Leto m.
V Celji, dne 25. maja L 1893.
Štev 15.
DOMOVINA
lakaj« 5. in «■"• dan v*akp?n meorr-i« Borisi naj sr nrv-lii . p-Mlia«! •>»*.:• "vi 'n shv- t vsakokrat |k> 10 kr <>d garmond vrste Tel)* aa cvlo let- S »M aa p«.! leta 1 *td aa Otrt let i
ran- »okopi«! se ne vračal" r Jfiročmia naj se poMia: Opravmi vo
»in«" 'v Olji
Govor dež. posl. dr. Jos. Serneca
v aeji detHnoga *l>..ra .In.- J« aprila 1«' Vlaoka/l- '-ni' a' Dovoljujem ai n.-k;ij ojiiizk glede prometa t - nove železnic* itvij -Velenje i in ghde Želja ••ndotnega j.rehivaNtva
'»h otvoritvi železnice Cety-Wl-nje, nait« vila je ju>.n:i železni*"« t ik'- vozne cene. -Ia a» j trgovci z l—«.m in drugi. ki morajo leseno l.lago 1 prevažati, kmalu izprevkleli. ila j m peljejo vo- i zniki iz Velenja lea ceneje v C-lje, kakor ga | vozi fteleznic«; teračunili »o. <la znašajo stroški (lo železnice v Velenje in potem voznina po ž* Iezni>-i do Celja več. kakor če lea. katerega gre | za j.-den železnični voz na štiri vozove, peljejo iz vel-njake okolice vozniki naravnost v Celje; , kajti voznikom plačajo I rt gld.. voznina jm železnici za isto toliko lesa. ki je v enem želez-ničnem vozu pa je 18 gld., vsled česar se ljudje seveda izgovarjajo, da s takimi pogoji nimajo nobene dobrote od železnice, kakor so se je nadejali. in les dovažajo v Celje v obče le vozniki, kakor poprej. Kavno tako je tudi z zaU.ji; liolje je l.lago v zabojih v C.Jje poslati po vozniku, kakor pa te cene južne železnice rabiti, oziroma po njih izgubo imeti. Ker je tedaj prometa popolnoma primanjkovalo, znižala je nekoliko železnica v malo mesec.h previsoke cene. Prebivalstvo pn vendar še nikakor m zadovoljno a <-enami južne železn - e, n. pr. voznina za en železnični voz premoga znaša 12 gld.. lastnik premoga pa dobi na mestu, kjer ga je izkopal, za meterski cent najboljšega premoga Itf do 17 kr.. za slal-ejši pa po 12 kr. Za železnični voz premoga dobi tedaj lrt do 17 gld. oziroma 12 gld. Vprašam torej, kakošno razmerje je to. ako zahteva železnica toliko za voznino. kolikor lastnik za vs» to. kar potrebuj* za dobavo premoga?
Pomisliti j'- pač. koliko dela in stroškov prerino je premoti iz jam* t.-r na skladišči, in vendar naj l.i lastnik n«- dobil več za svoje l.lago. ko* železnica voanine na tako kratki pr..gi kakor j.» iz Wl*nja do Celja \ič i n* rekel ako bi l.ila voznina na progi ."ki d» 80 kilometrov tolika. kakor cvna premogu, da se pa na tako malo kilometrov računi voznina. ki je jednaka premogu vi ceni. to je pa malo preveč-
Nasledki tega so. .Ia morajo ljudje premog v Celji in ob raznih postajah žele/ničnih predrag > pla j če vat v Lignit ialal«*ji premog) je Mih prav dobra , kurjava za peči in štedilna ognjišča, pa. ako se J računi 12 kr. voznina pri meterskem centu, je ] seveda predrag; železnični promet ima pri tem mnogo škoile in vrhi. t-ga je ol .žalovanj. Iva-krat no. ker se tam nahaja mnogo premoga in ker ta ni tako izvrsten, kakor oni. Kar velja za premog, to velja za drugo vozno blagu. Ravno tako je tudi z voznino za ljudi Prepričan sem da l.i južna železnica mnogo več zaslužila, ako bi vozrino /a ljudi znatno mižala Revni Ijndie. ki morajo le s krajcarji računiti. imajo malo koristi od železnice, ker je voznina za ljudi previsoka; hodijo peš ali pa najmejo tri do štiri osebe voz. ki ima še to prednost, da so prosti, da ni treba čakati in ravnati se po vožnem redu železnice. Ob kratkem, z visokimi cenami škoduje si podjetje samo, še več škode pa ima prebivalstvo. Ta tako zaželjena železnica naklonila bi lahko Se mnogo več blagoslova. Jaz mislim, da s previsoko voznino železnica nikakor ne izvršuje svoje naloge in da prebivalstvo vsled njih ne uživa pričakovanih koristi.
V poročilu deželnega zbora čital sem izraz .otročje bolezni*. s tem izraža se v mojo zado-voljnost mnenje, da v tem kratkem času, kakor
ta železnica v<v.\ ni bilo mogoče vsepa urediti. powl.no p:i ne vunišan;a glede voznim-
Želmi pa. da bi <i*žetni železniški urad in deželni odbor storila potrebno po svoji moči. in da bi podpirala želje p-eliivalitva gl*-l» znižanja vo/.nine za ljudi in blago, kar bode na vsak način podjetju tuli koristilo in ja/. b»l-m. kar se razume. gla«.val za nasvete poročevalca
Ribištvo v Dravi.
St. Vid nife Ptuja. 1« maja 1*9.
Pri nas vršile so ae te dni obširne razprave radi ribištva Te obravnave trajale so že prav za prav pol leta in so se končale s tem. da je c. kr. okrožno sodišče v Celji odklonilo, c. kr. okrajno sodišče v Ptoji ter naročilo, da mora c. kr sodišče Maribor 1 b. razpravo nadaljevati in končati. I Ved včerajnem vršila se je končna obravnava in sicer dne 7. maja na licu mesta, to je. vršil se je sodni lokalni ogled ob teku Drave. Studenčnice in Dravtaje, dne H maja pa glavna razprava pri c. kr. okrajnem sodišču v Ptuji. pri kterej je bilo 7 posestnikov iz Sturmov.-a, 4 pa iz Pol .reža, ki so bili radi tatvine rib obtoženi in meseca februarja 1«M todi od c. kr. okrajne sodnije v Piuji že obsojeni, vsak na nekaj dni zapora, popolnoma krivde in kazni oproščeni. Obravnavo vodil je sedaj c. kr. adjunkt g. Ila rekhl Iz Maribora, posestnike pa je zagovarjal g. dr. A. B rumen v Ptuji.
Ker se je stvar že toliko časa vlekla in nepotrebno raztegovala. ker je stvar načelne važnosti. ker na dalje iz <-ele razprave < daeva. v I kako nesrečo slovenskega kmeta spravlj-t nem-! čurska požrešnost in malomarnost tistih slovenskih prvakov, ki nočejo svojih sinov podoče-
LISTEK.
Pesmi.
Zt-.žil J. T. Turku*. II..p s KoroSkega)
12.	Tudi slika skopuhova v pesni .Skopuhu* se je pesnii.u posrečila. Posebno ugaja j kon«.-:
.IVe.1 vrati *e i-hlei-en trop ** t,nči.
Za tvoje zlat., v črn., s« oblači."
13.	Čuti ztato-čistega človek«v in domoljabja. ki navdaje pesnikovo si- -, izraženi s., v pesni .Detetu". Nedolžno dete. ki v /il>eli spančka. ne ve še nič o btv/ozirnih in Ijutih bojih za pravo bistva ali nebistva. ne ve še n-č o znvsti. napuhu, laži. sebičn-stiln dnigih pošastih. ki zatirajo čute bratstva M-veštva. V rjejp-vih milih i-čeh izvira očetn pogum za l«>j zoper kri-vlco, iz njih mu miglja up na lepš>» l^dočnost. kajti za gotovo pričakuje, da se Is. v detečje sr< e v.vpla iskra človeko- in d inoljul.ja
14.	V |»-sni .Ljubezni sovražnikom" » izraža pe*mk »»pet svoje človekoljubje. nanaša joč se na I .ožjo l.esedo: .Ljubite se med seboj!" Misli koaoetn pesni izražene so lepe: prvi del
• T- je ljudem, ki sovraži). • Ijnliesen
pesni pa mi ne ugaja. ker bi v njem izražene misli lahko kedo tudi krivo tunel.
1«. .Napitni.-a" zasluži zaradi svojega | za pet|« jako primernega r.tma in lepe vsebine, da najde skladatelja in se udomači v veseli slo- j ven A i družiš. V njej ponavlja pesnik misel že v .Slovenec — Slovan s»m" izraženo
1«. ..lesen" je lep prevod I.amart:nove ;
pesni.
17. V pesni .Prava ljubezen' poveličuje s- kot trajna in edino prava IjnUz -n ona. ktero čuti .zvesta mati draga domovina*. —
18 V pesni .Mladenčeva roža* slika nam pesnik .-vet in sad prezgodnje. nepremišljene , ljubezni, ki ima ninogt-kia' žalosti n k< n« .-; kajti , skrit črv huda ve-t zje«la mlado sn-.« in greni ž vljenje.
15» Snov pesmi .Samo* je vzeta iz zgodovine Slovane je dolgo časa žnlil jarem Obrov, ki s-- ž njimi ravnali po živinsko (.mit vie-hi.f her Orausamkett" pravi Fredegsr. star zg<r dovinopii-«- .. Ker tega težkega jnrma ni*, mogli več n-siti. šli so na '-j proti tlačil.-em svojim ter jih srečno premagali i! rt2».i Samo se je v tem lK»ji posebno odlikoval; Slovani so ga zaradi te-.-a izvolili za svojega kralja, in on je ustanovil veliko slovansko državo - d 1. «» «o8>. Takrat
so bili oni srečni dnovi. ko so bili .zjedinjeni Slave vsi sinovi*.
