PHIHSaSKI DNEVNIK
, — --GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
^vi ■ Štev, g
kmetijstvo
‘^trškega okrožja
TRST, sobota 24. februarja 1951
Cena 15 lir
vZVe da 3e osnovna <30-
-• panoga v Istrskem
frt 2„T?'a' Gospodarski na-
* * Mia195' ^
VoinosK 90 ln daje velike
fctoetiluh, Prav za krepitev
tistani a ln *a njegov socia-
V * r<*voj.
*i!oeiifflBTl€n ^ liudska oblast dela ti ,,velika izsuševalna
n^aciZ1 £^ din <2° Za
mijoZ, dollne Mirne, j Vonje <fa dolino reke Dra-kararisi-r,. 20 izsuševanje an-
Po	?°dročja).
»kih teiZ Uih meH°racij. ne, k, h , v dolini reke Mir-v nese,- verietno končana tenih 2ia ?Pri!u> bo Pripravke Povrt.ni zemlie ™ goje-JlO fr.	• Poleg tega bo še
Žitarice katerih goje danes saie boi-°tPosobljenih za na-V utr} aon0s^h kultur, tirali	bodo	regu-
Štela do l ®raV°nj° °d Ka-PrečiU J,y°i in s tem pre-njih i?P w- ki so v prejš-škode c„ , . naPravile toliko *« dinarje^ ^	3 milii0m
**0 Zto! anskih solinah bo-ntrežo „ ZgradUi namakalno te bodo* P00r?ij»i 200 ha, da-sta»50 ■ Zgradili stanovanjsko
^A9C_
S? katerZk0riŠČanie površine, *" °<lst 6 ^Qnes piodne le
171 gospodarska poslop-
ta vetčT?0. Ustvarili možnosti
dvig
vinske produkcije
25
Za
Preduid»,;. —jrruuuKcrje
Oečanjg	T0<B^ nairt P°'
*a °i>no„	ne Površine in
•ddlt^u 0°. vtnogradov ter na-te'la ta 1Zlrorna priprave teti Ie,j	milijon novih trt.
to> da je v Istrskem trta iaL,	milijonov trt in da
^ te sn° Tod' 50 (eh vidimo, nUjtte Dofeieti načrt posledica vrež>e obnovitve vino-L- a’ ki zahteva letno
,	i	in-iiu
tajjien ^ilijon novih trt. V f^bne _. d° organi zbirali
tterin, "asQde ja sredstva, s
50 ^ofcoii^0^0 ^Zboljšali donos - ^r<tu	Po	količini.
tako
bodo preskrbeli vsaj SO odst. a,ij^ ^ntralnih kleteh. ~
p.-....,.	^
.e' t no,,771. obdelane pcvrši-J^nje m' naPrarami za na-"•en j’ 2. nalaninim izborom ^ M? lstoia3no z uvozom a.ljetn menit‘h semen, z u-1 nonrn Udarnih kmetij-
SST&Sž* “
&
hi.
Jugcslavi-^n^0Veial° pridelova-
lk k. bo
"t^On Zv.e še i> okviru le-
°bn
načrt
a na 24.300 ton.
** »m '*eu je obstoječih in
?S> slniutte sadik je pred-
N Oio«« dinarjev, ki ^nai>rada'}<llCe7n razdeljeni
b tudi '‘mZ letu ^ Predvi-kon'’h drZ?y. nasQd 40 tisoč do
>natno VJS‘ število bo lah-*Ww“Tasl°.
se bo-
7aZni 0rWni ter kme-ddjjar,1- Zanimali za stvar. S Č"le °ljdelanega zem-
zu 5 odst. bodo
*%JUari'-
<Hr.L fl<1di!i ,
7,1 ^onn«.	/lefc-
Ijm * bodo 0ni' Por}ršina, na na3r0yUi sibo po-"ajj ,• !*?• ^bo zaoo-ndustriji surov i-anje ■
teio «°?0 drugih žitaric, do ^ narnen izkori-
tet^Jndust^ ker ° n^ površine sirka
S s
■*l
ši>ie sedaj neobdelane »airt
teZV g°VedadzVai tUdi POm*
%y°lia l,.a 10 odst., kar k ,, !,?)n let ,nost, ker je
kr l‘ko	2a>-adi suše bi-
š^nJ,fcanje teS(l ui>tp	;?!o število
%
ne za
nit,1 in <
N!?e *a cieba p°dvzeti vse
»rte-
ta
odst..
oblem
go-
Zaradi
posebno
S !e bo2nolnp- ,Stevil° mar
7oIZ0 pa 5 0f,st-
Odst. 7„ Perutnine boZramb0 ™
»SZ?:
'prejeti pota namen so
h? iinfcn p Poizkusni
HS U
tf* “o- J
po-
inkubacij-i«, , kmetijske
»dlogo	m
Sltedo
Naše
\ ?°dojrt0
tem
J’5oo'(
^bijj
i>^u-ooo
0“nje je predvi-dlki j^
" ri tej t SZ°šknv za ezk' nalogi
S^ki radio
^Oa
‘novih
Itfdar
»s
Ve
tzjavah
;?adPle Stali.
C
tom
4nfh li8tovan3’e. komin-
ter
Sa S*z,a m‘r n’ dejansko
^V^->m;enta^v-jetSke K^žitvi	nava.
s;s*?;
«]j3e<1elr.lc5’r;r«5ke?ala	renr
;inu
ladje
23. _
?i	bo^ino.GuN^-
V Prvi pol>
bodo pomagale množične organizacije, predvsem SIAU.
Razvoj, krepitev in ustanavljanje novih zadrug ustvarjajo osnovo letnega plana za poljedelstvo. Načrt predvideva materialno pomoč, boljšo organizacijo dela in druge u-krepe, ki bodo napravili iz naših zadrug vzorna gospodarstva. V ta namen bodo nagrajeni vsi organi ljudske oblasti in vse množične organizacije, ki bodo podpirale razvoj zadružništva, t. j. razvoj socializacije podeželja.
Načrt predvideva izgraditev S novih zadružnih domov in delno zgraditev na nadaljnjih 10, kar pomeni, da bo uporabljenega gradbenega materiala za !S milijonov d\n.
Drugi čmitelj, ki bo pospešil ta razvoj, je mehanizacija kmečkega dela, ki bo sistematično vpeljana. Stroje bo dobavila Jugoslavija, ki bo ne le prispevala krepitvi kmetijstva samega, temveč bo sprostila tudi znaten del delovne sile, ki je bila doslej zaposlena v kmetijstvu, in ki jo bo odslej mogoče zaposliti v drugih panogah splošne gospodarske dejavnosti Istrskega okrožja.
Močna opozicija proti vladi v ital, demokristlanski stranki
De Gasperi v nevarnosti, da ne prodre s predlogom za izredna pooblastila, zaradi njegove notranje opozicije - Nadaljevanje razprave o oborožitvi - Pogajanja med PSLI in PSD - Komentarji angleškega tjska o napovedanem obisku De Gasperija in Storže
RIM, 23. — Demokristjanska parlamentarna skupina je danes zaključila razpravo o izrednih pooblastilih vladi. Zaključno besedo je imel De Gasperi, nakar so stavili na glasovanje resolucijo, ki načelno odobrava zakon za izredna pooblastila vladi. Izid glasovanja je pokazal dokaj močno opozicijo proti vladnim načrtom.
Za vlado je glasovalo 189 poslancev, proti 30, vzdržalo pa se jih je 55. V političnih krogih poudarjajo, da je to prvi krat, da se je v demokristjan-ski skupini pokazala opozicija in da se je tako veliko število poslancev vzdržalo. Do sedaj so posamezni člani med razpravami v parlamentarni skupini sicer večkrat kritizirali De Gasperijevo vlado, vendar pa je pri glasovanju vlada vedno dobila ogromno večino.
Ce ta opozicija ne bo pri glasovanju v parlamentu spremenila svojega stališča, je možno, da načrt zakona za izredna pooblastila vladi sploh ne
bo v parlamentu prodrl.
V parlamentu se je nadaljevala razprava o oborožitvi. Socialist To!loy je med razpravo poudaril poslabšanje mednarodnega položaja, poudarjal pa je še, da to ni pripisati Sovjetski zvezi, ki da je ob raznih prilikah pokazala, da spoštuje svoje obveznosti, pač pa ZDA, ki so «s Trumanovo doktrino o vojaških pogodbah z nepriznanjem Kitajske, z neizvajanjem mirovne pogodbe za Trst, z napadom na Formo-zo, pokazale svojo voljo po nadvladi«.
Govornik je tudi glede notra. njega položaja ugotovil poslabšanje, ki ga pripisuje policijski zatiralni politiki vlade ter zanemarjanju socialnih vprašanj. Poudaril je še, da bodo izdatki za oboroževanje še zaostrili socialne borbe.
Poslanec Cavimato. pripadnik socialistične unitaristične stranke (PSU) je izjavil, da je njegova stranka zagovornica politike nevtralnosti. Ne strinja pa se s komunisti, ko pravijo,
0 zaupnici Plevenovi vladi bodo glasovali v torek
Po dolgi razpravi so bili zavrnjeni vsi načrti za volivno reformo in Pleven je postavil vprašanje zaupnice o vladnem načrtu
PARIZ. 23. — Ze 48 ur razpravljajo v narodni skupščini o volivni reformi in večina zavrača predloge, ki jih postavljajo posamezne skupine. Od včeraj je bilo zavrnjenih devet piedlogov. Ljudski republikanci in komunisti glasujejo proti vsakemu predlogu, ki predvideva dvojno glasovanje, ostali pa sistematično zavračajo vsak načrt, ki predvideva enkratno glasovanje, Tu pa tam pride tudi do prerekanja med nasprotniki.
Danes je govoril v skupščini predsednik vlade Pleven in je izjavil, da vlada odkrito želi volivno reformo. Dejal je, da bi v primeru, da bi ostal veljaven sedanji zakon, dobile zopet manjšine, če bi se' organizirale, možnost, da izkoristijo položaj in zrušijo vlado, kar bi prineslo težave v sedanjem položaju. Tvegamo, da bi se znašli pred skupščino, ki ne bi dovolila nobeni vladi, da se obdrži, s čemer bi bilo konec sedanje ustave*.
Pleven je dejal, da bd bila KP za ohranitev sedanjega sistema. Pri tem je omenil Nemčijo po letu 1919, da bi dokazal, kako je nepriročen proporcionalni sistem. Sedanji vladini kompromis mora v sedanjih o-koliščimah dati državi večja jamstva za stabilnost. Zaključil je: «Jasno je, da preostane vladi samo eno. namreč da prenese vse na tehtnico in postavi vprašanje svojega obstoja*.
Po izjavi Plevema je bilo določeno, da bodo glasovali o zaupnici v torek popoldne, in sicer v zvezi z vladnim načrtom. Prej pa je narodna skupščina odbila 9 predlogov, ki so jih predložili poslanci različnih strank.
Ce bo vlada uspela pri svojem načrtu, ga bodlo predali komisijam v nadaljnjo razpravo. V komisijah bo prišlo najbrže ponovno do nasprotij med MRP in radikali o vprašanju dvojnega glasovanja.
Kakor poročajo, je francoska policija včeraj aretirala inž. Louisa Hureta. uslužbenca voj. nega ministrstva. Ta je javil, da so pred tremi dnevi izginili iz njegovega avtomobila važni načrti o francoskih protitankovskih topovih.
čala pred in povojne nemške dolgove.
Tiskovni urad Schumacherjeve socialdemokratske stranke se je danes izrekel proti podpisu Schumanovega načrta, če ne bi prej rešili naslednjih točk: 1. odpravili mednarodno porursko oblast; 2. obdržali zveze med nemškimi industrijami premoga in jekla; 3. obdržali izenačevanj* blagajne in nemški organ za prodajo premoga.
Socialna demokracija očita kanclerju Adenauerju, da niti s podpisom Schumanovega načrta zaradi političnih vzrokov. S tem načrtom se bo mogla okoristiti samo Francija, ne pa vsa Evropa. V tem načrtu ne smejo biti enake pravice kot pogoj', temveč kot načelo.
ameriških letalskih sil v Evro. pi iz Wiesbadena pa pravi poročilo, da te načrte za enkrat še pregledujejo in se še niso odločili za Pariz ali kakšno drugo mesto.
Danes se je v Parizu sestal izvršilni odibor konference za evropsko vojsko, v katerem so Francija, Italija, Belgija, Lu-xemlurg in Nemčija. Države, ki so poslale na to zasedanje samo svoje opazovalce, bodo obvestili o lem zasedanja Naloga izvršilnega odbora je dati direktive političnemu in vojaškemu odboru, ki bosta pričela delati prihodnji teden.
Adenauerjeva vlada o saarskem vprašanju
BONN, 23. — Danes je ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy obvestil Adenauerja, da ga bo obveščal o vseh razgovorih r.a morebitni konferenci štirih, kakor tudi o vsebini razgovorov namestnikov zunanjih fninistrov Adenauerjeva vlada je zjutraj pregledala mednarodni položaj. Ba-vila se je med drugim tudi z včerajšnjo izjavo francoskega zunanjega ministra Schumana o ■posarskem vprašanju. Neki glasnik vlade je izjavil, da za-hodno-nemška vlada ne ve, zakaj je bilo potrebno omeniti Schumanu «posarsko vprašanj? v tem težkem mednarodnem položaju*. Nemška vlada ima za potrebno objasniti, da ni spremenila svojega stališča cio Posarja, vprašanja ki ga bo mogla rešiti le mirovna pogodba.
Kot javljajo iz Londona, so tam dobro obveščeni krogi mnenja, da bodo zahodne sile verjetno ob koncu prihodnjega tedna javile svoj sporazum glede novega okupacijskega statuta. Pravijo, da je dala Nemčija zagotovila, da bo pla-
z “ '
PARIZ, 23. — Francoski minister za obrambo Moch je sprejel danes Eisenhowerja, ki ga je spremljal general Gruer.1-ther, vodja glavnega stana.
Kakor javlja uradno poročilo atlantskega glavnega stana, se Eisenhower doslej še ni zmenil s francosko vlado glede graditve ameriških letalskih oporišč v Franciji. Glede vesti o premestitvi glavnega stana
Ultimat zelandske vlade
KlaiAm delavcem
CAMBERRA, 23. — Vlada Nove Zelandije je ukazala pristaniškim delavcem, ki stavkajo, i naj se v ponedeljek vrnejo na
sestanek	,.
j Minister za delo je izjavil, da je «vlada odločena doseči spoštovanje zakona in uvesti red*.
Znano je, da je vlada Nove Zelandije zaradi stavke pristaniških delavcev v soboto razglasila stanje narodne pripravljenosti.
FRANKFURT, 23. — Iz jetniš-nice Landsberg so zopet izpustili štiri vojne zločince, ki so bili obsojeni od 10 let do dosmrtne ječe zaradi zločinov proti človeštvu v bivšem koncentracijskem taborišču Flossenburgu.
da ne bi v nobenem primeru prijeli za orožje proti Rusiji. «Ce bi bila Italija napadena, naj bo napadalec kdor koli, se mora braniti in bojevati*. Pripomnil je, da v sedanjem položaju obnoviti vojno industrijo pomeni oborožiti bolj stranko nego domovino kot enoto, in je zaključil, da je «zelo nevarno, izročiti orožje ljudstvu, ki je duhovr.o razdeljeno*.
