I 2183 8A 60100100 PR 0,REWJA KOPtK PIoSmK! f^KOFE« wASKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo (,t*lia 5UU IJT Leto XXXVIII. Št. 279 (11.407) TRST, sobota, 18. decembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu' 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V HOTELU MOSKVA BOLGARSKI OSUMLJENCI OGORČENO ZAVRNILI VSE OBTOŽBE SODSTVA 0 ATENTATU NA PAPEŽA Skrbna režija šefa «BTA» Traikova ni dopustila presenečenj - Le Bekir Celenk je priznal, da je bil v Sofiji v obdobju, ki ga navaja Agca, atentatorja pa ne pozna, v Frankfurtu pa se je naključno seznanil s Celebijem SOFIJA — Vse oči so bile včeraj uprte v dvorano sofijskega bolela Moskva, kjer je približno 250 časnikarjev, med njimi 50 italijanskih, sledilo tiskovni konferenci, na kateri je šef bolgarske tiskovne agencije «BTA» in član CK I

„ii„„„„„i„„„>i„m.iihiimm.■■■•■um.mmmim.m.„ii„„„„nmi...i„i„i„„ii„imiini„i„.. VEČ KOT STO TISOČ_ARGENTINCEV PROTESTIRALO PROTI VOJAŠKI DIKTATURI Med velikim protestnim pohodom v Buenos Airesu policija streljala na množico in ubila mladeniča Argentinski škofje so že pred petimi leti zahtevali od gen. Videle pojasnila o usodi desaparecidosov - Italijanska parlamentarna delegacija prispela v Buenos Aires BUENOS AIRES - Več’ kot 100 tisoč Argentincev se je včeraj v Buenos Airesu udeležilo največju zahtevajo vzpostavitev civilne oblasti do 12. oktobra prihodnjega leta. Peronisti, radikalci, krščanska pikra Antonova, ki je že dobila od j ga protestnega pohoda zadnjih lot demokracija in vse druge največje ti-i.-:__i.:i. ..i----: ..... t „ohtru'oln nH vnta.šIHh nWa«H rin 1 flrtfpnlinskp uti-anke so objavile e- italijanskih oblasti vstopni vizum, j ter zahtevalo cd vojaških ob’ast,i, da zaradi «prtstrariosti* Italijan-1 prihodnje leto razpišejo volitve, naj skega sodstva ne upa tonova je tudi ogorčeno zavrnila vse obtožbe proti svojemu možu in poudarila, da je gonja šla že tako da leč, da so celo njo vpletli v vso zadevo. i7W%lfa|,i n' kilo torej večjih presenečenj, saj niso imeli navsezadnje časnikarji otipljivejših dokazov, da,bi jih lahko postavili v precep. Potrobila iajna se jo ponovila tudi z • Bekftjem' Celenkom, le da so bili njegovi odgovori zanimivejši. Celenk je priznal, da je v Frankfurtu spoznal člana »sivih volkov* Mussa Serdarja Cclebija, ki je vpleten v atenlal na papeža. Prav tako je priznal, da je bil od 11. do 15. julija v Sofiji, a pa bi se sestal z Agco v hotelu Vito.ša. je gola laž, saj turškega terorista sploh ne pozna. Tudi za prekaljenega mafijca in tihotapca pa je bil križni ogenj vprašanj preveč, da je moral Traikov opomniti prisotne, da se ne nahajajo na sodni razpravi. Glede v Italijo. An-1 kasneje do 12. oktobra 1983 pa izro- čijo oblast. Med demonstracijami je prišlo do hudih neredov ter spopadov s policijo, ki se je poslužila solzilnega plina, da bi i azpršila 50 tisoč demonstrantov, kolikor se jih je zbralo pred predsedniško palače znani »Plaza de mayo». Iz uradnega sporočila zvezne policije izhaja, da so sile jdvnega reda streljale na demonstrante. Eden od ranjencev je nato v bolnišnici podlegel po- argentinske stranke so objavile e-nega najostrejših kritičnih doku mčntov na račun oboroženih sil, ki so na oblasti od marca 1976. Včeraj je prispela v Buenos Aires italijanska parlamentarna delegacija, ki jo rodi demokristjan Fer-ruecio Pisoni in v kateri so še socialist Marie Ferrari, komunist Giavni Giadresčo in radikalec Nel-!o Aiello. Ob njihovem prihodu je Pisoni dejal, da sodi njihov' obisk v okvir podobnih pobud, ki jih je organiziral komite za izseljeni.štvo i- mi napadi na sosednje neodvisne države želi Južna Afrika destabilizirati celotno tamkajšnje območje, da bi uresničila svoje ekspanzioni-stične načrte. Ko je poudaril, da je Južna Afrika v zadnji agresiji znova uporabila sredstva državnega terorizma, je veleposlanik Ignac Golob dejal, da odločnost naroda Lesota, da o-stane neodvisen in pomaga beguncem, zadolžuje ZN. da se postavijo v bran te ponosne države in ji dajo še učinkovitejšo pomoč. Skupaj z drugimi neuvrščenimi državami je Jugoslavija v generalni skupščini podprla resolucijo v zvezi z južnoafriško agresijo na Lesoto. Jugoslovanski predstavnik je spomnil in poudaril, da jugoslovanski narodi menijo, da so svoboda, neodvisnost. suverenost in ozemeljska celovitost vrednote največjega pomena. Vsi tisti, ki se borijo za te vrednote, bodisi države ali osvobodilna gibanja, so nepremagljivi. Moramo jim pomagati, če želimo svet miru, sodelovanja in varnosti vseh. O-bramba teh vrednot je eno od poglavitnih načel politike neuvrščenosti, je še poudaril veleposlanik Ignac Golob, (dd) škodbam. Sporočilo pravi, da je v j talija iškega parlamenta. Obisk je spopadih bilo ranjenih 30 demonstrantov in 35 policajev, aretiranih pa je bilo 120 ljudi. Argentinska vla da obtožuje «3 tisoč dobro organi- j htevo, naj ziranih oseb* češ da so se vtihola | javnosti v bil predviden že spomladi, vendar so ga zaradi vojne v južnem Atlantiku odložili. Giadresčo pa je na za-oriše okvire njihove do Argentini. dejal, da se pile med demonstrante ter povzro-; bo delegacija zanimala za vsa vpra- čile incidente. Argentinske politične stranke obtožujejo vojaško vlado, da «je ostala gluha in slepa* do zahtev ljudstva, in prvič v šestih letih označujejo vojaški režim za «vojaško diktaturo*. Politične stranke obenem sanja, ki zadevajo italijansko skupnost v tisti državi, ter je tako posredno potrdil, da bo ena od nalog delegacije tudi ta. da zbere Informacije o tistih italijanskih državljanih ali argentinskih državljanih i-tMijanskega porekla, ki so zadnja Jeta izginili ali so v zaporu kot po litičfii jetniki. O vprašanju desaparecidosov je včeraj govoril tudi duhovnik Massi-mo Camisasca, ki je povedal, da je kardinal Primatesta, predsednik argentinske škofovske konference že leta 1978 pisal generalu Videli ter zahteval pojasnila v zvezi z. izginulimi argentinskimi državljani. Kardinal je opozoril Videlo na potrebo po čimprejšnji pojasnitvi teh dogodkov, ki zelo močno vplivajo na ljudstvo. Primatesta je takrat opozoril na bolečino in zaskrbljenost 'družin, katerih člani so izginili neznano kam, ali pa se nahajajo v zaporu. Takrat je izrazil tudi zaskrbljenost, ker so potekali sodni po stopki brez pravnih zagotovil. trgu pred predsedniško palačo tisoč demonstrantov, proti katerim je policija grobo nastopila (AP) Začetek 11. kongresa jugoslovanske mladine BEOGRAD — Danes se v Beogradu začenja 11. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Najvišjemu dvodnevnemu srečanju jugoslovanske mladine bo prisostvovalo KM0 delegatov in okrog 460 gostov. Med njimi bo tudi 60 predstavnikov mladih, ki se nahaja o na •začasnem'tfelu v tujini ter predstavniki slovenske in hrvaške manjših« iz Avstrije in Italije. Bogič Bogičevič, predsednik konference ZSMJ, jc na tiskovni konferenci pred 11, kongresom poudaril, da bodo glavne teme srečanja osredotočene, na družbeno ekonomski položaj mladih, izobraževanje in nadaljnjo izgradnjo mladinske organizacije. Pereč problem današnje generacije mladih je nedvomno zaposlovanje. je izjavil Bogičevič, saj je med nezaposlenimi 70 odstotkov mladih. Sofiji (Telefoto AP) RIM — Po treh dneh od odločitve, je bil objavljen sklep upravnega sveta podjetja za avtoceste AN AS, po katerem se bodo tarife za vožnjo po italijanskih avtocestah zvišale za 20 odstotkov. Za razliko od prejšnjih podražitev, gre tokrat za povišek, ki znatno presega za prihodnje leto načrtovano inflacijsko stopnjo 13 odstotkov, ker si avtocestne družbe od njega obetajo nova sredstva za obsežne investi cije. POLOVIČNA ZMAGA REAGANA PO PRVOTNEM PORAZU SENAT ZDA POGOJNO ODOBRIL NAČRT 0 IZDELAVI RAKET MX Na ženevskih pogajanjih si SZ in ZDA vzajemno zavračajo predloge o omejevanju oborožitve WA5HINGTON — Ameriški predsednik Ronald Reagan ie nekoliko pretvoril svoj prvotni poraz v vsaj polovično zmago. Z argumentom, da drugače ne more prisiliti na sprotne svetovne velesile, Sovjet ske zveze, da se resno pogaja o lišč in ustrezne možne variante, ki bi bile sprejemljive za obe kongresni zbornici. Znano je. da je na negativno glasovanje predstavniškega doma morda najbolj vplivalo nasprotovanje «gosti namestitvi* raket na enem samem prostoru, omejevanju oborožitve , je šef Bele] ki .jo je Reagan zagovarjal z voja-liiše dosegel od senata, da mu je ško - tehničnimi prednostmi, odobril skoraj milijardo Ur izdatkov za izgradnjo prvin 5 medcelin- skih jedrskih raket «MXs kar mu je bil prav pred kratkim odrekel Povsem odprlo ostaja seveda vprašanje, kako (in ce) bosta mogla oba ••kongresna domova dose je un piav pito KiaiKim ouieKei, - predložitvi novih načrtov so številnejši predstavniški dom kon- v predvidenem roku 45 dni. Za zdaj je pa vsekakor nre gresa. Senatorji so mu pa dodelili denar le pogojno, ker ga ne bo smel porabiti, dokler ne predloži, najverjetneje marca prihodnjega le ta, nov načrt za namestitev izstre Aivazov in Rosica Antonova na včerajšnji tiskovni konferenci IM........minimum.n„iftiini,»„lil„l...iimniililimm...................................mmmlmimm.mm ZEMELJSKE PLASTI SE ŠE PREMIKAJO, VREME PA GROZI Z DEŽJEM V Anconi so se znčele polemike o odgovornosti Občinska uprava si prizadeva najti začasna stanovanja - Kobaltovo bombo so spravili na varno Andropov imenoval sela KGB in ministra za notranje zadeve MOSKVA - Vše kaže, da novi sovjetski voditelj Juri Andropov^ utrjuje svoj položaj na čelu države. Z dokaj nepričakovano potezo je namreč včeraj imenoval dva svoja zvesta sodelavca za šefa politične policije KGB in ministra za notra- ANCONA — čeprav se gibanje zemeljskih plasti v tem nesrečnem mestu še ni ustalilo, ampak nasprotno, kaže, da se pojav utegne razširiti, so v Anconi začeli rušiti najbolj poškodovana poslopja, ki bi lahko ogrozila človeška življenja. Iz previdnosti so včeraj po županovem nalogu izselili še nadaljnjih 256 o-seb, tako da jih je sedaj brez strehe 4250, število pa se utegne še povzpeti, vse dokler se tla ne bodo dokončno ustalila. Občinska uprava si sedaj prizadeva najti vsaj začasna stanovanja brezdomcem in preprečiti, da bi se prebivalstvo preveč razpršilo. V ta namen pa bo morala, do dogradi- tve novih stanovanj, priskrbeti nujna zatočišča, zato je pozvala lastnike praznih stanovanj, naj jih oddajo v najem občini ^ili neposredno brezdomcem. Občina se bo v tem primeru obvezala, da bo redno poravnavala najemnino, pogodbo pa bo mimo zakonskih določil o njeni najmanj štiriletni veljavnosti, podpisala za dve leti. V tem času pa upravitelji upajo najti sredstva za nove gradnje, za katere so že dolo čili lokacijo, na osnovi tehničnih jamstev in geoloških raziskav. Deželni odbornik za zdravstvo je s svoje strani izdal navodila krajevnim zdravstvenim ustanovam, da lahko prizadetim prebivalcem An- cone nudijo brezplačne zdravstvene usluge. Prvim pozitivnim pobudam pa gre takoj dodati vest, da so se, tako kot je v Italiji že v navadi, začele polemike in obtožbe na temo zakaj je do usada prišlo, če je bil predvidljiv in predvsem, če ga je kdo predvidel. Državno pravdništvo je o zadevi odprlo preiskavo, glavno vprašanje pa je, ali je za katastrofo kriva politična uprava, ali pa pristojni tehnični, oziroma geološki strokovnjaki. Krivdo seveda valijo drug na drugega, medtem pa se ljudje s skrbjo ozirajo v nebo. prepredeno z nizkimi oblaki, ki obetajo dež in med razvalinami iščejo tisto malo. kar je še mogoče rešiti. Olajšanje je včeraj prišlo le ob vesti, da je tehnikom v prostorih onkološkega centra uspelo razstaviti napravo za obsevanje — t.j. kobaltovo bombo — in jo prenesti na varno. Problem predstavlja še vedno pokopališče, ki ga je usad razklal na dvoje in ki še vedno počasi drsi v nižino, medtem ko je preskrba z vodo ponovno vzpostavljena v večini ankonških stanovanj. Državni svet Geološke zbornice je skupaj s sindikatom geologov, spričo vse številnejših in budili hidro-geoloških pojavov v Italiji, ustanovil študijsko skupino, ki naj bi ugotovila vzroke zemeljskega usada. Minister za javna dela Nicolazzi, ki je za ponedeljek napovedal svoj prihod v Ancono, je izdal sporočilo, v katerem zavrača tiste, ki po vsaki naravni katastrofi iščejo krivca v vladi, in opominj i, da je že pred dvema letoma v senatu vložil organski zakonski predlog za zaščito tal, zamuda pa je plod nesoglasij pri prevzemanju nalog in odgovornosti med države in deželami. V zvezi s pobudami ministrstva za civilno zaščito in ankonške občinske uprave, je svoje ugodno mnenje včeraj izrazilo tajništvo sindikalne zveze UIL in se zavzelo za še učinkovitejšo povezavo med institucionalnimi in upravnim1 odgovornostmi. vladalo, vsaj pri senatorjih, mnenje, da ne smejo vzeti predsedniku iz rok «močnega* aduta, ki naj bi ga uporabil na ženevskih Dogajanjih med ZDA in SZ o omejevanju, oziroma zmanjšanju, oborožit ve. Po ameriških ocenah sc nam reč pogovori na kritičnem razpotju. ker obe strani zavračata pred loge nasprotnika. Kot je znano, je SZ nazadnje ponudila odpravo več kot polovice svojih raket srednjega dometa iz vzhodne Evrope, tako da bi jih ostalo približno toliko, kolikor jih imata Francija in Velika Britanija, če se ZDA in NATO odpovejo namestitvi novih raket »Pershine* in «Cruise». Ameriška administracija je že označila sovjetski predlog za »nezadostnega*, toda celo pogojena odobritev sredstev za «Ma» kuži na določen posluh do povoljnejšega razpoloženja evrop skih zaveznikov do predlogov SZ. Iz Sovjetske zveze medtem dolžijo Reagana, da je pri pritiskanju na senat in ameriško javno mnenje kršil «zaupnost» ženevskih pogovorov Obenem njegovo «op eijo nič*, to se pravi zahtevo no popolnem uničenju vseh sovjetskih raket v zameno za preklic namestitve «pershinghov* in »cruisov* v zahodni Evropi, ocenjujejo kot poskus doseči »enostransko razoro- žitev SZ*, češ da bi potem ostale le francoske m angleške rakete ter ameriško .jedrsko orožje, ki j« nameščeno na ladjah in v evropskih oporiščih ZDA. Zato Reagana dolžijo,, da išče zgolj izgovore m da hoče namestiti nove rakete v Evropi za vsako ceno. Bcrlingucr v Pordenonu PORDENON - Tajnik italijanske partije E. Berlinguer se je v Pordenonu udeležil delavske skupščine tovarne »Cotonificio Olcese*. kjer .je 180 od 265 uslužbencev vpisano v dopolnilno blagajno. Berlinguer se je nato še pogovoril z vodstvom tovarne Zanussi ter s predstavniki tovarniškega sveta. Kancler Kohl prejel nezaupnico BONN — Kot je bilo predvideti, je Bundestag včeraj izgla soval nezaupnico kanclerju Kohlu in dokončno začel postopek za svoj razpust in za sklicanje predčasnih volitev. Za nezaupnico so glasovali socialdemokrati, vzdržali pa so se predstavniki obeh krščanskih zvez in liberalci. Samo osem poslancev je glasovalo za zaupnico, da bi tako izrazili svoje dvome v ustavnost postopka, ki bo Nemce predčasno pozval na volišča in ki je že vzbudil številne kritike, ker kancler ni raje odstopil. Toda, Kohl je izbral lagodnejšo pot, saj mu bo lažje voditi volilno kampanjo v vlogi šefa vlade, čeprav je dan po odobrenem državnem proračunu, v bistvu izrekel nezaupnico samemu sebi. POTEM KO JE PANGHER (KD) POTRDIL ODSTOP DEMOKRISTJAN SEGATTI NOVI PREDSEDNIK TRŽAŠKE KZE Kriza v krajevni zdravstveni enoti pa s tem še ni rešena - Spiazzi (LpT) odstopil iz upravnega odbora Krajevna zdravstvena enota ima spet predsednika. To je demokristjan Renato Segatti, bivši upravni direktor otroške bolnice »Burlo Garofolo*. sedaj v pokoju. Izvolil ga je včeraj popoldne upravni odbor. ki .je zanj oddal štiri glasovnice. dve je prejel komunist Pes-s.ato, tri pa so bile bele. Zanj so glasovali odborniki KD, SSk, PSI in PSDI, sam Segatti se je, kot odbornika LpT, vzdržal, medtem ko sta predstavnika komunistov in radikalcev volila za Pessata. Odbor .je tudi izvolil socialdemokrata de Pulcianija za podpredsednika KZE. V nasprotju z vihro, ki je divja la pretekle dni v KZE prav v zve zi z novim predsednikom, je bilo včeraj vzdušje ob volitvah zelo mirno. Bivši predsednik KD Pan-gher je izjavil, da od svojega stališča ne odstopa. Kot znano, .je pred enim mesecem dal ostavko, ker .je od odgovornih forumov (deželnih vodilnih demokristjanskih organov) zahteval, da