20.	Kako se nam je zatajevati in varovati puhle ošabnosti. kaže nam pesem .Menih*, ki se končuje:
tel-i večna slava, moj Bog in moj gospod?
Mi slal-i smo črvi«, tvoj borni sem-ki rud*
21.	Iskrena očetovska ljubezen slika se lepo v pesni .Najlepši zaklad". V obupnem, krvavem loju iztrga oče svojo ljubljeno hčerko iz rok roparskih, vrnivši se domu vidi. da gori njegov grad in .iz ognja ženo reši". Ko pa že ves grad .puhti. j-oklja. gori*, domisli se obupna mati svojega sinčka.
.In frfe. lev v ..bupu, se v ognja iar spusti. Kjer deček zla ne sluti in v sladkem miru spi -Srečno rešivši svojega ljubega otroka pa moli: .Sedaj, moti aovraiue. končajte, kar nnam! Zaktale sein naj.lra*j<- Me', istega! vauit" 2-'. I-epo zbirko sv.j b js-snij končuje pes nik s krasno, že gori omenjeno pesnijo .(Sorotnn*.
Že iz tega kratkega pregleda Torkuševik j rsnij prepriča se vsa kdor lahko. ,la si je pesnik obranil .vzvišene uzore". kakor jih priponka mladim, in da mu je sr.-e vneto za vse. .kar je lepo. pravo, blago, sveto.*
Jezik je večinoma pravilen in litogoglasen. Opozoriti hočem pesnika le nakatere malenkosti.
tej krivej obsodbi in naročili g. dr. A. Brumenu naj gre osebno jih pred o. kr. okrolno sodišče v Celje zagovarjat. Njegova odločna in jasna beseda ter korenito dokazovanje je imelo tak uspeli, da je r. kr. okrožno sodišče prvo razsodbo uničilo ter izreklo, da c. kr. okrajno sodišče Piiy ne ame dalje o stvari obravnavati, ampak da more c. kr. okrajno sodilče Marilior I. b. lokalni ogled odrediti in imeti glavno obravnavo.
Pristav c. kr. okrajne aodnije v Mariboru g. Marckhl se je na licu mesu prepričal, da omenjeni šturmovci in 1'abrežani niso Utovi. da so v dobri veri ribarili in jih vse oprostil. Omeniti js Se to. da je tndi pri zadnjej obravnavi dne ?. in 8. maja t 1. g. dr. B rumen s posebnim |iov-darkom naglaSe val, da goap. c. kr. inžener Franc Florijan, radi avoje nezmožno iti slovenščine, ni zanesljiv izvedenec, toraj njegove uradne potrdila nimajo dckazilne moči.
Ta dopia Vam, čaatiti gospod urednik, s tem prisUvkom podamo, da ga priobčite. Naj tudi vsak drug Slovenec posebno pri izvolitvi izvedencev strogo gleda na to, da si aodišče ne izbira izvedencev, ki niso zmožni njegovega jezika Tudi tukaj velja načelo: Svoji k svojim! Koliko preganjanja ao pretrpeli ubo^i Šturmovci in Pa-brežani! Koliko aitnob in preglavice jim je na pravila ta zadeva ki se je vlekla akozi pol leta' Iz nezgod drugih pa ae moramo učiti. Toraj pozor Slovenci! Kadar ai bodete izbirali zopet poslance, volite pa Uke može. ki imajo otroke vzgojene v narodnem duhu.
Drugi slučaj nemSkutarake požrešnosti. v kterim se je tudi pokazala neka zveza med g. dr. JelovSek pl. Fichtenau in c. kr. inženerjem Franc Florian, pripetil te je v zadevi mlinarice Neže Kolarič v Novi vasi proti Franc Lesko-scheggu, svaku dr. Jelovseka pl. Fichtvnau-a. ki je bil tudi zastopnik I^skoschegga. Tudi tukaj se je Slo za ribištvo v Dravi. G. Franc Lesko-schegg vzel je v najem ribištvo v Dravi od graščine gorqji Ptnj. R:baril je na mestu ne daleč od Pabreža ki se navadno imenuje .Kugelfang*. To mesto leži v glavni strugi malo niže Ptuja. Brezobzirnost gospoda Leskoschegga je segala tako daleč, da je v kljub temu, da so ga ribiči opominjali, naj malo plošče ledu — ribaril je namreč po zimi. ko je bila Drava pri kraju za mrznjena — seka, da ne bode niže ležečih mlinov v Dravi poškodoval. Niže leži namreč mlin Neže Kolarič v Novi vasi, ki je s tem bil izposUvljen nevarnosti. OSabni gospod I^sko-schegg, ki je bil že večkrat kazensko obsojen, a zmiraj na denarno globo, pa se na ta opomin ni nič oziral, ampak je sekal velikanske plošče ledu. ki so se začele kmalu pomikati po Dravi ter so s tako mogočno silo buUle ob mlin Neže Kolarič. da so razdrobile 2 kolesi mlina in tudi ladijo pod mlinom. Nevarnost je bila tudi za ljudi preteča; gotovo je gospod Leskoschegg zaupal na izpovedbo gospoda Franc Floriana in
na naklonjenost c. kr. sodišča v Ptuji. Kakor je izid pravile kazal, se on ni varal. Gos|>od Franc Florian, ki besedice ne ume slovenski, je kot izvedene, zaslišan izjavil sledeče: Mogoče jt. da ao plošče pridrvile na mlin in ga poškodovale . mogoče pa je tudi. da se je na drug^j strani re čišča led sam od sebe razbijal, tako. da so tudi druge plošče trčile ob mlin in ga poškodoval* Toraj » n« more trditi, da so ravno l-eskoacbagg ove plošče mlin rasbile. Sel je takrat srsi po Dravi, to ni v stanu mlina razdrobiti. Razdrob Ijenje pa se je vršilo v takem čssu. ds so ravno laeskoscheggove plošče morale razdrobiti mlin. Ugovarjalo se je gospodu inteneiju, da ae pač na Dravi nikdar Uka razlika tem|ierature ni opa zovala, da bi ae na enej strani obrežja led sam od sebe odtrgaval v velikih kosih, na nssprotni strani pa je tako trd, da ga morajo sekati. Ta ugovor, katerega g Florian ni mogel razjasniti, pa pred sodnijo ni obveljal; kajti terjatba Neže Kolarič. da jej mora Uskoachegg plačati škodo na mlinu, je bila odbita, ker sodnija ni bila prepričana, da so l,eskoacheggove plošče razbile mlin. Vss okolica pa je prepričana, da so le 1-esko-j scheggove plošče razbile mlin.
Nela Kolarič morala je še stroške Fran' Leskoschegga plačati. Tudi tukaj je gosp. Fran-Florian kot izvedenec razvijal take nazore, da proato ljudstvo atrmi. Žalibog. da ae je obravnava vršila v malotnem postopku, 'ako da se pr..ti razsodbi ni mo-.la pritožba uložiti. Gotovo je pa toliko, da c. kr. okrajno sodišče ptujsko ne bo smel« takih izvedencev, ki ne znajo jezika in ne poznajo tukajšnih razmer uporabljati; kajti ljudstvo že veliko govori, in okolnosti, ki so pro-vzročile, da je bilo za Sturmov. e in 1'al.režane delegirano mariborsko sodišče, so tako čudna znamenja, da je potrebno, gospode uradnike {»o-svariti. Iz tega nsg.l.a smo ta dva slučaja naveli Imamo še več drugih slučajev, ki niso nič manj pomenljivi. O teh drugič.
Da se pa našemu slovenskemu ljudstvu ne bo več krivica godila, prosimo merodajne fak torje, da se uravnava Drave kmalo počne; kajti pred uravnavo Dravine struge se ne morejo po-voljno razvozljati zamotane zadeve ribištva. Ribištvo in poljedelstvo sila trpi, ker se Irava vrže sedaj na to, sedaj na uno stran. Tudi ptujski okrajni zastop se bo moral začeti l»aviti s to zadevo.
Celjske novice.
(Volitev sa bolniško blagajno i -eijski magistrat Se ni razpisal. Menda zopet premiSlja g Filrstbauer, kako bi se kaj zmotil.
(Nsmikatarski Ubor v Celja i Celjski Nem--i so rodili zopet veliko misel. Ker se Slovenci ne dajo z lepa iz sveU spraviti in ker vlada noče prebračevati kozolcev, kakor celjski glavači, zato hočejo napraviti poseben „spekUkel". da se bojo
vati v svojem jeziku, marveč jih v naaprotnem nam duhu vzgajajo, hočem v kratkem poročati jedro cele zadeve.
Reka Drava apreminja pogostoina avoje re-čišče. Zdaj krene na to atran zdaj na ono stran. Žal, da merodajni krogi premalo mislijo na uravnavo te reka Gospod grof Wurmbrand. ki bi imel kot deželni glavar skrbeti, da se stvar v tok spravi, ima za to zadevo le prazne izgovore. Ko se je pred kakimi 20 ali 2d leti vrgla Drava proti av. Marku niže Ptiya zapnativši aUro strugo, ki je tekla proti Pal.režu in Šturmovci ter av. Vidu je ta atara atraga zmirom bolj osuševala in zgubila konečno vao zvezo z novim rečiščem Drave. V ataro osušeno strugo pa ae je iztakala Studenčica ki je tekla po enem delu starega DraviSča naprej do sv. Vida in se tam združuje z Dravinjo. Ljudje ao to vodo imenovali, če tudi se je pomikala po starem Dravišču Studenčnica, kei v starem Dravišču ni bilo več dravske vole. Vse to je tako jasno, da ni treba in tudi ni mo-jtoče o tem dvomiti, če človek pozna jezik in se zamore v njem razgovarjati. A gospodje inženirji pri c kr. okrajnem glavarstvu v Ptuji in tudi prejšnji avskulUnt. ki je sin veljavnega slovenskega poslanca in ki nas je hvala Bogu zapustil. tega niso mogli storiti Pravico ribištva v Dravi ima graščina gornji Ptuj oziroma njeni najemniki. V Studenčni^i pa ima graščina gornji Pti\j samo takrat pravico ribištva, če zamore čoln z ribiSkim orodjem in 4 moži notri veslati. Gospod dr. JelovSek pl. Fichtenau in gosp. pl. Pongracz. ki sta lansko leto ribištvo od graSčine gornji Ptuj vzela v najein. pa sta hotela po starem DraviSču po katerem izključivo Studenčnica. ki" iz Brega pri Pttyu pride. teče. ribariti, če tudi ne moreta s čolnom. ribiSkim orodjem in 4 možmi, ki so v čolnu, priti va njo. K temu jima je hotel pomoči g. c. kr. inžener Franc Florian. ki ne ume besedice slovenski in ki je na podlagi mape. ktero je sam risal, zmirom trdil, da je staro Dra-viSče Se panoga Drave, čeravno je zveza s pravo Dravo pretrgana. Mož. ki se od slovenskega kmeta žuljev redi. ni nikdar popraSeval. kako ljudstvo imenuje vodo. ki po starem DraviSču teče. Pa-brežani in Šturmovci so trdili, da odkar staro DraviSče nima zveze z dravino votlo, teče tam sama Studenčnica. v kterej imajo oni sami pravico ribariti, kakor ima v gornjem toku Studen-čnice občina Preg pravico ribištva.