Zadnji je govoril demokristjan Spoleti in splošna razprava se je zaključila. Prihodnja seja parlamenta bo v torek.
V senatu se je zaključila splošna razprava o zakonu za volitve pokrajinskih svetov. V torek se bo začela razprava posameznih členih zakona.
V parlamentarni komisiji za zunanjp zadeve je zunanji minister Sforza poročal o italijan-sko-francoskih razgovorih Gle-de francoskega načrta o evropski vojski je Sforza med drugim izjavil; «Evropsva vojska je poznejši objektiv. Bl-žnji objektiv je skupna vojska, iz katere mora iziti evropska vojska*. Potrdi) je. da je Italija zaprosila Franciio. naj jo predstavlja v p-jdodborih za surovine, Izjavil je nato še, da so v San.tj Margherit’ sklenili, da «bodo izpraznili pr'dale kjer spi toliko upravičenih pritožb*, in da so na tej konferenci razpravljali o nujnejših in važnei-ših vprašanjih svetovnega miru^ ter je zaključil, da «bodo dejanja kaj kmalu pokazala praktični in plodni značaj sestanka*.
Danes popoldne sta se Ponovno sestala izvršrln' o^or Saragatove str=nk= (PSLI) in socialistične unitarist;čnP -dren. ke (PSU) Delegati PSU so ra podlagi današnjoea sklena sporočili, da so predlogi PSLl nesprejemljivi. Po sestanku so delegati izjavili, da se pogajanja nadaljujejo.
Vodstvo PSLI vztraja na sta-lišču,_ da bi na kongresu z” združitev obeh strank morali zavzeti stališče da se s kongresom zakliuči obd-b:e sedanje opozicijske oclit ke PSU in sedanje, h »"delpvania PSLI v vladi, ker aa bo kongres za združitev odnrl novo razdobje politične borbe v Italiji.
Vodstvo PSU na roudarja, da ne more priti 'do kongresa za združitev, če PSLI prej ne izstopi jz vlade. Izraža se »udi mnenje, da bi bilo treba kongres odložiti r;a d'bo po upravnih volitvah.
Angleški tisk piše danes o napovedanem obisku De Gasperija in Sforze v Londonu, «Ti-mesov* dlilplamaitični urednik piiše. dia nii dvoma, da bo v bistvu šlo za vljudnostni ohisk. ((Sedaj, kb je balo kolonialno vprašanje urejeno v Lake Suc-cesau*. piše list, «se zdii, da med obema državama niso ositala nerešena kaka posebna vprašanja. Vendar bo od danes do dneva obiska morda mogoče natančneje predvidevati vprašanja, o katerih bo treba razpravljati na morebitni konferenci ši tirih med Francijo. Veliko Britanijo, ZDA in SZ. Nedvomno bosta želela italijanska ministra seznaniti angleško vlado
italijanskem stališču glede
vprašanj, ki se tičejo Italije. Italija ima tudi velik interes pri vprašanju dobavljanja surovin, in morda bo želela podpore Velike Britanije v tozadevnem tristranskem svetu v VVashingtonu za surovine, kjer!
Novi izstopi
iz KP Italije
MANTOVA, 23. — Časopisi poročajo o novih izključitvah iz KP Italije. Gre za tri sindikaliste iz Mantove, ki so: Gio vanni Bonventi, Andrea Ber-tszzoni in Casimiro Zanella. Te izključitve opravičujejo s tem. da se omenjeni trije strinjajo s Cocconijem, ki je izstopil iz KP Italije v znak solidarnosti s Cucchijem in Magnanijem, in da so s tem preskršili partijsko disciplino. Zanella in Bonventi sta za časa fašističnega režima zbežala v Sovjetsko zveze.
i V Ascoli Pičeno pa je bivši lahko politični tajnik pokrajinske Nennijeve kominformi-
ni zastopana. Dalje bi
razpravljali o številnih vpraša- zveze  _________________ _____
njih, ki se tičejo odnosov Italije stične stranke Eolo Marsetti iz-
Močan topniški dvoboj na bregovih reke Han
Slabo vreme ovira operacije - Pritisk sil OZN na srednjem bojišču in odpor Kitajcev
TOKIO, 23. — Po vesteh iz prvih bojnih črt je sedanja oienziva sil OZN na osrednji Koreji v glavnem borba proti slabemu vremenu. Ceste so razmočene zaradi snega, ki se topi, reke so r.arasle in odnesle precej mostov. Na zahodnem delu srednjega bojišča so s-le OZN danes napredovale za 3 km. Poročila govore o odporu sovražnika, ki se je zelo povečal, vendar izjavljajo častniki, da ne vidijo nobenih dejstev, po katerih bi mogli sklepati, da je zavezniška oteft-ziva že prišla v stik z glavnimi sovražnikovimi silami. Na odseku pri Hoengsongu so zasedli važno višino zahodno od mesta. Po poznejših poročilih, naj bi Američani dosegli Hoengsong. Pri tem odseku so letala preskrbovala pehoto z bencinom, prehrano in munici-jo, ker so ostale čete brez vsake veze z zaledjem, ko so reke porušile mostove in je promet po cestah popolnoma onemogočen zaradi globokega blata. Potem ko so ameriške čete zasedle Piongchang so napredovale danes približno 6 km izven mesta.
Kakor poročajo, so južnoko-rejske čete prjše v stik s sovi ažnikom približno 1 km od Yongvola. Z drugih bojišč poročajo, da so izvidnice sil OZN naletele na močan odpor. Med obema bregovoma reke Han se je nadaljeval topniški dvoboj. Kakor pravijo ameriški častniki, so danes kitajski in severnokorejski jopovi izstrelili toliko granat, kolikor jih niso v zadnjih dveh tednih. Ameriški topovi so obstreljevali z vžigalnimi granatami Seul, težki minometi in topovi sovražnikov pa so odgovarjali na ta ogenj. Dve sovražnikovi izvidnici, ki sta hoteli prekoračiti
reko Han, sta naleteli na topniško zaporo.
Danes so se pojavila nad korejskim nebom zopet letala na reakcijski pogon sovjetskega izdelka. Napadla so neko ameriško lovsko letalo v bližini Anjuja. Kljub veliki premoči se je letalo vrnilo v svoje oporišče.
Thulgdood Marshall, zastopnik Zveze za emancipacijo temnopotr.-ih ljudi, ki je obiskal Tokio in korejsko bojišče je danes izjavil v San Frančišku, da so črnci, ki se borijo na Koreji, predmet diskrimina. cijske rasistična politike. V zvezi s tem, je dejal, črnci ne morejo pred vojaškimi sodišči dokazati svoje nedolžnosti Vo. jaška sodišča porabijo samo dve uri, da obsodijo črnca, Marshall je dejal, da vojaški sodniki nimajo nobcr.ega smisla za resnico, kadar gre za črnce. Dognal je, da si ni mogel še noben črnec izbrati svojega branilca. Prav tako jP izjavil, da črnce zelo hitro obso. di-jo nepokorščine pred sovražnikom. Nobenega belega vojaka niso zaradi tega obsodili več kot r.a 5 let zapora, medtem ko so za isto dejanje že obsodili 15 črnih vojakov na dosmrtno prisilno delo.
Na Formozi so imeli danes prvi letalski alarm. Tja sta prispela generala Hoyard Turner, poveljnik 13. letalske skupine in Fj-ancis Olds, poveljnik ameriške mornarice na Filipinih. Sestala sta se z admiralom Arthurjem Strublejem, poveljnikom VII. pomorske skupine ZDA, ki je sedaj na Formozi in se razgovarja s Cangkajškom in njegovimi vojaškimi svetovalci. S tem v zvezi širijo vesti, da bi kitajski nacionalisti poslali dve diviziji na Japonsko. Ta predlog
je d*l Car.gkajšek in kakor je danes izjavil kitajski nacionalistični general Hosingching, bi bilo dovolj 150 tisoč mož, da bi branili Japonsko pred napadom.
V Saigonu so razširili vesti, da je Hočimir-h odpotoval v Peking, kjer je zahteval povišanje dobav težkega orožja in predvsem topništva. Ze nekaj dni sem širijo vesti, po katerih bi bil Maocetung v Moskvi. Isto trdijo tudi nekateri za Ho-čiminha.
z njenimi sosedii in o obrambi sredozemskega sektorja*
«Morda», dodaja dopisnik, ((bedo razpravljali tudi o italijanskih zahtevah Za revizijo mirovne pogodbe*.
«Daiily Mail* i€ mnenja, da bodo verjetno razpravljali o sledečih vprašanjih: ((italijanski prispevek za evropsko zvezo, bodočnost Trsta uprava Libije, j zaposlitev i talij anskih delavcev v angleških premogovnikih, britanski izvoz premoga v Italijo, trgovinski odlnosi ter uporaba kreditov v funtih šterlingih s strani Itailije*.
stopil iz stranke in je takoj nato ustanovil neodvisno sekcijo, v katero se je že prijavilo večje število bivših č’anov Nennijeve socialistične stranke.
DJAKARTA, 23. — Indonezija se je odločila vzpostaviti z bonn- _	_
sko vlado normalne diplomatske, pa'hotel povedatT vsebine"’ teh odnose.	|	navodil.
Indijsko stališče o kašmlrskem vprašanju
NOVI DELHI, 23. — Uradni predstavnik je izjavil, da indijska vlada ni zadovoljila z an-gleško-ameriškimi predlogi za rešitev kašmirskega vprašanja. Pripomnil je, da so že poslali tozadevna navodila indijskim delegatom v Lake Success, ni
SE O OPCIJAH
Znameniti istrski iredentist, ki sedi v rimskem parlamentu in ki mu je ime onorevole Attilio Bartole je S. t m. pismeno vprašal itaAijanckeg i zn. nanj e ga ministra grofa Sforza o tako imenovanih «krAtvah sporazuma od 23. decembra 1950 glede oPdj». Na njegovo vprašanje mu je Sforza odgo. voril pismeno med drugim tudi sledeče:
«D0 sedaj nimamo zadostnih elementov, da bi si mogli ustvariti celotno scdibo glede postopanja krajevnih oblasti do tistih, ki vršijo pravico op. cije na ozemlju priključenem Jugoslaviji na način, ki je določen v sporazumu od 23. d: cembra 1950, Do zdaj je trtba prizr.ati, da zadržanje glede tega vprašanja, ki so ga zavzele osrednje jugoslovanske oblasti ne nudi posebnih povodov. Praktično sta jugoslovanska in italijanska vlada dovolili optantom celo obširnejše termine od tistih, ki jih predvideva sporazum. Na vsak način pa vam lahko jamčim, da diplomatične in kor.-zulama italijanske oblasti v Jugoslaviji z največjo pazljivostjo zasledujejo potek opcij in se zavzemajo za pravilno izvajanje diecemibrskegia sporazuma, ki ima namen napraviti konec eni izmed najtežjih krivic, ki jih je določ la mirovna pogodba*.
Iz včerajšnjih poročil tržaškega italijanskega šovinističnega tiska je razvidno, da is.r-ski CLN v Trstu s tem odgovorom grofa Sforze nikakor ni zadovoljen. Ta tisk namreč že več tednov vsak dan vodi strupeno gonjo sovraštva in hujskanja proti Jugoslaviji prav na podlagi nekakšnih vesti o kršitvi decembrskega rimskega sporazuma glede opcij. Nj treba posebej poudarja-
»Tehnični7* poraz Anleeja
Govori se, da bo angleška vlada zahtevala revizijo imenovanja ameriškega admirala za vrhovnega poveljnika atlantskih pomorskih sil - Konec stavke železničarjev
Poziv pekinški vladi
odbora OZN za dobre usluge
NEW YORK, 23.	—	Odbor
OZN za dobre usluge je poslal vladi LR Kitajske sporočilo, da želi stopiti v stik z njo. V krogih OZN pa izjavljajo, da odbor še ni stopil v stik s Pekir.gom. Domnevajo, da je sporočilo izročil švedski odpravnik poslov v Pekingu.
Odbor se je danes sestal na neuradni seji v prostorih OZN.
Beg filmske igralke z Madžarske
DUNAJ, 23. — List «Die Pres«e» piše, da je znana madžarska filmska igralka Kata-lin Karady zbežala in da je prišla v Salzburg. Izjavila je, da je še v nedeljo pela na bu-dimpeštanskem radiu. Katalin Karady so malo pred kor.cem vojne nacisti obsodili na smrt, ker so jo obtožili vohunstva v korist zaveznikov.
LONDON, 23. — Angleška vlada je danes popoldne doživela v spodnji zbornici ((tehnični* poraz. Vendar to - ne bo imelo za posledico, da bi At-tlee podal ostavko vlade in riti. da bi razpustil zbornico, to pa kljub temu, da so konservativni poslanci po današnjem glasovanju na ves glas zahtevali odstop vlade. Zbornica je glasovala z 242 glasovi proti 234 za zakonski csnutek, ki ga je na osebno pobudo predložil konservativni poslanec Bevir.s in fci zahteva nekaj liberalizacije PU sedanjem nacionaliziranem cestnem prometu. Za. kon so odobrili kljub oporekanju ministra za promet Današnji «poraz» vlade v zbornici razlagajo z dejstvom, da je ob petkih vedno precej medel dar.-v parlamentarnih razpravljanjih. Na ta dan namreč se začne zasedanje že ob U zjutraj in ne ob 14.30, kot je to običajno v drugih dneh, in ra dnevnem redu imajo samo razpravljanje q zakonskih o nutkih, ki jih predložijo poslanci na sv jo osebno pobudo. Poslanci, ki morajo biti od ponedeljka do četrtka navzoči v zborrici, izrabijo petek, da se vrnejo domov. Posebno imajo to navado poslanci iz Škotske, ki so večinoma laburisti.
Kakor se je zvedelo v uradnih krogih, si je dal Attlee prL nesti vse listine glede imenovanja ameriškega admirala Williama Fechtelerja za vrhovnega poveljnika atlantskih po. morskih sil. Ministrski predsednik je sprejel tudi ministra za obrambo Shimvella, s katerim se je pogovarjal glede tega imenovanja, ki je povzročilo tolik>, nezadovoljstva v Angliji in ga je izrabil Churchill v svojem včerajšnjem napadu v spodnji zbornici. O tem vprašanju bo razpravljal Attlee tudi z Bevir.om, ko se bo vrnil v svoj urad ob koncu prihodnje, ga tedna. Bevin je bil, kot znano. angleški delegat na bruseljski konferenci. Glede B"vina so tudi sedaj širili vesti, da bo našel Attlee zanj namestnika v prihodnjih 15 dneh. O tej zadevi je dar.es vprašal neki novinar Bevina, kaj mišjj on o svojem odstopu Odgovoril je: »Nisem še mrtev*. Zvedelo se je tudi. da je Bevin poklical na posvetovanje v London angleškega poslanika v ZDA OV verja Franksa.
Danes je obiskal podtajnika Foreign Officea Kennetha Jo-ungerja poslarik ZDA v Londonu Walter Gifford. Na zunanjem ministrstvu so zanikali, da bj se oba diplomata razgo-varjala o ((pomorskih vprašanjih*. Vendar j« zanimivo, da -nenijo, v Londonu, da bi lahko angleška vlada svetovala svojemu predstavniku v svetu namestnikov držav atlantskpg? pakta, raj umakne angleško odobritev glede imenovanja admirala Fechtelerja.