mimo ministrskih odločitev zajamčijo odprtje katinarske bolnice Do »ega dogovora med demokristjani očitno ni prišlo in zato .je včeraj najavil, da umika svojo kandidaturo, za katero pa se .je iz politično-ma nevrskih razlogov ogrela LpT, ki se .je včeraj vzdržala pri Segattije-vi izvolitvi. V trenutku, ko se .je Fangher umaknil s prizorišča, je bila stvar lahka. Po sporazumih med KD, laiko-socialisti, SSk, (Lista ima pri njih zelo dvoumno obnašanje), .je mesto predsednika pripadalo demokristjanom, ki ga je pa odbornik LpT Spiazzi prekinil, ko .je napovedal svojo neodložljivo odstavko. Spiazzi .je že lani odstopil, češ da v upravnem od boru ni Tesnega načrtovanja in u-pravljan.ja, Tokrat pa kaže, da je njegov odstop treba pripisati nesoglasju znotraj LpT. Se bo po Segatti.jevem imeno vanju kaj spremenilo? Pričakovali ji pozitiven odgovor, saj so vse politične stranke in sile močno pritiskale za rešitev vprašanja pred sednika, kajti v tem mesecu se je upravl.janje KZE skoraj povsem o-krnilo. In to kljub perečim neodložljivim problemom, ki jih kra jevna zdravstvena enota mora reševati pri uvajanju zdravstvene reforme. Izdati mora sklepe za u-stanovjtev zdravstvenih okrajev, imenovati odgovorne funkcionarje za razna področja, da ne govorimo o vseh zapletih pri odpvasju kati-narske bolnice. Pri vsem tem pa ima veliko vlogo zadržanje liste. Ce > kdo bil prepričan, da .je izvolitev novega predsednika praktična preizkušnja za novo večino med KD, listo in laiko-socialisti. .je gotovo razoča ran. Ponovno se .je izkazalo, da je večina krhka in nestabilna. Na čelnik melonarske skupine v KZE Gambassir.i, .je že pred dvema ted noma napovedal, da podpirajo Pan gher ja, v kolikor podpiram od prtje katinarske bolnice. Bržčas je za tem politična špekulacija, saj so na vidiku deželne volitve in listi bi pomagalo, če bi takrat lah ko zatrdila, da je prav z njeno odločilno pomočjo prišlo dc od prija. Sicer pa ie Gambassini tud' zatrdil, da bodo melonarji v «kon struktivni opoziciji*. Sindikati n racionalno uporabo finančnih sredstev v korist Trsta Člani pokrajinskega tajništva e-notne sindikalne zveze CGIL - CI SL - UIL so se te dni zbrali na izredni seji, da bi vzeli v pretres 1 ne. najnovejša dogajanja v tržaškem gospodarstvu. Ugotovili so, da je to z zadnjimi odpusti v industriji, grad beništvu in trgovini zdrknilo na najnižjo raven v vsem povojnem času. Zaradi tega je tajništvo mnenja, da je treba sedaj v najkrajšem času in na najbolj racionalen način u-porabiti finančna sredstva-iz drugega nakazila po Osimu, iz nakazila za Tržaško in Goriško po zakonu štev. 828 in iz razpoložljivosti Sklada za Trst. V ta namen je treba čimprej sklicati širši posvet predstavnikov krajevnih uprav, parlamentarcev in industrijcev (javnih in zasebnih) ter sindikatov, da bi sestavili vrsto konkretnih predlogov za ustrezne izbire deželne skupšči- slede URismiim nove avtocestne povezave V torek podpis okvirnega sporazuma med deželno upravo, občinami in KGS Vest je sporočil župan Švab na sinočnji seji dolinskega občinskega sveta, ki je med drugim sprejel tudi varianto k splošnemu občinskemu SRH PROTI NAPOVEDANIM ODPUSTOM Včeraj 24-urna stavka v štivanski papirnici Večja skupina delavcev obrata se je udeležila protestne manitestacije v Rimu Deželni odbornik za promet in prevoze Rinaldi, župani občin trža V nadaljevanju seje je bilo sklenjeno, da bo občinska uprava od ške pokrajine (razen miljskega) in poslala brzojavko predsedniku de-——3—ti- v-i*i,„ i— želne vlade Comelliju, s katero ga prosi za posredovanje za povrnitev izvirnega imena občini Dolina; sklenjeno je bilo tudi, da bo občina vložila prošnjo za dodelitev zlate kolajne za vojaške zasluge, medtem ko je ob koncu odbornik Sancin poročal o deželnem načrtu za kamnolome. Deželni odbor potrdil jamstvi m posojilo «Verdiju» in SSG Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je na predlog odbornika za finance Zanfagni-nija odobril jamstvi za najem posojil Auton mni občinski gledališki ustanovi »Giuseppe Verdi* iz Trsta in Slovenskemu stalnemu gledališču. Jamstvo za gledališče Verdi znaša tri milijarde in 500 milijonov lir, za SSG pa milijardo in 900 milijonov. Ob tem je Zanfagnini poudaril, da se je dežela zavzela za to, da bosta lahko ustanovi nadaljevali s svojim delovanjem, ker pač državne subvencije tega ne o-mogečajo. Odbornik je tudi poudaril. da so takšni ukrepi izrednega značaja v pričakovanju organskih finančnih posegov v korist gledaliških ustanov in opernih hiš. predsednik Kraške gorske skupnosti bodo v torek, ob 15. uri, na sedežu deželne vlade v Trstu podpisali o-kvirni sporazum, ki so ga dosegli glede uresničitve novih avtocestnih zvez na ozemlju tržaške pokrajine. To vest je sporočil župan dolinske občinske uprave Edvin Švab na sinočnji seji skupščine, ki je zasedala zadnjič v tem letu. Sicer pa je dolinski župan imel izčrpno poročilo o tem vprašanju in povedal, da je bil ta okvirni sporazum dosežen v sredo; sprejet je bil z rezervo, da mora deželna uprava pred podpisom konkretneje zajamčiti dane obljube. »Osebno imam zadoščenje* je glede tega dejal Švab »da smo bili po tolikih letih sposobni na Tržaškem sestaviti tak protokol. Kako bomo mi vsi zadovoljni kasneje, ko bo potrebno uresničevati sprejete obveze. je MltaFI bodočnosti. Bot j bol mo enotni, dosledni, mož beseda, pošteni in "naprtedni* je' zaključi) »večje bo zadoščenje ob uresničevanju napisanih dogovorov*. Po ostalih županovih sporočilih je občinski svet soglasno osvojil resolucijo SSk, s katero izraža globoko zaskrbljenost zaradi hude gospodarske krize in v korist tistih, katerih delovna mesta so ogrožena. Soglasno je bil odobren izvršilni na črt in finansiranje izdatka za razširitev slačilnice občinske telovadnice v Dolini ter s tem v zvezi je skupščina pooblastila župana, da vloži prošnjo za posojilo pri državni hranilnici. Drugo važno vprašanje sinočnje dolinske seje je bilo vprašanje variant k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu; najprej je občinski svet odobril delno varianto k občinskemu SRN, s tem da se je prilagodil v smislu 4. člena izvršilnih določil deželnemu urbanističnemu načrtu (ta varianta zadeva le tisti zgornji del občine, ki je podvržen krajinski zaščiti), nato pa je sprejel splošno varianto k občinskemu SRN. s tem da je sprejel spremembe, ki jih je predlagala dežela. Oba sklepa sta bila sprejeta z glasovi večine, sicer pa je skupščina pri obeh sklepih razpravljala in tudi glasovala o posameznih členih vsakega od teh sklepov, tako da ni bilo zadržanje SSk (KD in PSDI sta glasovali proti vsem členom) vedno enako. Naj še dodamo, da je KD zahtevala odložitev razprave o obeh sklepih (glede prvega je to zahtevala tudi SSk), večina pa je zahtevo zavrnila. Sicer pa sta obe vprašanji dokaj zapleteni in potrebujeta naknadno poglobitev. V prihodnjih dneh se bomo podrobneje povrnili k gornjima variantoma, v zvezi s katerima bodo politične sile imele priložnost povedati svoja stališča glede celotnega problema. SINOČI V DOMU ALBERTA SIRKA V Križu odprli razstavo grafik Franka Vecchieta Včeraj je bila v kulturnem domu Albert Sirk v Križu otvoritev razstave grafik Vranica Vecchieta, ki je bil nekaj časa odsoten iz naših galerij. Z včerajšnjo razstavo pa je izplačal svoj dolg našemu umetniškemu prostoru z zanimivo in likovno sklenjeno razstavo. Razstavljal je novejše grafike, kjer je grafični izraz vedno čistejši, in dve novi mapi poštnih grafik. V novih delih je Vecchiet izčistil svoje iz razne možnosti in dosegel neko dovršeno popolnost, ki se zlom', ob prisotnosti elementov, ki uhajajo iz slike. Vecchietova grafika je namreč popolnoma konstitualna. Tu ni figurativnih elementov, niso geometrični liki abstrakcija vsakršne izpovedi. Geometrija je racionalna in logična, je izraz našega analitičnega časa. Izpoved pa je ponekod tudi lirična, v barvah in asimetričnih »lementih. Poštna grafika pa je poizkus izrabiti nov medij za širjenje umetnosti in je istočasno malo tudi igra, kot je tudi Vecchiet sam povedal, saj je zanj umetnost tudi sprostitev, ki se navezuje na tisti del človeške narave, ki vselej potrebuje igro. V eni izmed dveh map likovnost dopolnijo verzi. Grafika in verzi se prepletajo v sporočilo in prijateljsko prisotnost. Prijatelja, ki sta napisala verze in Vecchieta predstavila, sta Barbara Gruden in Jurij Paljk, ki sta deloma resno, deloma ironično komentirala njegovo umetniško sporočilo. Večer je sklenil dekliški zbor Vesna, ki je napolnil prijazno atmosfero s pesmimi Von Deceruta, Ježa, Vrabca, Ote in Papadopulosa. (bg) • Svetoivanskl rajonski svet s' bo sestal v torek, 22. t.m., ob 19.30. Danes zasedanje pokrajinskega odbora KD Pokrajinski odbor krščanske demokracije se bo danes sestal na izrednem zasedanju, ki se ga bodo udeležili vsi pokrajinski, občinski in rajonski svetovalci, tajniki vseh sekcij ter javni upravitelji stranke. Srečanje, ki se ga bo udeležil -član »vsedržavnega vodstva KD in odgovoren za gospodarska vprašanja, bo posvečeno obravnavi gespo-thrrskega položaja na Tržaškem ter raznim predlogom, ki jih namerava stranka sprožiti na krajevni, de želni in vsedržavni ravni z namenom, da bi dala zagona celotnemu proizvodnemu sektorju v Trstu. Tržaška KD je mnenja, da je treba postaviti na vladni in deželni ravni podrobne in jasne zahteve, kot so izpolnitev vseh železniških in cestnih infrastruktur, spodbude za nove podjetniške pobude, ukrepi za okrepitev pristanišča itd. Delavstvo štivanske papirnice je včeraj uprizorilo štiriindvajseturno stavko, več .ja skupina njegovih predstavnikov pa se je udeležila protestne manifestacije delavcev italijanske papirne industrije v Rimu. Položaj v štivanski papirnici .je znan: vodstvo obrata, ki pripada grupi Burgo, je napovedalo za 1. januar odpust 103 delavcev, češ da je treba zmanjšati proizvodnjo in posodobiti nekatere oddelke obrata, ki bi sicer v kratkem podlegel hudi konkurenci drugih tovarn v Italiji in v tujini. Sindikalne organizacije so odločno proti vsaki okrnitvi delovne sile v obratu in zahtevajo nasprotno od vlade, naj sestavi načrt za oživitev papirne industrije v državi, od deželne uprave pa da po enj strani pritisne v tem smislu na vlado, in po drugi da sproži v Furlaniji - Julijski krajini načrt obsežnega pogozdovanja. Zaradi tega so predstavniki delavcev zahtevali srečanje z ministrom za industrijo in z ministrom za delo, na krajevni ravni pa srečanje z deželnim odbornikom za industrijo De Carlijem. Te zahteve je podprl tudi stalni odbor za obrambo delovnih mest v papirnici, ki ga sestavljajo predstavniki občinskih uprav iz Trsta, Tržiča, Devina - Nabrežine in iz drugih občin, iz katerih prihajajo delavci na delo v štivanski obrat. Pred dnevi so delavci obrazložili svoje zahteve prefektu Marrosuju in predstavnikom tržaške industrijske zveze, v kratkem pa bodo pre-dočili položaj in probleme tovarne tudi načelnikom svetovalskih skupin v deželni skupščini. Važno za delavce obrafa Delavci obrata «Calza Bloch* bodo od 20. decembra dalje podpisovali v pisarni tovarne izjave »odgovornosti*, ki jih zahteva zavod INPS za dosego olajšav dopolnilne blagajne. Dne 23. decembra se bodo vsi delavci tovarne, ki so v dopolnilni blagajni, zbrali na sedežu deželnega odbomištva za indpstrijo, k.ier bodo skupno s predstavniki deželne uprave obravnavali položaj obrata, zlasti kar zadeva postopek za dosego finančnega posega iz krožnega sklada za uresničitev nove tovarne ININCO. Sestanek CGIL o delovni pogodbi za uslužbence ^ javnih ustanov • V hotelu »Europa* pod Nabrežino so se včeraj sestali sindikalni predstavniki uslužbencev javnih ustanov (CGIL) iz tržaške pokrajine. Na seji, katere se je udeležil tudi član vsedržavnega tajništva sindikata FLEL Lepri, kj je podal uvodno poročilo, so podrobneje analizirali zahteve za obnovitev delovne pogodbe kategorije za triletje 1982/84. Po u-vodnem poročilu so se delegati — sestanka se je udeležilo okrog 40 ljudi — razdelili v tri delovne skupine, ki so ločeno poglobile gospodarske in normativne aspekte pogodbene platforme ter vlogo sindikalnega boja v sedanjem političnem in gospodarskem položaju v državi. Na koncu je bilo na plenarni seji sestavljeno enotno stališče glede pogodbenih zahtev ter se bodo morali sedaj o njem izreči delavci na tovarniških sejah. Tržaška občina sporoča da bodo med božičnimi prazniki razdeljevali avtobusne abonmaje podjetja ACT za prihodnji januar v mest nih občinskih izpostavah 20., 21. 22. in 23. decembra in sicer od 16. do 18.30 ure. NA ABONMAJSKEM KONCERTU GM PRISTNO MUZICIRANJE ZAGREBŠKEGA KVARTETA Sinoči je na rednem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu nastopil znameniti Zagrebški kvartet, ki ga sestavljajo: violinista Djordje Trkulja in Marija Cobenzl, Ante Živkovič - viola in Josip Stojanovič - violončelo. Na sporedu so bila dela: Godalni kvartet v f-molu, op. 95 L. v. Beethovna. Godalni kvartet slovenskega skladatelja Maksa Strmčnika in Godalni kvartet v F-duru, op. OB A. Dvoršaka. Kakor smo pričakovali, je Zagrebški kvartet pokazal in potrdil svoje izvajalske odlike in sloves izredno uigranega ansambla tudi v Trstu, še posebno priznanje gre zagrebškim umetnikom, da so s tako skrbjo, pripravili in z zanosom poustvarili delo domačega sodobnega skladatelja. Poslušalci pa so doživeli polno zadoščenje tudi pri oblikovanju Beethovnovega in Dvoržako- bil deležen zasluženega toplega priznanja poslušalcev, ki bi z ozirom na renomirano komorno skupino lahko bolj napolnili dvorano. I. S. Škofova voščila tržaškim vernikom Tržaški škof Bellomi je naslovil na vernike tradicionalno božično voščilo. V njem je poudarjena božja vloga v sodobnem svetu, vo ščilo pa se zaključuje s oozivom k miru tam, kjer krivice in trpljenje izpodkopu.je.jo sožitje med na rodi. Škof Bellomi je poudaril tudi potrebo, da se ošibijo in premagajo korupcija, nevednost, lakota, revščina in bolezni in izrazil željo. naj »sporočilo iz Betlehema razo-vega Kvarteta. Za večer pristnega I roži srca in roke posameznikov in muziciranja je zagrebški ansambel | vojaških velesil*. iilililli SLOVENSKO /KULTURNO DRUŠTVO TABOR “»"* v V Prosvetnem domu razstavlja ATILIJ KRALJ najnovejša dela o Grčiji Ob zaprtju razstave, 22. t.m., ob 20.30 predavanje z diapozitivi : Uvod v zgodovino umetnosti ................................................................iimiuiiiimiiiiiiiHiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiminiiimMii S SEJE ODBORA ZA ŠOLSTVO SKGZ Reforma italijanskega višjega šolstva ne upošteva specifike slovenske šole Pat pa osnutek reforme, ki ga mora še odobriti senat, obravnava nemške šole v Poadižju in francoske v Dolini Aosta ■ Odbor osvojil predloge SSŠ Odbor za šolstvo pri SKGZ je v četrtek zaključil z razpravo o zakonskem osnutku o reformi italijanskega višjega šolstva, ki ga je pred časom že odobrila poslanska zbornica in ga mora sedaj, pred dokončno odobritvijo, sprejeti še senat. člani odbora so izrazili nadvse negativno mnenje o predlogu reforme, to pa ne toliko zaradi njene celovite vsebine, temveč zaradi dejstva, da v njem sploh ni govora o slovenskih šolah v Italiji. Predlog sicer v enem stavku 10. člena omenja šole z neitalijanskim jezikom, kar pa je vse premalo, da bi zadovoljilo potrebe in zahteve našega višjega srednjega šolstva. Odbor za šolstvo pri SKGZ meni, da bi morali slovenski narodnostni skupnosti zagotoviti aktivno delovanje višjih srednjih šol m vseh področjih in smereh, ki jih predvideva reforma. Le na ta način bo pripad nikom naše skupnosti, omogočena, strokovna priprava za udejstvovanje na najrazličnejših področjih. Prav zato je treba y okviru dežele, sprejemati norme, ki upoštevajo specifičnost slovenskega šolstva in druge možnosti naše obmejne dežele s posebnim statutom. Za usklajevanje, odpiranje in o-zemeljsko porazdelitev, skratka za redno in popolno zadostitev potreb drugimi podobnimi italijanskimi deželnimi šolskimi organi, saj bi morali pri tem upoštevati dejstvo, da slovenske šole nimajo še niti možnosti rednega delovanja v samostojnih okrajnih svetih niti niso prisotne v pokrajinskih šolskih svetih. Člani odbora so nadalje pozitivno ocenili