A g. dr. JelovSek pl. Fichtenau in g. pl. Pangracz sta jih radi tatvine ovadila, ker so mesca novembra in decembra lanskega leta v Studenčnici ribarili. Njihovo sklicanje na staro navado prostega ribištva v Studenčnici. ki ni v neposredni zvezi z Dravo, od kar se je tu proti sv. Marku obmila. ni jim pomagalo nič. Omenjeni gospod avskultant. ki jako slabo govori na5 jezik, dasitudi je sin slovenskega očeta, jih ni razumel in je obsodil vse radi tatvine. Nato so Šturmovci in Pabrežani ulo*ili pritožbo proti
ki kalijo čistost in l.lagoglasje in kolikor toliko motijo čitatelja.
Nepravilna je oblika ol.raSčen namesto obrasten; v dajalniku in mestniku jednine ral.i po nepotrebnem hrvatsko obliko na oj; n. pr. ča-robnoj istr. 7i turskoj (40).*) Opisovalni deležnik glagolov II. vrste se zdaj navadno tvori na nil. nila. nilo. naSemu pesniku ugaja bolj oblika na nol; piSe torej vzdihnol. utihnol. vzdignol. a vendar tudi vgasnila Kaže pač, da ae dosledno rabijo zdaj navadne oblike dvigniti, dvignil in dvignjen. — Nepravilno se rabijo deležniki: zavihta (str. 18) prebedeče (str. 2.1), pust« istr. 33); kajti deležnik sedanjega časa pomenja trajajoče dejanje in se more torej tvoriti le ot! glagolov nedovrSnikov. Pogostoma se rabi druživnik brez predloga n pr. ozirom milostnim (str. 11». solzami (str. 141, čarnim bleskom (str. IHi. zvez dami (str. 311, ponosom (str. 42). ki |>a v sedanjem slovenskem jeziku ni upravičen. —
Nepravilna sta tud: stavka: .Imel je hčer, ki daleko slovi" (str. 40) in .Na vrata milijarde rok delavnih trka*. Prvi stavek se more glasiti: .Imel je hčer. ki je slovela*, kar si ne moremo •) Vem »ii-er. da ao hoče (.cenik a t>. obliko in nekterimi drugimi stvarmi približevati hrvaMini. Toda da ai j« to prizadevanje -amo na *ebi hvale vredno, mialim vendar, da ne Ik> imelo mnojio v»|.eha. kakor je ostalo tudi priaadcvanje naiih .Ilirov* hresvapelno.
misliti, da bi Se dandanes slovela Drugi stavek pa se pravilno glasi: Na vrata trka na milijarde delavnih rok, ali pa milijarde delavnih rok trkajo na vrata.
Pravila o naglasu Se res niso utrjena, in pesnikom so dovoljene v tem oziru marsikatere prostosti; predaleč pa se vendar tudi pesnik ne sme oddaljiti od navadnega naglaSevanja. zato mi ne ugaja naglas v teh le l-eaedah: svečenika (str. 31). plemenitejšo (str. 32). Milan istr. 43), nakopičenega (str. 9), narave (str. 11), idočira se naglaSa pravilno narava istr. 30»), razvalina (str. 40). prlroda (str. 29). marmora (str. 23), namesto marmora istr. lii) ali mnimora (str. 10); listja (str. 20). rnjni) (str. 27), vince (str. 28), roparje (str. 41), pdzval (str. 26). —
Nenavadni izrazi ao: kan (str. 9. 24, 26) namesto ukana, pust oš (str. 26). divjota istr. 26). utišiti (str. 11 in 28); mesto osoda istr. 2»i). naj ae pile uaoda mesto znabiti (str. 30). naj ae rabi morebiti. Poseli nos t pesnikova je, da ral.i radi Magoglaaja vedno < namesto in pred soglasniki. ker se piše dandanes ol>če le in, ia ker rabimo i navadno le v pomenu: tudi, ček), i — i pa v pomenu ne samo. ampak todi. ne og^a mi ta posebnost pesnikova nič kaj posebno in želel bi. da bi ralel todi on obliko i n namesto j i za nemSki .und*. — Zaattan ralie loč.I omenim
le. da se dandanes za zvalnikom ne stavlja kli-aj. ampak vejica. Pisati je torej:
Da večno s tabo združen, dra;." dete. Bom gledal srečne nebeACane avete. in ne: dete!, ali:
SU.vena /leda* ti. o Bofh trpljenje, in ne: o Bog!
Toda to so same malenkosti, ki nikakor ne kratijo vrednosti, ktero imajo Turkuševe pesni po lepi vsebini in vzvišenih mislih. — Krivična je torej sodba ktero je izrekel neki M. v podlistku „Slov. Naroda" (St. 127. iz 1. 1892) o Tur-kušu-pesniku. Ne liom preiskoval, je li ljubljanski kritik obsodil našega pesnika vsled površnosti. nevednosti ali zlobnosti. omenim le. da je dobil zaslužen odgovor v knjižici: .Radikalnim kritikom ljubljanskim slovensk pevec*. V tem odgovoru pokazal se je Turkuš tudi kot ivrst-nega satirika —
Končno priporočam Turkuševe pesni vsem prijateljem slovenskega pesništva ker sem overjen. da I odo našli v njih mnogo zdrave dušne hrane «)	Jožef Lendovšsk.
•1 Turkufteve knjili.e bo prodajal g. Antoa Za-jrorjan. knjitrotrto. v Ljubljani, po naatopni .eni: I. Črna gora »nopič po 16 kr., t. feemi, anopiC po » kr..
3.	.Radikalnim kritikom llaMjanakhn*. snopič |« 10 kr.
4.	.Vojska in Mir" (8. isdaja). snopi« «> kr. Vsi Štiri Hnopifii dobivajo se torej za 1 gld. —
To ate Sokolci le dragi Mi. Kadar vas vidim tako suknjico fes ramo, redečo srajco Ia pero asd niesom. pa ms tako pogreje, kakor takrat, ko aem pri le I prvič aa .urlnab" pa sem tako stopal pred cerkvijo mimo aalih deklet, kakor M preklo požrl Pa recite jim, aaj ss zopet pokažejo kaj aali Sokolci.
Oospod urednik, dosti naj Vsm bode starega čenčača Btakoltaa nedelja je Iz svojsga hriba, ki to nikdar ai bil tako lepo sslen. mislim na svojo prvo birmo, gledam doli na vale < Vslje in molim, da bi sv. Duh valim aemlkutarjem možgane razsvetlil; le rajle pa bi jim bil sa Ikofa pri birmi Pa brsa zamere čs js kaj preveč rekel Val	pulčavnik.
Ia TlklljfV. Dolgo časa sera to pričakoval biitri pogled polčavaika is .Starega grada ter ss nadejal, da bo oa a svojim dalnogledom tudi zaalepljenoat teharskih nemčntjev opazoval.
A, kar mu to ni bilo mogoče, najbrž zaradi opravka s celjskimi nemčniji. želim se mu jaz pridrniiti; ker ne morem dalj časa z mirno vestjo gledati to repenčeqje, teh .čurčkov".
Posebno glasovit v tej sadevi je nal nem Ikutarski tapaa Kovač, za katerega rojstveai dom. kjsr je tekla njegova aloveaska »beljka. le skoraj vsakdo ve zagrizel ae je a taklno silo a svojimi klelčami na aeiačurako straa. da bi to akoraj misliti bilo. da jih ae bode nikdar več mogoče odstraniti.
Ali upam. pritol Uide le čaa. da liodo tvoje po nemlkutarsko napravljene klelče pregorele, in kakor od električne iskre zadet, vrgle te bodo vznak, ter ae ti devet soln<w zasvetilo v tvoji trmasti glavi, katera le sladkega občin»kega .Hoeja", ki je le tlavnej avojo narodnost prodal, poslula — ali poslušati mora —; tačaa ss ti I .ode le le tvoja nezmirel razjasnila' Potem bodel gotovo na hrbtu letoč premišljeval in ječa) za pretočenimi čssi. ko ai le kot deček in pozneje že kot fant. polten Slovenec z mirno vestjo pod Št Janževim hrilom kozle in ovce pasel in si za kratek čas na pero piskal. a sedsj pa kot izdajalec svojega naroda nikdar z mirno veatjo apati ne more!.
Zatoraj zbudi se, zdrami ae. dokler je to čaa in premiali pregovor, ki pravi: .Po smrti pokora več ne velja!"
Kad lii to kaj omenil, posebno že o imenovanem .ficeju" al! drugače rečeno o .Muktsr-paši", a upam, da mi I-ode cenjeni gospod urednik tudi v prihodnje majhen kotič prihranil v cenjenemu lista .Domovine".
Pulčavnik pri av. Ani.