Kakor javljajo iz Washingto-na, je neki uradni glasnik zunanjega ministrstva izjavil da ameriška vlada ni dobila z angleške strani nobenega obvesti, la, po katerem bi angleška vlada zahtevala revizijo imenova rja ameriškega generala za vrhovnega povelinika atlantskih pomorskih sil. Do tega imenovanja - je izjavi] - uradno še ni prišlo in ni hotel več razpravljati o tem vprašanju.
Istega glasnika so iudi vpra. šali, kaj misli o predlogih P'e. tr Nennija in namestnika zunanjega ministra LR Kitaiske v Berlinu na kominformi stič. nem zasedanju «sveta miru*. Glasnik je omenil, da obstoji v okviru OZN odbor za dobre usluge, ki se Midi najti mimo rešitev korejskega vprašanih. Dodal je. da niso doslej predlagal} ameriški vladi za 'esta-nek petih zunanjih min'strov.
Kot vse kaže, je novi minister za delo Aneurin Bevan uspel Pri svojih naporih za preprečitev splošne stavke an. gleških železničarjev. Minister je danes trikrat sprejel zastopnike vseh treh sindikatov in
dvakrat zastopnike železnic. Obe stranki sta se tudi skupno sestali in sta aončno 6 ur pred pričetkom napovedane stavke železničarjev po vsej Angliji dosegli sporazum ki določa povišek plače za 7.5 odst. S tem pa bodo imele železnice primanjkljaj približno 12 milijonov funtov šterlingov na leta 'o vsoto bodo delno krili s povišanjem cen voznih listkov in prevoznih tarif za blago. S tem se je 450 tisoč železniških delavcev in nameščencev po svojih treh sindikatih začasno odpovedalo nadaljnjim zahtevam.
Jessupove izjave o poliliki ZDA
NEW YORK. 23. — Trumanov izredtni poslanik Philip Jes-suip je danes govoril na vseučilišču v Schenestadyju v diržavi New York. Ro njegovem je namen ameriške zunanje politike nadaljevati z iskanjiem miroljubne rešitve vseh vpraišanj, na da bi prišlo pri tem do predaje ali kapitulacije. Jessup je ostro napadel tisite. ki mislijo, da je rešilno sredistvo za ZDA v preventivni vojni. To mnenje imajo za neizbežen zaključek ljudje, kii kritizirajo ameriško zunanjo poldtilko. Te osebe so boječe in imajo disfatistično mnenje, da ZDA in druge države nimajo druge si'le razen a-tomiske bombe. «One mislijo, z drugimi besedami* je dejal Jessup, da ameriško ljudstvo nima sircg v telesu*.
Jessup je nato navedel 7 točk programa «miru s pomočjo moči*:
1. Zgraditev obrambne sile: 2. Obdržanje odprtih vrat za pogajanja. V tej zvezi dokazuje zadnja nota Sovjetski zvezi našo pripravljenost za razgovore o vzrokih napetosti ir_> za njih odpravo: 3. Ti koraki nai odvrnejo Sovjetsko zvezo od napada na ostali svet; 4. Za primer, da bi Sovjetska zveza vztrajala na vojni proti svetu, podvzemamo korake, ki naj nas spravijo v boljši obrambni položaj in nam omogoči io zmago; 5. Ce naj sovjete odvračamo od napada, se bomo znašli za daljšo dobo v oboroženem miru. Za ta čas moramo podvzeti ukrepe, da bodo Združene države lahko to vzdržale:	6. V sovjetski politiki
lahko pride do spremembe ali pa tudi ne. Ce pride do te spremembe, potem je to dobro za r.as; 7. Ce pa do te spremembe v sovjetski politiki ne pride, potem nismo opustili ničesar kar bi morali storiti in nismo v naši moči ničesar bistvenega izgubili*.
sedniško mesto. Kot znano se bo Trumanovo predsedovanje končalo 20. januarja 195« Njegovi prijatelji menijo, da bi Truman samo hotel zasesti svoj stari sedež v senatu. Opazovalci v lvashingtonu so mnenja. da se glede tega Tmman ne bo izjavil pred pr1 etkom prihodnjega leta in bo njegova odločitev temeljila v glavnem na tedanjem položaju v svetu.
Dunajski župan kandidat
n murna iusitt;
DUNAJ, 23. — Socialistična stranka je na plenarnem sestanku sklenila, da bo predložila kot svojega kandidata za predsednika republike dunajskega župana geni. Theodorja Koergerja.
Jodida o mirovni pogodili
TOKIO, 23. — Japonski ministrski predsednik Jošida je danes izjavil parlamentu, da v primeru, da LR Kitajska ali Sovjetska zveza ne bi podpisali mirovne pogodbe in bi skušali imeti svoje čete na Japonskem, se bi Japonska sklicevala na pravico samoobrambe.
Jošida je pripomnil, da čeprav obstaja na podlagi potsdamske izjave možnost, da nekatere države odklonijo podpis mirovne pogodbe z Japonsko in jim pri tem ostane pravica imeti svoje čete v tej državi, ni Japonska obvezana zadostiti tem zahtevam.
ti, da so temu tisku opcije zgolj najnovejši in zelo prikladen vzrok Za novi mi te protijugoslovanske iredentistične in šovinistične kampanje. Zato govorijo o cnasilju, obstrukciji zastraševanjus itd. In vsa zadeva postaja podobna tistim histeričnim, ogabnim in kriminalnim fantastičnim izmišljotinam. s katerimi je isti tisk polnil svoje stolpce ob priliki lanskoletnih aprilskih volitev v Istrskem okrožju. Tedaj je ta tisk ,kar na debelo celo pustošil domove istrskih. Italijanov, pobijaj, žene in star. ce, kar je sevedia moral potem demantirati Toda, kaj zatot Gilj, ki ga je zasledovdl in ga zasleduje ta tisk še danes je bil doseženi: javnost je bila alarmirana in njegovim protijugoslovansko vzgojenim čitateljem treh generacij je bilo v njihovo sovraštvo prilitega še nekaj strupa.
No, pri vsem. tem pa se še posebej ' odlikujejo tržaški kominformisti s svojo propagando, katera v tej najnovejši kampanji okrog opcij prednjači, kljub temu, da je njen glavni tozadevni specialist Pandullo odšel v redakcijo fašističnega dnevnika, da bi tudi tam pokazal in jih naučil, kako je treba pravzaprav voditi protijugoslovansko gc/njo laži, v kateri se je ta sardi-njolski šovinist pokazal za nedosegljivega. Tako se torej dogaja, da so kljub omenjeni izgubi ostali kominformisti še nadalje na čelu fašističnega bruhanja protijugoslovanskega sovraštva in nadkriljujejo vse, kar je bilo do sedaj v Trsitu v to svrho natiskanega p zadnjih tridesetih letih.
Vse to pa je seveda popolnoma logična posledica tiste hegemomstične in napadalne politike birokratske kaste ZSSR, ki se mora nujno posluževati metod, katerih se je v preteklosti in katerih se bo tudi v bodočnosti posluževal vsakokratni napadalec in rušitelj miru. Te metode so fašistične metode, a njihovi nosilci so iredentisti, ki so po uradnem priznanju voditeljev fašizma njegova prava podlaga m njegov izvor ter začetek. Današnje iredentistične metode, izpopolnjene s komr informistično podivjanostjo, Pa so le najnovejša oblika fašističnih metod napadalne politike, katera grozi, da bo ponovno porinila ves svet v tretjo svetovno klanje. Zato nosilci take politike ne morejo biti zadovoljni z odgovorom italijanskega zunanjega ministra, ki bi bil pač prvi presrečen, če bi mogel s prstom pokazati na kakršen koli, p« tudi najmanjši postopek, s katerim bi jugoslovanske oblastj kršile decembrski rimski sporazum ne samo v pogledu opcij, temveč tudi glede vseh ostalih sklepov, ki jih sporazum vsebuje.
Niso zadovoljni, ker hočejo Zdražbo. ker hočejo nemir, spopade — vojno.
Zato velja obojim odločna borba za preprečenje in one mogočanje njihovih zločinskih namenov, pokritih z bobnečimi frazami o miru.
Za sodeiovatve Itaiiie v svetu za skrbništvo
LAKE SUCCESS, 23. — Svet OZN za skrbništvo je nocoj z devet gl sovi proti en mu (So-vjeisk? zveza) in dv?ma vzdržanima (Velika Britanija in Nova Zelandija) odobri re~olu-cijo, ki jo je predložila Argentina in ki poziva glavno skupščine OZN, naj na svoj°m pult	zasedanju razpravlja
o popolnem sodelovanju ItaM-je pri delu sveta za skrbništvo.
Ob 33. obletnici armade ZSSR
Perkinsov povratek
v ZDA
NEW YORK 23. Državni podtajnik za evropska vprašanja George Perkins se je včeraj vrnil iz Evrope. Izjavil je. da so Evropejci «na splošno naklonjeni konferenci štirih, čeprav si ne delajo prevelikih utvar o možnosti usp ha, ((Evropejci*, je pripomnil Perkins, «so odločeni dati svoj doprinos za ohranitev miru v svetu*.
Truman in Acheson na oddihu
\VASHINGTON. 23. — Bela hiša javlja, da bo Truman odpotoval v petek v Florido, kjer bc tri tedne na odmoru.
Državni tajnik Acheson pa je danes popoldne odpotoval v New York, od koder bo z letalom odpotoval na Bermudske otoke, kjer bo ostal dva tedna, da se odpočije.
Kakor pravijo v krogih ameriškega kongresa, ne bo Truman tretjič kandidiral za pred-
Ko je Lenin 28. januarja 1918 podpisal dekret o ustanovitvi delavsko kmečke armade, je bila to revolucionarna armada. ki je branila pridobitve velike socialistične revolucije in se borila za osvoboditev delavskega razreda. Tei armadi so bili osvajalni in roparski cilji tuji. kajti bila je zgrajena na načel ih spoštovanja vseh, ki so bili za mir. svobodo, neodvisnost in napredek človeštva. Bila je tesno povezana s svojim narodom in zaradi svoje revolucionarnosti tudi z mednarodnim proletariatom. Nedvomno je bilo takrat, pa tudi pozneje, pravilno in nujno krepiti Rdečo armado in jo vzgajati in oboroževati, saj je , bila tista sila. ki je razbila 'načrte svetovne reakcije in o-mogočila porast naprednih sil doma in v svetu.
Družbeno dogajanje v ZSSR, ki je sledilo Oktobrski revoluciji. je dovedlo do prevladovanja elementov državnega kapitalizma in do gospostva vladajočega sloja — birokratske kaste, ki šteje brez partijskega aparata danes nad 13 milijonov birokratov, ki revidirajo marksistično leninistično teorijo in prakso pod geslom rdeče zastave komunizma na račun ne samo sovjetskih, temveč tudi drugih narodov. Ta birokratska kasta hoče z vsemi silami zadržati vse, kar si je do zdaj s politiko interesnih sfer pridobila. in se nikakor noče odreči svojih privilegijev, ki slone na nasilju, temveč poskuša te privilegije še razširiti.
Pri tem ima važno vlogo prav armada ZSSR, za katero
pravijo v Moskvi, da prinaša na svojih bajonetih revolucijo socializem im boljše življenje. V resnici pa je danes ta ar-m/Ida tista, ki estražiin bolgarske rudnike in tovarne, katere
maršal je danes komandant na Poljskem in katere oficirji zapovedujejo vsem arnuidam satelitskih držav ZSSR. Samo sateliti. ki mejijo z Jugoslavijo: Madžarska, Romunija in Bolgarija imajo danes pod orožjem 660.000 vojakov namesto 265.000, kakor določajo mirovne pogodbe. Ti vojaki vršijo danes vsakodnevne manevre, provokacije in incidente na jugoslovanskih mejah, ki niso nič drugega kot atentat na mir v svetu.
Po najnovejših tujih podatkih ima ZSSR in njeni sateliti od Berlina in Dunaja pa do Vladivostoka pod orožjem okrog 5 milijonov vojakov; od tega odpade na ZSSR okrog 4 milijone, en milijon pa na satelite. Ta ogromna sila naj bi bila torej ob vladanju birokratske kaste tudi začetek in konec vseh političnih potez ZSSR: v odnosu OZN, do Koreje, Kitajske, Nemčije, sovjetskih satelitov, ZDA in evropskega Zapada, predvsem Pa v odnosu do Jugoslavije. In prav socialistični Jugoslaviji pretijo ruski birokrati vsakodnevno z napadom prikrivajoč svoje napadalne namene s frazami o miru in — po Hitlerjevem vzorcu — z obtoževanjem, da hoče mala Jugosla-vija to ogromno armado napasti. Zato ni nobenega dvoma, da pomeni ta ogromna vojaška moč pravcato izzivanje in netenje nove vojne.
Armada ZSSR jP bila torej pred 34 leti nosilec miru in napredka, bila je moč socializma. Zdaj pa je armada ZSSR orodje nasilja, reakcije in netilec nove strašne vojne. Zato je naša naloga, da se z vsemi sredstvi borimo za mir, proti temu izzivanju in netenju nove vojne, a za demokracijo m za čim boljše odnose med narodi.
24. februarja 1951
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Predlog občinskega odbora za gradnjo stanovanj sprejet
Votivni manever večine je uspel, kar je bilo sicer jasno že v začetku razprave o resoluciji, ki se zavzema za zgraditev čez 5000 stanovanj v 4 letih • Županovo razglabljanje o ,,čistem tržačanstvu'
Včerajšnja seja občinskega sveta, na kateri so ponovno razpravljali o načrtu za izgradnjo novih stan-vanj, je bila dokaj živahna in razburljiva. Ze sam začetek seje je pokazal da so se nasprotne stranke za ta sestanek dobro pripravile.
Prvi je spregovoril v imenu krščanske demokracije g. Gri-delii. ki je v svojem g voru poudaril, da bi bilo treba omenjeni načrt za izgradnjo stanovanj čimprej uresničiti ter tako prispevati k rešitvi stanovanjske krize.