podrobne predloge za dopolnitev členov zakonskega osnutka v prid slovenski šoli, ki jih je predstavil in po posameznih členih u-skladil Sindikat slovenske šole v I-taliji. Pri tem gre predvsem za predlog o dodatnem 11. členu, v katerega ji' Sindikat slovenske šole, skupaj s šolskima sindikatoma juž-notirolskih in valdostanskih šolnikov, strnil bistvene zahteve naše skupnosti za nemoten razvoj našega višjega srednjega šolstva. Ne gre namreč pozabiti, da je o nemških šolah v Poadižju govor v 10. členu, o šolah v Dolini Aosta pa v 11. členu, ki so ga vključili v zakonski osnutek med razpravo; v poslanski zbornici. Prav zato je zahteva po dodatnem členu, ki naj bi obravnaval specifičnost naših višjih srednjih šol še toliko bolj upravičena. Odbor za šolstvo pri SKGZ je o-svojil predloge Sindikata slovenske šole. Pred začetkom razprave v senatu in med samo razpravo v senatu bo treba sedaj te predloge (in slovenske šole v deželnem obsegu j še morebitne druge) tudi ustrezno je osnovni predpogoj' ustanovitev ! podpreti, da bodo pridobili na poli-deželnega šolskega organa za slo- j tični veljavi. Prihodnost našega viš-venske šole. ki pa bi imel še do-1 jega srednjega šolstva je za našo datne odgovornosti v primerjavi z! narodnostno skupnost prevelikega .............................umi................... PO KLASIČNEM SISTEMU LUKNJE V ZIDU VLOM V MALALANOVI ZLATARNI NA OPČINAH Znana Malalanova urama in zlatarna na Opčinah — 35 let zgledne poslovne tradicije — je doživela tisto, kar postaja vse pogostejši pojav v današnji družbi: nezaželen o-bisk zlonamernežev. Prišli so ponoči, opremljeni z vsem potrebnim vlomilskim orodjem in z očitno vlomilsko strokovno predpripravo. Izvrtali so po klasični tehniki miši (pravzaprav bi bilo treba v tem primeru reči podgane) široko luknjo v pol metra debeli steni, ki ločuje prostore urarne z vzhodnim hodnikom sosednje stanovanjske hiše; nagrabili, kar se je v sili dalo dragocenega nagrabiti z izložbenih polic (ure in razni zlati predmeti) in se nemoteno, kljub nujnemu hrupu, ki ga je moralo vrtanje luknje povzročiti, porazgubili v noč. »Raje ponoči z vlomilskim orodjem, kot pri belem dnevu z orožjem v rokah, ko se zna primeriti vse kaj hujšega, kot je lahko materialna škoda, pa naj bo še tako občutena,* je bila ena prvih reakcij Zvonka Malalana in njegovega sina Darka, ki se zavedata vseh da- našnjih nevarnosti urarskega poklica. Kdo ve, če zaslužek vselej odtehta neizogiben strah in tesnobo, ki dan in noč spremljata zlatarjevo dejavnost, pomislimo, ko se nam pogled pomudi na izpraznjenih izložbenih policah, na luknji v zidu in na znakih, ki jih je vlomilsko orodje pustilo na veliki železni blagajni, ki pa se ni vdala in k sreči zavarovala pred dolgimi prsti tatov glavnino Malalanovih dragocenosti. Vse te ugotovitve še niso tolažba. Vrednosti ukradenega blaga se še ni dalo prešteti, vendar že na prvi pogled presega 20 milijonov lir. Drugi resen razlog zaskrbljenosti so a-larmne naprave, ki so odpovedale na celi črti. Pravzaprav je uganka, ali so odpovedale same na sebi, ali pa so bili vlomilci tako spretni in strokovno podkovani, da so jih nevtralizirali. To bodo morali preiskovalci še preveriti. Res je, da je del naprav, tiste, ki so telefonsko neposredno povezane z zlatarjevim stanovanjem, pokvarila sobotna nevihta in jih strokovnjaki še niso popravili (so mar vlomilci to vedeli?). Je pa tudi res, da je drugi del naprav, ki delujejo na principu termodinamike, odpovedal, če je res, da niso zaznale prisotnosti nepoklicanih obiskovalcev, še preden so le-ti naprave prekrili s cunjami in škatlo iz lepenke (kako so tatovi poznali podrobnosti delovanja alarmnih naprav?). »Včasih sem imel v urarni psa,* nam je ob tem povedal Zvonko, »in prepričan sem, da bi tudi v tem primeru pes več zalegel kot vse alarmne naprave, za katere sem moral že pred tremi leti odšteti več kot 5 milijonov lir.* Dinamika vloma je preprosta, a skrbno preštudirana. Tatovi so prišli z vrtne strani Podobnikovega poslopja v Prose.ški ulici št. 6. Vlomili so vrtna vrata, izbrali mesto za luknjo (verjetno so že prej pripravili mapo, potem ko so skrbno izmerili razdalje zlatarne in hodnika) in začeli kopati v zid (kako in s kakšnim orodjem, da niso povzročili preveč hrupa, bo treba še ugotoviti). Vse to se je verjetno dogajalo okrog enih ponoči, kajti ob pol-dveh se je vrnil domov najemnik stanovanja nad zlatarno Stojan U-dovič, ki je povedal, da je bil hodnik v temi (pozneje so ugotovili, da so tatovi prerezali električne žice na hodniku). Opazil je tudi nekaj materiala, vendar si je mislil, da so čez dan kaj popravljali, in odšel spat. Morda so bili tatovi tedaj še v zlatarni. Zjutraj je Malalanove čakalo neprijetno presenečenje. «To je za božično darilo,* je grenko komenti- pomena, da bi v tem trenutku lahko tolerirali mlačnest katerekoli od komponent, ki se med našo manjšino ukvarjajo s šolskimi vprašanji. V ponedeljek seja pokrajinskega sveta V ponedeljek, 20. decembra, bo zasedal pokrajinski svet. Na dnevnem redu bo med drugim glasovanje o odborovem sklepu glede priziva pri državnem svetu preti razsodbi deželnega upravnega sodišča (TAR) št. 197 z dne 10. februarja letos, po kateri raba slovenščine na sejah pokrajinske skupščine ni dovoljena. «Nuova Venfura» odslej vrteiijj^ : si drpzbe < Tržaški Lloyd in družba Adriatica iz Benetk sta včeraj sporočili javnosti, da bo ladja ro-ro «Nuova Ven-tura», ki je doslej plula za Tržaški Lloyd na progi za Pirej in Mal to, v okviru preesnove delovanja družbe Finmare na Vzhodnem Sredozemlju prešla pod režijo Adria-tice. Ladja bo vzdrževala progo Ja dran - Egipt, medtem ko bo Adriatica na progo za Malto postavila motorno ladjo «Staffetta Mediter-ranea». MLADINSKI KROŽEK «F. Prešeren* iz Boljunca vabi na PLES ki bo jutri, 19. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu «F. Prešeren* v Boljuncu. Predkongresne skupščine KPI V pričakovanju na pokrajinski kongres KPI bodo danes na vrsti naslednji sekcijski kongresi in predkongresne skupščine: ob 17. uri svetoivanska sekcija Vostok (govoril bo Boris Iskra); ob 16.30 barkov-Ijanska sekcija Matjašič (Paolo Ge-ri); ob 16. pristaniška sekcija (posl. Cuffaro); ob 18.30 sekcija s Kolon-kovca (Stojan Spetič); ob 16. uri predkongresna skupščina sekcije Tomažič (Ugo Poli). Izleti i S P D T priredi jutri, 19. decembra, izlet na Javornik z osebnimi av tomobili ob priliki tradicionalnega zimskega pohoda. Zbirališče planincev bo na Opčinah pred Prosvetnim domom ob 8. uri. Vse informacije pri vodji izleta Janu Miliču vsak dan od 19. do 2<~ ure (tel. 229-258). Vabljeni! ral Zvonko, »potem ko smo vsi pričakovali prav za bližnje praznike večji dotok kupcev zlasti iz Jugoslavije, ki se je zaradi znanih o- mejitvenih ukrepov zaustavil.* Za devo ima vsekakor v rokah policija, vendar nima zaenkrat še nič o-prejemljivega. Mala črna kronika Tat pretepel okradenca nato še policijo Najprej je pretepel lastnika mopeda. s katerim se je hotel odpeljati. nato pa še policijske agente. Avtor tega «podviga» je 30-let-ni Francoz Raymond BrilTaz, iz kraja Port St. Louis de Rhone. V Trstu živi le začasno. Zgodilo pa se je včeraj okrog 19. ure v Ul. delle Zudecche nasproti trgovine Universaltecnica. 17 letni prodaja lec Gianpaolo Vesnaver iz Ul. del Montasio 35, ki dela v omenjeni trgovini, se je ravnokar vračal na delovno mesto, ko je opazil, da se neki možakar čudno motovili okrog njegovega mopeda. Stopil je k njemu, ga povprašal po namerah, a odgovora ni bilo. Nasprotno. Briffaz se .je na vse kriplje trudil da bi pognal moped. Res mu je u spelo, da se .je z njim popeljal ne kaj metrov, toda Vesnaver- in nje govi kolegi so mu kmalu bili za petami in ga ustavili. Med okra-dencem in tatom se je vnel pre cep, v katerem jo je skupil prvi. V bolnici so mu pozneje nudili prvo pomoč. Zaradi udarcev po hrbtenici in zgornji čeljusti pa se bo moral zdraviti 10 dni. Položaj se .je še bolj zakompliciral, ko so prihiteli policijski a-genti. Tat se je spravil tudi nad nje. S silo so ga porinili v policijski avto, kjer se je nekoliko u-miril, vse pa se je ponovno začelo na kvesturi. No, na koncu se je ludi zanj slabo končalo, saj so a-genti izjavili, da so proti njemu «morali poseči s silo*. Svojo vročekrvnost pa si je čez noč hladil v podzemskih celicah kvesture. V gostilni »Gianni* v Ul. Madon-na del Mare je bilo sinoči zelo vroče. Tega ni bilo krivo ogrevanje, ampak vročekrvnost, ki so jo vinski hlapi razplamtili v 27-letnem delavcu V. F. Potem ko je vstopil v lokal, je namreč začel pretepati goste, ki so se ga skušali braniti z noži in ga ranili po prstih ter po čelu. Ozdravel bo v 10 dneh, policija pa ga bo prijavila sodstvu. Koncerti Glasbena matica priredi v sredo, 22. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu koncert mešanega pevskega zbora »Ivo Lola Ribar* iz Beograda, ki ga vodi Milanov Pančič. Predprodaja vstopnic na sedežu Glasbene matice Ul. R. Manna 29 in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. * * * Tokratni nedeljski koncert bo ob 11. uri v gledališču Verdi in bo «plesni koncert*. Izvajal ga bo balet ni zbor gledališča, ki je letos zaupan koreografu Zbigniewu Strzal-kowskemu. Prodaja vstopnic pri bla gajni gledališča (tel. 631-948). * * * Societa del enneerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek. 20. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert, ki ga bo izvajal »Amsterdam baroque ensemble*. Dirigent: Tom Koopmann. * • * Slomškov dom vabi na vokalno -instrumentalni koncert, ki ga priredi glasbeni konservatorij »G. Tartini* iz Trsta. Koncert bo jutri, 19. t.m., ob 20. uri v baz».vski cerkvi. Vabljeni! ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tol. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD S. Škamperle in KD Union priredita danes, 18. t.m., ob 20.30 ples na «stadionu L maj*. PD Mačkolje priredi jutri. 19. decembra, sklepno prireditev ob 30-letnici svojega delovanja. Slovesnost bo v srenjski hiši s pričetkom ob 16.30. KD Slavec Ricmanje - Log priredi danes, 18. t.m., v Babni hiši v Ricmanjih ob 20. uri večer filmskih posnetkov z društvenih prireditev. Vabljeni! Godbeno društvo Nabrežina priredi jutri, 19. decembra, ob 16.30 že tradicionalni zaključni letni koncert v nabrežinski telovadnici. Sodeluje zbor Igo Gruden iz Nabrežine. Razna obvestila Slovenski kulturni klub, Ul. Do-nizetti 3 vabi danes zvečer ob 19.30 na okroglo mizo o mladinskem glasilu «Rast*. Debato bodo vodili dosedanji uredniki: Tomaž Simčič, Anka Peterlin in Marko Tavčar. Govor bo tudi o dijaškem gibanju. Svetoivanska sekcija PSI obvešča, da je odprto vpisovanje in obnavljanje izkaznic za leto 1983. Tovariši so vabljeni, da se oglasijo na osrednjem sedežu stranke v Ul. Ga-latti 24, telefon štev. 61-630 po 14. uri ali da se javijo tov. Periatiju na tel. štev. 57-25-74 vsak dan po 14. uri. Jutri, 19. t.m., bodo v domu Jakoba Ukmarja v Skednju predvajali slovenski film o Baragi. Uvod k filmu bo podal gospod Albin Grmek z diapozitivi. Začetek ob 15.30. Slovenska zarrejska skavtska organizacija, vodstvo veja Volvev -Trst, vabi vse svoje najmlajše člane na duhovno srečanje, ki bo danes, 18. t.m.. v Marijanišču na Opčinah. Začetek ob 15.30. Sekcija Zveze borcev ANPI in vaški aktivisti OF priredijo danes, 18. t.m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu praznik včlanjevanja. Sodelujeta moški pevski zbor Vesna in harmonikarski ansambel Glasbene matice s Proseka - Kontovela. ŠD Breg obvešča, da so rezervacije za silvestrovanje, ki bo v gledališču France Prešeren na razpolago pri blagajni gledališča od 20. do 21. ure — tel. 228-490. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 18. decembra RADKO Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 10.04 in zatone ob 19 02 Jutri, NEDELJA, 19. decembra URBAN Vreme včeraj: r.ajvišja temperatura 11,2 stopinje, najnižja 9,2, ob 18. uri 11.2 stopinje, zračni tlak 997.5 mb pada, brezvetrje, vlaga 60-od-stotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 2,4 stopinje. V ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Ribolli. An-drea La Fata, Daniele Argenio, Ste-fano Ambrosini, Eleonora Adelman della Nave, Emiliano Stasi, France-sco Andreozzi. UMRLI SO: 59 letni Giovanni Battista Santuz, 83-letni Giuseppe Petrozzi, 73 letna Jole Groina por. Aielli, 75 letna Vittoria Catalan vd. Pregarz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. Ul. F. Severo 112, U’ Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44. Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: cel. 226 165; Opčine: tel. 211 (Hit; Prosek: tel. 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina tel. 100-121: Seslian: tel. 209 197; Ob nenadni in težki izgubi očeta in nonota ANGELA PERŠIČA izreka družini globoko in občuteno sožalje ŠZ Sloga. Ob Izgubi Angela Peršiča Izreka občuteno sožalje družinskim članom ta svojecm SKD Tabor. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Pesem v prijateljstvu KONCERT ZBOROVSKE PESMI V Kulturnem domu v Trstu, danes, 18. decembra, ob 20.30. Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD v Trstu v uradnih urah ter uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. PROSVETNO DRUŠTVO SLOVENEC BORŠT - ZABREŽEC vabi danes, 18. decembra, ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljunec na gostovanje dramske skupine pobratenega društva »Ivan Cankar* iz Tabora s Kmittlovo igro «VIA MALA* REŽIJA: ANTON KOZMELJ Gledališča VERDI Danes ob 17. uri (red S) druga predstava Illersbergovega '»Triptiha*. Dirigent Zanettovich. Pri blagajni gledališča se prične danes prodaja vstopnic. ROSSETTI Danes ob 20.30 (red 2. sobota) gostuje Stalno gledališče iz Bočna s Shakespearovo dramo »Pene di amor perdute*. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni. Zadnja dva dneva. AVDITORIJ Danes ob 9.00 in 11 uri: Podrec-cove lutke »Ostržek ...tako* za šole. Zadnji dan. CANKARJEV DOM (Ljubljana) Velika dvorana Od 12. do 22. decembra Dnevi avstrijske kulture. Srednja dvorana V nedeljo. 19. t.m., ob 19. uri: Klemen Grubišič «Buzdovan». Gostuje «Atelje 212» - Beograd. V sredo, 22. t.m.. ob 19. uri: Matjaž Kmecl -»Mutasti bratje*. SSG .iz Trsta, režija: Jože Babič. Okrogla dvorana Jutri, 19. t.m., ob 11. uri: Za en gobček pesmi. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave v soboto od 9. do 13. ure. ‘Kino Cappella Underground 18.00 «Effi Briest*. Režija Rainer W. Fassbinder, igra Hanna Schygulla. Ariston 17.00 «Gli altri giofm del condor*. Eden 16.30 »No grazie, il caffč mi rende nervoso*. " pl"" ' Nazionale 16.00 «Hanky - panky». Ritz 16.00 «Gigi il bulb*. Grattacielo 16.30 »Spaghetti house*. Nino Manfredi in Leo Gullotta. Fenice 15.30 «Vai avanti tu che mi vien da ridere*. Lino Banfi in A-gostina Bell''. Mignon 15.30 «Pink Floyd: The wall». Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Segretarie in-saziabili*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Porky’s». Prepovedan mladini pod 14. letom. Canitol 16.00 «Ragt,ime». Crlstallo 16.30 «Saxofon». Renato Pozzetto in M. Melato. Moderno 16.00 «Blade Runner*. Radio 15.30 «Oh Angelina* Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Bollenti spi-riti*. Johnny Dorelli in Gloria Guida. Lumiere 16.00 «Shining». Prepovedan mladini pod 14. letom. FINŽGARJEV DOM - OPČINE vabi jutri, 19. t.m., ob 17.30 na koncert ansambla T A I IVI S Sodeluje Dekliški pevski zbor Devin, ki ga vodi Herman An- | tonič. V foverju doma A. Sirk v Križu razstavlja svoja dela Franko Vec- chiet. Občinstvo si jo lahko ogleda danes med 11. in 13. uro. jutri pa med 11. in 13. ter 16. in 18. uro. ; . EM5 BANICA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ., S. P. A. TR9T “ ULICA F. FIL2MO,- ' C® R1-4AB 16. 12. 1982 meriški dolar anadski dolar vicarski frank 'anska krona orveška krona vedska krona olandski florint rancoski frank elgijski frank unt šterling •ski šterling temška marka vstrijski šiling 'ortugalski escudo vstralski dolar rahma ebeli dinar ■ednji dinar 1.390.— 1.110.— 679.— 160.— 197.— 188.— 520,— 202,— 25.-2.250,— 1.880.— 577,50 82,-12.