Za Tltaaja. "bogi Slovenci! Kako hudo se je Bog nad nami pregrelil, ker l>ojda ne moremo s svojo .Iprsho" priti dalje kakor k večjem do Maribora! Pa so menda sami vitanjski Slovenci tako nesrečni; zato pa hočejo naši .pur-garji" popraviti, kar je Bog takriv.L V svoji preveliki ljubezni do nas nameravajo postaviti nem-Iko .šulfereinsko" šolo. da bi se v njej otroci več blažene nemščine naučili in potem malo dalje prišli v svet To skrb so pokazali pretečeni petek. ko so pri popra Sevanj i. v ktero šok) hoče kdo dati vpiaati avoje otroke, planili na nekatere stariše. jim žugali, pretili, češ v slovenski šoli liodo otroci vsi neumni !>edaki ostali. Tako obnašanje je že presedalo okrajnemu glavarju, da jih je moral opominjati k mira in redu.
Oospod urednik! Vi. ki ste že videli nal trg, bi gotovo nasvetovali Vitanjčanom. naj bi mesto za lok), ki jo I-odo tudi polteno plačati morali, porabili denar raji za strehe. Pa kaj za to, če strehe ni. da je le .dajč"! Saj drugega ni treba, kdor zna le nemško, postane čez noč imeniten in bogat gospod Tako si domilljqjejo naši nemškutarji Nemška šola jim bo to pomagala da bodo prišli lahko še onkraj Maribora Itn bi jih pač tudi več nazaj ne bilo'
Ib Zdtttoa.era. Naši nemškutaiji trobijo na vea glaa. da je Ljutomer popolnoma nemški trg. vender pa aami tega ns verujejo Siromaki trepečejo. ker jim voda že v grlo sili. V četrtek dne 4 majnika t L js bil za naše neaslkutarje dan strahu in groze. Ta dan amo slavili sv. Fkv rjjaaa patroaa slovenszih gasilnih društev Cvsa sko gasilno dn*tvo si je napravilo lepo društva«) zastavo, katera aaj bi se blagoslovila omenjsaeg* dns v Ljutomera sli protnja je bila odbita Niti
s zavito zastavo niao smeli gasilci priti k svoji farni osrkvi. Zonaj trga pri parnem mlinu gosp. Kukovca v lepem nalašč zato narejenem lotoru so ae zbirali. So kili so ss Cvsnski, Ključarovski. Kritovski in I-ogarovskl, vseh skupaj 106 gasil cev. Z godbo na čelu prikorakali so v nal jedr nato .nemški' trg! To vam js bil pogied! Cetiri gasilna društva s sto in pst možmi' Vsi v lepih, ličnih uniformah, krepke in čvrsta pustavs, je klenih prsi. orlovega pogleda' To je aloveaska kri! In kri pa ai voda, tako ao ai mialili na« ,konyžni" nemškutaiji ia poskrili so ss, kakor vrabci pred jsstrebom. Po našem jedrnato nemškem ('i trgu so ss glasila iz čvrstih grl sama slovenska povelja Zdaj j« pač vsak videl, da se v našem milem slovenskem jeziku tadi lahko ko-maodira in sicer dosti lepto. krepkejto. pa tudi razumnejto' Ali ste jih videli kako natančno so se obračali, kako redno je bik) izpolnjeno vsako povelje' Ob 9. ari je daroval sv msto nal pre-častiti gospod dekaa Ivan Skuhala, pel js čitnl-nilki pevski zbor Miklošičevo rmatoo pesem. Hva-ležai smo vrlim pevcem ia njih pevovodji gosp. Kreuensfeldu za njih prelepo, ganljivo pstjs. Po slažbi božji so stopali gasilci pred poslopjs c kr. okrajnega glsvarstva Vsi Itirje načelniki ss podajo k okr. glavarju gospodu grofu Attesasa, da se mu kot vladnemu zastopniku poklonijo Da gospod grof ai pritol pogledat zbraaih gasil« ev. to se pač ssmo po sebi razume. Potem zopet skupno korakajo is trga na svojs prejšnje zbira liiče. Komaj so izginili, že se je odvalil nalim nemčurskim junakom težki kamen od arca in zopet ao priili iz avojih brlogov bledi in prestraieni. Siromaki so namreč mialili. da je zanje prišel sodnji dan! Skupno ao ae veselili gaailci nekaj uric, apoznavali se in navduševali, potem pa zopet odrinili v najlepšem redu proti domu.
Ta dan je bil za ves ljutomerski okraj čssti in slave. To je ta.4« čutilo nato prebivalstvo in prillo v n »številni ranožini gledat svojih čvrstih sinov. Na U dan smo jasno videli, da napreduje slovenski duh, da se širi narodna prebujenost in da poginjava nemčurstvo! Kdor izmed naših nasprotniko-. še ima količkaj zdrave pameti, vi deti je moral, da ne l>o več dosti vode po Ščav-aici steklo ia Ljutomer bo to, kar js po pravk-i: slovenski trg. Zato pa naj posebno okoličaaje skrbijo ter naj ne krmijo nemčurskih pijavk. Zdaj imamo napiae v Ljutomeru ia ljuliko lahko spoznaš od pšenice. Ne ogibaj ae praga svojih rojakov in vreden bol našega spoštovanja Svoji k svojim!
Ia Mrodje vaal pri Ij nt srnam. Tadi v naši oličini Pristavi se je ustapovik) gasilno društvo ter si izroiilo sa načelnika Franca Krasa, poaestnika v Pristavi, za njegovega namestnika Ivana Puconja poaestnika v Stročji vasi. Oba sta poznana kot zelo zavedna narodnjaka V prvi vrsti gre pa zasluga za ustanovitev dvema mo. žema in sicer: Kikeca in Vršiču, ki sta tako požrtvovalno in v str aj no delovala da brez njih truda še ne bi ioaeli društva Bodi jima srčna hvala. Prepričani amo, da bosta vedno samo v prid našega društva delovala in tudi pomagala da bo naše društvo v lepi slogi napredovalo. Načelnik in njegov namestnik sta nam porok, da bo v društvu najstrožji red in pokornost brez katerih lastnosti posebno gasilno društvo ne more obstati. Mož. kateri ne v<5 reda in pokornosti, ki nima pogumnosti in treznosti, ni nikakor sposoben za tako društvo. Vsak si mora v čast šteti, da je gasile«- in zato mora imeti potrebne lastnosti. Prepričani smo. da l»mo 18. avgusta v Ljutomera tudi videli Pristavske gasilce. Samo se ne bojte truda Pred vsem pa treba treznosti, reda in pokornosti. Daj Bog da bi Pristavsko gasilno društvo kot peto našega okraja pokazalo, da tudi tam živijo krepki, neuatratoni slovenski možje! Pogumno torej naprej'
•v. O) prt Tarjaka. Dovolite, g urednik, tudi i/, našega prijetnega kraja iz prijazne gornje Mislinjake dolini« e sprejeti v Val < ««yeni list aa koliko vrstic
Veseli me, da todi k nam prihaja nekaj iztiaov priljubljene nam .Domovine", katera potem od rok do rok potuje Sčasom dobite le gotovo več naročnikov od tod. kar tadi tekaj as Ijodstvo drami in prebira rado slov časopise, žal Is. da mu tega vikdar stroški ne pripalčsjo — Sadno
drevje nam letos obeta mnogo upanja mnogi to aad. l-epo ia obilo je nastavilo cveta ter js sanj to precej ugodno vreme. Mraz le doesdsj ai aič škodoval. Posebao letos so se pri nas nekateri precej poprijel! sadjereje in so napravili preoej novih nasadov ter tadi mnogo drevja purepiH. Do tega je gotovo nekaj pripomogel Istofcgi poduk tokajšajega g. nad učitelja, ki je satoaM 19. febr skoz 10 nedelj pred popoldan* sadjereji Slitoli sam kako treba divjaka oskrbovati, I
ia kako po ti njimi načinu rja Kasak) ia nalagalo aa js
cepiti i
prav sadi. saaii ia oskrlojs. Poslušat so prihajali zavedaejli odrasli faatjs. pa tudi askoji molje
Vss to js napoti k), da sačeajsjo pravilneje ravnali s sadnim drevjem, katero je za na! kraj le lehko obilne korisU, kajti kr^ ia podnebja js za isto to precej ogodao. če ss i primemo pravilne sadjsreje. sčasom dokaj dobička Le i je pretečeno zimo aapravil ta pa tam mnogo, •koda. Pa ssotda se tadi v tem obzira enkrat vendar le na boljto obras. —
Po ddgej soboti nam je nujnih prinesel vssj toliko /aželjenega dežja, da so as zaostala žita vssj nekaj popravila, čeravno ao vsled prejlnje stile veliko zaostala.