Za njim se je oglasil k besedi kominformist Zbogar-Broc-chi. Svoj zelo izčrpen govor je podkrepil z navajanjem cele kopice ukrepov in zakonov, s pomočjo katerih je hotel dokazati. kako lažne in neresnične so izjave občinskega odbora, ki hoče ustvariti z izdajanjem raznih statističnih _poda‘knv videz, da je že mnogo storil za reš tev vpra anja s anovanjske krize, medtem ko je v resnici delal prav vse to, kar je rešitev tega vprašanja oviralo. U-stavil se je pri vprašanju prisilnih izselitev ter odgovoril v zvezi s tem svetniku Haraba-gli, ki je na zadnji seji izjavil, da je za vse prisilno izseljene družine občina takoj poskrbela novo primemo stanovanje. Ta trditev, je dejal Brocchi, ne od-
fovarja resnici in o tem bi se larabaglia lahko tudi prepričal. saj je bila v bližini njegovega stanovanja prisilno izse-
„RAZGLEDl“
Izšla je v preprosti, a okusni opremi (načrt za ovitek je izdelal slikar Edvard. Stepančič) prva letošnja številka »Razgle-dov». Uvodno prozo je napisal Boris Pahor; njegovo Miklavževo 1950 je venček krajših odlomkov, ki jih posveča spominu Smucove Vojke in v katerih izstopa poleg navezanosti na primorsko zemljo povsod skrb za reševanje človeških prvin in resnic. Zanimiva snou je podana z iskreno vnemo. Lahko pa bi bila proza stilistično boljša. Marička Žnidaršič je v Impresijah z morja (jutro, poldne, večer in noč) ujela v štiri prisrčne in ubrane sličice del pestrega obmorskega življenja. Avtoportret starega samca Dušana Menije, je pa neposrečena veriga neokusnih figur in prisiljenih modrovanj, ki niso pesmijo niti v daljnem sorodstvu. Dušan Zeljeznov objavlja svoja Srečanja z Otonom Zu pančičem, v katerih je mnogo iskrenega občudovanja do velikega pesnika, toda žal premalo, hudo premalo tistega silnega prijema, ki ga upravičeno pričakujemo od srečanj z Zupančičem! Saj pisec sam navaja Gorskega zapiske o Tolstoju čst licet parna componere mag ni) toda taka drznost je na iv na, če ji ne sledi vsaj približno enakovreden vzpon bistrovidnosti. Drugače je vse zgolj kronika kar žal spis povečini je.
V Pesmih Frana Ellerja je lepo število bisernih stihov, ki govore o čustveni Iskrenosti in izrazni moči, čeprav okme tu pa tam top, drugič iskan izraz, pesmi stilno vrednost. Morda jo maliči tudi bogastvo impresij in zveriženost misli. Vprašanje zase je vprašanje sintakse. Zato je kot celota tem bolj posrečena drobna sličica, ki nosi naslov »Lastovice«:
Visoko v zraku, glej. ob žicah žice teko razpete daleč družno pot a vzdolž ko glavice glasbenih , not nanizane po črtah lastovice jeseni v črnih gručicah čepijo
Vladimir Bartol objavlja proze Janičarjeva izpoved. Snov je za nas tržaške Slovence brez dvoma zgodovinsko ter duše-slovno pomembna. Spis je za okrožen in povečini tudi psihološko utemeljen. Manjka pa mu v celoti tistega žlahtnega pri diha. Ici naj dvigne stvarno prozo do pesniške veljave; kajti le-ta odloča o njeni vrednosti Ne mislimo s tem na oblika novele kot take; ngi se Bartol zn misij ob Stendhalovih. Pa tudi ob Andričevi Kroniki! Miselna
ijena družina, ki ni prejela primer..ega stanovanja, oziroma sp oh ni prejela stanovanja. Glavni namen njegov, ga govora je P3 bil, odgovoriti županu na njeguv izpad pr ti ko-minformislki Casali, kateri je ta na zadnji seji očital, da hoče z lažnimi izjavami ovirati rešitev tega tako perečega problema. Zupan je takrat izjavil, da keminformisti p av gotovo ne znajo citati (mislil je tem na statistične podatke, iz katerih naj bi bilo razvidno, kaj je občina storila v letu 1950 za rešitev stanovanjske krize). Brocchi je nato preči-, tal vsebino sklepa, ki je bil soglasno sprejet dne 24 marca 1950 in v katerem je bilo še prav posebej poudarjeno, da bo občina poskrbela za to. da bo že v letu 1950 zgrajeno 800 stanovanj za revnejše družine. Vsa stanovanja, ki jih v omenjenih statističnih podatkih navajajo, so pričeli graditi že leta 1949, ali pa v začetku leta 1950. torej mnogo prej. preden je bil sprejet sklep o zgraditvi 800 stanovanj. Na teh 800 stanovanj so se člani občinskega odbora spomnili šele	meseca
novembra, ko so izjavili, da so od potrebne vsote Izposlovali od odgovornih oblasti komaj 500 milijonov, kmalu nato so javili, da bo ta vsota	znašala
romaj 300 milijonov, nakar so teh stanovanjih sploh prenehali govoriti. Danes,	ko so
pred vrati nove občinske volitve, se pa občinski odbor pojavi z resolucijo, v kateri za hteva nič manj kot izgradnjo 5260 stanovan’, za kar bo potrebna vsota nad 8 milijard Ur. Do sedaj ni b lo mogeče najti niti nekaj milijonov, sedaj pa govori občinski odbor	v svo-
jem načrtu kar o milijardah.
Čeprav so si eni irj drugi očitali, da predstavlja njihova sedanja skrb za stanovanjsko vprašanje edinole pripravo za volivno kampanjo, je prav zaključek govora Brocchi-ja dokazal, da so si v tem obojni zelo podobni. Niti demokristjanom prav tako pa tudi ne kominformistom se do sedaj ni mudilo z reševanjem tega vprašanja; porabili so nešteto ur na sejah za navadno polemiziranje in čenčanje. Sedaj se pa obojim mudi, da bi se pred javnostjo izkazali v čim lepši luči.
Potem ko so govorili še nekateri, je kominformist Braun predložil novo resolucijo, ki predlaga zgraditev 8000 stano-v 4 letih in takoj 800 stanovanj za najhujše petrebe-Začeli so nato govoriti zagovorniki resolucije iz občinskega odbora Dulci, Visintin in župan. Dulci se j« v začetku svojega govora proti mnenju kominfor-mistov zavzemal za sistem točkovanja pri dodeljevanju stanovanj. Prj tem je na neko pripombo svetnika Agneletta z neke prejšnje seje dejal, da je Pri dodeljevanju stanovanj izključena vsaka diskriminacija glede jezika in plemena. Nekemu slovenskemu uradniku je bila baje prošnja za stanovanje odbita, ker je imel samo 10 točk.
medtem ko so jih imeU drugi po 200. (Kakor da bi bila diskriminacija že v naprej izključena pri samem točkovanju!) V ostalem se je Dulci blagovolil večkrat z duhovičenjem zaleteti v svoje nasprotnike, ki jih je res večkrat tudi do dobra razvnel. Seveda so tudi v njegovem govoru prišli na dan begunci in med raznim protestiranjem se čuje očitek Pogassiju: Kakšno je bilo vaše stališče glede STO 1. 1947?
Po desetminutni pavzi je govoril umerjeno podžupan Visintin, nakar je povzel besedo župan Bartoli, ki je v svojem dolgem govoru, med katerim se mu je večkrat posušilo grlo, odgovarjal vsakemu svetniku, kj je posegel v razpravo o tem vprašanju, ki je bilo predmet več sej. Seveda se je govornikom desnice zahvaljeval, medtem ko je bil bolj oster do opozicije. V odgovor Brocchiju in drugim kominfoimistom je dejal naj vsaj navedejo, da se hiše še gradijo ali pa so bile pred kratkim dokončane, kar spada še v gradbeni načrt leta 1950, če že za prej dokončane hiše trdijo, da spadajo še v leto 1949. Bartoli se ie zlasti razvnel v odgovoru indipen-dentistom Giampiccoliju in Go diniju. Pri tem je začel razpravljati o tem. kdo je pravzaprav «čisti Tržačan« in je seveda moral priznati, da jih je malo takih, ki so Po materi in očetu v daljne rodove Tržačani. (Mj bi pripomnili samo to. da je Rovinj, rojstno mesto Bartolija. oddaljeno v zračni črti od Trsta skoraj prav to-
liko kot Ljubljana.). Bartoli je dejal, da se tudi on čutj esui, kajti «vsj se morajo čutiti esu-li. ki jim nj mogoče obiskati grobov svojih dragih«. (Zanima nas, ali je mogoče Bartoli že kdaj zaprosil za potni list v Jugoslavijo, pa mu je bil odbit?). V svojih odgovorih pa je odgovarjal tudi na stvari, za katere ga ni nihče nič vprašal, kar se je videlo zlasti v njegovem odgovoru dr. Deklevi, kjer je zopet ponovil izgubljeno ploščo o coni B itd.
Pri glasovanju je bila spreje. ta resolucija občinskega odbora z glasovi desnice in odv. Stocca. ki je pa še prej izrazil neke omejitve, kominformisti so se pa vzdržali. Pri glasovanju za kominformistično resolucijo pa je glasoval odv. Stocca zopet v prilog, večina proti, indipenden-tisti pa so se obakrat vzdržali glasovanja.
Umrl |e Julij V. Miloš
oče bazoviškega junaka
V nedeljo je v Zagrebu um i v 78. letu staro-ti Jul j V nce-slav MVo', oče bazov šk ga junaka Zvonimira M'losa. Miloš je bil že dlje časa močno bolan. Bil je uradnik tržaške Jadranske banke; v Trstu je živel do sinove smrti, nato Pa se je z vso družino preselil v Zagreb. Poleg ž ne žaluje za njim še pet otrok in osem vnukov. Vsem trudi naše sožalje.
PREDSTAVA SSfG \ AVDITORIJU
« TAKTI'f'F#>
Marsikdo, ki je preteklo sezono meseca maja gledal Premiero Molierovega «Tartuffa)> v Skednju, se je izpraševal: Kdaj bomo imeli svode predstave v svojem kulturnem domu v mestu, kdaj bomo končno prišli do dostojne in umetniški višini našega gledališča primerne dvorane? Letošnjo sezono še vedno zaman zahtevamo svojo dvorano, prav tako nam še vedno odlklanajajo občinsko gledališče «Verdi». Uspelo pa nam je, da moremo gledati vsaj nekaj predstav v dvorani »Avditorij)). Kot je naše občinstvo napolnilo že nakajkrat to dvorano, bodisi to ob priliki raznih koncertov, kot tudi, ko je SNG uprizorilo svoje predstave
Moliere, naj večji francoski komediograf, je ustvaril v svojih komedijah nešteto likov, ki so tafco človeški in tako izklesani, da bodo živeli večno v literaturi in na vseh svetovnih odrih. Zato ni čudno, da je «Tartuffe», ena izmed njegovih najboljših komedij doživela v dveh stoletjih in pol, — od 1680. do 1930. — samo v Parizu v Co-mediie Francaise 2256 predstav. Ce pomislimo, da ie «Tartuffe»
| preveden v skoraj vse svetovne j jezrike in da ga uprizarjajo ve-t liki in mali odri po vsem svetu ' že toliko let, potem šele doumemo veličino tega nesmrtnega dela, za katerega Sp je moral Moličre pet let boriti s cenzuro, da ga je končno mogel uprizoriti.
Slovensko gledališče je še mlado in zato so tudi Moliero-ve komedije prišle razmeroma pozno na slovenski oder. Prva Mdličrova komedija je bila uprizorjena na slovenskem odru
v sezoni 1906-1907. Bile so to «Smešn,e preeioze». Tem je naslednjo sezcn0 sledil »Namišljeni balnik», ki je doživel velik uspeh. Posebno pomembna pa je bila za slovensko gledališče prva uprizoritev «Tartuffa», k; je bila v sezoni 1932-1933 v ljubljanski Drami v režiji dr. B. Gavelle To je bila prva Molie-rova komedija v verzih. Pomembnost in kvaliteto tega prevoda nam "najbolje označujeta dve tedanji kritiki; «Brez tega prevoda si je Moliera težko zamisliti. Slovensko gledališče je dobilo z njim pravi temelj za uprizarjanje francoske komedije. Pesnik (O. Zupančič) ni samo posloveni] Molierove besede, temveč je z našo besedo izrazil njen najintimnejši značaj in prosojno krasoto francoskega klasičnega jezika«. (1. junij 1933) in druga ((....Zupančičev prevod, ki se igra z ritmi, rimami in domislicami, kakor, da so mu na dlani. Nikjer trdote, sama voljna vdanost duhu in besedi in kljub sentenč-nim jreudarketn sami slapovi zvenečega leporečja«. V štiridesetih letih je šlo preko slovenskega odra deset Moli e rovih komedij od katerih je «Skopuha» in «Tartuffa» uprizorilo tudi SNG v Trstu.
Prepričani smo, da bo pomembnost in veličina Molierovega dela ter lepota Zupanci čevega prevoda privabila danes zvečer v Avditorij vse ljubitelje dramske umetnosti in lepe-ga slovenskega jezika, prav gotovo tudi tiste, Id so predstavo že videli v pretekli sezoni, kot tudi one, ki so jo takrat iz kakršnegakoli vzroka zamudili.
L. S.
KOLEDAR
Qjtedati&če - 'dOno- ■'KaAio-
Sobota 24. februarja
Matija, Milena
Sonce vzide ob 6.55, zatone ob 17.43. Dolžina dneva 10.48. Luna vzide ob 20.58, zatone ob i-oz.
Jutri, nedelja 25. februarja
Sergij, Inoslav
Bodi zdrava,
domovina
Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj, ti prekrasna, ti edina meni si zemeljski raj!
Tuje šege, tuje ljudstvo so prijatlji, bratje ne. Slava le, slovansko čustvo moje veseli srce.
Primi čelov, zemlja mila, primi srce moje v dar, da bi vedno majka bila nepozabljena nikdar!
SPOMINSKI DNEVI
1945 je bila zaključena večdnevna huda bitka enot VII. korpusa NOV in POJ na odseku Krke in Suhe Krajine.
OF
Danes:
Sektor Sv. Just Sv. Vid, ob
20. uri se bo vršil v običajnih prostorih masovni sestanek. Predaval bo prof. Benulič; nato bo sledil kratek kulturni spored, ki ga bodo izvajali gojenci Dijaškega doma. Zaradi zanimivega sporeda vabimo vse člane, da se sestanka polnoštevilno udeležijo ter priporočamo točnost. Plavje, ob 19.30 masovni sestanek v običajnih prostorih. V nedeljo 25. t. m.:
Sv. Ana, seja sektorskega odbora ob 10. uri na sedežu v Skednju.
SL()1/EH!SK0 NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
DANES 24. t. m. ob 20. uri v
AVDITORIJU v TRSTU
„TARTUFFE”
Komedija v petih dejanjih Spisal: Moliere	Poslovenil:	Oton	Zupančič
Režiser: Jože Babič	Scenograf:	arh.	Dušan Va$
OSEBE: Gospa Pernellova, Orgonova mati Angela
kar jeva; Orgon, Elmirin mož - Jožko Lukeš; «‘j mira, Orgonova žena - Nada Gabrijelčičev^ Damis, Orgonov sin - Silvij Kobal; Marijana, O* gonova hči in Valerijeva ljubimka - Elza Barbiče va; Valer, zaljubljen v Marijano - Srečko Kf Kleant, Orgonov svak - Stane Raztresel svetohlinec - Rado Nakrst; Dorina,
sir;
Tartuffe,	- i.«u»	—------ ,
rijanina strežnica - Zlata Rodoškova; Gospo® Loyal, birič - Modest Sancin; Policijski uradni - Julij Guštin; Flipota, služkinja gospe love - Tea Starčeva; Biriča - Alojz Starc in E®1 Reinhardt.
Vstopnice se dobijo pri «Adria-Express», Trst,
Fabio Severo 5 b od danes dalje vsak dan od 9. d° ter od 16. do 18. ure.