-10,50 5,— 1.280,— 16,-20,75 20,25 MENJALNICA vseh tujih valut GODBA NA PIHALA »VESNA* KRIŽ Priredi jutri, 19. decembra, ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu BOŽIČNI KONCERT Dirigent: Herman Sulčič Vabljeni ! m IVAN GltlltiC ŠHGDBNJ VABI NA SILVESTROVANJE ki bo v društvenih prostorih. Vstop samo z rezervacijo. Za vse podrobnosti telefonirati do srede, 22. t.m., ob urah kosila na tel. št. 81-48-32. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane glavnega odbora da bo S. redna seja glavnega odbora v ponedeljek, 20. t.m., ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU MATJAŽ KMECL MUTASTI BRATJE poljudna Igra v dveh dejanjih Krstna uprizoritev REŽIJA: JOŽE BABIČ Jutri, 19. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED G -(popoldne na dan praznika) f Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAJNA GALERIJA kraške u-metne obrti BOR bo odprta jutri, 19. t.m., od 9. do 19. ure. UGODNO prodam fiat 131 - 1300 -5 prestav - letnik 1976, prevoženih 35 tisoč kilometrov. UGODNO prodam fiat 131 - letnik 1975, prevoženih 80 tisoč kilometrov, tel. na št. 040/227284. IZREDNA PRILIKA: žaga cirkular-ka, kompresor, kombinirka za obdelavo lesa s petimi operacijami, kotni stroj za smirkanje — Bevi-lacqua. Ul. Cpnti 9/1 — Trst. KAMION FIAT 616 N/4 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/82055 okrog '2. ali 19. ure. VSE ZA KMETIJSTVO - stroji, žage, oprema za kletarstvo in drugo po izredno ugodnih nakupnih cenah dobite v prodajalnah Kmetijske zaruge, Ul. Foscolo 1, Ul. Fla-via 62, Milje - Ul. Tonello 6. Izkoristite to priložnost. PO UGODNI CENI prodam opremo za gostinski obrat (štedilnik, hladilnik, mize, stolice, pribor, posodo). Tel. 0481/882163. ZASTOPNIK Bruno Škerk išče sodelavca/ko z lastnim avtomobilom za prodajo porcelanastih izdelkov firme Richard Ginori. Telefonirati na št. 200-150 od 12. do 15. ure. OSMICO je odprl Boris Bandi, Pre-beneg 24. Cenjenim gostom nudi domačo kapljico. PRODAM zazidljiv tere' v Borštu. Telefonirati od 16. do 20. ure na št. 040/54-363. KUPIM ali vzamem v najem večjo hišo z vrtom v predmestju ali na zapadnem Krasu. Telefon (040) 794672 interna 54. PO UGODNIH cenah nudimo splošno zidarstvo za hišna in stanovanjska obnovitvena dela — obnove termične izolacije — polaganje keramike — marmor — porfid. Za podrobnosti tel 040/823636. PRODAM fiat 500 L v odličnem stanju. Tel. 213820 vsak dan od 17. do 20. ure. SOZD, Jima v D.O. HOTELI IN GOSTINSTVO SEŽANA prirejčTv Svojih obratih SILVESTROVANJE KOT SLEDI: cena silvestrske V LIPICI: HOTEL MAESTOSO večerje s plesom restavracija din 1.400.— snack bar « 1.200,— nočni bar « 1.200.— disco « 500.— GOSTIŠČE LIPICA » 1.000,— KLUB HOTEL LIPICA » 1.400.— V SEŽANI : HOTEL TRIGLAV » 800,— RESTAVRACIJA MOHORČIČ » 600,— V KOZINI : MOTEL » 1.000.— RESTAVRACIJA EXPRES » 750,— V DIVAČI: RESTAVRACIJA RISNIK » 650.— V MATAVUNU GOSTIŠČE PRI JAMI » 650,— Povsod Igrajo priznani domači ansambli Sprejemamo rezervacije na tel št. 003867/73 361 JANUARJA NOVI NAKAZNICI ZA CORIVO PROSTI CINI Bo obveljala stara ali nova cena Lastniki črpalk nasprotujejo povišku Na osnovi predloga razširjenega odbora trgovinske zbornice naj bi se liter bencina podražil za okrog 80 lir - Sklep mora odobriti medministrski odbor za Lastniki črpalk zbrali okrog štiri tisoč podpisov in poslali v Rim peticijo proti povišanju prelevmana cene Čez mesec dni bode avtomobilisti na Goriškem prejeli nove nakaznice za gorivo proste cone, za prvo polletje. Količina bo predvi doma enaka lanski za isto obdobje. medtem ko bodo po vsej verjetnosti, zaradi povečanega števi la upravičencev, nekoliko priškrt-nili na količini ob razdeljevanju bonov za drugo šestmesečje. Letni kontingent bencina ostaja namreč nespremenjen (150 tisoč stotov), narašča pa število avtomobilov, oziroma upravičencev, kar ima za posledico, da se nižajo kvote, ki jih prejme posameznik. Sicer pa to ni edina skrb gori-škili avtomobilistov pred novim letom. V prihodnjih mesecih bo tudi bencin goriške proste cone dra žji. Plačevali naj bi ga okrog 750 lir za liter. Zadevni sklep so že pred meseci sprejeli v razširjenem odboru goriške trgovinske zbornice. Predlagani povišek naj bi šel v korist Goriškega sklada s katerim se v zadnjih letih finan sirajo različne gospodarske pobude. Če bo medministrski odbor za cene pravočasno potrdil, oziroma osvojil sklep, se bo Goriški sklad že v prihodnjem letu okrepil za približno 1300 milijonov lir, ali za nadaljnih 40 odstotkov, kolikor zna sa dosedanja letna razpoložljivost. Zaradi vladne krize in drugih političnih zapletljajev v zadnjih me secih, iz Rima še ni odgovora, kakor so nam povedali v tajništvu goriške trgovinske zbornice. Malo pa je verjetno tudi, da bi med mi nistrski dekret (potrebno je nam reč soglasje ministrstva za indu stri.io in finančnega ministrstva' izdali še pred koncem leta. Utegne se zato zgoditi tudi. da bomo prvi letošnji Kontingent bencina proste cone še po stari ceni m bi povišek plačevali šele v drugem polletju. Vsekakor bi to imelo za posledico manjši priliv sredstev v Goriški sklad. Priznati je treba tudi. da avtomobilisti niso sprejeli sklepa o povišku prelevmana (povišek cene' s posebnim navdušenjem, odločno pa sklepu nasprotujejo lastniki in upravitelji bancinskih črpalk, ki so tudi že naredili nekaj konkretnih ukrepov, da bi' pristojni uradi ne j odobrili predloga o povišku cene. ] V Rim so namreč poslali nekakšno peticijo ter jo opremili z okrog štiri tisoč podpisi, ki so jih zbrali v zadnjih mesecih. V peticiji posebej opozarjajo, kako bi se zelo znižala razlika v ceni med bencinom proste cone in bencinom na jugo- slovanskih črpalkah ob meji. Z dru go besedo, bojijo se, da bi se ob čutno znižala prodaja bencina na njihovih črpalkah in s tem tudi njihov zaslužek. Tudi spričo zmeraj slabšega gospodarskega položaja na Goriškem, .je po mnenju sestavlja 1-cev peticije, predlog o višji ceni v tem trenutku neprimeren. Kako se bodo odločili v Rimu? Težko .je napovedati, tudi zaradi zamenjav v vladi. Po drugi strani pa je utemeljitev, ki jo je v skle pu o povišku prelevmana navedla trgovinska zbornica dovolj tehtna. Višji prelevman bodo uporabili za finansiranje gospodarskih pobud. Danes v Števerjanu poimenovanje šole V Števerjanu bo danes ob 16. uri svečano poimenovanje tamkajšnje o- snovne šole po pesniku Alojzu Gradniku. V preddverju šolske stavbe bodo odkrili njegov kip, delo Negovana Nemca. Nastopila bosta oba števerjanska zbora. Sledili bodo pozdravi, priložnostni govor in nastop šolskih otrok. NA POBUDO SINDIKATOV Danes javno zborovanje o goriški prosti coni V dvorani pokrajinskega sveta bo danes, s pričetkom ob 9. uri, javno zborovanje, ki ga prireja enotna sindikalna federacija CGIL - CI SL - UII, o goriški prosti coni, še zlasti o pripravah za obnovitev te ustanove. Sindikalna organizacija je izdelala glede delovanja in namembnosti goriške proste cone, vrsto predlogov. TISKOVNA KONFERENCA NA ŽUPANSTVU Pobude ob sklenitvi leta posvečenega prizadetim Za umsko in telesno prizadete bo po-slej skrbela Krajevna zdravstvena enota Ob sklenitvi leta posvečenega umsko in telesno prizadetih so priredili v avditorju v Gorici razstavo izdelkov obrtniških zadrug La Ruota in La felce, jutri v nedeljo bodo občinska uprava v Gorici. ACLI in Annffas priredile slikarsko razstavo v polivolantnem središču v Ul. Baiamonti, v ponedeljek ob 18. uri pa bo v tem središču srečanje, na katerem bo predstavnik krajevne zdravstvene enote iz kraja Carpi, ki je v vključevanju handikapiranih v družbo storilo največ v državi, govoril o svojih izkušnjah. Tamkaj bodo spregovorili tudi goriški strokovnjaki na tem sektorju. Te pobude so včeraj na tiskovni konferenci predstavili podžupan Del Ben, predsednica ACLI Bombi in predsednik konzorcija za pomoč handikapiranih Moise. Iz njihovih izvajanj povzemamo, da je prav po zaslugi občinske u-prave Gorica med vodilnimi italijanskimi mesti v vključevanju umsko in telesno prizadetih v normalno življenje. Sedaj zanje skrbi konzorcij med občinami, v prihodnje pa bo skrbela krajevna zdravstvena e-nota. Zadrugi se pri svojem delu poslužujeta deželnih denarnih prispev- iHMiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiMitiiintiiiiiMtiitiiiiiHiiiititmiiiiiHiiiiimiiiiuiiiMiiiHiimmfMHitiMmitiitiiMiiiMiiiii' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiviiiiifiimiM DVODNEVNO SREČANJE V NOVI GORICI IX. korpus je bi! oborožen atest teptanega primorskega ljudstva kov, z dobavo strojev za proizvodnjo v zadrugah pa so se izkazala tud nekatera podjetja. Zadruga deluje kot velika družina, kjer vsak njen član naredi tisto kar more. Zadruga proizvaja, ima lasten proračun in prodaja svoje izdelke. Goriška občina ji pomaga s tem. da je dala na voljo prostore v socialnem središču v Ul. Baiamonti. Dežela pa namerava že v bližnji prihodnosti sprejeti zakon n vključevanju prizadetih v redno delovno rai-merje. Lisica oklala psa čuvaja Precej razburljiv večer so imeli v četrtek pri Ferletičih v Dolu. O-krog 20. ure se je v zaselku pojavila po vsej verjetnosti stekla lisica in oklala dva privezana psa čuvaja. Kmalu so .e prebivalci organizirali in poklicali na pomoč lovce. Žival je ustrelil Pino Gergolet. Tudi pred štirinajstimi dnevi so v bližnjem zaselku pri Bonetih uplenili lisico. Svojemu odborniku Marjanu Tomšiču ter ženi Rozani ob rojstvu prvorojenca TOOMAJA čestita TO ZSŠD1 za Goriško. Razstave V galeriji sodobne umetnosti v Gradišču bodo jutri ob 18. uri od-! prli razstavo del slikarja Renza Mo Na novogoriškem srečanju takratni protagonisti podajajo oceno o veli. kem pomenu te partizanske enote, ki je združila Slovence na Primorskem Letošnja goriška srečanja, ki se v Novi Gorici vršijo že četrto leto, so posvečena preučitvi političnega in vojaškega pomena IX. korpusa, mečne partizanske enote, ustanovljene ob koncu leta 1943. v kateri je bilo povprečno po 10 tisoč mož, ki je združilo slovensko primorsko prebivalstvo v borbi proti nacifaši-stom in njihovim pomagačem in v kateri so sodelovale tudi nekatere italijanske in furlanske garibaldinske edinice. Srečanje je včeraj popoldne o-tvoril podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Po-.fluŠM.smp Šest. poroči}, nadaljevalo se bo danes zjutraj ob d. uri, ko-, so na vrsti še, druga. Po vče-rajšhj'etff 'delti srečanja je' bila slovesnost poimenovanja osnovne šole ob Komu v Novi Gorici po IX. korpusu. Poleg številnih povabljencev, tudi iz zamejstva, je bila prisotna tudi Lidija Šentjurc. MARKO BULC PRIBEUU IUPIEBIJU 1 gospodarskim sodelovanjem utrjevati odprto mejo Sestanek s TO SKEZ In SBCZ VATOVeC Trst • Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076 BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI, MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE • Ugodne cene, vljudnost, domačnost • Brezplačna dostava na dom ali na meji Ignls Bosch Philips Hoover Candy Blaupunkt Sanyo Braun Rex Grundig Hitachi Moulinex San Giorglo Telefunken Inno-HIt Girmi Ariston Metz Krups Singer NA OTROŠKIH OBLAČILIH tomma ,1131 TRST - Ul. Mazzini 37-39 »Nadaljevati in poglobiti hočemo sodelovanje, ki ste ga imeli s poprejšnjim predsednkom Andrejem Verbičem,* je včeraj dejal Marko Bulc, pred petimi meseci izvoljen za predsednika republiške Gospodarske zbornice Slovenije, ob svojem včerajšnjem prvem uradnem o-bisku pri predsedniku trgovinske zbornice Deliu Lupierju in članih zborničnega odbora. «V sedanjh težavnih gospodarskih razmerah svetovnih razsežnosti je naš izhod v naslonitvi na naše moči, v izpolnjevanju naših finančnih obveznosti do tujine in še večjem odpiranju do sveta, konkretno tudi do naše tukajšnje soseščine. Naša politika je usmerjena v odprto gospodarstvo. Prav v večjih možnostih za gospodarsko sodelovanje pa vidimo tudi možnosti za politiko odprte meje,* je še dejal republiški predsednik gospodarske zbornice Bulc. ob tem pa osvežil spomin na pred tremi leti predlagan seznam podjetij, ki ga je jugoslovanska stran izročila v Gorici z namenom, da bi šli v višje oblike gospodarskega sodelovanja, v ustanavljanje mešanih podjetij, v skupna vlaganja in v poslovno - tehnično sodelovanje. Vse to z namenom, da se ne uresničuje samo duh, ampak tudi črka osimskega sporazuma, se pravi, da se ne ustavljamo samo pri besedah, ampak da smo v tem tudi konkretni. Predsednika Bulca so spremljali član republiške zbornice Aljoša Mrak, predsednik medobčinske gospodarske zbornice Benjamin Besednjak. generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič in gospodarski predstavnik Jugoslavije v Trstu Boris Zidarič. Na začetku srečanja je predsednik Lupieri izročil gostom spominsko darilo, potem pa je osvetlil obmejno gospodarsko sodelovanje in perspek- tive za njegovo nadaljnjo rast. Še prej so si Marko Bulc in drugi člani delegacije ogledali Kulturni dom v Gorici. S'edil je sestank s člani Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško in Deželnega gospodarskega združenja za Goriško, ki sta jih vodila dr. Mirko Primožič in Viljem Nanut. Primožič je gostom orisal sedanji politični položaj na Goriškem, odnose večinskega naroda do tu živečih Slovencev, prizadevanja za dosego globalnega za .ščitnega zakona. Nanut pa se je zaustavil ob gospodarskih vprašanjih, ki so se na Goriškem zaostrili in poslabšali v zadnjem času, tako na industrijskem kot trgovinskem sektorju. S svoje strani je Bulc pokazal razumevanje za potrebe Slovencev v zamejstvu, dal nekaj predlogov za še nadaljnje sodelovanje na gospodarskem področju, še zlasti v okviru goriškega in tržaškega sporazuma, ter orisal prizadevanja Slovenije, da bi prišlo čimprej do sprostitve prehodov na obmejnem območju. DANES OB 10.30 V GORICI V kulturnem domu telovadna akademija Danes zjutraj bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici telovadna akademija, ki jo slovenska šport na društva pripravljajo za učence in dijake slovenskih goriških šol. Namen prireditve, ki se bo pri čela ob .'0.30, je. da se mladim prikaže del obsežnega delovanja, ki se odvija v telovadnici Kulturnega doma ter v raznih drugih te lovadnih prostorih na Goriškem. Prireditve se bodo udeležili mladi športniki iz zamejstva, z njimi na bodo telovadili tudi vrstniki iz Nove Gorice in Ljubljane. Dijaki trgovske šole Ivan Cankar, v sodelova aju z Mladinskim krožkom Gorica, priredijo danes od 20.30 dalje v KULTUR NEM DOMU v Gorici Dl JASKI PLES Odpadlo je, zaradi bolezni, poročilo prvega komandanta IX. korpusa Lada Ambrožiča - Novljana. Nje gove poglede je orisal dr. Jože Vilfan, ki je poudaril, da je bilo v vojnem času primorsko ljudstvo enotno brez izdajalcev, da je med ljudmi vladalo veliko navdušenje za slovensko partizansko vojsko, da so zaradi tega bile partizanske sile na Primorskem močne. Osnovne na loge IX. korpusa so bile izničiti ra palsko pogodbo, osvoboditi Trst. vzpodbujati protifašistične sile Ita lije, začeti z novo civilno in vojaško upravo. Julij Beltram je v svojem poro Čilu orisal nastanek ljudske obla sti, razvoj šolstva, civilne uprave, gospodarske posege. Janez Kramar je govoril o položaju v slovenski Istri ob kapitulaciji Italije, o sodelovanju s hrvatskimi in italijan skimi protifašisti, orisal nevzdržen položaj v prvih dneh po kapitula ciji, ko ni uspelo rešiti iz koprskih zaporov 500 zaprtih protifašistov, medtem ko je to uspelo v Trstu in v Gorici. Jožko Ošnjak je podrobno orisal položaj v Beneški Sloveniji v času NOB. Drago Košmrlj pa je govoril o mednarodnih razsežnostih delovanja partizanske vojske na Primorskem. Omenil je prvo svetovno vojno, londonski pakt. rapal sko pogodbo, razkosanje Slovenije v letu 1941, pomembne zgodovinske dogodke v naslednjih letih, sklep o priključitvi Primorske k Jugosla viji; dejal je tudi. da so takrat bili vsi predeli slovenske zemlje prvič združeni v enotnem boju. Ob zaključku je še polemiziral z Vi-dalijevimi trditvami, v njegovi najnovejši knjigi. Dr. Joža Vilfan pa je podal poročilo, pravzaprav zanimiva razmišljanja, o nastanku in delovanju narodnoosvobodilnega sveta za slovensko Primorje. Prime rjal je svoje spomine s knjigami spominov Franceta Bevka, Aleša Beblerja in Branka Babiča ter na nizal vrsto zanimivih in novih stvari. ki nudijo proučevalcem takratnih razmer še marsikaj zanimivega. Kot smo že omenili, se razprava nadaljuje danes zjutraj. Napoveda na so tudi nekatera poročila iz za mejstva in o takratnem delovanju v krajih, ki so danes v zamejstvu. MALA SODNA KRONIKA Stopnišče je zamenjal za stranišče 20-letni Giovanni Belluomo doma iz Rima, sicer pa trenutno na služenju vojaškega roka v Gorici se bo po vsej verjetnosti še dolgo spominjal začasnega bivanja v našem mestu. Včeraj so ga namreč po hitrem postopku obsodili na štiri mesece in pet dni zapora ter na plačilo 20 tisoč lir kazni. Kazen je seveda pogojna, kljub temu pa je raz boriti Rimljan prečepel pet dni v zaporu, potem ko so ga v nedeljo zvečer aretirali v Podturnu, kjer ie nadlegovat mimoidoče občane in za opravljanje male potrebe izkoristil vežo neke hiše. Ob prihodu policijske obhodnice, ki ga je namera vala pospremiti na kvesturo pa se jo menda dokaj energične uprl na klepom varuhov postave in tako si nakopal dodatno obtožnico, upira nja javnemu funkcionarju. Potrjeno pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti Gradimir Gradnik je bil ponovno izvoljen za predsednika pokrajin skega sveta Slovenske skupnosti Marjan Terpin pa za tajnika. Pod tajnik je spet Emil Valentinčič v vodstvu so še Karlo Brešan, Da I mjan Paulin. Marija Ferietič, An drej Bratuž. Mirko Špacapan in Renzo Frandolič. Podpredsednik sveta je Branko Černič, izvoljeni so bili na seji pokrajinskega sveta SSk. ki mu je predsedoval Mirko Špacapan. Sprejeli so načelo kontinuitete v vodstvu strankinih organov. ker se bližajo dežeine in po krajinske volitve, je rečeno v tiskovnem poročilu. Na sestanku so obsodili prepoved uporabe sloven ščine v skupščini Krajevne zdravstvene enote. Prizadevali si bodo. da se omogoči uporaba slovenskega .jezika. Obžalovali so tudi dej rivo, da.ini novi.