V noči 17. t. m smo imeli požar, ki js po-aestaiku Klančniku vpepelil vaa poslopja. Kako je ogenj nastal, je Is neznano Kar js possstaik na bregu in na samoti, manjkalo je vode ia gasilne priprave, zato ae mu ni moglo kaj poma gati. Živino je le relil, a živeža mu je precej zgorelo. Pri tem požaru smo pač občadovali nenstratoaost naših gg. c. kr. orotnikov, koja sta se — posebno pa še g vodja Kral — v najhujšem ognja upala čez plamen v nevarne sobe da sta rešila obleko in dokaj hišne oprave: ko bi g vodje ne liilo. vse bi bilo v plamenu ostalo. Siromak posestaik ai je šele letoinjo spomlad kupil novo posestvo, ksjti prejšnje mu je bila lani 22. julija povodenj Mislinje odnesla in ras-drla —
Na zahtevanje novega našega g župana Andr. Vavkana je aklenil al. ol»č odbor tudi pri nas slovensko u rado vati. kar je gotovo odobravanja vredno. —
Ako Vam drago, g urednik. Vam pa še drugokrr t pošljem kakšno novico iz našega kraja* i za sedaj pa končam s to željo, da bi vrla .Domovina" vedno več naročnikov m čitatoljev dobivala v korist in blagor atiei/a ljudstva v kar pomozi Boj/
•l Pn«imo' Oporni« uredništva.
veljaven od I maja t. I. Ihod is Celja svati Dssaji Braovlak ol. 1 nri 37 m.
ponoCi in oh I. nri 46 m popoludne: pnStai vlak
ob 5 nri 24 m. popolndne in ob 3. nri lo m. pnnoCi: lokalni vlak <ib S uh £> m. zjutraj. mešam vlak ob
H. u

Odhod is C«l> proti Trsta. Braovlak ob 3. uri T m popoludne in ob 4. un IH m sjutrsj. pottni vlak ob 10. ari 20 m. dopoludne m ob 1. uri .M m. zjutraj; lokalni vlmk '4. S. ari 30 m. zjutraj in ob 9. nri svefer do Zidanega mosta: metani vlak ob u uri 40 m. sveder. Odhod is luibm ss liritti. Braovlak ..b 8. nri ib m. ponori: lokalni vlak ol> h uri t& m. zjutraj in ob 10 ari 4 m .lop. ter ob 3. uri *> m p<.p<.lu<tne Odhod is yrsy».k.gs prsti Ptaji itd. Bnovlsk ob 3 ari 30 m ponoči: oselmi vlak ob S. ari 37 m. dopoludne in ob 8. ari 10 m. svete: inelani vlak ol> 3 ari 3b m. |«|.oludns Odkod is Caijs v Veleajs Metani vlak ob a ari 56 OL
zjutraj in 3. ari 30 m. popoludne Odtod ia Vslsajs v Celje. Meftsni vlak . * o. uri 10 m.
zjutraj in S. ari 35 m poix.lu.lne Odhod is titensf« smU v Iigrik. Ošabni vlak ob i. ari 12 m. zjutraj in 1. uri 3B m ter ob 6. ari 10 m popoludne
Odhod U NUm v laejiss ob 10. uri tt m. dopoludne
In ob 4. ari lil m. popoludne. Odhod is bijie v Fiilssi ob a ari 30 m zjutraj in
BOTft kovačija
s vate poirihaiai orodjarn.
Zravsa js veta. tedna soba ia klet PoMsn. v «vojl stroki isarisn koval bo inei le). saslulsk. ker devet vasi na okoli ai kovala. Tosakao dobro bi to bilo sa kovate, ki je tudi *vSKddravnik. ker ni bton takega adravaika. Pogoji anodsl 1'oaadbe s sprite vali |w ailjsjo ss aaj posestaiaa, s aaslovon: toessla W»—Mkl na Zdolah (poleg »opoe cerkve ob okraj* resti Is Brette proti Vidina paita Vkdm	m 1
J Krojaški mojster
osip Hočevar
Goljt. GrsJka aliei.
.r.fa vcleCantili duhovKini I in slav. ».Klnatvu »vejo velikj
slorjcpm ohlet a gospode la detle
po najnov.-jšem kroju ■ tn nliklh canah. a
Velik izbor aukna
ia vnanjih kakor tudi domaČih avatovno priznanih tvrdk. ! Vsako naroČilo ac him /«. {• iztrH, ter ae aagntovlia tr^fna i*
mAUtut fontrrihm.


Josipina Sami v Ljubljani
pripon* «vo..
največjo zalogo navadnih do najfinejših trgovskih sladčic.
I^po, «uh" blag". Razne druge v t" »trk . apa.laj-Ce Izdelke ki.k .r predmeti za okral-rje tort. cvetic, roi. vaaks ve
!ik"«ti ter lepih neškodljivih barvah. Sladčlre priatfM u prodajati po kjmrh ia terkvtn h shodih.
Za (•••letni Caa zdrava in .1 l ra pijača raalinovre iHimheeraafti limonini »ok l.im nl»aft'
liler Hi kr. pri vetjem naroČilu ceneje Koropot. vknhauo rntlje, tadlin. zalze* malineni in miretfni	•V't
(Uročili ifr>ujfni to« do, p<»ireiU »Uai. BM ucumm
po dnevB! cm, tiicr j t vider._
JVa t»ht*v»aji' poii^to cenike.

'a.	lil.	H .f. 'otia . .Hti.li-Cn 1. S '1	-iZiMa T.
Velevata«.. čez če trt stoletja -l-stojcče, i«-va d izvanredn-- zaupanje In ap»ftt«vanie vliva če di.u.a.V deaaratveno podjei.e iporoMvem zaklad iznaša «-z 20 milijonu v kr. n . Cegar Klavni ae-le* je na llunaji. kf.je le'cesarsko kraljev.. privilegirano ter je |»kI vrh v-niin nadaoratvom visoke e kr -Irtavne vlade in «'egar vseatram«k«. priznano blagon ml. -I-!, vame *e razteza povaeh (."krajinah naše avstrij-ke •! in-vine. i lc» v vaakej tari po jednega aanpnaga moia z ni.■■■!•>. I -speševati večje raaMrjen.e te„'a l- nljetja v dotiCnem kra.u Razumne. Cialane in v denarstvenem ol-aini popolno zaupanje vživaj.-Ce --ael-e. k-je -i ielij-- pri-l-biti vedno ras t--C i postranski zaslužek za mnogo let, ll.-ig«-volijo na) pod znamk" .101191. Orar po^tiagernd veC pouvedeti.	'.54 in—4
Trgovin papirja itd. Drtgotint Hribarja i Celji
priporoCa
arakoplov« » -M zmaj« m
(LuftbalKnei	(Drachen)
po 55. 80. 1-50. t—. « — ffi po 10. 15. 20. :«t. 40 kr.
p m	n citre, gosli in
OtTUne znan" najbolj&o vrate ia __Zirekasr aa INaaii pr
trgovina D. HRIBAR v Celji.
Josip IftlmkoTtok,
| lcxojaL*ld naojattor v C»lji
Glavni trg St. 18
PriporoCa a« aa izdelovanje vaakortne obleke i za g-apo-le in deCke. Velika zaloga vaakortn.-pa 1 I liga, kakor tudi storjene obleke aa kmete. g--spode in dečke Velik Sabor vsakorSne^a |«c-lila in spodnje obleke.
■.25) 20-10
$$ Zaloga speccrUskega blaga ff BKZUUrHOdBVAE
C««e, Griki «sU, S
Izvrstna zaloga vsakovrstne kave, sladkorja. ; rita, finega olja. p južnega sidji. misli, svinjske misli, &	ruma, Caja,
vina v bu.iljkah, »remake alivovke. Kranjskega brinovca.
fanatika pšenična moka. Rndnjil&ka mineralna voda
.......................
MAŠ NE '*•
Molitvene knjige
v a>nje veaana
po 10. tfo. 70. 05. »5 kr, gl » -.1.25 v sanja vaaana a koičanim krilna
po Vft kr . gl. 1.20. 1.50. 1.80
in tadi inejie li tkgutM feuie
priporoCa
D.HribarvCelji. t
luvumaniiiiuiiHlK
Adolf Hauptmann
tovarna
oljnatih barv, nni«a*T, lakov ta klaja
v Ljubljani '""0"
Zdravila za živino.
Stiieu milina itipi a firinc,
aa konje, rogato iivlno, ovoe izi. prašiče itd.
Rabi se akoro «0 let a aajtoUUsa vsfO-
kom veČin-.ma p'- hlevih. ak ■ Mvia«e as mor* jesti, slabo pre-havlja; al-.li*niemleko in nareja. da krave daj.'. veC mleka Zam..tek z ral.ilnim nav. dom vred velja le 50 kr. ii samotk<.v t. ra-bilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najl".lj«e mazil.
kaajm v boku. v krita, otakaajn aag, ■•kurjU ma nogah
itd.
Stekleni-a a rahli-nim nav. »i- -m vred stan'- le I gkl. Me-kleni«- Nam-- 4 pld Ta zdravila za živin--
lokami Trnkbesi ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan a pošto razpošiljajo.
IDeOka
PmtoToliM prodaja.
Pn.da ce fgf	Ji Iti v fc.itan(akem
trgu. /i-lana. a o|ieko krila, -.l<al<.ji IX««..:.. kieti. drvar niee. |-erilno kuhinj-- m r oligralenlin dvoriACem. Conn |H«i i_!d. Naslov |«.He«lnire: Marija Kki.tV-, lanventel-i M. li V Celji.	114 » 2
r ZSJAVA 1
Izjavljava izreCno, da *va svojo
isnalla le midva in a« isdslnje samo v najini tovarni | Izeiirk - pivn» gn.-nCico ter jo samo midva neposredno raai-oMtiava	'«7i | l*ri«iva t-.rei, naj ne najin lavrsteti p-- eet<j monarhiji u]e':ati! izdelek ne zamenjava z enak-- imenovanimi ter n.i,i se ■ j . trebi naravnost |<ri nain.i nan-Ca 7. velespoMovanjem tovarna za plzonako pivno grenčko
Henrik A Adolf Flnffer, Plzeo.
UpravniHvo possstva Hsrbersdorf prodaja
SE Jaboldillc X
|	(AepDtlvveiii)
po 8 gld. Hektoliter. Ilazposilja ga od žt-lezničn-postaja \Vitdon s |H>ltnim |sivzetjein.
Javna zahvala. ""1
line 11 marcija t. I |»-gorela s., nama i-.-di.iaa , nima pri vsajema« asvsrovatai kaaki JKariJi" t Pragi zavarovana poalopja. One 14. ma-.ija pri tel je ! renjevat Mo-le njen |-oohla»Cene<. Radi priznavamo, da
V It Itftrta v okraji Vranakem. 24. maja IK«.
Janez Brabec.	Anton Turk.
