napram drugim voditeljem delavstva, koji so obdolieni umora." ftreahomno obrnili »te la svoj jiaragraf na voditelje delavstva v ("o'onidi, katere so pograbili brez v>;dloe [»stave, jih s silo odvedli iz države, v kateri »o državljani, in vrgli v temnico dnrge države, v katere se edino le kriminalci zapirajo. Jaz ne poznam drugih voditeljev delavstva, na katere bi zamo-gli vjfši izrazi pasti, se bolj verjetno pa* se m zd: iz vašima govora, da mislite mene z povdantoovn "tako i-menovanega*' vodjo. Ako pa ni temu tako. kdo je potem oni, "kdten it na vso moč prizadeva razbit riti čustvi* v mtroilu napram drugim voditeljem." Dovolite mi g. predsednik vprašal vaw, kako vi znate, da so ti možje zapletem v timor? So li bili vže zaslišani in krrvmi spoznani na jxxlJagt postave? 00 kedaj g. predsednik se spoznava in izreka ljudi krivim, ako se jih splošno sodi nedolžne? Re»nica je, tla vi ne imenujete teh mož, toda obsojati jih Je z migljaji. Jeli talko prav? Jeli to pravica? Vsakemu jednako? Jeli umest no g. predsednik, prisvojati si pravico najvišjega, urada naše dežele, ter izrekati obsodbo nad-svojimi sodržavljani, kateri še do'danes niso biJi zaslišani,,k* proti katerim se še do danes ni nič dokazalo? Ti mož ji, g. jxredsedtiik, sodelavci ; ali poznate vi katere koli kapitaliste s kateritmi se bi postopalo jednako? Na primer, da bi lojnn .-ka druhal pograbUa večje število kapitalistov ravno o polnoči, jih vklenila, tirala na za to vtžc pripravljeni vklak, jih Odvedla v drugo državo in vrgla v ječo, b: vi potem govorili isto, hladnokrvno izrekli sodi)o nad ji j mi, se 7. istim ponosom občinstvu. — svojim sodržavljanom pralstavili z i-stim izrazom "vsakemu jednako' postava' in red? Če bi bil: namesto Moyerja, llatvooda in Pettiboneja Depew, I'latt in Paul Morton; t. j. iiiiimesto ucdoJ/nih delavcev kriminalni kaipitalisti, bidi potem z njim: isto tako postopali? Vi 5te že velikokrat poudarjali, da z bogatinci in reveži se mora jednako postopat-; da otjoje varuje ista iti jednaka' (»ostava. Ta izraz, izrekli ste že tolikokrat, da je postal v/e neke vrste bajka. Nadalje ste vže večkrat zaporedoma ponavljali, da profesjon 1*rez [nrakje je nepošten in prenapet. Dobro torej, k- predsednik, prije-1 v a -> li mi vasem obnašanju. laz se v aim sedaj ne predstavljam "tako imenovani" delav.-k; volja, ampak kni vaš sodržavljan Zdr. držav. Vi. g. predsednik, Me vrhovni volja naroda Vi ste konservator konstitucije /.dr. držav in ua katere *te akega jvoj značaj v -oglasju / \ a>iini besedami? Sod a j je [iTeil vami g. predsed ti i k ! \ i se preštevate on'*n, ki imajo moralno eneržijo, potemtakem i-mate tudi velikansko moč. Na jk*1-lagi konstitucije, ona katera je poteptala in ua katero -?te vi prisegli braniti n sjmlnjevati jo, imate moč (Kipravitii krivico. Jo bodete li ]>o-pravili ? \'se kar jaz od vas zahtevam je. da izjKilnite svojo zapriseženo do!iž-ik»h! ; ker več se od vas ne pričakuje, manj j>a tudi ne morete storiti in tako ne morete prelomiti svoje zaprisege in ne i/.dati svojega vrhovnega trtrata. Ako ne verujete g. predsednik, da se je kršila postava, ali da dvomite na tem, strni pripravljen Vam |Mx1ati dokaze. Jaz ne obračam "tnrtv h grabelj"; lu-ne gledann v Ha. ampak gori; gori do va> in pričakujem odgovora. \1 ste mogoče pre^iričand g. pred->ednik, da je več izanetl nas obdnl-/enih, da jirovzročujemo opor. Resnici ua ljubo, konšrtatiram obratno in sicer da <*no prot uporu. V vašem govoru 20. m m. ste ponovno izr<"k1t "Ne kranli!" pustite sedaj meni izreči drugo ZiMpbved: "Ne u-bijaj'' in to je, proti čemur se ml bojujemo, ne proti postavni kazn , pač pa proti hladnokrvnimi iBtloH bori>i z Moyerjem. Haywoo-dou in I'ett'/fxuiijiin. našimi sodru-gi. fx>teptala .se je vsaka postava in spoštovanje do nje. Države, v katerih se je oropajo teh mož vsake po-stavene prav če, in se jih fx> falot-4co zas^nebovalo so t>od kontrolo roparskih korporacij, katerih dteo Jutna mržrcja je vedno bila do de-•lavskiii voditeljev, in je, kar visuje njih lopovstvo. Ti nvažje g. predsednik so ]»a naši scxlnigi, naši bratje, toraj brez-dvomno stali bomo na njih strani, in zahtevali, da'se jih .soldi pravično. Pravična sodba jih bode oprostila, in jim dala zadoščenja tako gotovo, kakor solnce sije. Poznati jih, kakor jih poznamo jiv, da so čistega značaja, in popolnoma nedoKni. Nfi vemo, da so nezmožni ueiniti uWj, za katerega so obdolženi. Tudi ni vodal večkratni morilec. To so fakta g. predsednik, in ako [jogfledamio v obraz tem faktam, sramovati bi se morali, da bi st- naše brate rabilo za take infamna na silstva, brez da bi jih poskusili rešiti. \'s:ik pn»ti tim ostaven celo na-s lstvo j>a je tako klavrno sestavljeno, da \\-ak človek laliko v di in sj>ozna. (»lede te zadeve g. predsednik, ko se ponavlja vprašanje postave in reda. prosim vas. da si zapomnite, da se boj uljema s korporacijo, katera je prelomila postavo dežele in države; katera zaničuje ljudske postave v Coloradi, kjer se ovrglo šestiitštinforavije javni izraz pa je bil in je ta "h vragu s postavo": "K -,'ragu s Habeas Corpus". Te konporacije vladajo države, mi pa nnamo ddkazov dovolj, da vemo, da izrabljajo |K)stavo kadar j m je ista ua jxjti. Mi nismo za upor, še pr zadevamo -i za splošni red. Dokaz je resnica. Mi ne nasprotujemo pravični obravnavi. nasprotuj orno pa, od kor-poracije izbranim porotnikom, njih sodu in e ravno toliko za j njih in gledali, da se jim da pra- ■ vieo. i l" mor \ vsakem slučaju je *tra-šan. uajtxdj strašno pa je ako je [ iz\TŠen v imenu postave in pra- j vice. Wendell Phillips je rekel, ^ da John H row 11 b wnol dvakrat toliko pravice obesti guvernerja Wisse, kot jo je imel guverner \\"i?se obesiti John Hrown-a. \'se kar zaihtevamo in stavimo je. da naši oUloiženi brat j i dobe zago to v ij eno postavo, pravično zaslišanje iti pravično obsodbo, in s tem pogojem pripravljeni smo stopiti ^rod ameriško ljudstvo. S poslovanjem, E. V. Debs. BOLEZNI V S LEI) MKZLK-«A VREMENA: revnuitizem, nevralgija, bolo-čitie v ledjihp prsih in križu, bripain influoucu so odpravijo ^ DR, RIC8TER-JSVIM ANCHOR FAIN ZSPELERJEM Dr. Richtorjev Anchor Pain Expeller je zelo dobro sredstvo prot 1 bolečinam v križu pro-tiiiu revmatizmu itd. Pazit«1 na varstveno znamko. Pri vseh lekarnarjih Uo in 50c F. Ad. Rlchter & Co, 215 Pearl St. New York, Pri v A NAZNANILO. Matija Erklavec.edini slovenski krojač v Chiengi naznanja slav. občinstvu, da se je radi premajhnega prostora preselil iz 433 W.17 St. na 624 S. Centre ave. Nadalje javlja, da ima sedaj veli ko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo et'irih vse po zmerno nizkih centih, MATU K K K LAV EC, 624 80. Centre ave. Chicago. Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Min kar, (SOtli. & Greenfield Ave«. West AIIis, WIs. E. Paucli gostilničar Se priporoča za obilen obisk. Glue Island Ave. vogal 14. Str. Zanesljivi trgovci z oblekami in ropularnimi cenami. Hurnokai' prejeli smo fino zalogu <•10/ki h pjletnili oblek v najnovejši MODI In razni harvL Vse nase blago se prodaja za eno in iHto eeno vsakomur, torej po-polnoma zanesljivo. Možke obleke vsili vrst in mod t'KNK 01) $8.60 1)0 $25.00 M O/KI KLOBUKI l>0 $1.50, $2.00 in S3.00. tMMm- 11 ...... iiiiMini^iiMiiii in'iihiiftiiniiii 11it^jjigigiiaaMrtiM^ii^^ iiiii , OLAS SVOBODE 3 Nekaj s katolicizmu iz stare domovine. n. O tem Syllabu in navedeni oncykli-kl bo Jo spisalo dosti knjig. Prijatelji papeitva In njegovi nasprotniki, dobri katoliki in slabi in drugovercl so o teh dveh izjavah papeža Plja IX, pisali. Nekateri teh Je našel, da so ravna kat. cerkev 2e zdavna po teh vodilih, da so to 2e zdavna bilo politično dogme pape&tva, da Je vse to 2e zdavna bilo svetovno naziranje kat. duhovenstva. Ta dva pisma sta le v uovej&cm času ponovila, kar so raziil papeži že prej določevali In se Jo kat. duhovenstvo po teh določilih ravnalo. To Bvetovno nazlranjo kat. duhovenstva se ne da sprijazniti z novodobno državo, tu naziranje Je v protislovju z vsem novodobnim nazlranjem poave-tnjakov vseh barv in verolzpovedanj, ker 2e zdavna upljiva vsa druga omika na nje. Ta Syllabui prekolne ves aparat novodobne države, vso no vodo-dolnio omiko, izobrazbo. l'a teh naukih kat. cerkve posvetni katolik nič ntrna veljave v cerkveni druibl; on Ima lo molčati, ubogati In plačevati, kar mu duhovnik naloži. On ne sme voliti v občino, deželne, državne zbore proti volji duhovnikov, on nI gospodar v svoji famllijl, ne v občini; vse kar stori, mora storiti 7. dovoljenjem svojega župnika, ali kapelana. — NI čudno, ako se že tudi manj omikan človek temu sužanjstvu odpoveduje. Pa o tem v drugem spisu več. Naj so pogleda slika predstavljajoča pobožno žensko zamaknjeno v podobo Krista, ali mnlha v podobi Marije in Bpolno razburjenje se vidi. — Veliki slikar Correggio Je svetnike v če£č<4iju Marije tako slikal, da se Jim vidi spolno uzhltenje, Verska pobož-nost prouzročava spolno čustvovanje. Veliki nemški pesnik Goethe popišuje v drugem delu Fausta take pobožne reveže, ki so v Marijo zaljubljeni. Iz srednjega veka Imamo potrjena dejstva, da so v Marijo zaljubljeni mnlhl bili ljubosumni na boga In svetnike v nebesih, ker so bill bllzo Marije. — Navedeno smo vzeli Iz knjige tega zdravnika. Večno ženstvo nas dviguje k sebi višje." In dntd predstavlja Marija rodeči, spolno stvarjajočl princip In ravno mnthi posvečenje Marije s posebno unemo gojijo, so v srednjem veku kat. duhovniki grdo ravnali z žensko. Zlorabili so Jo, kar se j« dalo; Imeli bo prosto pot do nje, bili so vladarji tedanjega sveta. Ali trpinčili so jo grozno kot 'copernlco'. Vso nečistost so videli v ženski in v svoji verski blodnji so grozovito po-stopali 1 proti njej. Uživali so, In potem oslabljeno žensko kot Izvor veselja preganjali, šteli Jo za greh. Sv. Alojzij, ki še svoje matere ni pogledati hotel! — Zakon velja v kat. veri kot zakrament. Ali nekaterim duhovnim norcem tudi tako spolno druženje velja kot grdllen čin. Ženska ima posebno moč nad možkiml in v sebi preveč nagnjenja do veselega Življenja že tu na zemlji. Prav pobožen I11 vnet za svltia nebesa tam kje nad oblaki zraven nje mož ne more prav biti. — Zaradi tega baje nI zakon za svetega wofo. kat duhovnika, - zato celibat. Zakon je kat. cerkev proglasila kot zakrament. Zakon JI je pa služI za to, da si ž nJim zagotovi upljlv na famllije In da dohlvlja duhovnik dobre plače pri porokah. Tedaj plača rad vsak ženin In več, kar Je taksa. Pravim tercljalom — duhovnikom, ali svinja-rjem. ki se z moškimi pečajo, pa bi bilo ljubo, da bi ne bilo mogoče občenje mej možkiml ln ženskami. — To Jim je neodvrnilo zlo. Kdo zdrav, nepohabljon, možkl bi Se živet! hotel, ko bi žensk ne bilo! — Torej VBe, kar bi bilo protlnaravno, zavora veaelej-Sega Življenja, najde zagovornike mej temi kat. duhovniki. (Dalje prihod.) Ne dajajte ruski vladi denarja. V sedaj <1 oslih berolinskih Ustih prijavili so aster protest Makssrma Gorici j a, ki je objavil finančnim oblast vam. katere je Rusija naprosila za posojilo. V tem protestu Gorici piše: "Komaj je rusika vlada uvidela pomanjkljivost organizacije in dis- cipline v ljudskih masah, vže se potrudi svojo zgubljeno silo s pripo-močjo oskrbovalskega aj>arata pridobiti. Kalko to izviš*uje, nam kaže statist bka. Od dne 17. oktobra 1905 pa do danes je bšlo 397 oseb Obsojenih v smrt, iX,ooo oseb so utaUcnili v ječe in n6 časopisov se je ustavilo. Koliko drugih lj'U'vk je bilo med tem <*&iotm ustaljenih se ne da m se budi ne bode dalo dognati. Vendor število prestopa 10,000 žrtev. To barbarično postopanje pa" je razmerje med ljudstvom in vladnim nasilnikom še bolj poojstrilo ter revolucionarno gibanje med ljudstvom povečalo; in tudi lakota, ki raz.^aja v 22 okrajih, je pripomogla do ljudskega sovražtva napram državi. Rusika vlada, ki se naslanja na vojaštvo, pa nima več denarja, s katerim bi uspešno podpirala boj proti narodu. V tej -tiski se obrača' na Evropo, katera jej pa odgovarja: "Pred vsim hočemo videti mir. a potean dovolimo j>osojilo." Pod turn pritiskam, hoteč pridobiti denar, pa Rusija inscenira komedijo v podobi ljudskega zastai>-stva. "Ne dajte rtiski vladi niti vinarju.' Ona nima z ljudstvom uikaike zveze, in ona je miljone vže u- gonobila. Skoraj uže tristolet vlada skrbi za to, da ljudstvo brani k napredku. Da celo v veri si je ustvarila sredstvo, a (katerim pregamja ubogo ljud-tvo. Ali ne zapopadajo evropski židovski bankirji, Če ]>0sodijo ru.^ki vladi denar, da s tem podpirajo organizacijo za židovsko klanje ? Ce tega ne razumejo potem je njih hudodelstvo enako njih dobi-čkaželjnosti in zgodovina jim bode v prihodnjosti zasluženo plačilo preskrbela, Ne dajte toraj nasilnikom denarja! Jako težko zapopadami, da druge civilizirane evropske oblasti [>odpi-rajo Rus jo. Svoječasno so evropski n ar otl i romali na grob izvelččarja, hoteč ga upro-titi iz posestva nevernikov. Dan danes se pa pred odprtimi očmi Evrope oblati dušo mnogobroj-nega naroda .,. oblati dom živega b< »žanstva. Ta pregreha se mirno prezira, a jiodpira se pa ljuto silo, katero o-hlaijičuje rusko ljudstvo. Zatorej ne dajte stranki Romanova, ki se bojuje za gospodsfcvo, nobenega denarja. Ne dajte denarja v rake barbarov, ko j ili ]K>titika vedno nasprotuje kulturnemu napredku. In kako Vam bodo j>osojilo vrnili ? Rusko deželo so oplcnili Trgovski stan naroda je uničen, industrija nerazvita, dežela opustošena. Dežela sama' na sebi pa stoji pred bojem, kakorhitro bode država pridobila sredstva in denar za boj proti ruskemu narodu. "Zatorej ne dajte denarja vladi, katera se pripravlja k sp!<»šni mo-ritvi t" Razsodišče. Situacija premogarskega štrajka se pač tako irazvtja, kakor je bilo prorokovatio. Zastopniki združenih premoga r-jev so trustu trdega premoga ponudili razsodišče in trust je tudi istega sprejel. Ce trd mo, da vso to tnahinacijo sta vprizovila Baer in Mitchell, trdimo le resnico, čeravno nam dokazov primankuje. Vender če se je Baer v saiboto odj>eljal v Wilmington k zveznemu sodniku Gray-u in če se je prihodnji četrtek Mitebell ravno k temu podal, se lahko smelo trtli, ter to dejstvo sprejme kOt gotov dokaz mahinacij. V letu 1900 in 1902 so ddavci trdega premoga prištrajkali dvakratno jKivišanje plače, vsalkokrat za 10 odstotkov in po uvedeni lest-vic: bi dobili še 5 odstotni prispevek. Tudi sa pridobili, da se jim je smodnik bolj po ceni oddaja!, .skraj- šal se je delavski čas strojnikom in pripoznala se je unija. Vse to so lepe pridobitve. Premqgarji v Pensilvaniji niso sedaj več helotje, kalkor so bili preti 50 loti. Sedaj tvorijo samostojno delavstvo, in imajo dobre pravice, kakor malokateri delavski sloj, tudi niso izpostavljeni s vaj ev olj nos t i podjetnikov z eno besedo nj h mate-rijelno in fizično stanje se je po-vsetm ^boljšalo. < Upoštevanje vse te okoliščine za htevajo zopetno povišanje plače-za čelih 12 odstotkov, a če se temu u-godi je odvisno le od izida celega konflikta na zapadu. Več kakor polovico delavcev mehkega premoga je na štrajiku in -icer. 150,1100 a 30,000 drugih se je pa pridruž ilo na jugozapaklu. Zadnji sfrajk je trajal |>et mesecev iu le |kj posredovanju Roose-veltoveim je prišel do zaključka. Da so tako dolgo i zde rž al i se je brio le temu