Zahteva po strokovni šoli v Dolini je županu Lovrihi „politična špekulacija^
Objavljamo v celoti pismo, ki ga je posla] že pred 2 mesecema občinski svetovalec LF tov. Bolčič dolinski občinski upravi za otvoritev strokovne industrijske šole v Dolini in Domju:
Dolina 22. decembra 1950 Slovenska osnovna šola v Dolini ima letos (šolsko leto 1950-51) VI in VII razred. Sesti razred obiskuje 33 otrok, VII. pa 11 otrok. Otroci teh raz. redov so doma iz Doline, B-o-Ijunca, Boršta, Mačkovelj in Preb enega. Vsi ti otroci ne bodo nadaljevali šolanja na srednjih šolah, marveč pojdejo kot vajenci v razne obrt- in industrijo. Zato je zanje nujno potrebna strokovna industrijska šola, ki bi jih •usposobila za bodoči poklic. V naši občim pa nimamo take šole Čeprav se učiteljstvo VI in VII. razreda trudi, da bi z učenci pred;lalo učno snov nižje strokovne šole, je to nepopolno, ker manjkajo strokovnjaki, ki bi navajali otroke na praktično delo v delavnicah, kar je za nižjo
»Maistri pevci Norimberški» uprizo>-jeni prvič leta 1808 v Muenchenu predstavljajo neko izjemo v delih nemškega opernega skladatelja Richarda Wagnerja in »o stilno precej odmaknjeni tipičnim sivurit vam slavnega Nemca. Tu nimamo bajeslovnih junakov iz nordijskih legend pač pa meščansko okolje srednjeveškega Nurnberga s pevskim cehom Hansa Sachsa, okrog katerega se razpleta prav človeško realistična lju bavna romanca Eve in Walterja. Pobudo tej operi je dalo skladatelju sovražno stališče nemških kritikov, (zlasti znanega Hanslicka) «novo-tarski» Wagnerjevi operi, kritikov, ki niso bili sposobni da bi razumeli duh časa in razvoj. V pedantski in konservativni osebnosti Siksta Beckmesserja, , ki hoče Po vseh pedantskih doslednost in	stilna zaokrože- j pravilih pevske tehnike zmaga-
710st	sta torej	vevdnrle prema-1 j; pr; pevskem tekmovanju, je
lo.	Pri	klavirju	Milene Bonča i Wagner v «Mostnih» poosebil
pn	-o	umerjen,	melanholičen | formalističnega kritika Hanslic-
utrinek.	—	1	-
M^d poročili sta kritiki o premierj Finžgarjeve »Razvaline ž'vljenja» ter razstave Mihe Mn’eša v Trstu izpod peresa VI-1 d-m ir a Bartola. Nato ocena Koledar-a Oh' za tržaško ozemlje za leto 1951, ki jo je vestno nanisal A. Budal. M»d «Zanislci» je objavljen pozdrav predsednika Društva slov. književnikov. pisatelja Franceta Bevka tržašlrim književnikom ob priliki nUhovega literarnega večera v Ljubljani ter ocena Dušana Mevlče literarnega večera ift'h književnikov v Mariboru. Zatem govori Miroslav Ravbar o rrrvi številk’ revije »Stvarnost«, ki je začela izhajati v Trstu lani ob Božiču. Na koncu so še omeniena dela, ki jih je rev'ja prejela v oceno.
Tako začenjajo «Razgledi» tvoie šesto 'eto življenja. Želeti je da bi revija našla pot do čim večiega števila tržaških ljudi in le pozdraviti je treba namero uorave. da razmha pr e-grešno noeDčnosf ki nas ie Predolgo mrtvičila Z razširitvijo bralcev in morebiti tvdi sotrud nikov (mladih tržnfkih sotrud-nlkov — zakaj ne?) f*i bo revija nujno morala biti bolj tržaško pestra aktualno zanimiva ter tudi nekoliko evropsko bolj »razgledana«.
ha. To je bil bržkone tudi vzrok, da je nemška kritika to opero ob krstni uprizoritvi dokaj slabo sprejela. Pa tudi sebe je skladatelj prikazal v operi in sicer v osebi znanega srednjeveškega «pevca mostra« Hansa Sachsa, ki se prvotno zaljubi v Evo, pa se H pozneje ko spozna njeno vročo ljubezen da Walterja, odpove ter se izkaže plemenitega, dobrohotnega zaščitnika. To odpoved skladatelj lepo izrazi z melanholičnim preludijem k IH. dejanju, ki predstavlja eno najglobljih mest opere.
Prav v osebi Hansa Sachsa pa VVagner tudi izrazi svoj pan-germanski nacionalizem, ko ob mogočnih zuokih, finala poveličuje Nemčijo. Dasj je v tej operi Wagner nekoliko približal nemški »imfonizem italijanski melodrami (uverture, kvintet itd.), se je vendar tudi v njej približal svoji koncepčiji glasbene drame, let naj predstavlja idealno enoto, kateri naj bodo podrejeni vsi bi»'ueni e-lementi: orkester, solisti, dramsko dogajanje in scena. Tako je tudi libreto te opere napisal sam Orkestralna partitura je mojstrsko napisana in izkorišča vse izrane možnosti velikega orkestra; zlasti uvertura (napisana šele po končani, ope-
ri), ki sloni na poglavitnih motivih opere (motiv mojstrov, ljubavni motiv itd.) je prvovrstna orkestralna umetnina.
Premiera »Mojstrov pevcev», ki jo je tukajšnje gledališče uprizorilo v sredo zvečer nas ni povsem prepričala. Predstava je bila prehitro pripravljena in je razumljivo da dirigentu Robertu Denzlerju, ki je sicer znan ivagnerjanec ni uspelo doseči tisto kvaliteto, ki bi st jo želeli. Da pa to ni bila njegova krivda so pokazale izvedbe onega dela partiture kjer orkester samostojno nastopi kajti prav ti so bili brezhibno izvedeni. Da ni bila izvedba o-pere »ivagnerjanska« je p>'ed-vsem vzrok v ne baš najboljši zasedbi vlog. Razen tega pa je prj tenoristu Mariu Binci-ju, ki je nastopil v vlogi Walterja, vplivalo tudi pomanjkanje vaj in indusponiranost, Bolje pevske kakor igralsko so se uveljavili Mario Tommasinj (Veit Pogner), Gino del Sognore (DaUd) in Elena Rizzieri v vlogi Eve. Se najbolj sta se približala wagnerjanskemu stilu in specifičnim zahtevam njunih vlog Augusto Beuf kot Hans Sachs in Mariano Stabile v vlogi. Siksta Beckmesserja, katerega smg zlasti občudovali v gr&eskna učinkujoči serenadi II dejanja.
Vfagnerjevo zd misel je režiser Domenico Messina stilno ustrezno dasi mogoče nekoliko formalistično izrazil. Scene so bile okusno opremljene. Zborovske vložke je naštudiral Adolfo Fanfani, baletne ba Anita Bronzi.
strokovno industrijsko šolo ne-obhodno potrebno.
Poleg navedenega je še drug močan faktor, ki nas sil v toda zahtevamo rižjo industrijsko strokovno šolo. V območni naše občine, v Z^vljah gradi o industrijsko središče, ki se bo raztezalo po vsej dolini in bo segalo skorai do prvih hiš Do linske vasi. C e pomislimo na bodočnost, vidimo kam bomo moral. usmeriti našo mladino, da si bo služila svoj kruh.
Prostori Za strokovno šolo so na razpolago v poslopju os ovne šole v Dolini Treba bi bi’o le preurediti eno s^bo v delan-rico. jo primerno ur diti -n poskrbeti za strokov o učno oseb. je, V kolikor je finančno stanje naše občine pasivno, mora prisoevati k rešitvi tega vprašanja Zavezniška vojaš' a uprava, da s svojo podporo pomaga uresničiti našo težnjo po strokovni šoli V dohj fašizma je bil naš kra, močno zapostavljen, sai v celem Bregu n:smo imeli strokovne šole. Fašistična Itd'ja je pridno skrbela, da b; se slovenski živelj ne izobrazil in tako dobil možnost boljše zaposlitve. Danes ko rrihriamo v industrializacijo Tržaškega ozemlja, je dolžnost občine da_ poskrbi pravočasno za b^d^čnost svojih mladih občanov. M nuli so časi ko je mogel biti slovenski človek le t°žnk (fakin), mn lavar in perica i” s° ni mogel povzpeti do kvalificiranega in specializiranega delavca. Zato zahtevamo, da se tud; našim otrokom omogoči strokovna izobrazba.
Nujno je torej, da pristopimo takoj k izvedbi Pred'anam naj občina Dolina ukrene vse potrebno, da se na slovenski šoli v Dolini še tekom te žime odpre nižja industrijska_ stro. kovna šola in tako da učencem VI. n VII. razreda osnovne šole v Dolini možnost, da bo^o med prvimi absolvent' te šole Skrajno krivično bi bilo od vseh odgovornih faktorjev, če bi dopustili, da b; letošnji učenci VI. in VII. razreda izgubili eno šolsko leto. kajti
Predvajanje filma
„ Dan slovenske kulture “
Sinoči so na sedežu Osvobodilne fronte HI. okraja v Ul. Molino a Vento predvajali film in barvne slike «Dneva slovenske kulture«, k; je bil lansko leto v Trstu.
Številnemu občinstvu je razlagal in pojasnjeval naše narodne noše in običaje in pomen »Dneva slovenske kulture« tovariš prof. Boštjančič.
Zelo prijetno pa je bilo vsem, ko je pred izvajanjem nekaj otrok zapelo nekatere narodne pesmi. Tov. Boštjančič je namreč sedel h klavirju, ko se je še zbiralo občinstvo in začel igrati narodne popevke. Kaj kmalu pa so bili okrog njega otroci in spremljali s svojimi glaski zvoke klavirja, da je bilo prav prijetno v dvorani.
kljub temu, da obiskujejo VI. oziroma VIL razred so v posesti !? s pričevala o dovršeni osnovni šoli.
Kar sem predlag l za Dol no, vel:a tudi za Dom jo, kjer obiskuje VI. razred 19 otrok iz Domja, Loga in Ricmanj.
Prosim občin skr svet. da raz. pmvlja o tem in pomaga uresničiti željo vseh staršev.
JOSEp BOLCIC
Kominformistični dolinski župan Lovriha je očital na zadnji seji tov Bolčiču, da je to pismo «politična špekulacija« itd. Vsak komentar je odveč, ker je pismo dovolj jasno.
w I v* *l • v«
Nasi ribici
imajo svojo ribiško zvezo
V četrtek so se križanski ribiči zbrali, na ustanovnem občnem zboru, kjer so ustanovili ribiško zvezo, katere delokrog je vsa cona A Tržaškega ozemlja. Na sestanku so ribiči izvolili svoj upravni odfbor, ki
ga sestavlja pet članov; to pa zato, ker je za ribiče iz Kon-tovela, Barkovelj, Sesljana in Nabrežine na razpolage še šest mest.
Namen te zveze je združiti vse ribiče naše obale in zaščititi pravice teh ljudi, ki si na poseben in večkrat	zelo	nevaren način služijo	svoj	-	vsak-
dnji kruh. Ta gospodarski sektor je bil do sedaj dokaj zanemarjen prav zaradi tega, ker ni obstajala nobena organizacija za ribiče, ki bi jih vodila v borbi za njih pravice in ščitila interese naših ljudi. Ribiška zveza, ki je bilo ustanovljena, bo jamstvo,	da bodo ribiči odslej dalje	sami	ščitili
svoje interese in razvijali tudi na tem sektorju dela globljo stTokovno zavest.
Pozdravljamo ustanovitev te nove zveze in ji želimo mnogo uspeha v njeni borbi za obramr bo interesov naših ribičev, za obrambo starih pravic našega človeka na naši obali.
SESTANEK OF PRI SV. IVANU IN V DOLINI
Vedno več članov
prihaja na naše sestanke
Preserncte «Pceziie
»
(miniaturno izdajo)
dobi v dar, kdor plača do konca meseca februarja CELOLETNO NAROČNINO na naš dnevnik (2.600 lir).
Kdor pa do konca februarja pridobi TRI NOVE NAROČNIKE, prejme brezplačno najnovejšo povest FR. BEVKA »OBRAČUN*
vezano v platno ali pa katero koli novejše delo slovenskega slovstva iste vrednosti.
UPRAVA »PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
Pri Sv. Ivanu
Člani OF sektorja Sv. Ivan so imeli predvčerajšnjim v dvorani stadiona «Prvl maj« množični sestanek, katerega se je udeležilo precejšnje število ljudi. ki so z zanimanjem sledili glavnemu poročilu o vprašanju mednarodnega političnega položaja ter o našem stališču do vprašanja Tržaškega ozemlja. Diskusija po končanem poročilu je bila nadvse živahna in zanimiva.
Ob kor.cu sestanka so navzoči izglasovali tudi protestno resolucijo, ki jo bodo poslali odgovornim oblastem, v kateri zahtevajo, da se končno reši vprašanje primerne namestitve slovenskega otroškega vrtca ter vprašanje namestitve slovenske osnovne šole v novem šolskem poslopju. V svoji protestni resoluciji so člani OF Sv. Ivana poudarili, da imajo pravico do dostojne šole že zaradi 22 letnega trpljenja Slovencev pod fašismom kakor tudi zaradi svoje neustrašne borbe ob strani zaveznikov proti fašizmu in nacizmu ves čas druge svetovne vojne. Zato z vso odločnostjo zahtevajo, da se jim njihove pravice priznajo ter da se v čim krajšem času reši vprašanje slovenskega otroškega vrtca in slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu.
V Dolini
Predvčerajšnjim je bil tudi v Dolini sestanek članov OF, ki se ga }e udeležilo veliko število vaščanov. Na sestanku So o-bravnavali vprašanje mednarodnega položaja ter naše stališče do vprašanja Tržaškega ozemlja. Diskusija, ki se je po poročilu razvila, je bila zelo živahna in zanimiva.
GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE slovenskega naroda za Tržaško ozemlje bo imel sejo V NEDELJO 25. februarja 1951 OB 9. URI na sedežu tajništva OF v Ulici Ruggero Manna 29.
Dnevni red:
1. Politično poročilo (referent tov. Stoka)
2. Pravice Slovencev na Tržaškem ozemlju (referent tov. dr. Dekleva)
3. OF in kmečko vprašanje (referent tov. Bole)
4. Diskusija
5. Razno
SINDIKALNE VESTI
Tajništvo Zveze Enotnih razrednih sindikatov bo imelo danes svojo redno sejo.
Obvestilo
Kmečke zveze v Trstu
Obveščamo vse kmetovalce dvolastnike, ki posedujejo zemljišča v coni B STO, da morajo v tekočem mesecu februarju obnoviti dvolastniško izkaznico.
Za vse potrebne informacije in navodila naj se prizadeti kmetovalci obrnejo na Kmečko zvezo v Trstu, Ul. Fabio Fil-zi 10 - I.
PROSVETNA DRUŠTVA
ČLANI DELAVSKIH ZADRUG !	28. februarja je zad-
nji dan za izročitev nabavnih odrezkov, ki ste jih ob nakupu prejeli in zbirali pri D.Z. za leto 1950. Z odstotki lahko poravnate eventualno neplačani članski delež (500 lir). Nečlanom, ki posedujejo odrezke, se s tem nudi možnost, da se včlanijo in plačajo zadružni delež.
Gledališče Verdi ^
Danes ob 20.30 bo za*$ predstava opere «11 CamP- a, Ermana Wolf-Ferrarija z j, mi pevci kot v prejšnjihP^ stavah. Dirig ral bo Berrettoni. Na redu a“
»C« za vse prostore.