Udanae
Irt—16 let star, zdrav in Čvrst v sloveniCini in nemSCni primarno iaAolan, kateri ima veselje aa kupijo, vcprejiu« se takoj v prodajalni. ', mešanega blaga Trati Rutbor-iek a v dmajtsem pri Litiji. HV :t-l
PVaxxc Č7u.čLen
(preje Jos. Geba)
▼ Ljubljani Slonove ulice it. 11 priporoCa alav. obCinstru in pt^ebno preCast duhovMini. svojo I-.gato najveCj-- zalogo švicarskih žepnih ar, po najnižjih cenah, alatik, srebsrnih, ai-kslnaatih ia stenskih ar a nihalom (Pendel-nhn, badilnie vsriiie vsake vrste, prstaaov,
in vaeh v nieg-.v.. stroko apa.kij--Cih stvari Popravila nare<|jm dobro, hitr-i naUCn.- In ceno. Poštna ii.-ir-.Cila izvrftiijei-. ae precej. Ceniki brezplačno ' in po poftti. V o-nikili .ie natanCneie p.-pisan". k-.Iikc Caaa jamčim garantiram i aa katero stvar in kako za 1 menjam.	i28i in—3
I	<28l 10-7
tntgptmtttttftttttttttttiM
Blaž Sajko
i/d lnT.Helj umetnih mlinov B v Št. Jurji	3
■ .b jut žel. (Štajersko)	S
ae pri|«.rt-Ca za napravo i-ehh umet- B
Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. - - Tisk Društvene tiskarne D. Hribar v Ceiji.
Priloga »Domovini« St. 15., dne 25. maja 1893.
grofu Taafetu malo hlač« potresle. Neko druitvo. ki ima že staro naduho, sklenilo je napraviti nemftki .Partoitag*. Povabilo bo v slavno ger mansko trdnjavo celjsko vse svoje prijatelje, da se r, nova na trdovraten boj pripravijo Priiel bode is Dunaja sam noeati dr. Foregger (Porekar). is Sevnice bode prisopihal urgermanski dr. Kau-ta<hitsch, iz Maribora Kokoiinjek itd. Potem bojo le Brežičani kakšnega Delkota, Laščani slavnega \Vithalma in Šmarijčani kacega Loschnigga po alali. In potem gorje vladi, ko bode U družba zagrne ia Svet bode zopet enkrat imel priliko občudovati smeino praznobačnost celjskih .kra kehler-.jev.
(Jaka glupe čitatelje) mora imeti graška klepetulja da ae puste imeti tako za bedake, da bero tske reči, kakorinih noben pameten človek prebaviti ne more. — Ker ne dobi Celje tretjega notarja, in sicer .nemlkega", kakor so nemikutarji želeli, pa vpijejo, da je to „ein neuee Zugestiindn a an die Slovenen*. Ali ne razumete besede .Zagestundnis" ? Za piasče .Tsgesposte' hi bil potreben po tem takem nemftki notar ali vsaj netnlki učitelj, kateri bi jim razjasnil, kaj , je .Zugest.indnis"
i Umri jai nansgloma binkoitni ponedeljek i popoludne tukajšnji trgove. Ivan šujen. Vozil se je na hiriklu in ae hotel v gostilni malo od I dahniti, kar ga zadene kap. da se zgrudi mrtev na mestu Mož bil je le mlad. vrl nandnjak in zelo priden v svojem poslu Narodnjaki celjski pač opravičeno žalujejo po ryem — Naj v miru počiva*
(TliMIna —Mm i Pred stopnicami, ki vodijo v lokalni muzej celjski. I.ilo je binkoitno nedeljo CiUti sledeče: .Stadt Sontag witd das Lokalmoseum morgen ani Montag geefnet". To je tiste blažilna nemlčina ki vlada v Celji. Nam pa lep dokaz, kaki .Nemci' prebivajo tu.
(Meveisvoljoui skrajni asstop esijski) imel bode svojo prvo skupščino dne 12. jnnija t L dopoldne ob 10. uri v dvorani c. kr. okrožne sodnije v Celji, na ktero skupščino se ravnokar polivajo povabila gg. okr. zastopnikom. Na dnevnem redu je med drugim tudi računski sklep za leto 1802.. iz katerega se razvidi, da je imela okrajna blagajna v pretočenem letu dohodkov 49.70K gld. 97 kr.. strotko t pa 46.39» gld. 95' , kr . toraj presežka 3367 gld 1« , kr. Računski sklep leži 14 dni pred skupičino vsakemu na ogled v pisarni okr. zastopa — Ker je ta skoplčina važna, želeti je. da se je udeležijo vsi gg. okrajni zastopniki. —
i Vsled nssassils Maj da*, odhern) z dne 18. maja 1893, it. 12591, vriil se bode v fasu od 8,—10. junija t. I. na sadje- in vinorejski ioli v Mariboru poduk o cepljenji trsa na zeleno. Želeti bi bilo. da bi se več učencev tudi iz celjskega okraja oglasilo za ta poduk, kterim bi naj okrajni zastop dovolil podpore.
(Ha dan 1 jnnija 1 L) dopoldne vriil se bode ogled, pri kterem se bodo določile nove meje občine mesto Celje, na oni strani Savinje. Znano je namreč, da se je na prošnjo celjskih očetov odtrgal del občine Lisce, občine okolica Celje in priklopil celjskemu mestu. Od občine okolica Celje proti temu vloženi protesti niso
z gospodičino H Sima„ - Dne 16. majaika g. Franc Župnek c kr. vladni koncipist, v l<ogatci. z gospodičino Anico Petričevo na Verdo pri Vrhniki Isti dan todi g dr. J Marolt, zdravnik na Vrhniki z g ospodičino Miri Petričevo. — Dne 17. t. m pa dr. K Volčič, c. kr. soda. pristav v l/>žu. z gosp Hličioo Karal t-Žele znik iz Ljubljane, čestitamo vsem zavednim narodnjakom naj-
T.
Bila ste krasno okinčana in vsak i i peljan. kjer so dve spredaj, di belo oblečene deklice spremljale Ri o se ja »a mnogo belo ohlefenil vodstvom č g župana Šmaičiča I
dohitev
poklonil 1000 gokliasijev za napravo
Spodnje-fttajerske novice.
(Prememhe pri i. dnhovMini) Župnijo v Dobovi pri Brežicah je dobil č. g. Ant. Pernat, provizor na Planini, č. g J. Rotner. kaplan v Rogatci, gre za kaplana k sv. I*ovrencu v Slov. gor. V Rogatec pride č. g. J. Cerjak od sv. Krila pri Slatini, k sv. Križu pn č. g. Fr. Vift-nar iz Solčave (ki torej ne gre v Rajhenburg. kjer ostane č. g. Valeuko).
(Pum.mki pri uradnikih.) C. kr naroest niftki koncipist g. dr. K pl. Mylius je premeičen k okrajnem glavarstvu v Maribor od koder je uradnik iste vrste g. E. Prahl pl Thalfeld v (Vije prestavljen. Pravni praktikant v Celji. g Fr. Krančič. je postal avskultant na Kranjskem.
(Poročili) so se: Dne 12. t m. g Josip Rotner. c. kr. sodn. pristav v šmarji pri Jeliah. z gospodičino Tuniko Gesner-jevo pri sv. Miklavža blizo Ormoža. Dne 15. t. m. gospod Franjo Pivec v Celji z gospodičino i.judmilo Podpečan. V sredo dne 17. t., m. g. Milan Hočevar trgovec- v Celji.
imela js v nedeljo dne 13. t zbor. v gostilni pri .Cestnem Jožetu*. Ni Pisane«-, otvonl je otični zbor s iskrenim rora. Nato razložil je pomen dražbe v lepih tiesedah gospod Kreft, župnik iz Kaiobjn; sa njim govoril je g. dr. Itosina iz Celja. Marljivi blagajnik g Praanseis mlajši. nabral je 66 gld. odnine 1'deležba to pot ni biln tako mnogoštevilna kakor prejinja leta. Šentjurski triani so sicer storili svojo dožnost. pogrešalo pa se je po sebno več gostov iz Šmarja in Celja Mej gosti opazili smo g. dr. štora in dr. Trilterjn is Ljab-
* i Vabite) k XI. občnemu zl-oru druitvu .Kaše to valeč- v Gotovljah. ki se liode -ršil dne 2H. maja t. I. točno ob pola 4. ari popoldan v pro štorih g. Ivan Kopriva.
(V TrWvljah zložili so navduieni mlnde-niči. kot narodni dat 5 gld II kr. ia odpoelsli našemu uredništvu. Dar odposlali bodemo po dogovora kakemu druitvu. ker ga sn željeni namen ne moremo porabiti. — Pevsko druitvo imn pravila potrjena. Sedaj je že vpisano 30 izvriajočih članov Veselje nepopisno. Osnovalna veselica I ode v kratkem — Bog živi vrle Trbovljčane!
Zavesa slevsnakik s&teljekih društev* bode letos zborovala v Mariboru od 1«. do 18. avgusta.
(▼ Kajhenhnrgni je umri stari ranoceljnik
g J. Lachet.berger
i Umrl Ja) g. Josip Gomiliek. posestnik in tajnik okrajne posojilnice v Ljutomeru — Marsikaterega domoljul-a slovenskega zakrije zemlja, ne di bi se ga slovenski časopisi hvaležno spom nili. Da se temu pokojnemu možu. ne zgodi enaka kriri.-a naj mu .Domovina" n sledečimi vrsticami postavi mal spominek. Ranjki Gomiliek je bil rojen v Planini na Kranjskem okoli L 1840. V mladih letih je priiel v Ljutomer, kjer je stopil kot pomožni uradnik v pisarno odvetnika dr. Ploja. Po odhoda tega slovenskega domoljuba v Pinj. ostal je Gomiliek v Ljutomeru, kjer je postal tajnik in odbornik slovenske posojilnice, ki se sme imenovati najstarejša slovenska posojilnica in tajnik njen. pokojni Gomiliek, torej prvi posojilniiki uradnik na Slovenskem. Kakor se sploh odločni Kranjci med mehkimi in dobrosrčnimi Štajerci večkrat z večjo delavnostjo na narodnem polji odlikujejo - tako je storil tndi Gomiliek. Sodeloval je in spodbujal, ko se je v Ljutomeru osnovala čitalnica ko ae je bil ondi priredil prvi slovenski tabor in ko sa je biln posojilnica ustanovite, znvod, kateremu je bil on od rojstva (L 1871) do smrti dnin, (to je, tajnik in dejanski blagajnik). Vedno trden narodnjak. trden kakor skala, pospeševal je vsako narodno podjetje in zlasti pri volitvah kmetom zvesto stal na strani. Ob enem js bil ranjki Gomiliek zvesta desna roka prvemu domoljubu ljutomerskemu, okrajnemu načelnika g. Ku-kovecu V dražbi je bil rad veeel, če ma je le zdravje dopuščalo; rad je bil zlasti v veseli družbi dobrih Slovenoev - Ker je bil delaven in varčen in ie brez rodovine — zapustil je le žalujočo vdovo — ustanovil si je svoj lastni dom v Ljutomera in postal odločni narodni meščan v tem trgu. ki je ž njim prav mnogo zgubil. Naj v miru počiva!