zahvaliti, da je št raj -kal o samo ixjlovico delavcev, katera .podovica je štora jku joče -podpirala. Pri zadnjem štrajku je lastna or-ganizac ja razdelila pet miljonov dolarjev |>cklj>ore, iz drugih virov pa je prišlo dva milj on a dolarjev. Danes pa mora unija ve- denar in vise doneske ki prihajajo ostajan!ka je važna za celo deželo m to postajan-* ko se mora rešiti in podpirati, da U-straja v resnem boju. Ce pade ta. poten*bode tr|>elo vse premogarsitvo, radi tega se pa dela in bojiuje na vse kriplje in kakor dan danes i>o!ožaj kaže, Ixxle sko-rajsna zmaga če ne cela pa vsaj deloma gotova. Trust tindega premoga pa vse to it vi leva. zakadi tega je tudi primoran se |H*lvreČi sodbi razsodišča. Vprašanje pa je če Ixxle razsOdišče postopalo pravilno, če to ne lx>-de tako plesalo, kakor jej bodo kapitalisti žvižgali. Ako bi pa razsodišče nepravično |>ostopalo, tor m svojim izrekom štrajkujoče oškodovalo, takrat bodo pa tudi strajkujoči uprizorili dejstvo, katerega Ixxle zgodovina še poznejšim rodom dokazovala, kako se je organizirani delavec bojeval za svoje pravice. Moče povedati resnico. (tosp. Louis Minurik, trgovec v Curtis Hay, Md., nam je poslal Bledeče pismo, katerega tu objavimo v razsodbo našim čitnteljem: "Moja družina me že dolgo nago* varja Vam pisati, iz tegu razloga sem so odločil povedati Vnni resnico o samem sebi. Bolehal sem zad-nja tri leta bil som bled in slabo* ten - resnično, nikdnrse nisem dobro počutil. na vse zadnje primo-rnn som bil iti v bolnišnico, kjer som ttpofcreboval vsakovrstna zdravila, ker jo pa bilo moje stanje nespremenjeno pričel sem piti Trinerjovo zdravilno greuko vino sem bil kmalo iznenaden, opazivsi vraeujoče se zdravje na vsem sistemu. Moje zdravje se je popolno-11111 vrnilo, za to vam obetam, da bode to zdravilo od sedaj vedno v mojej hiši. Priporočam ga tudi svojim prijateljem zato; ker vem da jih ohrani pri zdravju in moči.1' Resnično! Nobeno drugo zdravilo ne stori tega, na tako laliak in zanesljiv način. Ono pomaga in privede onemogle prebavno organe zopet do naravnega delovanja, in ojači cel život. Vsaka družina bi ga morala upotrebovati kakor hitro opazi da nima Bluati do jedil, da je oslabel, da je nervozen. Vodno kadar se ne počutite dobro. Dobiva se v vseh Idamah in pr izdelovalcu Josip Tri ne ni 799 S« Ashland Ave., Chicago, III. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvnm priporočam tudi moje dvorana za društvene seje,, svatbe, zabavne večoro itd, — veliko dvorano pa za narodne iu ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unljske smodke in prost prigrizek. Jd" Potujoči rojaki vedno dobro došli! Priporočam se vsem v-obilen |>o8ot. Franfc Hladi?, 587 8. Centre Ave. Chicago, III. % — Dolgotrajne bolečne. Kako težko se jih prenaša Kaka dobrota 00 se jih mora znebiti. Nobenemu zdravilu ne bode bolnik tako hvaležen, kakor "Anchor Pain Expel ler", kajti ni ga boljšega proti reumatizmu,trganju, nev-ralgiji in enakim boleznim. Samo 25o .in 50 ot. Slovenci pozor! § Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge W ^ važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj Be og-$ 8 lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. čistim stare obleke in izdelujem nove po ss-^Sft jt najnovejši modi in nizki ceni. j* JIJKIJ MAMKK, 581 H. Centre Ave. bllzo 18. ulice Chicago, 111. Q (WICV-* Pozor! Sloyenci. Pozor! "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v Bodčkih in butoljkah in drugo raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejšo unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, S U S, Centre Ive. 1 1 smo pripravljeni NAJVEČJO IZ BERO LETNIH O- ' BLEK IN POMLADANSKIH SVRSN1KOV. Mi imamo največjo zalogo o-hlek na zapadli! Ntrani. Obleke izdelujemo sami, rudi tegu jih lahko kupite bolj po ceni, kakor drugje. Mi imamo popolno zalogo klobukov iu druge opreme, ter dajamo zelene menjalne znamke Telefon— Canal 119» r OBLEKE IN svršne suknje ; lovi pomladni krajif dobro pristojne in skrbno na vsako vrši ne načine izdelane od $7.50 1)0 j I $25.00 Zgotorljeno iz čistega sukna za kar se jamči, Povabimo Vus, da Bi ogledate L vagal Blue Island he, in IB ceste. JELINEK in MAYER lastnika. im t OLA8 8VOSODH "Glas Svobode" [The voice op Libebty] WEEKLY Published by Tho Glas Svobode Co 669 Loomis St. Chicago, 111. »i ibe p..»t orrio- »i Ctil«»tfo. lit, »• Second CI»»» MHUf.__ Subscription »1.50 p«r yo«r. Advertisements on agreement. Olaa Svobode" Uide vsaM »mfk n velja z« AMERIKO: ta celo leto................H-M ui pol leta .................7Bc ZA EVROPO: trn celo leto ............kron 10 ta pol leta .............kron 6 Hrvi svobodomiselni list za slovenski narod V Atnerii'. Naslov za dopise in pošiljatve jo sledeči: 4OIas Svobode' 669 Loomis St. Chicago, III. Dopisi. Pueblo, Colo., dne 21. apr. 1906. Urez oklčev poroka. Kaj tacega se cnenje po slovenskem duhovniku. 1 Pozdravijaje rojake sirom Amerike, ter Tebi "(.'.las Svobode" želeč napredka ostajam zvesti naročnik F. G. • • e Nameravali smo vže se ne baviti vec's takim duhovnikom, katerega išče polcija v starem kraju, pa vender njegov nastop oziroma neumesten pričdtek njegovega pdklica nam daj a povod ga nekoliko oker-cat:. Lavrič je pač |>ozabil svoje d*>-godbice v stare domovini, pozabil je, da je le komaj utekel .posvetni pravici, katera bi ga b;la radi njegove svinjarije primerno poplačala, pozabiti je. da je njegovo falot-stvo podpiral ljubljanski škof s tem, da mu je jjomagal j>ri begu, ter um celo odštel nekaj srebernja-kov. da je spravil svojo osinerdelo mrhovino v varnost pred zasledu-jočo ga pravico, i« vže danes mu povemo, da mu bodemo marsikateri ratun prekrižali, ter ne poznali nobenWa usmiljenja, če bode tako nast/opak— Znano -nam je, da se je tudi sedaj za njega .potegnil ljubljanski škof, da bi 11111 pripravil gorko gnezdo v Imtianqpolisiu in (rfisojali moramo delo ljubljanskega 3kofa, kateri podpira žegnane grešnike 11 -tem je pač nehote pokazal, da "gli-ha vkup štrilia". če je I^ivrič srečno odnesel pete, ter odšel ječi v stari domovini, naj ne misli, da iKnle tulkaj v Ameriki ze; pričel sv njar ti, pač pa overjen naj bode, da mu Iwwlemo znali p »kazati. ter nm jwisikriwli primerno plačilo, katero -ne bode obstajalo v dolarjih, pač pa v nekaj drugem. Toliko za danes. Prihodnjič kaj več iz njegovega življenja. Milwaukee, Wis., 30. aprila 1906. Početje naših uzornh duhovnikov je pač zakrivilo, da nisem stalim obiskovalec cerkve, in vže je preteklo dve le.ti, od kar nisem bil v hiši božji. Preteklo nedeljo sem se pa namenil iti v cerkev, a ker ne maram našega Lojizeta, sem se podal v poljsko cerkev, a žalibog tudi -v tej sem slabo naletel. ll tro cb ustopu v cerkev me sprejme Cimbingl prašaje me, ako imam vstopnico v cerkev na kar sem mu odgovoril, da ne. "Tukaj se ne sme ostati, to ni moderno pri nas "mi pove C/imbingel. "No, če ne smem, pa grem," bil je moj odgovor, in podam se na to proti izhodu. Vender tudi on; jo primaha za menoj, ter me potisne v zadnjo klop, kjer sem tudi osfal. Kmalo na to pride fudi nekdo drugi v cerkev, a ker ni imel vstopnice mu je ta net>eški agent rekel: Pojdi v parfk »ta*i" in odšel je tako!. Ob pričeti maši začnejo pobirati nlkeljne in dime in tudi mene so spravili ob 25 centov. Ko sem po končani maši prišel na prosto, obljubil sem si nikdar več ne v cenkev zahajati. Lojzek pa jc to nedeljo imel prav ginljiv govor, med drugimi je rudi rekel, da vsakdor, kodenK) pripravili recqpt in viodeš zgubil svoja "korajžo pa šnajd". .