V nedeljo ob 16. uri ^°S-<Ki va opere ((Nuerno],..,
mojstri nerja.
predstava oPere «iNuci-“Wag-pevci« Riharda
l)RA!MSKA
z Opčin
priredi v nedeljo 25. t. m. ob
16. »ri
trstu
Golievo štiridejanko
v Avditoriju v
Vabila se lahko dvigne!0 . danes popoldne dalje v ^ sarni Adria-Express Opčinah v pekarni
KINO
Vabimo na kulturno prireditev, ki bo v nedeljo 25. t. m. ob l6. uri v Mavhinjah. Nastopili bodo tamburaški zbor Prosvetnega društva «Ivan Cankar«, pevski zbor in folklorna skupina srednješolcev. Program bodo izpolnile recitacije- in harmonika. Vabimo k čim večji udeležbi.
Mitsko rajanje PDT
V četrtek 1. marca priredi Planinsko društvo Trst od 20. ure dalje pri Subanu svoje običajno planinsko rajanje združeno s prosto zabavo in plesom.
Clami, ki še niso dobili vabila, ga lahko dvignejo isti dan pri Subanu.
IZLETI PDT
prisostvoval tudi tajnik zveze.
Po poročilu, ki ga je podal tajnik zveze o kmečkem gospodarskem položaju in o delovanju iste, se je razvila živahna diskusija o gospodarskih problemih. k) se tičejo njihove vasi. Najbolj pereče vprašanje, je vprašanje dvolastniškega bloka, preko katerega morajo kmetje na svoja zemljišča, ki se nahajajo na jugoslovanskem ozemlju. Sedanji dvolastniški blok. ki se nahaja v bližini Peska je preveč oddaljen od vasi tako, da morajo kmetje zamuditi o-gromno dragocenega časa, da pridejo do 9vojih zemljišč, ki so oddaljena par sto metrov od vasi.
Zaprosili so Kmečko zvezo, da po svojih močeh posreduje pri merodajnih oblasteh, da bi se postavil blizu vasi vsaj začasen dvolastniški blok, s katerim bi se občutno izboljšalo kmečko gospodarstvo vasi.
Kar se tiče občinske gospodarske politike, se kmetovalci pritožujejo, da polaga uprava Občine Dolina premalo skrbi za ta kraj. Posebno se pritožujejo, da se ni še pričelo z graditvijo vodovoda za katerega obstajajo že napravljeni načrti. Ravno tako se pritožujejo zaradi slabega vzdrževanja občinskih cest, za katere bi morala skrbeti občinska uprava.
Se o mnogih drugih vprašanjih so razpravljali na tem sestanku, za katere bo morala Kmečka zveza skrbeti, da bodo pravilno rešena v prid gospodarstva Gročane.
Odhod za izlet v Crni vrh jutri 25. t. m. bo ob 5.30 zjutraj od začetka Ul. Fabio Severo.
V PLANICO 10. in 11. marca bo izlet v Pia. nico s posebnim vlakom ali z avtobusi ob priliki smučarskih tekem. Vsa pojasnila daje «Adria-Express» Ul. Fabio Severo 5 b, tel. 29243.
DAROVI IN PRISPEVKI
V počastitev spomina tov. Drage Podbršček tov. AS12Z I okraja (sektor Skorklja, Rojan, Greta, Belvedere) so nabrale L. 13.500.— za Dijaško Matico.
Mi DosveMlnl sesM
v Gročani
V četrtek 22. t. m se je na pobudo članov Kmečke zveze vršil v Gročani kmečko posvetovalni sestanek, kateremu je
STRELSKE VAJE
TRST, 21. (AIS) — V dneh od 26. do 28. februarja 1951 In od 1. do 3. marca 1951 dnevno od metalci raket, dne 23. In 24. februarja 1951 od 8.00 do 17.00 ure 8.00 do 17.00 ure, bodo na stre llšču v Malem Repnu streljali z pa z 81 mm možnarjl.
Ogromen naval občinstva
k debati o evtanaziji
Da se bo včeraj napovedane debate o vprašanju evtanazije v kinodvorani «Nazionale» u-detležilo mnogo Tržačanov, ki jih ta problem zanima, smo že v naprej predvidevali, toda da bo odziv tržaškega prebival-valstva tako ogromen, tega pa Prav gotovo nismo pričakovali nitj mi. niti organizatorji. Pred napovedano uro se je zbrala pred kinematografom »Nazionale« ogromna množica ljudi, ki so nestrpno čakali, kdaj bo zaključena prva popoldanska predstava ter bodo lahko zasedli prostore. Toda kakšno presenečenje jih je čakalo, ko se po končani predstavi skoraj nihče izmed kinoobiskoval-cev nj umaknil s svojega prostora ter je ostala dvorana tako rekoč že napolnjena. Seveda se je pričelo med razburjenim občinstvom vsestransko prerivanje; vsakdo se je hotel zriniti v dvorano.
Zmešnjava in prerivanje sta prisilila končno vodstvo kinematografa »Nazionale«, da Je zaprlo vrata. Tisti del občinstva, ki je ■ .stal izven dvorane seveda s tem ukrepom ni bil preveč zadovoljen ter je to svoje nezadovdistvo tudi glasno izrazil; prišla je na »pomoč« še policija, ki je zastražila vse dohode v dvorano. Nekaj časa so ljudje še postajali pred »Nazionale«, nato 9o se pa počasi razšli v upanju, da bodo lahko zanimivo debato slišali vsaj danes zvečer po radiu.
RADIO III
JUiiOSL.CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih
212.4 m ali 1412 kc)
Sobota 24. februarja 1951
6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v ital. 7.00: Napoved časa -poročila v slov. 7.15:	Jutranja
glasba. 7.30: Zaključek jutranje oddaje.
12.00: Operna glasba. 12.30: Vesele melodije. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Poje sopranistka Anica Ščuka. 13.45: Kulturni pregled (ital.). 14.00: Igra veseli kvintet. 14.30: Pregled tiska v ital. 14.45: Pregled tiska v slov. 15.00: Zaključek opoldanske oddaje.
17.30:	Gospodarski	pregled
(ital.). 17.45: Igra klavirski kvartet. 18.C0:	Pionirska	ura	(ital.).
18.30: Skladbe za naše najmlajše. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napovedi časa - poročila v slov. 19.45: Pesmi borbe in dela. 20.00: Hrvatski kulturni pregled (hrv.).	20.30:	Hrvatske
narodne pesmi. 20.45:	Politični
pregled (slov.). 21.00: Veder sobotni večer (slov.). 21.30: Igra zabavni orkester Radia Ljubljana p.v. Mihe Gunzka. 22.00: Jugoslovanske aktualnosti (ital.). 22.15: Pojo amerikanski pevci. 22.45: Lahka glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila S slov, 23.10: Objava dnevnega spo. reda za naslednji dan (v ital. in slov.). 23.15:	Samospevi Petra
Iljiča Čajkovskega. 23.30: Zaključek oddaje.
RADIO TRST JL
Sobota 24. februarja 1951 12.15: Orkester Andrea Koste-lanza. 12.45: Poročila. 13.00: Slovenski dueti in kvarteti. 13.20: Koncert Šramel kvinteta «Veselt godci«. 13.40: Glasba za štiri klavirje. 14.00: Poročila.
17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Max Bruch: Koncert za violino in orkester v G-molu št. l. 18.40: Saint Saens: Alžirska suita. 19.05: Čajkovski: Hrestač - suita št. 1. 19.25: Operne arije 19.45: Poročila. 20.00: Športna kronika. 20.10: Pestra glasba. 20.30: Komentar o vojaškem položaju na Koreji. 20.45:	Vesela
alasba. 21.00: Sobotni varletč, nato lahka glasba. 22.00:	Koncert
pevskega zbora «Skrjanček», nato plesna glasba. 23.15:	Poročila.
23.30: Polnočna glasba.
RADIO TRST I.
Sobota 24. februarja 1951
12.00: Napoletanske pesmi. 12.20: Iz simfoničnega repertoarja. 13.00: Poročila. 13.25:	Orkester Pippo
Barzizza, pojejo Mara Maurl Al-do Dona in Liaia Martorana. 14.30: Orkester modernih ritmov p.v. Francesca Ferrarija. 14.50: Gledališka kronika: Silvio D’Amico.
17.30: Glas Ameriki. 18.00: Ljudsko gledališče: »Jutranji dbr» tri dejanja Gioacchina Forzano. 19.40: Življenje mesta, oddaja tržaške občine. 20.00: Poročila. 20.25: Po znate Jonesa Špike? 20,45: Razprava o evtanaziji. 21,15:	((Cik-
cak« orkester p.v. Angela Brigade, režira Enzo Convalli.	22.00:
Melodiče norkester p.v. Francesca Donadia. 23.10:	Poročila.	23.30:
Plesna glasba.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. februarja se	je v
Trstu rodilo 7 otrok poroki sta bili dve. umrlo pa je 12 osrb
Poročili so se: mehanik Josip Biondi in gosnodirzja Ema Sosič, mizar Ivan Genzo in gospodinja Violetta Contcnto
Umrli so: 94-letna Ana Ma rinkovič vd. Buoncompagno, 58-letni Ermenegildo Morandi-nl, 68 letr.a Teresa Glavina por. Panarella, 52-letna Sara Marija Volpatto por Lanzoni, 65-letna Marija Crosmar por. Starnucci, 76-letna Ivanka Daneu por. Zlobec, enoletna Marina Trirro, 65-letna Frančiška Ferluga por. Ferluga, 39-letna DeMa Aumaitre, 78;|_etna .Fr^' fiška Tiss't)i por. M-rcato, 4»-letni Attilio Gali 76-letna Marija Eerač por. Martini.
Rossetti. 16.15: «Beli boš živel«, Richard Linda Darnell.	-	fir
SxceIsior. «V vrtincu«, Cla_,«r^ ble, Vivien Leigh.
stavi ob 15.30 in 20.30.
500 lir, parter 400.	,	F
Nazionale. 15.45: »Pravicii J* doščeno« Andre Coyatte- ^ Arcobaleno. 15.00: »Prva K* Eleanor Parker.	-^lir
Fenice. 16.00: »Sovražnik ^ ša», Stanio in Ollio.	t(
Filodirammatico. 16.00: «8°^ ljubim«, Alida Valli. . orl1*1 Alabarda. 16.00:	(cMorsk1
Gary Cooper.	-m,
Armonia. 15,30: «Oko Z3 „ baivah.	.,„1	sr.
Garibaldi. 15.00:	«Toledsk'	^
lja&), John Carrolle,	Atr'
ideale. 15.30: »Na zla.em K°
Betty Grable.	C»;I
Impero. 14.45: ((Bastar3W> je* Morlay, Irasena Dilban’ Pierre Kerjen.	on>
Kino ob morju. 16.0V3i# nja». Pietro Germi, R- -j slL Italia. 15.30: ((Ljubezen Pojili*'
Crain, vm!m 1
ho«, Jeanne Halden.
Savona. 15.00: »Rumeno	w
Viale. 16.00: «Jetnik iz JV*) sa», Nelson Eddy, n°iia-e5tr< Vittorio Veneto. 15.15:	„
orožju«, Claudette Azzurro. 16.00: «Nebesa u
kajo«.
Belvedere. 15.00: «GoSpa flrs» melinu«, barvni film, Marconi. 15.30: «Velika. n«t>f j. Massimo. 15.30: ((Človeška 1« Novo Cine. 16.00: ((Drža* r.ost«.	-,}»,
Odeon. 16.00: «Krvava za” -ria Felix.	-oKOPr
Radio. 15.30: »Živa P°
Milly Vitale.	... fre^
Vittoria. 16.00: ((Upornik ^ Venezia. «Ali Baba ifl nikov«.	v,ritv	.
Sv. Vid. 16.00: ((Ostrina u_____
MALI OGI-,
“SSM&vf
POPRAVLJAM
JE. Naslov na upravi
ŠIVILJA IZDELUJ® jfl. OBLEKE po ugodnih v slov na upravi lista.
KRASNO KUHINJ® 1
Naslov na upravi Iisi»> j dam«.	__
_____________________
KUHINJE, ŠPALIR . Tr5t
go pohištvo izdelujem-PletA št. 13.
PRODAM ŠIVALNE
Ul. Manzoni št. 3,
Piani«*
ob priliki srr.učarsk
priredi «ADK1A^* teK|
11
metrski
MARCA. sicok,IZ"et5
skakalnici. 1% pP z avtobusom *n TrSta 4 avtobus odide iz zjUtraj; „ «
boto 10- marca vratek U- rnarc
isrm "»g
nedeljo U 'povratek 'ffgl,arca Za izlet 11. ^toP" 1.400 lir, (vožnja.	,
in značka). „lhltnO V
Prijave do.v£*£re»^ m. pri «Adria-EkPel *
Fabio Severo
“ m~~ _zjeti 10. MARCA f°d0 ...d
P»io(foia®| m poreč
0 (
Vpisovanje do	^
pri «Adrla-E*P ^4 Severo 5 b, tel.
v», 8tan0
®šem mestu posluje insti-SS v«l-Sra?njo Uudsfcih hiš, ki (Jen je1j3jjZenir F°gar. Ustanov-
W>ivaice vZt^na^I?otrebnejše časih v ■ banjih povojnih hje etar,0 Je v Dorici pomanjka. ^iaT?Vani zeJo občutno, po.
hita tolfv omenjenega insti-« toliko večja.
sljtut remo trditi, da je in-V Bn„v .Jradni° ljudskih hiš ipotou pri-je s. „Ja' p° mestnih četrtih s« stot • ° nežteto družin, ki ... t5“Jo v nehigienskih sta-v razbitih
&jikh]erČest0 tud“i
fivljw- - lzP°stavljajo svoje
Te s6- nevarn°stim.
Herava\^P 2vedeli, da na' 3 institut napraviti ko
rak	ut napraviti
ie nalog! v' izIfevanju . So . v bvetogorski ulici n..-wtnrec že pričeli z merje-
Marui J"ena. Pri tamkajšnji tona j-I ^krajšem času bodo hkoj>li^. Prišli prvi delavci, da bam. J° temelje novim stav-
Na tem i 2§raditi 10 ura]u nameravajo našlo . s> v katerih bo nj0 :	0	54 družin. Za g rati-
ng « Predvidenih 100 milijo-
ščen;^ f *em še niso izkori-krajših s dii°' bodo v naj-Sraclnto ne!l. izročeni načrti za Gelsi mn°vib poslopij v Ulici tiaseliu ; ^ader v begunskem kaže h v Ločniku. Vse pa fiovanir ? pri dodelitvi sta. krajšan. .0r*čani ponovno pri-»>eru im1?- b°do v vsakem pri-
Pred i Prednost begunci, oblast; 8 avliaJ° za tukajšnje tega zaui? čni kapital, kate-Sotoviti fan.je s> je vredno za-itkiobit- i J? ireba to zaupanje bfebivai’‘ M ceno interesov _lvalstva, kakor se zdi, ni
nadaljnjemu razvoju gospodarstva v državi.