-'predsednik vlade Fanfani rploh omeni! slovenskega vprašanja v parlamentarni razora vi. O tem je govoril lo senator Fon tanari. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, telefon 40-497. leoricu VERDI 18.00-22.00 »Pink Floyd -The wall». Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00-22.00 »Spaghetti house*. N. Manfredi. VITTORIA 17.00-22.00 »Africa dol-ce e selvaggia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 «Grand Hotel Excelsior». PRINCIPE 17.00-22.00 »Sesso e vo-lentieri*. .‘Vorii ('.vrira in okoli en SOČA 18.00—20.00 »Prevarant hitrejši od policije*. Ameriški film. 22.00 »Ljubezen pomeni ljubosumje*. Italijanski film. SVOBODA Danes zaprte. DESKLE 19.30 «Pevec jazza*. Ameriški glasbeni film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ulica Carducci 38, telefon 84 268. POLEMIČNO OZRAČJE V POKRAJINSKEM SVETU Kakšno vlogo naj imajo pokrajine pri izvajanju državnega zakona št. 828 Vprašanje so na sinočnji seji sprožili demokristjani (in posredno napadli socialiste) - Komunisti predstavili potoben osnutek dnevnega reda • Širša razprava na prihodnji seji Kaže, da bodo pokrajine imele si ia nepomembno vlogo pri izvajanju državnega zakona št 828, o katč rem se te dni obširno razpravlja v deželnem svetu pa tudi v drugih ustanovah O tem je oilo slišati nrecej polemičnih besed na začet ku sinočnje seje goriškega pokra .iinskega sveta, tako od strani demokristjanov kakor tudi iz vrst manjšine. Na vprašanje je najprej opozoril svetovalec Agati, ki je de ial. da je opaziti tendenco po raz vrednotenju pomena pokrajinskin uprav. Vsilili naj bi jim pribhž no enako vlogo kakor jo bodo ime le gorske skupnosti oziroma oodob ne ustanove. Pri tem pa je izrekel dokai oster očitek na račun socialistov ki nai bi tako tendenco pasivno sprejemati. Tako bi lab ko sodili ie dejal Agati, po od sotnosti socialističnih predstavni kov na zadnjem deželnem sestan ku združenja UPI kjer je tekla razprava prav o teh vprašanjih. Manjkali so trije pokrajinski pred sedniki. vsi trije socialisti. Načelnik komunistične svetovalske skupine Poletto pa ie takoj za tem predstavil osnutek reda o istem vprašanju s podobno vseh: no. V dokumentu se zahteva, aa se pokrajinski upravi pri izvajanju za konu št. 828 prizna ista vloga, ki je bila že določena z zakonom št. 7. V razpravo je posegel tudi socialist Cej, ki ie zavrnil Agati je ve o-čitke o posebnih tendencah socialistov ter dejal, da so slednje le ix-raz poudarjene tako imenovane neocentristične politike dežele. Opozoril je tudi pred prenaglimi in predvsem ne dovolj pretehtanimi odločitvami glede uporabe po zakonu predvidenih lenarnih sredstev. Vse preveč denarja se namreč fkuša uporabiti za cestne in prometne infrastrukture, ki same ne morejo zagotoviti tistega gostu*-darskega in socialnega razvoja, ki si ga vse sile želijo. Sicer pa bodo o vprašanju obširno razpravljali na prihodnji seji. ki bodo, kakor je naoovedal predsednik Cumpeta. izglasovali tudi dokument. Pokra iinski svet ie sinoči razpravljal tudi o porazdelitvi prispevkov v smislu deželnega zakona št 68. SAT'!TARIA ISONTINA Specializirana trgovina v prodaji sanitarnih In ortopedskih artiklov © DARILO ZA TVOJE • =nu,F= chfcco ll n -AL ZDRAVJE AEROSOL na 1 hitrost (garancija 1 leto) 22.500 lir ELEKTRIČNI APARAT ZA MERJENJE PRITISKA (garancija 1 leto) 59.500 lir V dar 1 par sanitarnih žab tvrdke Scoutex Dr. Moli-nari pri nakupu anatomične in sanitarne obutve do 31. decembra. GORICA — Ul. Vittorio Veneto 65 — Tel. 32027 PALMANOVA — Borgo Udine 9 — Tel. 0432/929618 Zbor ŽPD «France Prešeren» iz Celja drevi na koncertu «Pesem v prijateljstvih Na drevišnji mednarodni zborovski prireditvi v Kulturnem domu pod naslovom »Pesem v prijateljstvu* v priredil Zveze slo sanskih kulturnih društev, bo kot četrti od sodelujočih nastopil me šani pevski zbor ŽPD »France Prešeren* iz Celja. Zbor .je v letu 1980 pravnoval častitljiv jubilej — 86 let delova- nja. Gostoval je že skoraj po vsej Jugoslaviji, v zamejstvo pa zbor prihaja prvič. Številna so tudi njegova gostovanja izven meja domovine, npr. v Italiji. Avstriji, Madžarski, Romuniji, Norveški in v Švici. Za svoje dosedanje delo .je prejel številna priznanja in pohvale, med drugim Šlandrovo nagrado mesta Celje, priznanje OF in nazadnje državno odlikovanje red zaslug za na rod s srebrnimi žarki. Na pevskih tekmovanjih Naša pesem je preje! doslej pri šestkratnem sodelovanju tri bronaste in tri srebne plakete mesta Maribor. Zbor šteje 60 članov, vodi ga Edvard Goršič. •HtiMimiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiffiiiiHfiiiiiiimiiviittiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifMMimmMiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiin NA SVOJEM ENAJSTEM POKRAJINSKEM KONGRESU Ženska zveza Italije (UDI) se sooča z važnimi organizacijskimi vprašanji Govorile so tudi o odnosih med italijanskimi in slovenskimi članicami zveze Poročati o kongresu, ki je bil j zastavljen tako. da ne bi bii kon-i greš v klasičnem pomenu besede, .je nekoliko zapleteno. Enajsti pokrajinski kongres Zveze žensk Italije bi namreč moral v skladu z zaključki vsedržavnega kongresa Zveze, ki je bil maja L letos, preoblikovati organizacijo na pokrajinski ravni. Zato .je uvodno poročilo funk-j cionarke, ki je takoj nato Dodala [ ostavko, vsebovalo smernice, ki t so .jih po napetih razpravah izglasovale ndeleženkt majskega L kongresa. Te postavke- pa '*o, če I jih zelo skopo predstavimo, av-i tonomija ženskega gibanje, clis-| tanciranje od drugih masovnih gi-| fcaaj. pa čeprav odi jo v isti | ideološki tabor, ,in kpnčijo še antagonizem kot vodilo pr^. načinu ! vodenja gibanja samega. Toda. da bi organizacija res ■ lahko na tak .način preusmerila S delovanje, je bilo nujno, po mne .nju delegatk, da se organizacij-1 sko .preosnuje*. Po vzorcu vseh .ostalih organizacij .je bila vse do i 1 zadnjega vsedržavnega kongresa tudi ZŽI »navpično piramidalno* | jo novana kar pomeni, da je mo-l .g!a '-predstavljati* vse ženske j , enakega ali vsaj podobnega pre-; ^ričan'a, nikakor pa ni mogla j odražati vseli hotenj in teženj, ki ti'so nastajale v ženskih vrstah. Tako so tudi udeleženke trža-ji Skoga pokrajinskega kongre sa, ki |f je bil‘krneč prejšnjega tedna, še lj največ časa razpravljale o orga-[•riizacijskih vprašanjih,' Dogovori* j - ti so se namreč morale, kako bo |j rdštej poteka'o delovanje, ali po | krožkih kot doslej ali pa no in-jj' teresnih skupinah. Prevladalo je mnenje, da bi oba predloga nekako združili, s tem, da bi krožki drugače zaživeli in ne bi samo občasno zbirali žen.-.k, ki ži- vijo v določenem mestnem predelu ali vasi. Z načinom organiziranja delo vanja je tesno povezano vpraša nje vloge funkcionarke: po sklepih vsedržavnega kongresa bi namreč morale ženske v vsaki pokrajini posebej povedati, če si še želijo «uradno funkcionarko* ali pa predvsem koordinatorko, ki bi delovanje povezovala. V Trstu .je prevladala druga težnja, kakor so bile tudi vse udeleženke mnenja, da je hilo dosedanje pokrajinsko vodstvo preštevilčpo in so se zato za manjšo koordinacijsko skupino. Ste za ali proti izkaznici? To je bilo r.adarinie vprašanje, .na katero so v i SscfS% odgovarjale tržaške ženske. Kot drugod po državi so osvojile tezo. da mora izkaznica pomeniti aktivni pristop v organizac-jo, ne zgolj simbolični pristanek. V prihodnje pa bi izkaznico, in to strogo dvojezično, tiskale same, da bi znižale stroške: istočasno pa bo treba, so sklenile na kongresu. zrisati članarino, kajti popolna samostojnost od ostalih organizacij pač pomeni tudi, da ni zunanjih dotacij. Takšna, samo na zunaj obrobna vprašanja, so udeleženkam kongresa vzela veliko časa, zato so načelnim lahko posvetila premalo pozornosti. Vsekakor so zagovarjale avtonomijo ženskega gibanja. več nejasnosti pa je bilo pri opredeljevanju pojmov kot sta separatizem in antagonizem. Enajsti pokrajinski kongres bi moral nadalje v potek vnesti »žensko noto*, kar pomeni, da se ne bi omejil na pregled minulega delovanja, na kratko obravnavo smernic in na volitve temveč skušal poseči v globlje razloge oljstoia organizacije in vključevanja žensk vanjo. Zato so po skupinah, v katere so se ženske razdelile po uvodnem poročilu, iz-veneli spomini na čas, ko se je organizacija porajala, prišli pa so na dan tudi stari, nikoli do kraja razčiščeni nesporazumi. Gre predvsem za odnos med italijanskimi in slovenskimi ženskami in za dberno, katera naj bi bila za slovensko zensko pomembnejša specifika, dejstvo, da je Slovenka ali ženska. Zato so ob koncu kongresa predlagale, da bi skupina slovenskih žensk organizirala okroglo mizo, na kateri bi skušali prikazati današnji položaj slo venske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. V ostaicp pa naj bi Zveza preučena® m sladila vprašanjem, katerim se je že posvečala v zadnjem času, kot je na primer draginja. Vendar pa bo nujno, so poudarjale udeleženke kongresa, najti nove prijeme. S posebno pozornostjo pa bo ožja skupina v kratkem preučila pereči problem praznovanja 8. marca: prevladalo je namreč splošno mnenje, da se je mednarodni dan žensk precej izneveril prvotnemu pomenu in da .je bil v zadnjem času skoraj izključno pretveza za vesel večer. Tudi o zaključkih enajstega tržaškega pokrajinskega kongresa ZŽI ni lahko govoriti, najprej zato, ker pač ni nameraval izluščiti nobenega problema, temveč predvsem začeti proces »preoblikovanja*. čeprav so sprejeti skle pi velikega pomena, bo organizacijo v prihodnosti izoblikovalo predvsem njeno delovanje in odnos, ki ga bo Zveza znala vzpostaviti z ženskami in ostalimi .organizacijami ali ustanovami. Če ne drugega, in za enkrat več ni mogoče povedati, se je tržaška Zveza na novo pot odpravila precej pogumno, (bip) FILM FILM FILM Urvju kinoutvljv Filmi na TV zaslonu 1L PRIMO MAESTRO («Pervij učltel - Prvi učitelju, 196CJ. Režija: Andrej Miimlkov Končalovskij. Igrajo: Bolot Bejsenaljcv, Natalija Arimbasova, Darkul Kujukova. RAI 3, v soboto, 18. 12., oh 17.30. «Pervij učitel* je prvenec sovjetskega režiserja Mihalkova -Končalovskega, ki je bil dolga leta (do filma «Andrej Rubljev*) sodelavec Tarkovskega. S tem filmom pa je postal znan tudi svetovni kritiki. Gre za zgodbo učitelja, ki ga kmalu po revoluciji leta 1917 pošljejo v Kirgizijo, da bi tam poučeval in širil revolucionarne ideje. (Besedilo smo po pomoti dali v objavo zadnjič.) FRONTE DEL PORTO («On thc walerfront - Na pristaniški obali*, 1954). Režija: Elia Kazan. Igrajo: Marlon Branilo, Karl1 Maldcn, E. M. Saint, Rod Steiger. Rete 4, v nedeljo, 19. 12., ob 21.3». Gangsterja se polastita vodstva sindikata pristaniških delavcev in si umažeta roke z raznimi zločini. Toda ko umorita brata enemu izmed njih. ju ta zatoži in njemu sledijo še drugi. Film je sicer nekoliko enfatičen (teatraličnost), a zablesti zaradi Brandove vrhunske interpretacije in Kaufmanove fotografije (oskar). Svojčas se je razvnela polemika: je v ovadbi policijskim organom moč sindikalnega gibanja? GIORNI PERDUTI («The lost ueekend - Izgubljeni dnevi*, 1947). Režija: BHIy VVilder. Igrajo: Ray Milland, Jane Wyman, Howard Da Silva. R.T. Barbara, v ponedeljek, 20. 12., ob 14.45. IL MISTERO Dl OBERVVALD (»Skrivnost Oberualda*, 1980). Režija: Michelangelo Antonioni. Igrajo: Monica Vitti, Franco Rrancia-roll, Paolo Bonacelli, EUsabetta Pozzi. RAI 2, t sredo, 22. 12., ob 20.30. TV Ljubljana, v petek, 24. 12., ob 21.25. V nekem približno določljivem kraljestvu prvih let našega stoletja (v habsburškem?) se kraljica -vdova na poročni dan — zaljubi v svojega (bodočega) atentatorja. Ljubezen in poguba v viharni noči. To je prva Antonioni jeva televizijska izkušnja, ki pa smo jo že gledali po kinodvoranah. Predloga, Cocteaujeva drama »Dvoglavi orel*, je prej priložnost za izrazno eksperimentiranje z novimi možnostmi videotehnike. Scenarij sledi namreč zahtevam barve, barva je kreativen moment in ne sanjo atribut. Elektronika v službi ustvarjatoosti. 7 >> TOMMV (1975). Režija: Ken Russel. Igrajo: Keith Moon, Ann Morgret. Oliver Reed, Roger Dal-trey, Elton John, Erič Clapton. Glasba: Peter Tounsend. Tele 4, v sredo, 22. 12., ob 23.45. Rock - opera slavne skupine «Who» prevedena v odličen filmski spektakel. CERAVAMO T.ANTO AMATI (»Zelo smo se ljubili*, 1974). Re- a« zija: Ettore Scola. Igrajo: Nino Manfredi, Vittorio Gasman. Stefanu Satta Flores, Stefania Sandrel-li. RAI 1, v četrtek, 23. 12., ob 20.30. Povraeanje v italijansko povojno obdobje prek življenjskih izkustev treh junakov (nosača, advokata in prosvetarja), ki jih ženejo skupni ideali, ki jih končno združi tudi . . .ista ženska. Lep film, ki ga pritajena nostalgičnost dela še lepšega. Scola pokaže veliko sposobnost opazovanja vsakdanjosti in družbenosti. LE DUE INGLESI (Les deux anglaises ct le conhnent - Angležinji*, 1971. Režija: Francois Truf-faut. Igiaio: Jean-Plene Leand, Kika Maikliam, Stacey Tendetcr. Rete 4, v četrtek, 23., ob 21.30. RITEM ZLOČINA (1981). Režija: Zoran Tadič. Igrajo: Ivica Vidovič, Fabijan Šovagovič, Boži-daika Frajt. TV Koper, v. petek, 24. 12., ob 20.15. Ritem zločina ali zločina statistični horokop. Upokojenec se u-kvarja s take vrste študijem in postane potem tudi sam žrtev svojega »predmeta*. Toda prijatelj sklene nadaljevati njegovo delo. V začetku banalna zgodba zrase v nadvse zanimivo in napeto fantastično kriminalko. Tadič seže s svojim filmom na področje preizkušenega, «obrtno* zahtevnega žanrskega filma. Žanr postane tako proučevanje zgodovine filma. Filmi v kinodvoran^ CORPO A CUORE ((«Corps a coeur - Telo srcu*, 1979). Režija: Paul Vecchiali. Fotografija: Geor-ges Strouve. Igrajo: Nicolas Sil-berg, Helene Surfgere, Beatrlce Bruno, Madelaine Robinson. Em-manuel Lemoine, Panlette Bouvet. Kulturni dom 1 Gorica, 22. 