^acek iz Glencoe je pa celo (čuj-te ril stnnite) dvetn dopisom posodil «svoj zžleml)ergani podpis. On misli, da ima obrambno pravico pri "Glas Svobode" kot nesramen na-padovalec. Kam si butil s svojo gla5" vo, da Ti rojijo po njej take misli. Poskušaj nai}>aHc, da Izlete trdnjavo zavzeli s tem. da jo bombardirate s psovki. O ne! Tudi Vaše zakrivljene nosove si .lahko ob njo obdrgne-te in se jo neVvlete zavzeli. Ljudstvo je tolikanj zavedno, da ne l>ode pripustilo se od Vas ko-mandirari kajti ono Vas pozna, ono tudi ve kam Vi svoje tace molite. Le lajajte naprej, oukrat se f>oste vv.e zlajali. A opekli se bodete in takrat — takrat — no — takrat lajajte naprej I New York v Avstrijo čez Hnvro Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.......*. ,:iO.(XH) ton. La Savole............22.(X>0 ton. La Lorraine..........22.(XX) ton. La Touraine.........15.(X)0 ton. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hratio na pnrnikib družbi-. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak Četrtek. Glavni zautop na 92 Broadway St. New York. MAllKKE W. KOZMIN8KI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medowli, agent nn 11478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. €. Jankovich, agent na 2127 Arcliero katerih naj stopa, hočem nelkoliko razmo-trivati o istem listu, kateremu je to svojstvo tuja čednost. Pošteni listi izobražujejo narod pripravljajo mu j>ot do satnosta'lno-st-i, ljubijo svoj narod, kakor tudi domovino. A kako pa je s "Proletarcem' ? Ta list sovraži bližnjega, a to samo radi tega, ker ne odcbruje polit ke, katero On v svojem glasilu zastopa. V revijah se priobčujejo članki, disikuzije in dopisi, ki so v korist stranke 'ne pa druzega. To se pravi ne blati osebe, ki so vredni zaupanja in ki vživajo zaupanje naroda. Revija, katera je pričela v Ch -cagu meseca januarja izhajati, je takoj pokazala svoj namen. Zabavljati, kratiti vsakemu čast in poštenje, kateri ne trobi v njih rog, to je njih delovanje, a še bolj ostudno pa je blatiti tovariša, ki je •zverševalni faktor stranke, ki zanje lavorike na polju omike in znamstva. (>glcjmo si revijo iz stare domovine in primerjajmo jo s tukajšno. Kakšna razlika? Ce prebiraš revijo iz stare domovine, moreš birtii prepričan, da si sc kaj dobrega naučil, a iz Proletarca se naučiš samo blatenje in nepoštena dejanja. V tem tudi dcA>šš cel seznam psovk, s katerimi so se posebno sp-uvili nasd našo Jednoto. Cedi se jim po Jednotnih tisočakih, konvencije predlagajo in bog ve kaj jim ne bode še prišlo v glavo. Trdijo, da Jednota -ni svobodomiselna. Kje pa dobit kalk paragraf, ki bi c imej oval svobodomiselnost ? V svojem glasilu hočejo učiti so-cii.d ztm a pod učeni so o njem ka-jtor zajec na bobnu. Da bi nauk. katerega uči socija-lizem poznali, to je za njih butice previsoka učenost. Zart ore j razsvetljujte se poprej sami, potem bodete dnige učiili. Glas Svobode. Ti se pa razcvitaj v ponos našega delavskega stanu, pothiču} nas, bodi >naš vodnik in pričenjaj hitro ko mogoče z dvakratno tedensko izdajo. Pozdravljam sodruge sirom A-meriike. Miklavcev. Edina vinarnn, ki toči najboljše kalifornijsko in importiiaun vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokuBil boljšo kapljico. Vsi dobro dosli! P. Sehoenhofen Jlrg. Co'i Najboljše pivo je JSe prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. I Sloyenci v Milwaukee! J? Zakaj kupujete Hlabo meno po visoki ceni, ko Vam j«le- ^ pa prilika dana, da kupite dobro meso ln po nizki ceni. ^ % OBRNITE SE NA $ t Otona jPreiss, jB 269 (irove St. | kjer bodete točno pontreženi z najboljšim blagom. V zalogi ima tudi pristne Kranjske klobase. * * * John. J. Dwyer 679 111ue Island Avenue. Gostilničar se priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk Postt-ežba točna in solidna J, J, Dwyer, 679 Blue Island Ave * * >C 4* 4*4*4*4*4*4*4*^4*^4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan, pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predul za $3. na leto. Pošilja se denar nu vso dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (sifkarte). Denur se posuj u je na posestva in zavarovalne police. 3 PRAVO pomladansko zdravilo. Spomladi očisti pridna gospodinja ceio hišo in poeti čiati zrak pihati Bkozi vesk ogel in špranjo. Spomladi skuša narava očistiti naše telesne hiši za nas, toda mi jej moramo pomagati s tem. da si preskrbimo Blood purifier W, .H«. .. .<■<< M,I ,IHW i **tl_*1. ! ""'it ri TTT.-tir; ir-i t-i.r1 ■ ...SEVEROV... KRIČISTILEC. Cena f 1.00 On odnaša nečistosti v krvi. On krepča in čisti ftivljcnsko-tckočiao. On oživlja vsak del telesa. On napravi blede In ialostne ljudi rudeče in vesele. On odstrani nepopolnosti na koži, katere povzroči slaba kri. On odpravi mehurčke, koze ln zagnidv (ulje, čir). On daje življenje in moč telesu. On odpravi naganjenost do bolezni. ON JE NAPRAVIL TO ZA DRUGE, ON BO NAPRAVIL to TAM »Severov Knčistilec mi je pcmagalna enkrat in jaz f.m *diaxa, k. j bi m ga rabila". Dee 7 PJ05 Mrs. M, Stiblava, VVillock, Pa. "Moja lena ne rabi nobenega zdravila več, ker jo je vaš Kričistik« ozdravil lopoJrcna m in ona izgleda lepa kot cvetlica, odkar rabi \aše izvrstno Sfclravilc." Dee 1P.>06 Stefan Poholsky, Anita, Pa »Ni boljšega »pomladanskega zdravila z« kri, kot je Severov Kričistilec.'' Avg 31 1905. Andrew Pivowar, Bellow« Falls, Vt. V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost. --- i W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA _ _ _ _ _ _ _L _ _ _ QLil STOBODB VESTI II SURE iz jugoslovanskih pokrajin, Roparski umor zarodi 2 K. — luled«* storilci. Iz Novega raeata ae nain pISe: K« kor sto žo poročali, jo bil ponoči nt 2. t. m. zidar Anton Kacin iz Brillm pri Novem ineatu, rojon nekod pri pavi, v hoatl med Lefinjlco in St. P« trom pri Novem mostu umorjen. — Kacin se Je napotil dno 1. t m. i Tržko goro, da bo b posestnikom Klfljojem iz Lcšnlce pogodi zaradt stavbe neko Skarpo v vinogradu Trški gori. Kacinu je^bil Kifel i? plačal 2 kroni kot predplačila; ln Ali Bta potem v hramu v trški gori S« t nekim Kifljoviin bratom Iz Lešnjlc* lastni vinski pridelek. Okoli 7. ure zvečer Jo odšel Kacin ln oba Klfelja proti domu. Dno 2. t. m. Je bil kakoi po navadi v Noveni mestu mesečin tržili dan. llelocerkovškl ljudje, pri-hajajoč! v Novo mesto, so našli Ka clna mrtvega na omenjenem kraju d korakov od steze proti Staremu gradu. Prinesli bo to novico v Novo mesto, tako da Je kmalu o tem dogodku zve delo tudi državno pravdništvo. Tako) popoldno Je bil sodnljakl ogled na licu mesta. NI še pojasnjeno, kako da ju bil prešel Kacin v ta kraj, ket bi bil moral 1U domov ravno v na Bprotni smeri. — Isto noč Je bila nekemu posestniku v St. Petru ukra dena vozna ročica, katero bo orožniki šele v sredo našli blizu omenjenega kraja, kjer Je bil Kacin umorjen. — Dne 3. t m. Be Je vršila sodnljska ko misija v mrtvašnici v št. Petru. Obdukcija Je dognala, da bo je s Kacinom prav po zverinsko ravnalo. Lobanja j bila večkrat prebita, tako da bo kar možgani gledali Iz nje; tudi če-1 just je bila razbita ln so se ua vratu poznati sledovi davljenja. Vso kale, da to nI več uboj, marveč umor, ln ker se sploh ne ve, kam da sta prišli omenjeni 2 K, se sodi da je bil Kacin tudi oropan. Kacin je bil Klflevo zidanico precej vinjen zapustil, vrh tega je pa Jako malo v tukajšnjem kraju znan. Mogoče Je, da Je zašel ln v pijanosti ti dve kroni Izgubil. Novomeško ln belocerkoveško orožnlšt-vo Jo dne 2. in 3. t. m. zaman zasledovalo storilce. Posebno sta se trudila gos. stražmešter Kočevar ln postaje-vodju Pelan Iz Bele cerkve. Dne 4. t, m. sta odšla zopet v službo, Iz katere sta so šele dno 8. t. m. vrnila domov vedno poizvedujoč o stvari. Posrečilo se Jima