Zlasti je brezposelnost mladih kovinarjev ze-o občutna v naši pokrajini, ker je število tovarn in mehaničnih obratov precej visoko. Pri pravilni ureditvi gospodarske politike bi lahko vsi brezposelni dobili v teh tovarnah zaposlitev. Ker pa temu ni iako, delodajalci odklanjajo povpraševanje in s tem neposredno vplivajo na dvig števila brezposelnih mladih kovinarjev.
Da bi se omenjenemu stanju v neki merj odpomoglo, se je te dni sestala pokrajinska mladinska komisija Italijanske zveze kovinskih delavcev (FIOM), ki je obširno razpravljala o stanju brezposelnih mladincev in sklenila poslati Glavnem odboru FIOM posebno spomenico, v kateri bo dejansko stanje temeljito opisala. Poleg tega je pozvala tudi pokrajinsko tajništvo Delavske zbornice, naj se zavzame za vprašanje in s široko zasnovano akcijo podpre zahteve brezposelnih delavcev.
Upamo, da bodo kominformi-stični voditelji to nalogo izvršili.
Podružnica	uredništva	i	n	uprave	ibarskega	dnevnika v - Ul.	nadu.
® načrtu je gradnja jipidh ljudskih hiš
* Kaže, da bodo pri dodelitvi vanj imeli prednost begunci
t podpoiinilia listata letata
Rajka Lutmana iz Slandreža
Pred dnevi se je v Zagrebu smrtno ponesrečil podporočnik jugoslovanskega letalstva 27-letni Lutman Rajko, edini sin Furlanove družine iz Standreža. Lutmana Rajka, ki je bil star partizan in odličen borec, so Stamdrežci zaradi njegove aktivnosti in požrtvovalnosti ljubili in spoštovali ter se ga bodo vedno spominjali kot enega izmed svojih najboljših sinov.
Pogreb zaslužnega partizana je bil v Šempetru pri Gorici in udeležili so se ga poleg zastop-nikov vojske tudi predstavniki vseh množičnih organizacij. Na zadnji poti so ga spremljali tudi mnogi Standrežci — dvolastniki. V slovo sta mu zapela pevski zbor iz Šempetra in Standreža. Poleg številnih vencev, ki so pokrivali krsto, je bil tudi venec Demokratične fronte Slovencev y Italiji, Zve-ve slovenskih žena, Zveze slovenske mladine in Zveze par-tizanov iz Standreža.
Žalujoči družini izrekamo iskreno sožalje.
Žalujoči družim izrekamo iskreno sožalje.
Pranje umazanega perila
Potem ko se je dve leti mudila po pisarnah raznih sodišč, je včeraj na našem kazenskem
sodsšču prišla do pregleda obtožnica 50-letnega Tolloi Antona iz Gradeža. Tožbo proti ToJ-loiu je vložil občinski uradnik dr. Oiivotto Jakob iz Gradeža in mu v njej očital, da je Tolloi razžalil njegovo čast. Ob prilik; občinskih volitev je Oiivotto kandidiral za občinskega svetnika. Ker je Oiivotto baje skrajen desničar in, njegova kandidatura ni bila po godu napredni organizaciji «Gruppo unione pop-olare gradese«, katere član je tudi Tolloi. V tej zvez; je Tolloi v imenu omenjene organizacije vložil pri-smeno izjavo na Pokrajinsko upravo, v kateri je zahteval, da Oiivotta ne sprejmejo med kandidate, ker da je v letu 1943 sodeloval z okupatorji in da je bil komandant Landschutza. Nadalje je v tej izjavj Oiivotta dolžil, da je zlorabil svojo funkcijo in sj pridrževal eno tretjino plače njemu podrejenih nameščencev. Poleg tega je še objavil y «Corriere di Trieste« odprto pismo, v katerem je Oiivotta dolžil istih pregreškov, Oiivotto se je protj takim, napadom pravočasno oborožil z dokazi, da ni sodeloval z okupatorjem in Tolloia obdolžil obrekovanja. Po zasliševanju številnih prič je Oiivotto sodni postopek proti Tolloiu prekinil z umikom tožbe.
SEJA POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
ISKI
Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji z dne 21. t. m. Sprejel oz. zavrnil sledeče sklepe:
Pokrajinska uprava: podpora nezakonskim otrokom in nagrada za priznanje očetovstva - sprejeta; oskjbnina za otroke v pokrajinskem zavodu «As-sistenza prima infar.zia» — o-dobrena; oskrbnina za gojence pokrajinskega zavoda «Arti e mestieri« v Gradiški — odobrena; oskrbnina za gojence v pokrajinskem zavodu za gluhoneme —~ odobrena; prispevki za oskrbnino nezakonskih o-trok odobren; obnova najemniške pogodbe in nakup stavbe sedanjega sedeža mestnih gasilcev — odobrena.
Občina Gorica: nakup zemljišča zasebnika Poterzia za razširitev Ul, Paolo Diacono — odobren; naročnina občine na nočno čuvajsko službovanje za leto 1951 — odobrena; prispevek pokrajinskim muzejem — odobren; poslovanje zdravniškega in zobozdravr.iškega am-bulatorija z.a osnovne šole v letu 1950-51 — odobreno; prispevek občine za nakup zemljišča v Ul. Lantieri za gradnjo poslopja za brezdomce —
odobreno; doklada za tehnično poslovanje začasnega osebja odobreno; brezplačni odstop občinskega zemljišča INACASA za gradnjo ljudske hiše za nameščence družbe SELVEG — odobreno.
Občina Gradež: vzpostavitev električne kabine v okraju S. Vito — odobrena; predujem na plače vajencem zaposlenim v pogozdovalnih in delovnih cen. trih — odobren; popravilo vodnjaka v okraju S. Vit0 — odobreno: pogodba za snaženje in pazniško službovanje v občinski klavnici — odobrena; prispevek osnovni šoli v Fossalo-nu za nabavo radia — odobren.
Občina Romans: prodaja občinskega zemljišča v Vilesah za gradnjo stanovanjske hiše — odobrena.
Občina Ronke: nakup zemljišča zasebnice Rukly Jožice in dedičev Ruich za gradnjo stavbe UNRRA za begunce — odobreno.
Občina Tržič: popravek obračuna za leto 1950 y zvezi z vzdrževanjem cest, ulic in trgov — odobreno; izdatek za razširitev Ulice I. maja — odo. bren; izdatek za nakup materiala za vodovod — odobren;
popravilo občinske klavnice — odobreno.
Občina Skocijan:	vpeljava
mesečnega trga v Pierisu — o-dobrena; prispevek športni nogometni zvezi iz Pierisa — o-dobren po pristanku občinskega sveta.
Občina Zagraj:	prispevek
družbi iz Zagraja — odobren.
Občina Mariano: potrošniški davek na blago predvideno v zakonu z dne 30. julija 1950 št. 575 — odobren.
Občina Turjak:	prispevek
šolskemu pokroviteljstvu — o-dobren.
Nadalje se je pokrajinska u-prava povoljno izrazila glede prošnje občine Starancan za povišanje državnega prispevka za leto 1950 protituberkuloz-nemu .konzorcijo.
Nato je še sprejela nekaj prizivov zasebnikov proti zavrniti trgovske obrtnice od raznih občin, ir.' sicer priziv Kar-la Ravasinija iz Gradiške, delno je sprejela priziv Irene Me-rini iz Krmina, Ane Fumiz iz Selc. Zavrnila pa je nekatere prizive v tej zvezi.
24. februarja 1951
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Odgovor predsednika INCIS
v zvezi z gradnjo hiš za državne uslužbence
Smučarski izlef v Ovčjo vas
Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča vsem članom in prijateljem, da priredi v nedeljo 4. marca smučarski izlet v Ovčjo vas. Odhod bo s Travnika ob 6 zjutraj z avtobusom. Povratek okrog 22. ure. Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku samo do vključno srede 28. t. m.
Na zadnj; seji občinskega u-pravnega odbora, ki je bila v četrtek zvečer, je župan odbornike najprej seznanil z odgovorom predsednika državnega zavoda za uradniške hiše INCIS dr. Janotta v zvezi z gradnjami, ki jih ta zavod namerava izvršiti v Gorici. V odgovoru je predsednik INCIS pojasnil, da je zaradi nujnosti del gradnje, ki jih bo INCIS izvršila v Gorici, dal v zakup tujim ■ gradbenim podjetjem Casalgrande in Montecchi in to, ker se soriški podjetniki niso udeležili zakupa za zgradbe INA-CASA za poslopja, ki jih bodo gradili na Travniku.
V tej zvezi ie župan pohvalil upravo INCIS. ki je ugodila prošnji občine za takojšnjo izvedbo dei in s tem pripomogla k skorajšnji zaposlitvi brezposelnih ter delni rešitvi stanovanjske krize pred prihodnjo zimo Na Travniku bo INCIS namreč zgradila dve stavbi s skupnim izdatkom 85 milijonov lir. V obeh stavbah bo skupno 28 stanovanj z 12 prostori v pritličju za trgovine.
Drugi blok stavb, ki bo stal okrog 50 milijonov lir, bosta tvorili dve poslopji v Ul. Ri-stori vsaka z 12 stanovanji.
Zupanovo poročilo so odborniki poslušali z zadovoljstvom, zlasti ker je videti, da bodo omenjene ustanove kmalu pričele z gradbenimi deli.
Pred zaključkom je upravni odbor sprejel več sklepov navadnega upravnega značaja. V zvezi s predlogom notarskega
sveta za ukinitev dveh notarskih sedežev v goriški pokrajini so odborniki pristali na predlog za ukinitev samo enega sedeža.
Izlet v Planico
Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča članom, da priredi 11. marca izlet na mednarodne smučarske skakalne tekme v Planico. Izleta se lahko udeležijo izključno člani SPD, ki imajo osebni potni list. Da bo SPD za udeležence lahko pravočasno preskrbelo prenočišče, se morajo ti prijaviti najkasneje do 27. t. m. Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku. Vpisnina znaša za sedaj 500 lir.
Vateo.
•Mčnp Goriške kominformi-
°httor'°f^Uz,ri'ce aUora dei
5°! n-J ie v zadnji številki
de GASPERI
0ftSk7 0vce V SVETO-
?*Pisalo	med
da
drugim slovensko pre-..-J »v, 11(1 Goriškem vedno
odkrito izdajstvo •Mg«,. . n°d jugoslovanskimi
J Prt*. • ■**“
H
m
Zaradi tega Fronta
05>iofoi),	izgublja	svojo
Oijuj.'
H	fcdo	vedno
jkOih u. 3a osnovo med Ijud-!k0fco’ -1 dalo na dolgo in Dovolj da v same kominformi. r^Sli, rf’ Pa- bomo takoj Rajajo „ iz dneva v dan S šfe vrzeli kot posle-Sh Ž*1* izstopov razgle-Sei^tonskih ljudi, ki se
Nslc) J*° Pokoriti kominfor-^re!w 0 *nezmotljivosti ^	vodstva»
!ccm){ di r>a Goriškem „ ,;do v .^Ormistične partije 2? dal S?? rol”ato- O tem tZ?! doica£n?. ln najbolj zgo-ulčnih s}evilo kominfor-• te °bcinskih svetoval-
^krnico manjše dfs■ Tudi Tu "kirsiien ■ elavn°sti bi se U^imo Povedati. Pri tem
aTtinnu 1 a nobenem fco-liif00 besed J sf dalo napisati ttiu- 2(tJcai k * bi samo osvet-la.,eT	nPhove delavnosti
\o7n'i PristnŽ?kni tudi med »e teada' 1 Delaj,-ske zbor-^mz^^n-Panje do last-
Po|ožaj
, i KOv*“ * “
teuSe ^°vinskih delavcev
telto ^iniker.t™ se nahajajo
!? dji^	da je veliko
v m JT!10 vaSensko do. %cwave t ■ časom izučilo
• Ql"- Kovinarje
•s?
^zaslužka.'
IV- Ve?ina naJ cesti*11 brez
he n<!St juiadih delav-
rtVv težko* Stavlja nePo-')CtloVz^lSamo Prizadetim,
■%„ lndU8tr,li in s tem
Obveze
za tromesečno tekmovanje
Fred dnevi je bil v Sv Tomažu množični sestanek SIAU, na katerem so razpravljali predvsem o tromesečnem tek. movanju. Frontovci so sprejel delovno obvezo, posebej pa je treba omeniti tov. Pasquala Savrona, ki se je obvezal, da bo opravil 100 prostovol nih Ur pri izgradnji zadružnega doma v Bertokih. Na sestanku so tudi izvolili ljudske inšpektorje.
Tudi na sektorju Kampel Sa-Iara -je bilo več sestankov, kjer so frontovci sprejeli obveze r:a čast tromesečnega tekmovanja.
Sindikalna podružnica delov, nega kolektiva na gradbišču nove garaže v Umagu, je imela sestanek, na katerem so se člani obvezali, da bodo nadaljevali s tekmovanjem za dnevrjo preseganje norm. Zidarji tega gradbišča so razdeljeni v tri brigade, ki so si napovedale tudi medsebojno tekmovanje. Najboljša od teh brigad dnevno presega normo za 70 do 120 odstotkov.
Za dograditev te garaže je-v enoletnem gospodarskem planu predvidenih 7 milijonov 200 tisoč din, za r.-otran-jo opremo Pa 38a000 din.
I Bertoki
Vespo so oskubili
Spretni tatovi so včeraj oropali vseh pritiklin vozilo Vespo, last 27-letnega Birse Romana iz Ul. P. Diacono 26. Birsa je Vespo nekai ur pusti] pred svojo delavnico v Ulj Riva Corno.
= KINO =====
VERDI, 17: «S teboj na otoku«, E. Williams.
VITTORIA, 16.30: «La malqu&4 rida», D. del Rio in P. Ar-mandarez.
CENTRALE, 17: «Indijska kri«j A. Quinn.
MODERNO, 17: ((Zapeljiva guvernanta«, M. 0’Hara.
EDEN, 17:	.((Atlantida«,	M,
Montez.
Svell Matija led razbija
Oni dan smo srečali nekega šaljivca, ki nam je začel na vso sapo pripovedovati, da dvomi v svetnika Matijo in njegovo tradicionalno moč. ki led razr bija. če je, če ga ni, ga pa naredi. «Kaže, da se je to zimo naveličal tiste enostavnosti, da mora vsako leto ob istem času prinašati zemljanom led ali pa ga razbijati«, je dejal in nas na lepem pusitil same.
Ta tovariš je imel škoro prav. Saj vso zimo niso poznali ledu niti v krajih, kjer je po navadi po pol metra debel. Bilo pa je namesto ledu po več metrov snega, ki je s plazovi napravil veliko materialne škode in povzročil tudi precej človeških žrtev.
Ker je danes Matijev dan, nas je zanimalo, če se vendar ne bo zadnjo minuto le premislil in zrogovilil po svoji stari navadi. Sli smo pogledat izven Kopra na bivše soline. Tam smo presenečeni obstali, ko smo videli pučke zadružnike, ki so sejali esparzeto (erba medica) po pšenici, ki jim je na nekaterih krajih segala — že skoro do kolen. Najbrže se je tudi svetniku Matiji zdelo nerodno, da bi vso to tako obetajočo rast uničil z ledom.
iz Dekanov
V četrtek smo imeli na naši osnovni šoli gostovanje lutkov. nega gledališča iz Dekanov. Šolska mladina je bila prijetno presenečena, ko je imela priložnost videti »Rdečo kapico«. Otroci so živahno sodelovali pri predstavi s pripombami.