12., ob 18. in 21. Francoski režiser Paul Vecchiali se je uveljavil s filmom »Femmes, femmes* (’74) o dvoumnosti v življenju, v gledališkem in filmskem svetu. «Corps a coeur* je njegov prvi film, ki je v Italiji prišel v uradni distribucijski obtok, potem ko mu je beneški bienale leta 1976 posvetil monografijo. Stalni karakteristiki Vecchialijevih filmov sta: spoštovanje človeških čustev in postavljanje idej pod vprašaj. .Povsem jasno so tile, elementi prisotni v »Corps a coeur*. Romantičen, strastnosti in predvsem ljubezni poln film obenem vse to‘ zanika tako rekoč po##tncipu: tteaft človeški utrip‘bo nekoč gotovo služil nekomu, da bo rešil taka ali drugačna protislovja ali pa da jih sploh ne bo; vendar bo. ;on kljub temu zaznal, da je nekdo že pred njim enako čutil in trpel. Torej film o sleposti ljubezni, ki razgali človeško podzavest, se pa še ponorčuje z mitom absolutne heteroseksualnosti: bitja, osebe postavljajo vezi minio spolne pripadnosti. Film je silovit: zdaj lahek kot pero, zdaj težak kot kamen. Najlepše darilo dober parfum Dobiš ga pri 'Produ&Kerta TRST — Ul. Carducci 20 — Tel. 796-916 M 1 m mr ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Meja draga Anna .. • nasvidenje - 2. del 11.20 Risanka 11.45 Gorsko živalstvo 12_3Q Oddaj? o zdravstui 13.25 Vremenske rakmere 13.30 TV dnevnik 14.00 »Nina* - V filmu nastopajo: Ingrid Bergman, Liza Minel-li, Amedeo Nazzari in Spi- < ros Andros 15.40 2. nadaljevanje oddaje «L'o-pera selvaggia* 16.10 Glasbena oddaja 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Risanka 17.20 »Clacson* '- oddaja o avtomobilizmu in motorjih 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Danes v parlamentu 18.60 Glasbena oddaja «Happy magic* 10.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 TV. dnevnik 20.30 Fantastieo 3 22.05 TV dnevnik 22.15 Zdravniška oddaja 23.15 Programi za prihodnje dni 23.30 TV7 dnevnik Drugi kanal 10.00 Neposredno iz studia > 12.00 Opoldanski program 12.30 Posebna oddaja drievnika 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Kultura, prireditve in druge zanimivosti 14.00 Šola in vzgoja 14.30 Športna sobota - Zimski šport - Svetovni pokal v smučanju Rim: Konjske dirke in Plavanje : Evropski pokal 16.15 Čarobna kocka 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Napoved programov za prihodnje dni 18.00 »Atlas* - Izgubljene kraljevine 18.30 Dnevnik - Šport 18.40 Blitz - kvizi 19.45 TV dnevnik 20.30 Nadaljevanka iz serije »Belo, rdeče in plavo* 21.35 Whisky in slava - film, igra Alec Guinness, 1. del 22.25 TV dnevnik 22.30 Whisky in slava - 2. del 23.25 Glasbena oddaja poje Angelo Branduardi Tretji konal 16.10 Božični običaji raznih italijanskih dežel ( 17.10 Prvi učitelj - Film 18.45 Programi prihodnjega tedna 19.00 TV dnevnik 19.35 Stari in novi televizijski sporedi 3. kanala 20.05 Kinoteka 20.40 «Benedetto da Norcia* - 2. nadaljevanje 21.25 Benetke - Rastava kinematografije 1946 - 1969 22.30 TV dnevnik 23.05 Polčas košarkarske tekme iz A-l lige 23.45 Koncert: nastopa »Gruppo La MaCina* JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 7.55 Poročila 8.00 Mišje prigode 8.10 Pedenžep Mira, Matija in ljudska glasba 8.35 Dvojčka - otroška nadalj. 8.55 Kongres ZSMJ, prenos iz Beograda 11.30 Mali svet - otroška oddaja 12.00 Povezave - poljudnoznanstvena serija 12.50 Pozdravljena, Makedonija 13.00 Po sledeh napredka 15.20 Poročila 15.25 Kon Tiki, švedski mladinski film 16.25 PJ v košarki: Zadar - Partizan 18.00 Kronika kongresa ZSMJ 18.30 Naš kraj: Rateče 18.45 Ciciban, dober dan 19.00 Zlata ptica - Japonske pravljice 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Ljubica mehanika Gavrilova sovjetski film 21.20 Propagandna oddaja 21.25 TV teka - 3. oddaja Koper 16.45 Z nami pred kamero 16 50 TVD norice 16 55 Košarka: Zadar - Partizan 18.30 Inšpektor Bluey - film 19.30 TVD Stičišče 20.15 Človek in zemlja 21.15 TVD dnnes 21.30 Zadnje dejanje - ITI. del TV TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja: Kako ti je ime?: 9.00 Sobotni trim: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Slovenski kvartet v baziliki sv. Silvestra v Trstu: 11.30- 14.00 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 »Bom naredu st’z-dice, čjer so včas’ bTe* - glasnik Kanalske doline; 12.45 Koroški zbori na »Pevskem srečanju od Pliberka do Traberka*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: F. Tomizza: »Boljše življenje*; 14.40 Otroški kotiček: «Najdihojca»; 15.00 Iz studia neposredno; 17.10 Mi in glasba: Ob obletnicah Antona Haj-driha in Hrabroslava Vogriča; 18.00 Dvignjena zavesa: beležke Sergeja Verča o gledališkem dogajanju doma in drugje. KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 7.15, 13.00, 14.00 Po ročila; 16.00 Primorski dnevnik; 6.15 Obvestila in EP; 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere; 7.00 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmski Spp-red: 7,25 Dnevni radijski in TV spored; 7.28 Zaključek) ‘7.30 Val 202; 13.T5 Kinospored; 13.30‘Zamejska reportaža; :3,50 Nasvet Radia Koper; 14.10 15.00 Predstavitev oddaj, glasba, zanimivosti. informacije, intervjuji; 14.50 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.15 Objave in zabavna glasba; 16.30 Mladim poslušalcem; 16.55 Zaključek s pregledom novic. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 14.00, 19.00, 22.00, 23.00 in 24.00 Poročila; 6.10 in 6.45 Pro- metne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert: 9.45 Zapojmo pesem - Mešani mladinski zbor gimnazije Koper; 10.05 Panorama lahke glasbe: 10.40 Svetovna reportaža: 11.05 Zbori na koncertni!: odrih - 1. oddaja iz tekmovanja «Seghizzi» v Gorici; 11.30 Pogovor s poslušalci; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo; 13,00 Da nes do 13. ure: Iz naših spore dav - Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kulturna panorama; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmeri; 15.30 Obvestila in zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z .godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena: 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 23.00 Za Slovence po svetu: 23.05 Lirični utrinki. o o m o c o N 0> š E 3 >5 O O O o j* o E o O) a D) -X 3 O O I I a> c o ‘5) .SL oj o > o o C k- £ S O O CM co S CL 0 S CS 1 3 .2 ■o 2 cn 6 a *o in CM o TJ <0 r- <& ?! I& l2 a> ai > c 0 S " g- « a a> o O TJ o 01 * o .2 53 “• e, = § aJ & « 0 §1 mJ E S E C C r 0 S E a U I« OJ Bo-S ; 0 1 a it in 8§ oi «o f CT _ 0 D S E 4> O o k C 0 2 "g « a.H 3= § ® "r -o */> ® 3 | +* CL N CJ E > bavarski 10 dkg r c r c c r 0 0 IT a li 0) to * 5 P to o> ^ \i ir ■i n §*r m il8 'P O = S 0 IM C C = c >0 .2. £ s T. 0 O > v> Sper 250 g vlože v son 530 g olupi Star 800 g D d c C 0 [) 6 0! J c 0 3 i! IT m s 0 Q s 1 S u> p 0) c +- 0 0 HČ- m itk Oi € O o . d) a g (O -i S CD a c 0 ® g g š a) a o E ct" h o> c g a> o CL ■- « c r c C ) □ a 1 § a ) 0 i- e i 1 5 1 a ) 0 So t SR V lil ■* r 0 JR 11 > 0 >0 ^ ■5; 0 0 O Tj 2 0 fe O JR O ® OI O X ananas Costa D' kg r c r c 1 c 0 1 a i * f a N »ir ) *u )s i" »1 0 « s ^ II t! ‘ IIP! C V) w >0 u 1 L»ll 0 v, «2 C n c 0 k- 0 0 .i k k. 01 a ** c (/) tt> < o- > £ V) 5 E 0 O) O. --c 0 OrD^ ji? O | a. S ■C 0 ® TJ Ifl ”5 *. p. S v 3 O) O) a u x a o o u cc 0 a 0 Danes slavje ob 100-letnici Sokola Zamejski slovenski šport je danes praznično odet. Praznuje namreč 100-letnico nastanka Sokola na Tržaškem, kar pomeni, da je za nami polno stoletje organizirane športne aktivnosti. Podobno kot z drugimi dejavnostmi, s katerimi se je soočal naš tu živeči Slovenec, je tudi ta nastajala v težkih časih, ki pravzaprav niso današnjim dnem tako tuji in odmaknjeni, kot bi lahko na prvi pogled zgledalo. Že takrat se je namreč zamejski Slovenec moral postaviti na okope in krčevito braniti slovenstvo. Prav ta bojevitost, ta želja po ohranjanju naše besede na teh tleh, krčevit odpor proti nekemu nasilnemu ponujanju nečesa tujega, vse to je sprožilo tudi bistveno vzmet, ki je peljala k nastanku in obenem tudi bogatemu razvoju Sokolaštva v Trstu. Mar- sikdaj z veliko skepso gledamo nazaj, ko obravnavamo polpreteklo zgodovino. Zdi se nam tuja, skorajda nerazumljiva pri današnjem mladem Človeku celo odveč na. Kdo bi se zaustavljal še da nes in premišljeval o vsem tem, kar je bilo in kar je itak že zdavno za nami? Zamejski Slovenec pa si kaj takega ne more in ne sme privoščiti. Vsako desetletje, vsaka obletnica, vsako leto, dan, trenutek našega slovenstva nam morajo biti dragoceni. Dragoceno pa nam mora biti delo vseh, ki so za nas nekaj naredili in žrtvovali. Prav zaradi tega bomo danes slovesno počastili spomin na začetke naše telesne kulture, na dogodke, ki so za stoletje pomaknjeni v zgodovino. Spoštljivo se bo ves zamejski športni prostor priklonil spominu na ljudi, na DANAŠNJI SPORED Pozdrav predstavnika Športnega združenja Bor Slavnostni govor Slovesna zaobljuba zamejskih športnikov Odkritje plošče Telovadna akademija gimnastičnega odseka športnega združenja Bor Pričetek slavnosti ob 15.30. prve športne pedagoge, športne delavce, ki so z ustanovitvijo Sokolskega gibanja na Tržaškem zasejali njivo, ki je in ki še danes bogato rojeva. No stadionu «1. maj», na tem edinem našem športnem objektu v mestu Trst, bomo svečano odkrili spominsko plo ščo, ki naj bo trajen spomin predvsem pa kažipot vsem rodovom, ki bodo stopali na športna igrišča. Spominja naj jih, da vse to, kar lahko danes uživajo, ni bilo od nikogar širokosrčno podarjeno, ampak da je vse to le sad trdega dela in poštene afirmacije, ki je morala skozi težke boje in se nikakor ni razrasla brez velikih žrtev. Simbol plošče naj nam bo mejnik na poti v vse svetlejšo bodočnost, v katero naj stopa naša zamejska športna mla-ding. Naj vedno v svojem srcu hrani mogočni Sokolski zdravo. ■llllllllllllllMlllllllfltlllllinilllllllllllllllllllllllilllltlllllllinilllllllllllllllHIIIIIIIIMIIIIIIfMIIIHIIIIIIMIMlIlIlttlllltimillllHIIIIIIIIIIIIIIItllllllllMMimfimilllllllllHIIIIillllllllMIMIItlllinillMfllllllMIIIMIimillllllllllfMlllllIl SMUČANJE SLALOM ZA SP NA PIANCAVALLU Erika Hess v svojem slogu v Švicarka je prehitela Pelenovo - Dober ekipni rezultat italijanskih smučark - Zavadlavova v prvi petnajsterici KOŠARKA DREVI V ITALIJANSKI C1 LIGI Jadran letos se zadnjic doma Naslednja tekma bo 2. januarja - Dr. Drago Gantar: Računali smo, da nam bo šlo nekoliko boljše ■ Drevišnji gostje sodijo med slabše ekipe prvenstva SINOČI V KRIŽU Skupščina deželnega glavnega odbora ZSŠDI V dvorani »Albert Sirk* v Križu Je bila sinoči skupščina deželnega glavnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, katerega se je udeležilo 23 predstavnikov naših društev s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije ter gostje iz matične domovine. Po poročilu predsednika ZSŠDI Oda Ka lana, ki je orisal delovanje Združenja, se je razvila razprava, še pred tem pa je skupščina s ploskanjem ponovno sprejela proseško Primorje kot 31. člana ZSŠDI. O sinočnji seji bomo obširneje poro-črii v eni naših prihodnjih številk. TENIS Italijani uspešni DELRAYBEACH — Italijanska mlada reprezentanca uspešno nastopa na teniškem turnirju na Floridi. Včeraj so italijanski tenisači v četrtfinalu premagagli z 2:0 Avstrijo in se tako Hasirali v polfinale. Za Italijo sta nastopila Artaldi in Er-coli. Italijani bodo sedaj irali z ZDA. Na turnirju Grand Prix v Sydneyu pa sta Italijana Cane in Fioroni izgubila v polfinalu v igri dvojic proti Frawleyu in Lewisu. Danes in jutri bodo naše odboj karske ekipe opravile se zadnjo prvenstveno obveznost v letu 198... Ni potrebno posebej povedati, da se bodo želele odbojkarice ;n od bojkarji posloviti z najboljšim u-spehom in še lepšo igro. Poleg 12 prvenstvenih tekem bosta konec tedna popestrila še dva mednarodna turnirja v Trstu in Kraljeviči blizu Reke. ŽENSKA B LIGA Naša dva zastopnika bosta dre vi odigrala 7. prvenstveno tekmo. Nabrežinke bodo gostile nevarni Albatros iz Trevisa, Bor Intereuro pa pa odhaja v goste a slabemu ltas v F.ume Venetu. Pred izre dno zahtevno nalogo je Sokol, ki mora za vsako ceno zmagati, če si želi priboriti mesto med prvimi tremi šesterkami v skupini. Prav gotovo so domačinke za ta po- PIANCAVALLO — Včerajšnji žen ski slalom za SP na Piancavallu bi kaj kmalu lahko posredoval veliko presenečenje. Na progi je nam reč ležala gosta megla, tako da je bilo le s težavo razpoznavati smu čarke, ki so startale v prvi jakost ni skupini. Kljub temu so nekatere izmed teh dobro opravile svojo nalogo, nenadna razjasnitev pa je dala možnost tudi tekmovalkam, ki to startale z visokimi startnimi številkami. Erika Hess, Pelenova, Hannie VVenzel, Cooper in M. Epple so vozile, kljub megli, zelo solidno. Pelenova je zabeležila najboljši čas z dokajšnjim naskokom pred Hes-sovo. tako da so bile vse možnosti na strani Francozinje Itali janke so zgrešile mažo in tako Quariova kot Zini jeva sta močno zaostali. Na sploh so bili zaostanki po prvi vožnji zelo veliki. Tudi Zavadlavova in Leskovškova sla se znašli v naj- dvig sposobne, a pod pogojem, da nasprotnice spravijo v zagato z do brim servisom, če ima Albatros dober sprejem, je napad izredno raznolik in ga .je dokaj težko zaustaviti. V prvem neposrednem ob računu .je v Trevisu slavil Albatros s 3:0. Z istim izidom je Bor Intereuropa odpravil ltas iz Fiume Veneta. To so nasprotnice, katere morajo Tržačanke premagati tudi v gosteh, saj so še brez točk. ŽENSKA C-1 LIGA Pred pomembnim nastopom so tokrat zastopnice Sloge, ki bodo gostovale pri CUS. Tržaška sester ka je letos poskrbela za nekaj podvigov kot tudi razočaranj. V 1. podskupini je boj za mesti za DMA Olimpic izjemno izenačen in točki sta tokrat še toliko bolj dragoceni. Omeniti velja, da je prvi hujši megli, vendar pa je Zavadlavovi uspelo osvojiti zelo dobro 13. mesto, medtem ko je bila Leskovškova 23. Po koncu druge jakostne skupine pa sprememba: me gla se je nenadoma dvignila in proga .je bila »čista*. To 30 izkoristile predvsem Italijanke in se zelo dobro uvrstile, medtem ko so morale ostale Jugoslovanke odstopiti. Drugi tek je bil kot že tolikokrat v znamenju Erike Hess. Ta je na doknadila zamujeno in prehitela za malenkost Pelenovo, ki se je že nadejala zmage. Niti Italijanke ni Bojan Križaj prvi v slalomu VAL BADIA - Bojan Križaj je včeraj v Val Badii zmagal na zahtevnem FIS slalomu in s tem dokazal, da spada zares med prve tri slalomiste na svetu. Križaj je vozil zelo dobro, kar daje upati, da se bo tudi na bližnjih tekmah svetovnega pokala izkazal in še potrdil svoj prestiž. Uspeh slovenskega smučanja je dopolnil Jože Kuralt z drugim mestom, kar kaže, da se mu je vendarle »odprlo*. Za Križajem je Kuralt zaostal več kot sekundo in pol. Na tretje mesto se je uvrstil Sovjet Andrejev. Na tekmi je nastopil tudi Steve Mahre, vendar je moral odstopiti, kot tudi Italijana Tčtsch in Tonazzi. so razočarale: cela kopica jih je v prvi dvajseterici, tako so doka zale, da so najboljša slalomska e Kipa. Ljubljančanka Anja Zavadlav .je vozila nekoliko počasneje, a kljub temu s 14. mestom osvojila novi točki v svetovnem pokalu. Leskovškova pa ni zmogla več od 19. mesta. Danes bo v Val Gardeni na spo redu moški smuk. Glavni favorit, je Peter Miiller, ki lahko upa tudi na osvojitev svetovnega pokala. Njemu v prid govori dejstvo, da bo smuk na sporedu ponovno že jutri, s čimer bi si lahko Švicar nabral lepo prednost. Vrstni red 1. Hess (Švi.) 1'47’’04 2. Pelen (Fr.) 1'47"08 3. Cooper (ZDA) 1’47"91 4. H. VVenzel (Liech.) 1'48"31 6. Magoni (It.) 1'49”41 dvoboj dobila Sloga in pokazala dobro odbojko, ki .je tudi najboljši porok za drugi uspeh s tem na sprotnikom. MOŠKA C-2 LIGA V Gorici in Štandrežu bosta zani mivi tekmi in neke vrste goriško tržaški dvoboj. Odbojkarji 01ympie Terpin bodo imeli na drugi strani mreže Inter 1904. zastopniki Ju-ventine Belca pa Rozzol. V 1. kolu je Rozzol premagal Inter in ima edini dve točki. Potem ko je Inter v 2. kolu odpravil Juventino Belco s 3:0. .je spravil še na kolena Vecchio Pallavolo iz Trsta. V iz.jemno izenačeni podskupini je izredno težko dati katerokoli napoved. Domače igrišče pa je prav gotovo velika prednost. Tržaški Bor JIK Banka gostuje pri Vivilu, ki .je slabo pričel a si .je v zadnjih dveh kolih izdatno opomogel. 7. Frigo (It.) 1'49"93 9. Quario (It.) 1'50"07 13. Zavadlav (Jug.) 1'51”21 19. Leskovšek (Jug.) Vrstni red kombinacije 1. Cooper (ZDA), 2. Hess (švi.), 3. H. VVenzel (Liech.), 4. Kronbich ler (Av.), 5. VVieslei (ZRN), 6 Ortli (Švi.), 7. Gutensohn (Av.), J. I. Epple (ZRN). Lestvica SP (ženske) 1. Hess (Švi,) 105 točk, 2. H. VVenzel (Liech.) 