(Velika Medalja.) Visoka c. kr. 1 v Gradcu je z odlokom od 2«. sprite t I. št 9ti0* napravo .Katoliškega slovenskega bralnega | druitva* .Mir* pri Veliki Nedelji odo!.rila - O začetem delovanji druitva bodemo v kratkem več poročali
(V Sevnici, je občina priredila lepo pravilno sejmišče za živino, kakor to postava terja od vseh krajev, ki imajo živinske sejme.
lis Kapele pri Hielisah) Dae 20. t. m. dobili smo dva krasna zvona s slovenskimi napisi ! Peljali so zvona ob 2. uri popoldan skoz lirežice.
Drage
nonc*
ki ee je II. t m zakfynčil, je storil veliko m izboljisnje gospodar skih razmer. Dovolil je prečešejo svote. - ako bode še država ta storila, - aa urejevanje pod semeljskih voda proti kočeraki-kraški strani. Naklonil izdatne podpora, da ao napravijo vodovodi aa Vrhniki, v Begunjah pri Cerknici, v Ribnici in Kočevji. - J vtnonje aa je dovolilo 1000 tfd. - Za izboljšani
so aa dala potrebna navodila - Dn ae pokrijejo razni izvsnrsdni stroški, ki niso bih vneti lani v letobsji proračun, dovolilo ss js Mihmm od botu, da sms vneti 50000 #d aa pcnodo V narodnem obsirn saje potegnil aa one sioveo*e otroke na Kočevdkom, kateri mm/p ondi hoditi v nemško šolo. 8ploh js bilo delovanje kranjske zbornic* jako piodovito. razprave so hib mirne hi stvarne, in da ri je zbor žalibog aa tri strank* razcepljen vendar ni prišlo strsnksrstvo očitno aa dan. Tndi novi dešstni voditelj je stvnno postopal ia as oziral aa to, da js v sto vinski
domoljubu g J. Hornkn. ki js rodom Čeh, a ima za slovenstvo v Ljubljani velike zasluge
(Bavonaba pea^Untea L IM) Poaojilnica v Marnbergu je priobčila račun za »ivoje 4. upravno leto. Iz njega posnamemo, da se ona lepo razvija, kajti imela je laai že 99340 gld. prometa in 348 odov s 2311 gld deleži. Hranilne vloge so se jej sa 3000 gld pomnožile, teko da je razpolagate s 61000 gld hranilnih vlog. Čistega dobička js bila napravila lani 716 gld. -Kako potrebns je bila posojilnica v Velikovcn na Koroikem, to nam kaše žs njm račun n drugo upravno leto. Prometa je imela te mlada poeojilnica že 17« 564gld, čistega dobička 1142 gld. ki se je dejal vse v rezervni fond, kateri znaša s tem doneskom vred 1631 gkL - Dober temelj že koj v začetku — Enako lepe vspehe tona štiri leta to poelujoči poeojilnica v Šmiheln pri Pliberku. imela je namreč lani 90200 gld pro meta, «68 gld. čistega dobička 1121 gld. rezervnega zaklada brez tega izne^ka. —
(ZnumeaMn 100 letalen) bode letoe 22. jun. Tn dan (sv Ahncg) so bili 1593 1. namreč Slo venci in Hrvati Torke pod Hnsaapnšo pri Siskn premagali in s tem rei
bodo obdržalo svoj zavod za gluhoneme deklice, če tndi aa v Ljubljeni ustanovi novu gluhonemnica kajti ta bode sprejemate le dečke Za deklice je pa deželni zbor kranjski priporočal vladi da deklica še dalje prepusti ta
(Pl
M) so znčsls krožiti, kajti davkarije jih že iadajivo. V obče js novi denar ličen, ali doknj majhen. Domoljubni Slovenci prvo krono darujejo navadno uši vrli družbi sv. Cirila in Metoda Marljivi nabiralci so na ta način to izvrševali, da so za nove krone pri domoljubnih ia ti so torej davka preptečati novi denar dvakrat.
(V Kianjl) «
aifja Tomana uradnika o katerem se ne ve. aH je sum skočil v vodo aM fa js bil kdo pahnil v mrzle valove Na prstih ni bilo več prstanov in v kep* ns are in Bič vsč denarja Ns vs ss ali js pred smrtjo ali še Is potem, ko ao truplo našli, bd oropan.
(01 HiiEi Ja na 1	24 in 22
pripravnikov, od knterih jih js v 1.1 j. 14 odvetnikov in 15 kandidatov (Vb dslsnjski I I Hll pNfll šs ilrdra '.kip
divo za zidanje proti Kočevja in Noveiuu mestu. Ljudskemu prometu se izroči prva proga 4.' le 1 oktobra t. I. ona na Novo mesto Se le 1894. leta iZivinaka kupčija* kije navadno spomladi zel«'> živahna je letos čisto za nič Na živinskih sejmih je vse tiho. kakor v cerkvi. Kaj je temu vzrok2 Živina ni Sla nič čez mejo. Na NemSkem je bila meja zaprta, ker so se bali. da bi naSa živina bolezen na parkljih v nemSke dežele zanesla. in Se oeld na KoroSko niso iz tega vzroka naSe živine puščali: vendar je koroSka zopet odprta. Ali kar je bilo najhujše, je pa suSa. katera Se ni prenehala in kat-re nasledke bodemo Se le občutili, ker I »ode krme primankovalo. Da je res suSa veliko škode napravila, pre videl i so "bili poslanci v kranjski deželni zbornici, ki so predlagali, da bi vlada vsled suše in vsled b«> doče slabe letne davke odpisala Kes krvavo potrebno'
<Namesto prave flalice t«, je. bakrenega
vitrijola. prodajajo nekateri trgov.-i železni vitri jol pomešan z bakrenim vitrijolom. in Se to do-sta dražji od prave kakoršn«' postrežejo kmetij ske družbe svojim odom škropljenje s tako nepravo ali pokvaijeno galico nič ne izdrt Kmetič. ki pride k takemu nezvestemu trgovcu v roke. je dvakrat oplahtan prvič zn novce, drugič za I rezvspešno delo. Naj bi kmetijske družiš? v tej za«levi kmetom pomagale, naj bi se pazilo na take goljufive barantače'
i Na krškem polji' j<- letos taka suSn. da so vsled stradanja na teh peščenih tU*b. kjer ni Se letos nič izrastlo. poginile 8 krave A kaj Se le bo. ako se glede vremena drugače obrnilo ne bo. Tudi na Krasu in drugod tožijo o strašni suši —
• h Rogatca* je šlo že letos kacih 50 najbolje delavnih moči v Ameriko. 0 njih osodi onkraj moija se čujejo zel<5 različni glasovi.
i V Postojini snujejo zopet svojo godbo, kar bi ta svetovno znani kraj jako povzdignilo in oživelo. Vsaj pride po leti. ko je <xl 1. maja do 1. oktobra jama vsak dan odprta, kacih 20—50 tujcev jamo gledat. Tujci so od vseh strani sveta. — Za reklamo svojega svetovnega čudeža pa Postojinčanje vse premalo store. N. pr. na postaji nikjer ni večjega naznanila o jami. v ..kolici tudi nič in na Soviču ni še nikjer ne slovenskega ne nemškega naznanila, ki bi kazal na podzemeljski čudež v njegovem osrčji
<Iz Postojinei se nam poroča: Po dolgi hudi suši bil je 19. t. in vendar izdaten dež. da so naši prazni vodnjaki vendar zopet dobili nekaj mokrote. BinkoStni pondeljek je bila naša slavna jama. kakor običajno od mnogih tujcev obLkana.
i V Št. Lipiu' na Koroškem zborovala je podružnica sv. Cirila in Metoda za Priblovas in okolico. Ljudstva zbralo seje gotovo nad 300 oseb. Slavnostni govor govoril je g. Dragotin Hribar iz Celja. Na to pa je gospodična Koza VoSnjakova prav ljubko deklamovala Gregorčičevo „NaS na rodni dom", kar je posebno dopadlo zl>orovalcem. Gospod dr. Josip VoSnjak. dež. odbornik kranjski iz Ljubljane, razlagal je potem obširno, poljudno in prav razumno, kako se imajo gojiti on«lotni vinogradi, da ne izostane, ne sicer posebna, vendar pa dobra in zdrava kapljica žitaraka. Nadalje je poučeval o sadjereji in grajal posebno kmetijsko družbo koroSko. da prav nič ne stori za povzdigo slovenskega kmeta na Koroškem. Čudil se je. ko se je vozil od Sinčevaai v št. LipS. da je videl ob cesti povsod le sklučene. nič vredne topole, akacije in drugo tako drevje in to v taki zemlji, ki bi lahko na tisoče denarja pridobila, ko bi se gojila sadjereja. Pravil je koliko strži Štajerska in koliko Kranjska za sadje Kmetje bili so zelo zadovoljni, ališavši takega moža govoriti britko resnico, da morajo plačevati, tako vsoke doklade. a •_".,*|>"dje v (Vdovci pa nečejo mialiti od kod bo kmet jemal, da l>ode spolno val naložena mu biemena. O Šolah govoril je gospod obč. tajnik Kandut. ki se je (.osebno priljubil Korošcem. — Bratje v Korotanu postajajo vedno bolj zavedni in nav«lušeni. ker vidijo da niso sami. temveč da je na srcu vsim sosedom. da se ti nekdaj tako slavni bratje otreaejo tujčevega jarma, ki jih je žulil in žuli že toliko sto let. - Živeli bratje v Korotanu.