je, da sta 7. t. m. storilca Izsledila, — aretovala — ln Izročila tukajšnjemu okrožnemu sodišču. Are* tovan Je bil A. Hribar 45 let star lz Kerlnje vaRl In Al. Krašovec, 28 let star iz Jelš, otia delavca pri 9t. Petru. Domain) Je sedaj, dn sta bila Hribar in Krašovcc v Novem mestu dne 1. t m. in sta Be okoli deveto ure mudila v Ločni pri Herusu v gostilni. Od tam Bta jo mahnila proti komaj pol ure oddaljeni LešnJici. Kako sta Be sašla s Kacinom, se ne ve; pač pa ji dotlčnl posestnik, kateremu Je bila ukradena omenjena ročica, to kot svojo last spoznal. Oba arotovnnca tajita, kar Jima l>o pa malo pomagale.. Pri Hribarju so našli sledi krvi na obuvalih, hlačah, klobuku ln Žepnem robcu. — Ročica Je bila na enem koncu vsa krvava In bo se na nji Be držali Kacinov! lasje. Izročena Je sodišču kot corpus delicti. Da Je bil Hribar zraven, dokazuje nadalje leta 1901. po Hribarju storjeni uboj v Kro-novem pri Št. Petru. Hribar In Novak sta sedela nekega dne zvečer v znani rodoljubni gostilni g. Zorka v Kronovem, ln se' dogovorila, da bosta ubila okoli CO lot starega Lužar-ja iz Brezovice. V hostl komaj 10 minut od Zorkove gostilne Bta res Lu-iarja napadla in ubil«. — Takrat sta tudi pri Zorku ukradla ročici, kakor sedaj v St. Petru. Pri porotni obravnavi v Novem meatu sta oba Se vedno tajila; vsled Cesar Je bil Hribar na 4 leta ječe obsojen, Novak p& oproščen. — S tem seveda nI bi! Hribar zadovoljen ln Je vso stvar takoj drugi dan pojasnil sodniku, ki Je dal Novaka zapreti. Pri drugI obravnavi sta bila Hribar na 4, ln Novak n* tri leta telke Ječe obsojena, Hribar Je komaj potno v Jeseni ;leta 1905. is Ječe prišel. Uboj LularJa po-jasnuje tudi umor Kacina; Hribar je poseben Specialist s ročico na samem brez prič. Da sta morilca tako hitro prijeta, gre VBe priznanje omenjenima gg. orožnikoma iz Bele cerkve. Štiri dni ln tri noči v slutbl biti je pač že nadčloveško delo; nista mirovala, dokler nlBta storilcev areu> vala. Upamo, da slavno c. lir. oro-žnlško poveljstvo v LJubljani g. Btraž-mojstru Kočovarju in poBtnJovodjl Pelanii primerno zadostilo za njun trud ln požrtvovaluostl. Dvojna ttwra prt krstu. — Iz < Jo-rice je prišel neki obrtnik svojemu prijatelju v Sesljanu za botra. O troka se je ianelo krstiti v farni cerkvi v Mavfliinjaih. Ko pride boter v cenkev z babico in otrokom, je prinesel mežnar sveče in Kristusa na križu v zakristijo in duhovnik je povabil botjra iz Gorice, da mora priseči, če je bil pri spovedi za Ve-likonoč — drugače ne more biti .za krstnega botra, lioter je odgovoril, dn ni bili pri spovedi. Duhovnik* Potem ne morete biti za botra. Boter: AJi imate tukaj drugo postavo kot v Gorici. V Gorici ne prašajo nobenega, Če je bil pri spovedi. Duhovnik je prašal potem še očeta, če je bil pri spovedi. Tudi ta jc rekel, da ne, pa da je še čas. Nato sta duhovnik in mežnar speiuia ven očeta in botra, in otroka je držal v krstu mežnar! Pravice jc iskal. Dne 14. t. m. je prišel v neko ljubljansko gostilno neki kmetic, še mož stare korenine, ki se nikakor ne more sprijazniti s sedanjimi cenami živil. Ko je popil par vrčkov pive in je plačili, zadišala mu je še juha, katero jc tudi ddb 1 in vrgel zanjo desetico na mizo. Ko mu je tlala natakarica nazaj 2 krajcarja, je pogledal ]>o strani in opomnil, da mora dobiti štiri. Natakarica se jc hotela > kmetičem jk>-šatlrti in mu dala mesto diveii krajcarjev 4 vinarje. To mai je bil pa prehud tobak. Skočil je po konci, udar il priulušiuši se ob mrzo 11 kar vsulo se je kr. . . in gutljufic. Ker pa to tudi ni imelo zaicljenega u-spoha, je pograbil klobuk in razjarjeni, kakor purani, ■zaloputnil za seboj gostilniška vrata Ln kresa! naravnost ua policijo naznanit velikansko goljufijo. Ko je pa tam \k-vedel, da juha res velja iO h, je pr kolovrati! zqpet nazaj v gostilno, pobrat na mizi 4 h in zaklicali smehljajoči se natakarici: "< >b krtnlit >i!" potom pa zopet odšel s prepričanjem, da IkkIc juha ostala zana-prej še pri inti ceni, ko. doslej. . Dovtip pa tak! Zadnji "Domoljub' |x>roca "Od udkod na "Dolenjskimi" v resnici iz Smart na pri Litiji); "Svinje ne maramo biti. K župniku, ki se peča tudi z zdravilstvom (najbrž za odpravijaiije ploda) pride pred dnevi neka kme-t ca in mu toži. da njene svinje ne marajo več jesti; naj kaj |x>maga-jo! "Ste jih že kaj zdravili?" \T>ra->a župnik. "V-e, vse smo že poskusili, a nič ne pomaga." — "No če nič pomaga, pojdite še k .šmartin->ki Demšar ci in dobite od nje en ii*t "Slovenskega Naroda", doma ga raztrgajte na drobne kosce, i>o-tro.te 1*0 koritu m nanj streišiie hrano. Videli UMe, če 1*> [»omagalo." — Žena gre in Dentšarica ji da vesela "Narod", ker je ena ovči-ca spet pridobljena. Stori tako. V tum planejo svinje, ki so žettri dni ležale, h koritu in žro prav po volčje (ali prav ]>o fajmostrovsko I) Vsa vesela se gre zahvalit žena h g. župniku in se čudi, kako je b:lo to mogoče in kako more ta papir svinjam tako čudovito pomagati? — "Glejte, ali vam nisem pravni pri letošnjem velikonočnem spraševat* ju" — pravi župnik, "da je naj-grši izmed vseh 1 stov na svetu "Slovenski Narod" najlxllijsa paša za svinje. Zato je vašim svinjam tako dišal, kajti gliha Vkup štrilu. Ker pa svinje nočete b ti, zato se ogibajte tega listal" Nad tem do-vtipom so (Obljubili imeti dopadaje-nje vsi kranjski fajmoštri in kaplani, ki se poleg ovčarstva — ovce se brimme duše — pečajo s svinjere-jol b pošljete denar v staro domovino, obrnite se zaupco na M V. Konda-ta, Str., Chioago, III. 660 Loomis KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je ir " — tudi prijatelj! Ali ni bolp/pii iiiijvtM'ja nesreča ! Radi tega rojaki Slovenci ,,Yi" kateri si menite s težkim delom služiti vsakdanji kruli in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani 1 Dr. E. C. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje. Čitajte kaj pišejo rojaki. Veleučenl gospod I Dajem Vam na znanje, da so me Vaša zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel tipanja, da bi še kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Varil tem potom zahvaljujem za popqlno ozdravljenje in vsakemu bodern priporočal Vaše izkušeno zdravljenje. Anton Klapčič, Box 83. Uarberton, Ohio. Mili Profesor I Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori Še nikoli. Kjer bodemŽi-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušnnj, 1214 R.Road St. McKeesport.Pa. Velespoštovani Profesor 1 Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se srdaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli.a poprej me je celo lo bolelo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki Čudi in me praŠa kudo me je zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsaketnu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel noben doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezen inam. Ko bi me oni videli, kako sem bila slaba in mršava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me z svojim yelikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotove. Za dobrih b dui vam jo doposljem in zahvalo. Za sedaj ostajam vaša hvaležna Paulina Žagar, 1 t 16 Hecla St. Spoštovani g. Profesor I Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporo-fnjem, da se mi bolezen Že dolgo ni več jiovrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma ^dr?,v, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma reVn svoje padavične bolezni. Za Mi kaj dni vam doposljem Še jodr;_ Zahvalno pismo in mojo slik'i. Konečon vas pozdravljam t -r ostajam vas hvale"ni prijatel|. Oregor Fabjančk\ Box 45, Larger Pa, Slavni Dr. Collins M. 1.1 Vam naznanjam o bolezni mo-jega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nobenih znakov bolezni ni več. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, zato sc vam iskreno Zahvaljujem za vaš trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna. Ivana Šume, * Box 87, Forest City, Pa. Calumet, Mich Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. 1 C. COLLINS M. L, On je edini kateri guruiltlm /M popolno ozdravljenje VhH bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastrupljenje krvi: Sifilis —izdravi v kratkem Času. Zafonij ! Zakaj bolujete in trpite ? Vso Viiso bolezni trpljenj« in niilf točne opišite v svojem materinem jeziku -r- natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči ntslov : Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New Yoi k, N. Y. Potem smete biti prepričam! v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste katt-ri želijo sami osoi>= priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od g ure zjutraj — do 6. popoludne. Ob neduljih in prazniki! io. ure dopoludne do i. popoludne. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca Bodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62-84 Fisk St, Tel. Cunnl 140f, Importiraii tobak iz stare domovine. V zalogi imam |>o 7, 8, Bi in | 17 kr., knkor sport, sultan in dam-1 sko cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue InIikI Ave. I Slika predocuje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti nitke. Kol oso v je je najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. A A Te vrste ura stank le i.*. W V obilo naročijo se priporoča vsem Slo-venoeut in Hrvatom dobro znani Jacob Stoiiich, 72 E. Madison Ht. Chicago, III. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. VFuk« pedobn jc ltj.o in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubu i velikosti za nizko ceno. Tudi povečaj* nianjle sliko v naravno velikost The Reliable Photograph., 391—39 J Blue Island A v«, vogal 14. Piaca. CHICAOO, ILL. ESTABLISH 1883 PHONB ČAKAL 187 Nižjo pod pi Ban i priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni —SALOON— z dvojnlii kegljiščem in bil j ar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstne emodke. Prost prigrizek vedno »a razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulice in Blue Island Ave. Chicago, III.. Vsem rojakom priporočam svojo fiuo urejouo 08TILN0'— -na 257 . 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-C. HOFBAUER. N a z d a f i o j a ki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon^ Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago,-Za obilen posetse priporooava brata Košiček 590 S. Centre he, Chinp, IIL ___ _ O LAS SVOBOD* i Mirko Vadjina Sriporoča bratom lovencem svojo BK1VN1C0. 300 W. 18. St. Chicago. [XXI »j* tjjtT if» tjt t|t tjt tjt t|t ijjf t|» t|t t|t tjf t|f t|f f tjt tjt tjt TJ.T Največja slovanska tvrdka Emil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin. Prlporof'R VNhn slovenskim Halonom svoja izvrut-- na vina in likerje. Ima v zalogi tudi lm-portlrane, vina likerje, kakor tu-' Ustnega ttrltlelka. ./mati naročila iu dennr. iijfiHcen 6/Jlv ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. [ LAQER I MAGNET I GRANAT 1 Izdeluje društveno zimkr, be. zastavo in druge ptrebšoine. S- -51 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Cliicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-uiin "saloonu" vodno svežo najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaee-mn v zabavo služi dobro ure-jono kegljišče iu igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljen^. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC (»17 S. Center Ave. blizo 1S> alico Chicago, III. Han a/a pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoris gostilno, ne zabi se oberniti do iihb, kajti mi te bodetno zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo dn vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK 278—92nd Street Chicago, ill. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena "popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno em .rne, nezadovoljne in situ* Naobratno » pa osebe, kojih U odec redno preba \yx zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. \ nekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi VO0BPH THINKE'3 .«I0I»TE**B Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje siast do edi in prtbavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v cisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar tia debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da ie edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakcršncmu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob zni od s* be. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, branite bolezni. » » • • POZOR! Kedarkoli rubite Tiinerjevo zdravilno prenko vino krt lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. ^ ^ V LEKARNAH V BOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speeielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropltijeVec, konjak. 11AZN0. Odločno gledališka igralka. Sloveča italijanska igralka Vital ani je gostovala v nekem španskem gledališču. Med igro je zapazila, da se v neki loži odlične dame glasno zabavljajo. Igralka je prekinila igro ter ostro motrila dotiičnp ložo. Občinstvo je ogorčeno obrnilo proti loži brezobzirnih, ari-tokratinj. Njihov položaj je bil zelo neugoden, polila rib je rdečica sramu, vendar niso »zgubile prisotnost duha, tc-mtsčso >e nagnile iz lože ter igralki živahno ploskale, in pridružilo se jim je tudi občinstvo. I' divjaški Nemčiji hranijo jKilj-•ikim vojakom r;ubiti molibvcntke v poljskem jeziku. Polkovnik Gezey->ki je bil uij>okojeo samo radi tega, ker je prodal .svoje imetje v Poznanju nekemu Poljaku. Učitelji v ljudskih šolah pretepavajo poljske itroke do'krvi. ako slišijo, da govo-rijo poljlsk". Ko je govorili dne 31. ur. m. o teh odnosa jih jxilj'slki poslanec Wilczius»k\ v nemškem držav-nom zboru, ga je predsednk klical k red ti! I:arška bisag'a. "Sanki Bon if a-::us", katoliški mesečnik, je prine--.•1 nedavno sledečo notico: " Bonifacij evo naibralno društvo... s tem -e obračainio posebno na nase bralke ... in služabnice, zbirajte pač ridno.. . in*oddajte svojim preČa-■i rt kil župnikom... nerabno lepo-ičje, kakor prstane, broŠe, uhane, stare žepne ure in droge dragocenosti. kakor tudi star denar in spo-11:trske ki 'lajne.' — Cerkev^. ima re* bofljš želodec kaikdr |>t;č noj. Potreben pouk. Povodom zadnjega bivanja virtemburške kraljeve dvojice je šla kraljica nekega dne na sprehod > ^vojo dvorno damo po mestu. Nasproti jima je prišel oddelek visoučil šč: likov v čepicah. O-lu>li burs i se niso hoteli izognit , tako da sta morali dami -topiti z »zkega hodnika v blato. Kraljica pa je dijake dobro poznala. Par dni nato jc dobilo predsedstvo d'jasko-ga društva "Suevraf", kateremu pr -p aid a tudi kralj kot stara hiša, povabilo h kralju. Visi so se praznično iblekli, ker so pričakovali posebnega pogoščenja. V prediobi so morali čakati di«bre ]>ol ure, potem pa j"e stopil pred nje kralj ter jili nagovorili: "Ne moreni zahtevati, da bi v- člani poznali mojo ženo, tola to pa smem zahtevati, da se Irivštveniiki "Suevie" na cesti vsaki dostojni dami izognejo." S tem so biLi oholeži odslovljeni, Lep Častnik, Ruski častnik Hc-r -ovje prišel pred vojno sodišče, ker je v ku]>eju ubil nekega sopot-nfka. Za ikazem je prosil, naj ga pošljejo na bojišče v Dalni \ ztok. U-godilo se je njegovi želji ter mu je b la kazen odpuščena. Na bojišču >e je opetovanio odlikoval ter je dobili dve kolajni za hrabrost. Pozneje mu je vojna uprava poverila 200,000 rtubljev, da nakupi konj za vojsko. Tudi to nalogo je točno iz-\ ršil. Pripeljal je najboljše konje. V ona uprava mu je račune potrdila ter ga še jjovrhu jKtbvaiila. Ni-liče ga ni vprašal, kje je konje kupil. bele sedaj -e je izvedelo, da je svojimi somišljeniki počakal v zasedi na ruske obmejne stride ter je vojake pobil, konje pa vzel se-i)oj. Seveda je ->00,000 rubljev vtaknil v žep. Lopova so »edaij zaprli ter pač ne bo več ušel zasluženi kazni. luLznc misti o časnikarstvu. l>r. Julij Bachom v Kiilnu je izdal ve-nec aforizmom o časnikarstvu, iz i. alerega posnamemo sledeče: Kdor v ča.-nikarstvu samo zabavo, naj se pqpr me rajši česa drugega ali pa ničesar. Pri časnikarstvu se ne hodi na izprehod. — Ako si r:i pravi! nemirnost v časniku, naj ti bo v tolažbo, da tega ne l>o videl v>ak citat olj. Mnogi posebno tvoji nasprotniki bodo videl v tvoji buda-1ost: nenavadno naglico. — Uredništvo in tiskarna sta si navadno dva sovražna tabora. Urednik navadno trdi, da stavci slabo čitajo, a -t »v c i t rile. da urednik napačno piše. Zdi