09, 3. McKinnev (ZDA) 65, 4. Kirchler (Av.) 54, 5. Cooper (ZDA) 50, 6. VViesler 'ZRN) 30. Borg v četrtfinalu MIAMI BEACH - Šved Borg in Američan Connors sta se uvrstila v četrtfinale tega teniškega turnirja. Borg je premagal Mayotta (ZDA) Maradona, kj je zbolel za hepatiti (Fr.) s 6:2 in 6:1. Jutri bodo odigrali predzadnje kolo prvega dela nogometnih prvenstev prve in druge amaterske lige in dvanajsto kolo v tretji amaterski ligi. Miran Švara, dolgoletni nogometaš Brega in sedanji trener mladinskih ekip istega moštva nam je o jutrišnjih tekmah povedal svoje mnenje. Miran Švara ŽENSKA C 2 LIGA Brežanke imajo lepo priložnost, da pospravijo tretji par točk s Celimo Pred težko nalogo pa bosta Bor in Kontovel Electronic Shop. Tržačanke se bodo spoprijele s Oolloredom, Kontovelke oa z Li-bertasom sredi Martignacca. ŽENSKA D LIGA Izenačen bo neposredni obračun med Slogo in ekipo Italcantieri iz Tržiča. Goriška 01ympia Bertolini lahko pospravi z le Volpi tretji zaporedni par točk. Upati je. da bo Sokol požel s šesterko Killjoy prvi prvenstveni uspeh. DEKLICE Mlade zastopnice Sokola bodo prav gotovo tudi v povratnem srečanju odpravile slabi Volley club G. F. Z drevišnjo tekmo proti ekipi Pino Culligan iz Firenc se bo Jadran za letos poslovil od svojega občinstva, saj bo naslednje srečanje v tržaški športni palači 2. januarja. Dotlej bo tudi prvenstvo prekinjeno, kar bo fantom gotovo dobrodošlo, da se nekoliko odpočijejo, zberejo novih moči, pa tudi opomorejo od raznih poškodb, ki so letos neusmiljeno pe stile našega tretjeligaša. Pred nocojšnjo in obenem zadnjo tekmo smo se zato obrnili do Jadra-novega predsednika dr. Draga Gantarja in ga vprašali, če je dosedanji potek prvenstva upravičil pričakovanja in upe. »Vsekakor smo računali,* je odvrnil dr. Gantar, »da nam bo šlo nekoliko bolje, čeprav se zavedamo, da ni še nič izgubljenega. Tu mislim na tekmi v Teramu in Pordenonu, kjer nismo čakali poraza. Še danes lahko trdimo, da nam je bila tekma v Teramu dejansko ukradena. Predsednik tega društva je dvakrat telefoniral in izrazil obžalovanje nad tem, kar se je zgodilo. S tem je tudi implicitno priznal, da nekaj ni bilo v redu, da smo bili oškodovani. Tudi v Pordenonu smo si čakali zmago, ne sicer zato, ker bi bil nasprotnik šibak, ampak ker je bil v nekoliko slabši formi kot v začetku. Bili smo sicer brez Klavdija Starca, Peter Žerjal ni bil še v formi, vendar smo veliko upali v drugačen razplet, ker so naši fantje tekmo zelo občutili in ker vemo, da se velikokrat bolje odrežejo ravno v zahtevnejših nastopih. Omenil bi še, da sta bila tudi v Pordenonu v drugem polčasu sodnika pristranska, saj je bilo tudi težko pričakovati, da bi domačina drugače sodila, cPoškodbe vam res niso prizanašale...» »Nedvomno so poškodbe v res veliki meri vplivale na dosedanji potek prvenstva, saj toliko poškodb in odsotnosti, do katerih je zaradi njih prišlo, še nismo imeli. Druge ekipe so glede tega imele veliko večjo srečo.* «Do izteka regularnega dela prvenstva manjka skupno osemnajst tekem. Koliko od teh bi morali zmagati, če hočete še računati na uvrstitev v play-off?» »Če se v dogledno kratkem času Torvlscosa — Vesna »Glede na lestvico ni težko ugotoviti, da Vesni rabi vsaj točka, ki bi jo lahko odnesla iz tega gostovanja. Seveda, zmaga bi bila pa še kako dobrodošla, esna bi lahko v tem prvenstvu pokazala kaj več, saj je to dobra ekipa, ki bi se morala gotovo rešiti izpada. Med drugim razpolaga z gibčnimi igralci, ki bi morali pokazati vse kar znajo spomladi, ko ne bo toliko težkih igrišč.* 2. AMATERSKA LIGA S. Marco — Gaja »Gaja plačuje zelo težek davek prestopa v višjo ligo. Za jutrišnjo tekmo bi rekel, da je San Marco boljši nasprotnik, saj razpolaga z boljšimi igralci, ki v tem prvenstvu niso še pokazali svoje veljave.* Op. Supercaffe — Primorje »Mislim, da se bo tekma zaklju čila z neodločenim rezultatom, ki bi moral zadovoljiti obe moštvi. Su-percaffč je solidna ekipa. Primorje, ki je veliko presenečenje tega prvenstva, pa bo moralo zaigrati brez Di Benedetta, ki je pravi steber moštva.* Zarja — Kras «Kakor vsi derbiji je tudi ta odprt vsem rezultatom. Za tovrstne tekme tudi slabši igralci igrajo kot prerojeni. Vseeno pa bi moral biti remi sprejemljiv tako za Zarjo kot za Kras. Kolikor bi bilo igrišče blatno, bi lahko imel Kras lažjo prednost, saj razpolaga z nekaterimi igralci, ki se na takem igrišču dobro znajdejo.* 3. AMATERSKA LIGA S. Sergio — Primorec «Primorec bi lahko tudi dosegel svojo deveto zaporedno zmago. S. Sergio .je ekipa ki jo sestavljajo starejš’ igralci, ki so izkušeni, a ludi precej počasni. Primorec pa predvaja zelo hitro igro. Kolikor mu uspe zdržati celo tekmo v visokem ritmu je tako rekoč neustavljiv.* Breg — Aurislna »V iem prvenstvu skušamo sejati seme za bodočnost. Upamo, da se bodo rezultati pokazali že prihod lije leto. Zaupanje smo dali mladim gralcem, ki .jim morda manjka še nekaj izkušenosti. Ekipa je po mo I jem mnenju v redu, čeprav fantje I Klavdij Starc in Peter Žerjal vrneta zdrava in v formi, bi morali zaporedoma Osvojiti lepo število srečanj. Lahko celo osvojimo enajst zapo rednih zmag, kar bi nam povečalo upanje in izglede na uvrstitev v zaključni del. Pa tudi vse ekipe le ne bi smele obdržati najboljšo formo skozi vse prvenstvo. Poleg tega tudi statistika pravi, da se nezgode in poškodbe ne držijo samo enega moštva, čeprav seveda tega nikomur ne želimo.* «Še nekaj besed o drevišnjem srečanju. Gostje so sicer ob štirih zmagah doživeli tudi sedem porazov, vendar so skupno z Jadranom edini uspeli odpraviti vodečo Vt-cenzo...» »Florentinci so na spodnjem delu DANES Sobota, 18. decembra NOGOMET Najmlajši 15.00 v Koprivnem: Capriva - So-vodnje Cicibani 15.00 v Dolini: Breg - Fortitudo KOŠARKA C-1 liga 20.30 v tržaški športni palači: Jadran - Pino Firenze Promocijsko prvenstvo 20.15 v telovadnici Cobolli: Liber-tas - Bor Mladinci 17.45 v Miljah: Inter Milje - Bor Dečki 15.30 na Kontovelu: Kontovel B - Servolana Kadeti 15.30 na stadionu «1. maj*: Bor A - Ferroviario B: 16.30 pri Sv. Ani: Libertas - Sokol MINIBASKET 16.00 v Nabrežini: Sokol - Ferroviario B; 17.30 v tržaški športni palači: Bor - Kraški zidar ODBOJKA Ženska B liga 19.00 v Nabrežini: Sokol - Albatros Treviso; 20.30 v Fiume Venetu: marsikdaj preveč mislijo na dobro igro in zanemarjajo rezultat. Glede na jutrišnjo tekmo bi rekel, da smo se proti boljšim nasprotnikom ved no izkazali. Upam da bo tako tudi jutri.* I. PAVLETIČ 3. AL NA GORIŠKEM V Štandrežu derbi Juventina - Sovodnje Juventina — Sovodnje Jutri bo v Štandrežu tretji letoš nji slovenski derbi med domačini in Sovodcn.jci. Če pogledamo polo žaj na lestvici in izide zadnjih srečanj lahko mirne duše trdimo, da ;ma Juventina dokajšnjo prednost pred Marsonovimi varovanci ki so prav v zadnjih tekmah posazali, da z ekipo ni vse v redu. Toda že zaradi dejstva, da gre za derbi, ne moremo dajati nnbe nih predčasnih mnenj o tekmi. Po vedati pa je treba, da Vižintinov! ŠZ Bor — košarkarska sekcija obvešča, da bo seja sekcije v sredo, 22. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj*. » * • Gimnastični odsek ŠZ Bor sporoča, da bo danes, v Borovem športnem centru tradicionalna GIMNASTIČNA AKADEMIJA Nastopajo telovadk vseh kategorij. Začetek ob 16. uri. • * * Smučarska odseka ŠD Mladina in ŠD Breg obveščata, da odpade jutrišnji izlet, 19. t.m. na Koblo zaradi pomanjkanja snega. Prosimo vse izletnike in tečajnike, da se javijo v ponedeljek, 20., in v torek, 21. t.m., za povrnitev vpisnine. * • * Alpinistični odsek SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo dvodnevnega alpinističnega tabo- lestvice in objektivno ne bi smeli delati posebnih težav našim fantom. Vendar se zavedamo, da so nekatere ekipe, ki so doslej žele najmanj uspehov, sposobne nepričakovanih podvigov. Vsekakor bo Jadran stopil na igrišče trdno odločen v zmago, a brez podcenjevanja nasprotnika.* (D. Bizjak) Tudi Hernandez na pregledu TURIN — Po »epidemiji* hepatitisa, ki je zadnje čase »napadel* nekatere argentinske nogometaše, je vodstvo Torina sklenilo, da da pregledati rvojega člana Hernande-za. Zdravniki so včeraj ugotovili, da je Hernandez popolnoma zdrav ltas Fiume Veneto - Bor Intereu-europa Ženska C-1 liga 19.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: Cus Trst - Sloga Moška C-2 liga 20.30 v Štandrežu: 01ympia Terpin Inter 1904 Trst: 20.30 v Ter-zu d’Aquileia: AP Vivil - Bor Jik Banka; 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Juventina Belca - Rozzol Trst Ženska C-2 liga 18.00 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Colloredo; 18.00 v Martignac-cu: Libertas Martignacco - Kontovel Electronic Shop; 20.45 v Dolini: Breg - Celinia ŽENSKA D LIGA 18.00 pri Banih: Sloga - Italcantieri Tržič; 17.00 v Nabrežini: Sokol - Kil!joy Deklice 15.00 v Trstu, telovadnica Zando-nai: Club Altura - Sokol JUTRI Nedelja, 19. decembra NOGOMET 1. amaterska liga 14.30 v Torviscosi: Torviscosa -Vesna varovanci ne smejo izgubiti nepotrebnih točk, če želijo obdržati vod stvo na lestvici in s tem ohraniti vse možnosti za napredovanje. Z druge strani pa .je to za Sovodenj-ce edinstvena priložnost, da nopra vi.io slab vtis iz zadnieg? nastopa, kar bi s pozitivnim rezultatom ob držali stik z najboljšimi. Mladost — Italcantieri Po nedeljskem spodrsljaju proti Medeji, bodo Kraševci tokrat igra li doma z Italcantieri jem. ekipo, ki je med najslabšimi v prvenstvu. Zato lahko računamo, da bodo Do berdobci odnesb' cel izkupiček tet obdržali vse možnosti da obstane F v krogu najboljših in v teku za napredovanje. Zdravstveno stanje Maradone BARCELONA — Diego Armando Maradona, ki je zbolel za hepatiti som. bo moral počivati »samo* šest tednov, saj bolezen ni tako huda kot je kazalo prvi trenutek. ra, ki bo v Glinščici danes, 18. t. m., in jutri, 19. t.m., kate- rega se bodo udeležili primorski in ljubljanski alpinisti. Zbor plezalcev bo v soboto ob 9. uri na glavnem trgu Boljuncu. • • * SPDT vabi svoje člane iz dolinske občine, ki se nameravajo udeležiti smučarskega tečaja, naj se ja* vijo pri Stojanu Glavini (Bolju-nec 140, Gornji konec). Če bo število interesentov zadostno, bo en avtobus odpeljal direktno I* Bo-Ijunca. • • • ŠD Mladina obvešča, da lahko plačate zadnji o brok za zimovanje v Kranjski gori samo še danes, 18. t.m., v trgovini »Pri kostanju* vsak dan ob delovnih urah, ali v domu Albert Sirk vsak večer 00 20.30 do 22. ure. Vsakdo naj prinese tudi osebni dokument. KOŠARKA PKOMUClJSKO "KVKisVIVO Dom mora zmagati Domoval bodo jutri zjutraj igrali v Pierisu proti ekipi Pol. Beglia-no. To so novinci v ligi in čeprav so se ojačili z raznimi novimi igralci, jih lahko prištevamo med šibkejša moštva. Na lestvici namreč zasedajo zadnje mesto brez točke. Vse to pa še ne pomeni, da bo naloga Bergočevih varovancev lahka. Naši so doslej igrali dokaj slabo in s tako igro bo zmaga problematična tudi proti zadn.jeuvršče ni ekipi. Po visokem porazu v zadnjem kolu so domovci skušali nekako analizirati dosedanje tekme in poiskati napake. Sicer pa so se vsi strinjali, da le z večjo požrtvovalnostjo bo mogoče doseči boljše rezultate. V nedeljski tekmi bodo naši fantje morali odločno igrati na zmago, sa.i bi v primeru poraza zdr-, knili prav na zadnje mesto lestvice. 2. amaterska liga 14.30 na Opčinah: Opicina Super-caffe - Primorje; 14.30 v Ribiškem naselju: San Marco Gaja; 14.30 v Bazovici: Zarja - Kras 3. amaterska liga 10.30 pri Sv. Sergiju: S. Sergio - Primorec; 14.30 v Dolini: Breg -Aurisina; 14.30 v Štandrežu: Sovodnje - Juventina: 14.30 v Doberdobu: Mladost - Italcantieri Naraščajniki 10.30 na Proseku: Primorje - San Vito Začetniki 9.00 v Dolini: Breg - Fortitudo; 13.00 na igrišču Campanelle: Cam-panelle - Kras KOŠARKA Promocijsko prvenstvo 13.00 v Repnu: Polet - Radio-graf Control; 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Saba; 11.00 v Beglianu: Begliano - Dom Mladinci 13.00 telovadnica Cobolli: Alabar-da - Polet Dečki 9.30 na stadionu «1. maj*: Bor • Saba Kadeti 9.00 na Kontovelu: Kontovel • Bor B NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKO PRVENSTVO MOŠKI: 10.00 v Trstu, Ul. Colo-gna: Tenis tavolo - Mladina; 10.00 v Repnu: Kras - Polisportiva Opicina. ŽENSKE: 10.00 v Repnu: Kras - Lega Nazionale; 10.00 v Tržiču: Italcantieri - Dom ODBOJKA Ženska D liga 9.30 v Štandrežu: 01ympia Bertolini - Le Volpi Trst Turnir v Trstu 9.00 v Trstu, stadion «1. maj*: predprvenstveni turnir — nastopajo Bor. Sloga. Kontovel Electronic Shop in TV D Partizan Črnuče Turnir v Kraljeviči 10.IK) v Kraljeviči blizu Reke — mednarodni moški turnir: nastopajo — OK Rijeka, Ina Mlada in Lučki Radnik (oba Reka) ter Bor JIK Banka. ZRN odstopila VARESE — Na mednarodnem turnirju v hokeju na ledu za reprezentance je prišlo včeraj do »žalostnega* dogodka. Hokejisti Zvezne republike Nemčije so med tekmo s Švico za pustih led v znak protesta proti grobi gr’ Švicarjev. Proti koncu druge tretjine, ko je Švica vodila z 2:1, je švicarska hokejist udaril s palico svojega nasprotnika. Za danes je namreč predvidena tekma med zahodnimi Neme in Jugoslovani V drugi tekmi pa bosta igrali Italija in Švica. Do trenutka, ko pišemo, šs nismo prejeli rezultata tekme med Italijo in Jugoslavijo. Odbojkarska sekcija ŠZ Bor obvešča vse mlade odbojkarje, da bodo treningi za začetnike vsako sredo ob 15.3V in v petkih ob 15. uri v telovadnici lireia »F. Pre- šp"on». ODBOJKA V PKVr.idS, v I1 nr Ki.it Nov poraz Brežank Breg — OMA 1:3 BREG: Elena. Elizabeta in Lairis Žerjal. Sancin, Stranj, Pertot, Ma-ranzina. Tavčar. Varovanke trenerja jurkiča so v sredo zvečer igrale proti tržaški e-kipi OMA. Z večjo voljo do zmage bi Dolinčanke lahko bile enakovredne nasprotnicam, ki so si nabirale točke predvsem s servisi, saj sprejem domačink je očitno opešal. S tako igro pr. niso moglp plave pospraviti novega para točk in so se morale zadovoljiti z nsvnijtviin seta. nilllllMIItnilMIIIIIIIHlIHHIIIItIMfiKtKnMIHIIIIHIIlItItIMIIMailliaillllllllliailHIintllllMtIllltlllllllIftIllllltIM NAMIZNI TENIS V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Kras dvakrat favorit Igralce kriške Mladine pa čaka težko gostovanje V okviru namiznoteniškega pro-ocijskega prvenstva bodo moški tri odigrali tekme petega in ob em zadnjega kola prvega dela venstva, v ženski konkurenci pa na sporedu zadnje prvenstveno Jo. Kras bo istočasno imel v Repno 'ojni nastop proti pepelkama obel, venstev in obetata se tore; glad-zmagi. Fantje bodo gostil: onen o Opicino, dekleta pa goriško igo Nazionale. Zelo težko gosto-in.je pa čaka igralce Mladine, saj » hotel tržaški Tennls tavolo ta >j pokazati, da je bil sobotni po-z le nesrečen spodrsljaj. Pošlo lna tekma čaka tudi Domova de- ODBOJKA V PRVENSTVU MLADiNK Breg na drugem mestu ter 1904 — Breg 3:0 (15:6. 15:13, 15:4) BREG: Slavec, Boneta. Mavri, Lirman, Smotlak, Marsič, Canzia-, Pečenik, Bandi. Po pričakovanju so Brežanke v sredo zabeležile četrti prvenstveni poraz proti šesterki Inter 1904, ki se je z našimi dekleti borila za prvo mesto v skupini. Dolinska dekleta so s prikazano igro razočarala. Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da ne bodo imele predstavnice dolinske občine lahke naloge. Domačinke so jih z močnimi servisi takoj spravile na kolena. V drugem setu, ko je že vse kazalo. da se bo ponovila katastrofa iz prvega niza so nasprotnice zgrešile nekaj odločilnih žog, kar so plave, ki so si medtem nekoliko opomogle, izkoristile in počasi začele nizati točke v svojo korist. Vendar so v ključnih trenutkih bile domačinke prisebneiše in tako zaključile set v svojo korist. S tem porazom se bodo morale plave zadovoljiti z drugim mestom v skupini. FAB Fangio kmalu doma BUENOS ‘ IRES - Bivši avtomobilski pilot formule 1 Manuel Fangio bo v prihodnjih dneh zapustil kliniko, •niitMiiititMimnii .................................................................................m ODBOJKA NAŠE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Z dobro igro zaključiti letošnje leto ..............................................................................................mM.nro.nim. NAŠE ENAJSTERICE V AMATERSKIH LIGAH NOGOMET M. Švara: «V derbiju je vse mogoee» Osrednja tekma današnjega kola bo namreč tekma v Bazovici med Zarjo in Krasom Primorec starta na zmago - Tudi v štandrežu derbi med Juventino in Sovodnjami 1. AMATERSKA LIGA niKtllllllllllllllllllllllfllllfllMIIItllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIf 11111111 milili IHIIIIMIMIIHIIIIIIIIIIII1111111111111111 im iKini MMIIIIIIIIIIIIIMtllllMIIIIIIIlililliiiAiaiiliiiiififinifiim <•' '• < '..........vv . • ... ■. v -v • V1(, ■mi iiliiilli Domači šport 1 ■iimiimmiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimmitmiiiiitMiiriMiiiiiiMMimiHiiiiiiMiimiiiiiimtimiiiiiiiiiiiimHiiiMMttiimiiimiiiiMiiiMiiimiiiiMmHmmiiiM ADUCOTII A OBVcoTILA t' -m vse za božič od okraskov do daril dobite pri... CASABAZAAR Ul. Giulia 1, tel. 750233 \ Uredništvo, uprovo oglasni oddelek IPST Ul. Montecchi 6, PP 559 rel (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorico. Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (8Š723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številko 6.00 din. ob nedelian 6.00 din. za, zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja .mesečno 120.00 letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 18. decembra 1982 ia SFRJ 2iro račun 50101 603-45361 ADIT — DZS 61000 Liubljona Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh dmaih dežel v Italiji pri SPI. , . . t 1,__ Čt«n italijansket f*T zvez« časopisnih I Odgovorni urednik Gorazd Vesel tn tisk« p- ^trst Mi0znikov fieg' EVROPSKI PARLAMENTARCI SO JO ZAGODLI SVOJIM MINISTROM Ponovna kriza v EGS zaradi zavrnitve popusta za članarino Velike Britanije Ministrski svet je bil obljubil znižanje angleškega prispevka za 805 milijonov dolarjev, zdaj se pa boji reakcij Thatcherjeve jo še korak naprej in izglasuje u> nezaupnice bruseljski komi: iji. To se v EGS doslej še ni zgodilo, kajti parlamentarci niso uporabili pravice, ki jo imajo zapisano v svojem poslovniku. Posledice takšnega skrajnega koraka bi bile kaj pak nepredvidljive. Glavni razlog za »neposlušnost* evropskih poslancev tiči v zapit: leni institucionalni igri. ki kljub četrtstojetnici skupnega trga še vedno ni povsem izpiljena. Evropski parlament je doslej imel novseni obstransko vlogo v odločanju, nje gove pristojnosti so omejene na glasovanje o proračunskih izdatkih, pri čemer pa imajo ministri vse. lej možnost, da preglasujejo a rnandmaje-iz Strasbourga. O vseli ostalih vprašanjih ima evropski parlament le posvetovalno nalogo, glasuje o resolucijah, ki jii nihče ne upošteva in poslanske razprave so mnogokrat jxidobne debatnemu krožku, «Evrokratje» so takoi po prvih neposrednih volitvah .zalite vali več’pristojnosti, ki pa 'im jih ministri niso hoteli dovoliti in sinočnji udar v Strasbourgu je eden od dokazov, da se uarlameiitarci. ki se bodo čez dve leti soočili z novimi volitvami, ne dajo ugnati. Tudi za ceno krize. BOŽO MAŠANOV1Č Ustavno sodišče o upokojenih državnih uradnikih RIM — Ustavno sodišče je razsodilo. da nikakor ni v nasprotju s te meljnimi pravicami, če bivšega državnega uradnika, ki je šel v pokoj z olajšavami, ki sta jih predvidevala zakona o «razrgdčenjm> staležev ali o priznanju vojaške službe, več ne zaposlijo v državnih ali javnih ustanovah, še več, potrdilo je. da take pravice ne morejo zahtevati niti univerzitetni profesorji niti upokojeni državni usluž- PRVIČ V FEVDU VODJE NOVE ORGANIZIRANE KAMORE CUTOLA Študentje in delov ti enotno mnnifestiruli proti orgnnizirunemu kriminalu v Ottavianu Spregovorila sta škofa iz Nole in Acerre ter generalni tajnik CGIL Lama (Od dopisnika Dela za Primorski dnevnik) BRUSE1.J — Zahodnoevropska skupnost se je sinoči znašla v novi politični krizi, ki utegne imeti dolgoročne in nenapovedljive posledice. Kašo so zakuhali evropski parlamentarci, ki so med rednim zasedanjem v Strasbourgu odpovedali »poslušnost* ministrskemu sve tu in zavrnili dodatni proračunski sveženj, v katerem je med drugim 805 milijonov dolarjev, ki jih je Ee ropska skupnost obljubila Britaniji kot »popust* pri njeni zahodnoevropski »članarini*. Zagata z britanskim proračunskim prispevkom se kot jara kača vleče j že Skoraj štiri leta skozi zapleteni mehanizem odločanja v Skupnem trgu. Lani so zadevo začasno spravili pod streho, ko so Britancem obljubili enoletni «popust* v znesku 805 milijonov dolarjev, dokler posebna delovna skupina ne pripravi predloga za dolgoročnejšo rešitev problema. Konec oktobra so na mi nistrskem svetu uiedili še zadnje podrobnosti in pripravili dodatni proračunski zahtevek, a ta je si noči žalostno pogorel v veliki dvo rani strasbourške «Palais de TEuro-pe», kajti «evrokrati» so ga zavrnili z velikansko večino. Ministrski svet je nemudoma sklical msklaje valni sestanek* z evropskimi par lamentarci. a ti so se izkazali kot neupogljivi, kajti tudi po enajstur nem »usklajevanju* niso hoteli po pustiti. Poslanci so v zameno za koncesijo ministrom zahtevali njihovo trdno obljubo, da ne bo več podobnih »popustov* ter da bedo v ministrskem svetu dovolili reformo proračuna, kar pomeni več de narja za nekmetijske izdatke. Toda ministri so bili proti in so ponudili le neobvezujočo izjavo, v kateri bi ugotovili le, da je za proračunske zdrahe potrebno najti «trajnejšo rešitev*. Evropski poslanci niso na sedli in kriza je bila neizogibna. Sinočnji »upor* evropskih poslancev je podoben tistemu izpred dveh let. ko so «evrokrati» pod taktirko sedanjega predsednika parlamenta, Nizozemca Pieta Dankerta. dosegli odložitev preračuna čez določeni rok in Evropska skupnost se je zna šla v neugodnem položaju, da so ji denarje odmerjali vsak mesec posebej. kot šolarčku žepnino, Zavrnitev dodatnega proračuna pomeni hud politični udarec ministrskemu sVetu. ki se je znašel v neugodnem položaju, kajti Britancem je obljubil, da bedo denar dobili do konca leta. sedaj pa tega nč more izpolniti, kar bo dvignilo ostre reakcije v Londonu in morda utegne priti celo do blokaže neka t črnil dogovorov, kar je britanska ministrska predsednica Margaret Thatcherjeva pogosto uporabljala v zadnjih treh letih, da bi dosegla »proračunski popust*. V Bruslju so se takoj po neugodnem glasovanju sestali veleposlaniki držav EGS, da bi ugotovili, ali in kako se je mo goče izogniti parlamentarcem, a za sodaj kaze. da bo šlo težko, kajti tudi če najdejo način, da Britancem izplačajo obljubljeni znesek, bo potrebno predložiti nov dodatni proračunski zahtevek. Poleg krize v ministrskem svetu, kjer bo prišlo do zaostritve z Bri tanci, se .je v močno neugodnem položaju znašla komisija EGS. ki i ministre pripravlja predloge sklepov. Če Gastonu Tliornu ne bo uspelo pripraviti ministrskega sve ta, naj vendarle upošteva mnenje evropskega parlamenta, se kaj lahko zgodi, da parlamentarci naredi- •MlffMllllllIftlf »••»IM* •• IiIMIIIII»II|IMIIII|I|||||»III|IIIIIAHIHHII llllllt III lili »m Ul II lil M*IW MII Hilli lili 111111*4»« IHIIHHtHIIIIIIIIIIIIIIIHHII Ml Mili HM IIIMIIIHIMMI NA BRUCEM ZASEDANJU V PROSTORIH PARIŠKE S0RB0NE Razsodišče narodov o Afganistanu benci, ki bi radi ohranili razmerje zunanjega sodelavca pri javnili u-pravah. Praznični pmnor madridske KVSE MADRID Na švicarski predlog se je 35 držav udeleženk madrid ske konference o varnosti in so delovanju v Evropi po včerajšnjem plenarnem zasedanju odločilo zaključiti sedanji delovni krog. ki sije začel 9. novembra. Komerenea bo z delom nadaljevala 8. februar ja. ko se bo po mnenju številnih delegacij, začel sklepni del mu dridskih srečanj, ki naj oi se predvidoma zaključili okoli velike noči RIM — Zaradi podhranjenosti in nalezljivih bolezni je letos že u-mrlo 40 tisoč otrok, naimanj šest krat pa jih strada zaradi lakote in bolezni, zaradi česar bodo nosili trajne posledice za celo življenje. ZARADI IZSILJEVANJA PODKUPNINE Aretirali dva občinska odbornika iz Catanzara Lastnikom nekega gradbenega podjetja so baje iztrgali več sto milijonov lir CATANZARO — Dva občinska odbornika in odgovorni za urbanistični odsek pri catanzarski občini so se znašli za zapahi zaradi iz siljevanja podkupnine pri izdaji do voljeni za gradnjo stanovanjskega kompleksa «Cassiodoro» v predmestju Catanzara. Na osnovi dokaznih dokumentov in pričevanj je pretor oklo Fiale zdal zaporne naloge za odbornika za urbanistiko Pantaleona Di bana (PSI), za odbornika za tržnico Giu-seppa Rocco (KD) in arhitekta Fausta Ripo Trojica naj bi od lastnikov stanovanjskega komplet; sa zahtevala za več sto milijonov lir podkupnine v zameno za dobičkonosno »uslugo*: prostore, ki so bili po načrtu namenjeni garažam, naj bi, proti zakonskim določilom, spremenili v prostore za komercialno dejavnost, ki gredo v pro čajo po mnogo višji ceni. Rooco in Rippo so karabinjerji aretirali žt včeraj ponoči, Di Sa no pa se .je oblastem prostovoljne predstavil. Da se v zvezi z grad njo »Cassiodora* izvajajo surolji- V prostorih pariške univerze Sorbona se je začelo drugo zasedanje Stalnega razsodišča narodov, ki razpravlja o vprašanju Afganistana. Predsedstvo razsodišča sestavljajo: francoski pravnik Leo Matarasso, jugoslovanski zgodovinar Vladimir Dedijer, francoski profesor matematike Laurent Schwartz ter Sergio Mindrz Arno, škof mehiške Cuernavace (Telefoto AP) NEAPELJ — «Prvič v svojem življenju govorim na nekem shodu, ne v družbi enega, temveč kar dveh škofov.* je poudaril generalni tajnik CGIL Luciano Lama na včerajšnji manifestaciji neapeljskih študentov proti kamori v Ottavia nu. Pobudi se je namreč pridružila tudi enotna sindikalna zveza, ki je proglasila t urno splošno stavko. V pohodu proti 'kamori, ki še je začel v Sommi Vesuviani. je sodelovalo več kot 10 tisoč oseb. Na čelu sprevoda so bili Luciano Lama, škof iz Nole Costanzo. škof iz A-cerre Riboldi in član vodstva KPI Antonio Bassolini. Tako Lama kot škofa so v svojih govorih poudari li, da postanejo nepomembne vse i-deološkc razlike, važni so le skupni ideali miru, pravičnosti in* človeških pravic. V boju proti kamori je treba pozabiti na vsa razhajanja. Škof iz Nole pa je svoj govor o-sredotočil predvsem na vrednote človeškega življenja in na boj proti vsem oblikam organiziranega kriminala in nasilja. Luciano Lama pa je poudaril, da je treba presekati korenine zla kamore s pobudami za razvoj in zaposlitev. «Ka mora deluje lam. kjer je družbeno tkivo najšibkejše, kjer lahko izkoriščajo nemočne ljudi. Z odločnostjo je treba nadaljevati boj proti nezakoniti trgovini od orožja do mamil in tihotapstva, proti gradbeni špekulaciji, poneverjenih dražb in pronicanja v javne dejavnosti,* je med drugim poudaril Lama. Za sindikalnega voditelja je treba streti resnične krivce tega stanja, ka-moristične organizatorje, ki z morilci ohranjajo svojo oblast. Prav zato morajo študentje in delavci skupaj z vsemi žrtvami kamore z odločnostjo nadaljevati na poti proti nasilju in izkoriščanju. Kot zadnji je spregovoril msgr. Riboldi, ki se je pred tem prisrčno rokoval z Lamo, kar je sprožilo navdušeno ploskanje navzočih. Tudi škof iz Acerre je v glavnem ponovil, kar sta pred njim poudarila No-la in Lama, dodal pa je, da se morajo kamoristi zavedati, da sedanje manifestacije pomenijo konec njihovega neomajnega gospodovanja, saj so ljudje siti njihovega nasilja. Vsekakor pa je včerajšnja manifestacija prvič prebila v fevdu ka-morističnega bosa Cutola obroč strahu in nezaupanja. Marsikdo je z oken in z obeh kril ljudstva, ki je spremljalo sprevod z navdušenjem ploskal skupni pobudi študentov, Cerkve in sindikatov. Manifestacije proti kamori bodo danes v Sorrentu, pojutrišnjem pa v Aversi. Neapeljski študentje so že napovedali, da bo januarja v Neaplju vsedržavna manifestacija -proti organiziranemu kriminalu, ki jo je že podprl Luciano Lama. Na sliki (Telefoto AP): škof iz Acerre Riboldi, generalni tajnik CG IL Lama in član vodstva KPI Bas-sollni. ogromno število sicilskih delavcev V lepakih, ki so jih sindikati raz obesili po otoku ie rečeno, da si sicilski delavci prizadevajo za mtr in za pogajanja med vele/dama ki bi privedla do umaknitve sovjet skih raket «SS 20» in preprečila u mestitev »evroraket* v Comisu. vi posli, je pretor Fiale zaslutil že junija. Zadeva pa je dokončno prišla v javnost šele. ko sta se sodstvu pritožila neki demokristjan 1 ski deželni svetovalec in misov ski občinski svetovalec. t Aretacija obeli občinskih odbornikov bržkone ne bo brez posle dic za catanzarski levičarski občinski odbor, ki se v ten prvih mese I cih obstoja ni kdove kaj proslavil. \ Najbolj kritični so komunisti, ki se sprašujejo, ali ni odbor nastal na jsnovi skrivnih dogovorov, ka tereni zadeva okrog »Cassiodora, je eden najbolj zgovornih izrazov. , Neurejen problem posvajanja v Maliji RIM — Po ugotovitvah profe sorja psihologije in častnega sod ! nika rimskega sodišča za mladolet siike, Gabriela Casottija. iščejo za j Tonski pari brez otrok v posvoji tev le otroke v najnežnejših letih, lepe, plavolase in z modrimi očmi. V sirotišnicah ostajaj*, tako števil ni otroci ki bi lahko zadovoljili vsem zahtevam posvojiteljev, a jih leti kljub temu odbijajo. Le 10 odst otrok, ki so primerni za posvojitev, najde krušne starše. Za otroke tujih narodnosti pa obstaja jo posebna pravila posvajanja, če- j prav se povsod najdejo tudi poti, | po katerih se je tem pravilom moč I izognili: primer takih nezakonitosti je tudi drama brazilskih otrok, k' so jih pred dnevi oblasti zaustavile na letališču Fiuir.icino. Silvestrovanje v Postojni V turistični hotelski organizaciji Postojnska jama so letos pripravili pester program silvestrovanja, zato ne zamudite. Pravočasno si rezervirajte prijeten kotiček, v katerem boste s svojimi najbližjimi preživeli silvestrsko noč. HOTEL JAMA silvestrovanje 1.500 din, igra ansambel Erazem HOTEL KRAS silvestrovanje 1.300 din, igra ansambel Venera MOTEL PROTEUS silvestrovanje 1.100 din, igra ansambel Reali PENZION ERAZEM silvestrovanje 1.100 din, igra ansambel Litus ZIMSKO ŠPORTNI CENTER KALIČ silvestrovanje 1.100 din, igra ansambel Tulipani Seveda silvestrovanja ne bo konec 31. decembra, saj vas bodo našteti ansambli zabavali še 1. in 2. januarja. Informacije in prodaja rezervacij: Turistični biro Postojnska jama. Tržaška 4, Postojna telefon (003867) 21-077. Sestanek o ceni nafte znotraj OPEČ DUNAJ — V znamenju velikih . razhajanj se je včeraj začelo zase- j danje odtora za nadzorovanje trži j šča OPF.C. na katerem bi se morali dogovoriti za enotno ceno in zgornjo mejo proizvodnje nafte v po sameznih državah proizvajalkah. Predsednik odbora, naftni minister Arabskih združenj emiratov Otei ba je ob tem izjavil, da je namen sestanka dogovor, da bi ceno obdržali na ravni 34 dolarjev za sodček, s čimer pa niso zadovoljne manjše proizvajalke, kot na primer Indone zija. spričo dejstva, da arabske dr zave. in še posebno Saudova Arabija, znatno presegajo zgornjo mejo naftne proizvodnje, kakršno je v višini IV,5 milijonov sodčkov, dolo čil OPEČ. Ob «svclem lelu» več denarja za Rim RIM — Rimski občinski odbor je zahteval, naj država,, ob prilik, »svetega leta 1983». ki ga je pro glasil papež Janez Pavel II., okre pi poseben denarni sklad «Rim italijanska prestolnica*, ki sedaj -/naša deset milijard lir S tem denarjem naj bi občina zadostila »reprezentančnim potrebam* me sta. ki bo prihodnje leto bržkone cilj številnih vernikov in turistov. «LA TTERIE CARSICHE» KRAŠKE MLEKARNE obvestilo «BAR BIANCO» v Devinu bo odprt za kupce tudi jutri, v nedeljo, 19. decembra Pri CENTRO DEL MATERASSO lastnik Gradara Petrueci Izredne cene in velika izbira vzmetnic, ortopedskih in anti alergičnih pregrinjal za mreže in vzmetnice, prešitih in navadnih odej. rjuh. prtov in drugih artiklov za dom. Ulica Cereria 8 - TRSI (11. prečna ulica ua levi stran) Ul. S. IVIichele) Tel: !I4(I/78(I4!I2 Popusti od 20 do 50% NA METRSKEM BLAGU IN OSTANKIH NAJBOLJŠE KAKOVOSTI GALTRUCCO TRST - Trg Goldoni 1 Obv. občini dne 24. 11. 82 krzna trst - trg ospedale 2 tel. 772.303 J visoka moda in konfekcija po naročilu Danes v Comisu zaključni del pohoda za mir PALERMO — Na poziv sicilske enotne sindikalne zveže CGIL CESL - U1L. se bo današnje zn ključne manifestacije v Comisu * okviru pohoda za mir, ki se je začel 217. novembra, udeležilo tudi VELEBLAGOVNICA TOLENTINO UL. XXX. OTTOBRE 5 — T R S T PROPAGANDNA PRODAJA S POPUSTI OD 20% DO 60% NA ♦ kONFEKCIJI ♦ ZENSKI IN MOŠKI PLETENINI Občinsko dovoljenje od 21.10.82