I	Nasledki letošnje nepričakovano dolge
sufei po velikem delu srednje Bvrope s«. I že zdaj precej občutljive. Živinske kupčije ni nič. i živina tudi nima skoro noben.- « en«' Živinorejci I nimajo krme. |«a8e pa S«- ni nič zrastlo. zlasti na peščenih pašnikih ne Travniki so se komaj ozeleneli in poganjajo le najv. č laznobarvano-cvetoče netravnate rastline Košnja l>ode silno slaba. Le ozimina je na i«olji že v klasji. tmla strn je šibka in redka Kaj bo - Samo tarnati ne pomaga. Pravo jioletje je tu. V poletji pride na vadno izdatno deževje In kakor hitr«. to nastopi, kazalo bode nekatere njive in travnike tako re koč na novo obdelati. Na prazno strnišče kazalo bode zopet sejati žito. vsaj ječmen, da se bode dobil Se en izdaten pridelek in še nekaj slame, vsaj za krmo. Njive kazalo bode sploh s kritiškimi rastlinami Se posejati, z deteljo |ieso za živino, z repo. s korenjem. Sploh ne kaže rok j l.rižem držati, maiveč takoj zopet veliko zem IjiSča na novo obdelati in pognojiti. dobro i pognojiti'
Iz Amerike prihajajoči glaaovi o slovenskih izseljencih1 niso vsikdar p voljni Marsika teri namreč ondi ne dobi krnba in zaslužka in I mora stradati, zlasti se tako go«'ii izseljemvm. kateri si delo izbirajo Tako n pr. je Sel čez morje prvi svetovalec neke mestne občine Ker ni bil doma v dobrih časih trdega dela vajen, ni hotel v Ameriki hlapčevskih del opravljati. Le ta je premišljeval, kako bi dobil boljSo službo — a pri tem premišljevanji je zbolel na umu. —
(Tržaške volitvsi IkkIo morebiti izpale nekoliko ugodnejše za konservativno. Avstriji prijaznejšo stranko in za Slovence. Slednji bodo sami postavili kandidate v 4 volilnem razredu. Liberalni I-ahi vse žile napenjajo, da bi konservativci in Slovenci ne zmagali.
Na Suiakni pri Reki. Na binkoštno nedeljo je duSlo v to lepo mestece, ki je čisto hrvatsko in na hrvatski zemlji tik Reke. .Slovensko planinsko društvo", ko se je na potu z Učke in Opatije tukaj mudilo. .Primorsko planinsko druStvo" na Sušaku je naše društvo zelo prijazno sprejelo. Zbrali ste se bili oboji društvi v veliki gostilni v .Kontinentalu". kjer so se vršili obojestranski srčni pozdravi. V pon«leljek so si naši hribolazci ogledali slavnoznano božjo pot na Traatu z ondotnim gradom vred. 1'opoludne je bil skupni izlet s parnikom v Kraljevico in Bakar. mično ležeči mest ici ob jadranskem morji v hrvatskem Primorji. Krasno vreme je popolnoma ugajalo našim izletnikom.
Druge avstrijske novice.
iLdielni zbori' so se pred binkošti zaključili. Naj dalje zborovali so češki. galiSki in oba avstrijska. V nekaterih so bile posebno živahne obravnave. Na Dunaji so antisemitje jako ostro zoper jude ropotali. — Na Češkem ni mogel tnlado-česki voditelj dr. Gregr prodreti s svojim predlogom. da bi ae bilo poslalo c-sarja pismo, v katerem bi se bila poudarjala potreba o ustanovitvi češke države Posebno so se uprli Mladočehi zoper ustanovitev novega nemškega okrožnega sodišča v Trutnovu.
(Delegacije) so sklicane na Dunaj na 25. t.m.
(Dunaj) bode vzel z dovoljenjem deželnega zbora 35 milijonov na posodo — menda za zidanje železnic.
lOgsrska gosposka zbornica i seje izjavila zoper cerkvene postave, predložene od vlade.
i Za zagrebškega nadškofa) imenovan je serajevski škof dr. Stadler. pobožen in pravičen mož.
(V Zagrebu) je prodrl pri dopolnilni volitvi v dež 'ni zbor vladni kandidat.
(Na Hrvatskem i strahuje vlada profesorje, ki so glasovali zoper vlado; odpovedne jim kar službe. Uradniki se pa v zborih s tem smešijo, da i/javljajo, da se po svoji vesti ravnajo, kedar volijo. Kdo jim bo« le verjel, vsaj poznamo ne svobo«!ne volitve na Hrvatskem in Madjarskein.
(V Inomostm so se dijaki na vseučilišči uprli in nočejo obiskovati šole. ker se jeze. da je vlada izdala ukaz. po katerem enoletni pr» ' atovoljci ne smejo biti udje dijaških društev. | Meščanstvo v Inomostu pa je štrajkanju Studen I tov pritrjevalo. Ravno tako postopajo dijaki v
i (iradci Dunaji in drugih mestih, koder so visoke
i šole.
I iV Budapeitii so odkrili spomenik tistim , ogerskiin vojakom, ki so se leta 1x49 zoper Avstrijo in naSega cesarja uprli. Vojaščina seveda | ni smela sodelovati. Vsaj je čudno, da je bilo to sploh dovoljeno'
• Stare srebrne dvagoldinarjsi in enčetrt-goldinarje bodo cesarske hlagainice sprejemale še i do konca julija
Ogled po širokem svetu.
i Na Nemškem' se vrši hudi volilni boj za državni zbor; največ st- bodo stranke upirale zoper preveliko moč nemškega cesarja, kot pruskega kralja
(Mladi arbeki kralj Aleksandsn s«- je sešel s svojo materjo Natalijo, od katere je bil pred leti a sdo ločen.
'Na Špansksmi se javljajo republikanske težnje.
(Na Qrikem> je imelo zlato IIO*. agie (ažei: tako slabo je grško gosisnlarstv«
i Na južnem Ruskem in Rumunijii imajo preveč deževja. Ravno nasprotno, kot pri nas 'Svetovna razstava v Ckicagi> se je otvo rila slovesno I maja po samem predsedniku združenih držav vreme je bilo neprijetno in razstava sama ni bila Se v vseh »Mih dovršena Stala je .'13 milijonov dolarjev.
Dopisi
Is Sttragn grada. iNa binkoštno nedeljo. Gospod urednik! Nič kaj n«; morem v ilobro voljo priti. SuSa me tare. suSa. Ne vem kaj bom z ječmenčkoin. ki sem ga to pomlad naaejal. Bog daj že skoraj nekaj dežja. Od samega vinograd-čeka. ki sem ga pridno oltdelal. ne morem živeti. Vendar trta lepo odganja in Se ga bom stisnil v jeseni kakšen poliček. Veste za tiste kobilce. ki so jih puščavniki lovili v starem testamentu. | Vaš puščavnik nič kaj ne mara. i No v Celju imate tudi sušo Odkar ao oče ' Nekerman zboleli, ae nič kaj ne zgodi. Moj Lojzek 1 Balant Se zmiraj. kakor poprej, prodaja svoje rozine. Samo tam pri farni oerkvi mu nekaj ni Slo prav. Pravijo, da se je moral nekemu Slovencu umakniti. Vidiš Lojzek, da sem te zmiraj prav učil. Pa nočeS dobro storiti.
Gospod urednik' Mlekarica, ki nosi svoj košek mimo moje votline, mi je pripovedovala, da . bodo Celjani pregnali vse slovenske dekle in ku-I harice in da bojo tam iz Prajzovskega drugih dobili. Zdaj pa jaz dan za dnevom gledam na ljubljansko in laško cesto, kdaj'bojo začele te reve s culicami iz Celja romati. Pa Se nobene nisem videl. Iz tega sklepam, da si je Rakužev Julče ali Pepi zopet eno slabo umialil. ko je to : bleknil. Vidite, moja mati so mi večkrat rekli, da je premislek boljSi. kakor cel dan hoda. Moj Pepi pa nič ne premisli. Bo pač rad nekaj časa slovenske žgance požiral.
Še nekaj sem izvedel, odkar Vam nisem I pisal. Pepi in njegov adjutant. tisti ki ima tako ljubezniv pogled, sta strašno hitro tekala po celjskih ulicah. Pravili so mi da se jezita, ker ste ustanovili neko .obrtno društvo". To je men«la tako namenjeno, da bi v Celju kaj na bolje obrnili. To pa ž.s velja. Pa sem tudi slišal, da bi | nemškutarji tiste, ki so zraven, radi na solati I pojedli. To ne I k) Mo. Jaz imam pri avojem puS-čavništvu sicer malo zaslužka Pa kedar !>om prinesel svoje coklje popravljat, bcm poprej pri Vas poprašal za tacega čevljarja, ki bi rad kaj obrnil, ne pa za tacega ki ga ima Pepi za Pe-peta Torej le nič strahu pa dobro se držite pri Vašem .narobe-obrtnem društvu"
Kaj sem še zvedel ? Nemškutarji v Celji nekaj kuhajo, tako nekako godljo, ki jo imenujejo ,1'arteitag*. Mi smo včasi korajžno tabor rekli To pa bo nekaj zame Rad I-i jih videl, kako se bojo napenjali in Vas in mene obirali. Potem pa mo|i ljubi turuaiji Isjjo prišli na dan in njim na čelu dohtar Kovatschitsch. moj mladi vincarjev znanček iz kozjanskega okraja. Ali jih bo lepo gledat in pa njihovega načelnika, najlepšega celjskega fanta. Celjani bojo že vedeli. Samo meni se ta mož. malo preokrogel zdi in prsa mu je Bog prenizko privezal.