  • o svojem prvotnem j)Oklicu majlu]>ridni trgovčev sin. Pozneje je bil vojak, a je dobil nalezljivo Ijolezen, z katere je izišd kot svetnik. S jK>dj)oro asiškega škofa je začel beračiti i>o celi deželi za neko novo cerkev, pri tem |va si je izmislil, ustanoviti svoj heraški red. Ko je naznanil svoj načrt papežu Honoriju, mu je odgovoril ta: "Vi ste lahkomiselni bedak,'' a naslednji palpež Inocencij III. je imenoval njegova redovna pravila "pravila za svinje" — a potrdil jih je vendatfle. — Njegova verska blaznost je kmalu daleč naokrog zaslovela. Povsod je iskal prilike, da so ga ljudje opsovali in brcali ter je imenoval to "krščansko ponižnost". Svoje telo je imenoval "lirat osel" ter ga kot takega pri vsaki priliki pretepel. Nekega dne je vjul na svoji km uš (pri takratnih svetnikih običajna /. vailical. previdno io je vzel v roko, jo poljubil ter izrekel nesmrtne besede: "Ljuba sestra uš, hvali /. menoj Gospoda!" Po teh besedah jo je zopet položil na svojo tokrat je cele ure pridigoval gosem. racam in kokoš m. Čudeže je pa delal take, da ?o se Kristusovi čudeži lahko skr li pred njim. Zato pa je tudi njegov red rasel kakor gube ]h> dežju in v začetku j>retc-čonega stoletja je bilo že "cki mo-škiii in e kaže najlxdj jasno pri vsakoletnih vojaških naborih. Od leta do leta prihaja manj inladeničev na nabere, ker je večina v Ameriki. Letos je b !<> v cekini okrajnem glavarstvu le 655 nabornikov, od katerih so jih potrdili 155. Iz občine Kotschen bi moralo priti 14 mlade-ničev, a prišel je le eden. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Vase pismo Betu prejel v katerem me vprašate radi mojega zdravja in Vam spor i/lijem, da Bern z zad-njimi zdravili popolnoma ozdravil. Zato so Vam tem potom iskreno zahvaljujem in V as pozdravljam in ostajam. Vaš iskreni prijatelj Anton Zidar, Box UX>. Oakmont, Pn. SLUŽBO IŠČE. izobražen mladenič v knkštii ma-nufakturni trgovni, ali pa za na-takarja. Izurjen je v prodajalni, kakor tudi v Saloonu. Govori slovensko, nemško in angleško. Ponudbe na upravniatvu (ilus Svobode. <160 Loom i b St. Chicago POZOR ROJAKI. Kdor hoče delati vojaško pros-njo zarndi zamude orožnih vaj. nn-l»orov ali kontrolnih shodov, kdor hoče biti proBt kazni, naj se zgla-si pri Fr. Sehaffer 8. Centre Ave. Chicago, 111 NA PRODAJ. Vse priprave zn tiskarno in list "Delavski Prijatelj" kakor tudi banko. Dobi se zn nizko eeno. Tozadevno vprašanja in pejasnila daja Ana Sehhmder 4i>18 Hntfield Str . Pittsburg« Pn. ' * •« ■ " ■--'"P*;-"..' Konklave 1. 1903. O LAS 8VOBODW Pa tudi Co bi bil Pij X. krepka individualnost, zmožen 1 usposobljen za Bvoje mesto, bi nikdar ne mogel do-seCI, da bi se Izpremnll cerkveni kurz ki vodi v propad. Lakomnost ln po-žrošnoat sta vzrok, da jo prišlo do reformacije, lakouinoat ln požrešnost sta vzrok, da se je Izjalovil VBak poskus, združiti različne krščansko cor-,kov, lakomnost in požrefinost sta^ — vzrok, da Je ponesreCU VBak poskus, postaviti rimsko cerkev ua zdravo podlago. Naj Jo mišljenje posameznih papo-žev že kakršnokoli — za postopanje, tendence ln politike kurijo je to brez bistvenega pomena. Him je okamenel, fosilna njegova natura Je vzrok, da so čedalje širši krogi odvračajo od cerkve. Prvotna krlstjanska cerkev so Je v bistvu spremenila Že pred 1200 leti. V prvotni cerkvi so bili duhovniki In lajlkl resnični bratje, duševno ln ma-terljalno združeni in edini. Toda ta Častitljiva cerkev Je izgubila svoj zna-Caj čim Je nastala Curia Romana — množica časti ln denarja lakomnlh pl-saCev, špekulantov, advokatov ln politikov. ki bo spoznali, kakor Je Izkoriščanje verskih čutil. In to Izkoriščanje bp je praktlclralo s cinično brezstld-nostjo. Vse za denar — je bila edina parola. Za časa papeža Gregorja XI. Je bilo ob enem ekskomunlciranlh sedem škofov, ker niso mogli plačati silno visokih pristojbin za svoje imenovanje. Kardinal Jakob de Vltry je pisal 1. 121G.: "V kurljl se bavtjo samo s politiko s kralji ln z vladami; 0 verskih rečeh se še govoriti no Bine." Z velikansko hinavščino je cerkev — "perfldnlm Zidom" in "doblčkalako-mnltn trgovcem" pod smrtno kaznijo prepovedala jemanje obresti, dočlm so papeževi vse deželo Izsesavali kakor prave pijavke. Ko je papež Nikolaj III. 1. 1279 hotel mlnorltskega generala Ivana lz Parme imenovati kardinalom, je ta ponudeno mu povišanje odklonil. Ko ga je papež vprašal zakaj da ne mara b prejeti visokega dostojanstva. je pošteni menih odgovoril: "ker se liavi rimska kurlja samo z vojnami ln z goljufijami (tru-ffae; za Izvellčaje duš pa se že davno več ne meni. In sveta Brlglta je rekla: "Papež je hujši od Luclferja, papež Je morilec zaupanih mu duš, ki preklinja nedolžne ln prodaja pravične za umazan dobiček." Ta gnili, vBeskoz korumplranl regime ni samo zaradi tega Se takrat propadel, ker Je rimska kurlja v obrambo tega sistema se o pravem času uvedla sveto Inkvizicijo. "Kristusovi namestniki", kakor se rimski papeži navadno imenujejo, so z inkvizicijo lnijše in krvo- 1 ožn e j še divjali, kot najbolj divji azijski trirani. Vsi ti Neroni in Di-jokleciani so nedolžni angelčki v primeri s tistem papeži, ki so z inkvizicijo branili svojo posest. Ker uči cerkev, da je papež kot božji pooblaščenec na zemlji gospodar življenja smrti, imetja in časti vseli zemljanov, je cerkvena inkvizicija kaznovala celo heretične misli, je zadostoval vsak sum za uaj-grazovitejše trpinčenje, je bila že milost, če je inkvizicija koga obsodila na dosmrtno ječo, da je ob vodi in kruhu v lastnem blatu segnil, in je bila sveta dolžnost, da je sin svojega lastnega očeta, da je hči svojo lastnomater spravila na grmado. Obdolženec ni nikdar izvedel. kilo ga je ovadil in kdo jc proti njemu pričal, ni imel pravice se pritožiti, ni smel imeti zagovornika, ni • imel vpogleda v akte. Krivotprisež-niki, rufijani. roparji, morilci, tatovi so kot tožkelji in priče pre* i obtožencu več veljali, kott najpo-štenejši ljudje, ki so pričali za obdolženca. Ves namen te "svete inkvizicije" se spozna iz določbe: rodov ine obsojencev se oropajo vsega imetja m dobe polovico orapa-nega premoženja inkvizitorji, polovico pa papešika blagajna. Inkvi-zic:ja je b la roparska institucija, vzor razbojniške organizacije, in samo s to organizacijo se je posrečilo obvarovati rimsko eferkev popolnega propada. Rimska cerkev bi ■-.-.J.., i - bila že pred stoletji poginila, da ni imela na porabo inkvizicije. Tiranstvo te cerkve, so narodi vedno bridko občutili in od tod tudi neizmerno sovraštvo, ki je vedno in povsod vladalo proti rimski cerkvi. Gašpar Contarini je papežu Pavlu1 III. v obraz povedal : .Ničesar zakonu Kristusovemu, ki je zakon svobdele, bolj nasprotnega se ni moglo izmisQiiti, kot je z Ostein, da morajo kristjani biti podložili papežu, ki jo svoji volji mlaja za-kor.e, jih odpravlja in dovojjttje >-eme. Večje sužnosti kot je ta, ni mogoče izmisliti. Cerkev je vedno trdila, da je njena naloga, skrbeti za reveže. V ta namen se je vedno [nategovala, da se je njej izročal za reveže namenjeni denar. Na ta način je prišlo ua milijone :n milijone denarja v duhovniške roke. Reveži so dobili le malo, ker jc nikdar sita bisaga skoro vse požrla. Zaradi lepšega in da se je ljudjem kaj peska nasulo v oči, se ni moglo vsega spraviti na stran. Kako je cerkev s/krbela za reveže v Rimu, kaže izrek, ki ga je storil to. fdbruvarja 1829. poznejši kardinal Capaccini. Ta je rekel: "V cerkvenem zavetišču morajo reveži živeti kakor prešiči. I'osku-, ! sem, napraviti red, a odstavili so me. ker nisem hotel ropati in krasti." In nadškof v Koloniji. Ferdinand grof Spiegel, je ministru Steiuu pisal : "Skrbet: moramo, da katoliška cetlkev ua eni strani ne bo državna uredba, na drugi sbrani pa, da ne K) zqpet sredstvo, da bi rimska ku-rija kakor dolga stoletja sem. ljudstvo nesramno izkoriščala." Cerkveni z i steni, ki je danes v veljavi, je star stoletja in naj [>o-stane papež kdor hoče, tega zistema tie more v bistvu premeu ti. Zunanjosti pa ne pridejo v poštev. Pa-|H'ž Leon XIII. je imel navado, da se je časih v raskavi halji in boso-iii g udeležil kake procesije in duhovniki so upili: Glejte, kako svet mož je naš papež. Papež Leon XIII je nastopal ravno nasprotno. Kakor kak orijontalski cesar je nastopal Najproj je šla■ švicarska garda v obleki srednjeveških vojščakov s heilebardami; |>otcin so prišli papeš-ki orožniki z meter visokimi kapami od medvedove kože; i>otcm 110-iM'lgardisti v zlatih umfomnb, kakršne se vidijo samo še v o|>eretah; potem so prišli papeževi dvoril ki, hišni prelatje v vijoličastih talarjih. knmornŽki v španski noši, vitezi mahešfkega reda v viteški opravi, generali raznih redov v belili, črnih in rjavh kutah, škofje in nadškof je z zlatimi dalmatikami in mi-trami, kardinali v rdečih talarjih in končno sedeč na prestolu, ki ga je na ramah nos lo if) rdeče oblečenih mož, je prišel papež, obločen v belo svilo, na glavi trojuato krono, izpod katere se je videl le njegov dolgi nos, Zadaj so nosili dvoniiki iz pavovega perja napravljene velikanske pahljače in ž njimi delal: veter, med tent ko so kastratje na koru cvilili: "Ti si Peter .." Leon XIII. je nastopal kakor kaka babilonska kuntizana in zopet so duhovniki vpili: "Glejte, kako svet mo-ž je papež! ' Sedanji papež je bolan na srcu. Na prestolu se ne da nasiti, ker se boji, da bi se mu zmušalo, in tudi pantoflja si ne da poljubljati. Edina njegova zabava je, da ob nedeljah popoldne na Damazovem dvorišču oznanja predmestnim čevljarčkom in napol divjim kmetom in kmeticam iz Kampanje božjo besedo, Poslušajo ga radi, ker je papež, ne razumejo pa sikoro ničesar, ker govori papož benečamsko narečje. In zopet vpijejo duhovniki: Glejte, ljudje krščanski, kako svet je r;ni-4;i papež! To je vse skupaj samo zunanji okit. V kultu sc je rimska cerkev v zadnjem podstoletjii silno oddaljila ori Kristusovih naukov. Dandanes sta Bog in Kristus v rimski cerkvi že precej postranskega pomena in se danes neguje prav za l>rav le feminilni Marijin kult. (Dalje prihod.) Za of lase, dopise in 11 jih vsebl-nt ni od govorno n« uredništvo no upravniltvo. HUSPOSKA BRATJE. moj Slovenki dobro znan. Iadb-luje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah. 1K41 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. ROJAKI POZOR I ! 000 mož potrebujeva v —Silver Saloon*— 401-403,-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kali fornijsko vino in najboljšo žganje in kaditi najfinejše unijskesmodke Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje, BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. _t_ Telefon urada Main 39. Telefon atanovanja 228—Y. Dr. F. E. Hicklin La Salte. III. So priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad StraiiBO-vo prodajalno. Ozdravljenje oči je moja posebnost. Vaclav Donat izdeluje »eopojiie pijače HodovlVo in mineralno vodo. 516 19. SI. Telefon, Canal 6296 J PR t ■ n... mu POT DO DENARJA. Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen. Popolnoma zaneslivo vložen je v INDUSTRIAL SAVINGS BANK <452 BJue Islcmf Ave. VSA L Cstauovljenu 1890. ko ko noro odl'bto 8 ube zvečer 9 IK)| J STARA IN IZKUŠENA tUNAHD LINE ustamorldma kta 1840. 1'HEVAŽA LJUDI IN BI.AGO ČEZ OCEAN GIULUH, GENOVA. NAEPEL ITD, lepi, veliki in novi PARNIKI NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA" 13,600 ton. ••SLAVON1A" - 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. ••ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna nav< di-laocenah in času kedaj parniki odpluje jo. t« IM«Jo agtntj«! F. O. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. chicaoo. O -M O *>—% S O -t-s QC eS N 'iS M O •M es □ „ S ■jI > U ^ x oc CC3 0 ® o r- 0 S v ® T3 t) 1 E a i to a Dr. M. A. Weisskopf Ave, Telefon Canal m © Uradne ure; do 9. zjutraj od 1. do 2. in od 5.-6, popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne ln od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh, iti odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. & F. T. SKALA & C0. 330-823 W.18.M.,prodaja prevoznih IIhUov £ CS "0) 5 -tf TI S |eS * —; = >U ft M -2 3 S » o , M Jj k* rt m ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirju glavnice in preskrbuje vrednostne listino po celem svetu sosebno pa v AvBtro-Ogrski in Zdr. državah. -Sestavlja plačilne in druge pravne 1'stine. Izlerju-je dedseine, Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chiengo III. 657 W. 18 Sir., ter se vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo. 'g B N go o f'h-i p s*« ® -S ►1 g «2. 99 1 Pemu pustiš od nevednih zobo-ziJrnvnikov izdirati svc;e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vseloj dobro in po najnižji ceni napravi l>r. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 HM'K ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 133. Colorado Slovi Po Svoji Rodovitosti NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE Denver &Rio Grande R.R. vožnja predočlva najlepši razgled. Colorado je najrodovitnejša derela pod soincetn, in nikdo naj ne zamudi prilike se tam nastaniti kot kmetovalce. Znižane vožnje cene dne 7. aprila 1906.' Pišite i>o vozne listke in pojasnila- S. K, HOOPER, O. F. & T. A, K. C. N1CH0L, General Agent Denver, Colo. 242 Clark Str., Chicago. Znižane cene za Naseljence Samo $2.00 yec kot v eno stran za t jo in nazaj. VBak torek (znižana cena $7.00) iz St. Paul, Minneapolis, in DULUTH, MINN., NORTH DAKOTA. MANITOBA, WESTERN ONTARIO IN ZAPADNO CANADO. Vsak prvi in tretji torek v februarju, Marcu, aprilu, maju, juniju, septembru, oktobru, in novembru v razne krajt v MONTANO, IDAHO, ZAPADNI DEL OREQONA, VZHODNI DEL WASHINOTONA IN VSHODNO BRITISH COLUMBIA Veliki aevorozapiad je kraj zavsaoega. Gotova letna z najboljši-mi trgi, kjer se nahaja še'veliko bogate . H; nizki ceni- zemlje po raznih o krajin po primerno Za prosto brošure in informacije piši le na C, W. MOTT, Gen. Emigration Agent S t Paul, Minn. SPALNI VOZOVI ZA TURISTE NA NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICI A. M. CLELAND, Gen. Pagaenger Agent, St. Paul, Minn. ... _ ____t _ dlede vožnje pa obrnite na C.A.MATHEWS, 208 S. Clark Street, Chicago, 111,