Gostovanje je priredil tov. Lampe Rudolf, ki je ustanovitelj gledališča in ga tudi vodi. Ta dan je imel kar dve predstavi, prvo ob 14 uri na Škofijah. drugo pa v naši šoli. Sedaj pripravlja tov. Lampe nov program predstav, ki bodo zanimale tudi odrasle
Vsi otroci se vodji lutkovnega gledališča prav lepo zahvaljujejo in želijo, da bi jih kmalu zapet obiskal s svojimi lutkami.
Zasadimo vse goličave
Jutri bo na Koprskem velika prostovoljna pogozd ovalna akcija za začetek tedna pogozdovanja, ki bo od 25, februarja do 4. marca, pogozdo-valna dela bodo v Ankaranu, Škofijah, Tinjanu. Dekanih, pri Sv. Antonu, v Marezigah, Šmarjah in še drugod. Namen te afccije je zasaditi čim več tistih površin, ki odgovarjajo raznim vrstam gozdnega drevja, da se bo to lahko razvilo v prihodnje gozdove, ki bodo ščitili te kraje pred močno bur-jo. Organizacija SIAU vabi vse svoje člane, da se tega dela u-deležijo v čim večjem številu in tako prispevajo za izboljšanje klimatskih razmer.
Škocjan
Zgodnja košnja
Izredno toplo vreme je razgibalo tudi korenine trave na neki parceli, kjer včasih teče gnojnica. Nedvomno je oboje tako ugodno vplivalo na razvoj trave, da je ta že 22. februarja dosegla višino 25 cm in je celo polegla. Lastniku se je zide-lo škoda, da bi tako sočna trava segnila, zato je vzel koso in jo pokosil. Bilo je to nekaj izrednega, ko se je že tako zgodaj zaslišala pesem kose, ki je švistala skozi mehko zalenje. Tam v daljavi je po Alpah še na metre novozapadlega snega, tu pa že prvi pridelek trave. Krave so z velikim tekom pojedle mehko travo, ki jim jo je lastnik položil pomešano med seno. Radovedne so se nato o-zirale za njim, če jim bo ge prinesel kaj podobnega.
Podružnica	uredništva	Primorskega	dnevnika -	UL	Cesare	Battisli
Ustanovimo in utrdimo
dobro pionirsko organizacijo
Pionirska organizacija je po svojem značaju vzgojno zabavna, izver.šolJka otroška organizacija, ki naj zadovoljuje potrebe otrok po igri, zabavi, fiz-kulturi in s pomočjo organiziranega kulturno in družbeno koristnega dela razvija pol otrocih iniciativo, ustvarjalnost, smisel za kolektivno življenje ljulbezen do domovine in do svobodoljubnih narodov ter vse tiste lastnosti in nagnjenja, ki pravilno in vsestranska razvijajo človeka.
Pionirska organizacija je našem okraju sicer že obstajala. Glavno besedo je pri njej imela mladina, ki se pa ni v zadostni meri brigala za pionirje, kar je povzročilo, da je konkretno delo pionirske organiza. cije zasipalo. Tu in tam si še kdo sposodi ime pionirske organizacije prj kakšnem kulturnem nastopu ali telovadnih va. jah to pa je vse, kar dela sedanja organizacija.
V koprskem okraju se je že sestal pripravljalni; okrajni pionirski svet, ki ima nalogo, da zainteresira najširše množice na vprašanju pionirske organizacije, izvah po posameznih šolskih področjih odredne pionirske svete in končno okrajni pionirski starešinsk-j svet.
Naloga teh svetov bb, da proučujejo življenje otrok in problematiko izvemšolsfcp in predšolske vzgoje, da dajejo predloge in smernice za razvijanje tega dlela, da skrbe za otroški tisk, literaturo in ostala vzgojna sredstva, zapostavljanje ustanov in objektov, ki so potrebn: za zbiranje in zabavo otrok.
V organizacijo se bodo sprejemali otroci od 7 do 4 leta, ki bodo morali bit; Vključeni v eni izmed Skupin osnovne pionirske organizacije. Eni bodo vključeni v folklorno skupino, drugi v tehnično, tretji v kulturno Skupino itd. Te interesne skupine bodo morale zajeti v®a tista področja dela. za katera
se pač pionirji zanimajo. V oa-rednih starešinskih svetih bodo morali biti ljudje različne starosti, spola in poklica, ki bodo imeli predvsem veselje do dela s pionirji. Oni bodo morali skrbeti za iniciativne skupine, da bodo imele na razpo lago potrebni material in sploh materialno plat. Skupine bo mioral voditi starejši tovariš. Ker ibomo odredne pionirske svete volili v šolstoom okolišu, bi bilo dobro, da se izvede povsod anketa z vprašanji, kaj pionirja najbolj zanima in v kakšno Skupino bi jg. rad vpisal. Iniciativno Skupino vodi pionir, inštruktor pa je odrasla oseba, ki ima smisel za delo z otroki Dobro bi bilo, da bi inštruktorji bili poleg drugih tudi člani odredr.ega starešinskega sve. ta.
V pionirskih odredih bomo imeli več takih skupin. Razdelili ibi jih lahko na kulturno-proKvetne skupine, tehnične naravoslovne in športne skupine. Poleg inštruktorjev bodo v skupinah imeli precej dela učitelji, ki bodo morali paziti ■ predvsem- na pedagoške prijeme. Nikakor se pa ne sme zgoditi, da bi pionirSkg organizacija, oziroma pionirski odred postal monopol učiteljev.
Pri postavljanju pionirske organizacije bo treba paziti tudi ng otroke od 7 do 9 leta, katere bomo zainteresirali predvsem na zabavi in igri. Teh otrok ne borno Vključeval; v interesne skupine, temveč v skupine cicibanov, ki se bodo z igro in pesmijo pripravljali za vstop med starejge pionirje.
Odred1 bo vodil pionirski štab z načenilikom na čelu in se bo moral sestajati enkrat na teden, medtem ko se bodo člani odreda sestajali enkrat na mesec.
Kot smo že dejali, bo pripravljalni odbor moral zainteresirati najširše množice Za delo a pionirji. Najboljše bi to izvedli, če bi na sestanku OF ozi.
roma SIAU postavili posebno točko dnevnega reda, ki bi obravnavala vprašanje pionirske organizacije. Na množičnem sestanku bi razložili pomen pionirske organizacije in delo. ki bi ga imel odredni starešinski svet. Najboljše, to je tiste, ki jim je delo z otroki pri srcu, bi izvolili v svet, poleg tega pa bi izvolili še člana, ki bi odred zastopal y okrajnem starešinskem svetu. Prav tako bi lahke odredne starešinske svete volili na razširjenih roditeljskih sestankih. Kjer je mešano prebivalstvo, -posebno v obalnem pa. su, ne bomo ustanavljali dveh odlredcv, temveč le enega, ki bo združeval pionirj,e obeh narodnosti. Odredni starešinski sveti naj imajo 10 do 20 članov.
Stremeti moramo tudi za tem, da vključimo čim več pionirjev kot pomladek v prosvetna in športna društva. Jasno je, da če bodo pionirji vključeni v teh društvih, ne bomo ustanavljali posebnih interesnih skupin, ki -bi se še posebej ukvarjale s športom in prosvetnim delom.
Poudariti j« treba povezavo, ki bo morala biti med pionirskim štabom in odirednim starešinskim svetom. To ne toliko zaradi prenašanja direktiv, kolikor za izmenjavo misli med pionirji in njihovimi pokrovitelji.
Sprejem v pionirsko organizacijo je na prostovoljni podlagi.
Pripravljalni odbor se bo moral v svoji akciji nasloniti predvsem na učitelje, ki bodo mo-ral-i ljudem prikazovati po-men diela pionirske organizacije, svetovati in izbirati tovariše, k; bi prišli v poštev, dia bi bili kasneje izvoljeni v odredni starešinski svet. Je pa dolžnost nas vseh, da pomagamo pri ustanavljanju pionirske organizacije, v njej sodelujemo ;n tako pripomoremo k zdravi. ‘ venšolški vzgoji otrok.
Krkavče
Tekmovali bomo
da bomo dobili čim prej elektriko
Ze lani smo si Krkavčam prizadevali, da bi y našo vas napeljali elektriko. Dela za napeljavo električnega toka smo tud; planirali v okviru krajev, nega plana. Toda zaradi pomanjkanja materiala, posebno še ker je primanjkovalo bakrene žice, k; je za napeljavo nuj.
no potrebna, nismo lansko leto
z deli niti pričeli. In tako šmo na to skoraj pozabili, da nas ni spomnil poslovodja kmetijsko-r.abavno-prod a j n,e zadruge, ki ni preskrbel petroleja, da smo že dalj ča-sa v temi. Ker smo že pri petroleju, naj omenimo tud; to, da petroleja ne bi zmanjkalo, če bi ga poslovodja pravilno delil. Medtem ko ga je nekaterim delil velike količine, t. j. kolikor so ga hoteli kupiti, ga drug; niso dobili nič. Vsi nimamo toliko denarja, da bi si lahko nabavili petrolej kar za celo leto skupaj. Mi ga kupujemo sproti in ga prav gotovo ne bi zmanjkalo, če si neka ter; n« bi delali letnih zalog
Ker smo ostail; v temi, ano se zopet spomnili na elektrifi-kracij0 naše vasi, za kar so vsi navdušeni. Z deli, ki so potrebna za napeljavo, smo že začeli. Nekateri izkopavajo jame za postavitev drogov dirugj pa pripravljajo kamenje za trans formatorsko kabino. V zadnjih dneh je pri teh delih sodelovalo 20 prostovoljcev. Pripravili smo nad 80 kub. m. zidnega kamenja, izkopali jame itd. Tako delamo, oziroma tekmujemo tud; a čast 10. obletnice OF in 1. maja
Prepričani smo. da če bodo pri delu visi sodelovali, bo v naši vasi kmalu zasvetila električna luč. Tekmujmo, da bo ta, za našo vas zgodovinski dan, kmalu uresničen
VASCAN.
mi IZDIHI! ID DIlDBll IDI
na kmetijski šoli v Škocjanu
Me in eilaile
i dmmihl\\
V prostorih Kmetijske šole v Skocijanu je enkrat tedensko tečaj za nepismene in izobraževalni tečaj. Prvega obiskuje 10 nepismenih, drugega pa 12 tečajnikov. Obisk obeh tečajev je zadovoljiv in je opažati, da v®; tečajnik; še kar dobro napredujejo.
Tako bodo tečajniki dobro izrabili večerne ure m se naučili polno koristnega. Se bolj pa bodo občutili nove čase tisti tovariši, ki posečajo tečaj za nepismeme. Tem se bo odprl nov svet, ko bodo sicer nekako nerodno toda odločno zapisali prve naučene črke in stavke, Spoznali bodo resničnost reka, ki pravi, da brez učenja in znanja ni napredka.
raj zagovarjal pred sodiščem. Ker se je hotel z utajo vina izogniti plačevanju davkov, je bil obsojen na 42.000 dlin kazni.
IKPRM) SODIŠČA
Kaznovana špekuiantka
Gospodinja Antonija Bene-detti iz Kopra, Ul. S. Andrea št.
je v Trs/tu kupila zapestne uro in jo prinesla s seboj v Koper. Z nekim podoficirjem se je zmenila, d® mu uro proda za 6.500 din. Smola pa je hotela, da je vse skupaj videl zaščitnik, ki je barantanje prekinil i<n povabil Benedettijevo na postajo NZ, Tukaj so ji izprašali vest in ugotovili,'da je bila že prijavljena zaradi špekulacije in so ji v stanovanju napravili preiskavo. NaSli so večje število galanterijiskih predmetov, katere je Bene delti jeva imela še na zalogi.
Korte
7 kg težak novorojenček
Naša babica Marija Novak, k; vrši svojo službo že nad 25 let, je te dni doživela tare dogodek. Bila je poklicana na Malijo, da pomaga pri porodu Roži Grbec rojeni Bernardi, Ze prej so se žene v vasi pogovarjale, da bo brez dvoma imela dvojčke. Babica se je precej v skrbeh takoj odpravila na dom omenjene žene. Vsa presenečena je ugotovila, da niso dvojčki, ampak izredno dobro razvit in velik novorojenček. Takoj ga je stehtila in ugotovila, da tehta nič manj kot 7 kg. v vseh 25 letih’ služ1-be se babici še ni kaj takega primerilo. Ko je vprašala mlado mater, kako se počuti, je ta odgovorila, da bi rada jedla prašičje klobase jn polento. To je znak, da se je dobro počuti-,la kot tudi novorojenček. Želimo novorojenčku in materi obilo zdravja.
Cetin Marijo
       „„      .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Vina ni prijavil
Karlo Argemti iz Saiare št. 36 je lansko let0 pridelal 4.400 litrov vina. Namesto da bi vso količirv, vina prijavil, kakor to predvideva zakon, je Argenti 400 litrov vina utajil in ga prijavil samo 3000. Toda prišli so mu na sled, za kar se je vče.
Novi vozni red parnikov
29. I. 1951	je stopil v ve-
Ijavo sledeči kov:	vozni red parni«
Iz Kopra	Iz Trsta
za Trst:	za Kopen
ob 6.00	ob 7.00
6.40	10.15
7.30	11.00
800	12.30
9.10	1330
1200	15 00
13.15	1630
14.30	1730
17.00	18.20
Nedeljski in	prazniški urniH
Pa ostane kakor do sedaj.
**evEi>E1j
[MoM* HAifffl
u dueUfutu tro
1 *- Lis t ..ob. v kan
—- *	K	A	X,	Ih	U	l>	a.	■»	1"	■>	.„
ROBERT
BRADAČ
II L A V A T Y
ahpv?' V Pragi i„ par^enie.» Je pripomnil Svejk, «je sploh S iubi]l ki kralj l natakar zamorec Kristijan, čigar oče Je > stiriih Qeka usitl.f Je kazal v cirkusu v Pragi- Vanj se je L^Jirn p1?1 Potočku „	• ki ie Plsala pesmice v «Lado» o
k 31 ie roH°r se PravT ®ozdu- sla z njim v hotel in nečistovala l! Za,’ei PopolnomI tVetem plsmu> ter se straSno »udila, da .bil 4n u	rJavetTI	de,'ek Aha’ toda Cez štirinajst dni
tn lk° za !akor njeo-o’ 1P° enem mesecu pa črneti. Cez pol leta
tJ1 tekir H0?ne 'bohlni^I*' abesinskl krali- Sla je z" njim na storiti’ y 3e »o resni,'o bl jl ga kako "H*«™!!: tam pa Vt6Vau 7aradi tega .trna zamorska koža in da
se ne da
C°bolhicn Za syet ka^ 31 3e zmešalo, začela je v časnikih
Cl.Zabavahan0Mka n« ! .Z,oper 'rnce' ln °dPeUali so jo v -?°chih k °tem . v sirotišnico, kjer so se
(i0 -v-uip ,	'.(.eni	.p	,	v	*	»»w«»uvu, »j« ^ »c z njim
tC/eski m.!,arnah. Da« u611 za natakarja in hodil plesat
’ 111 ^ hi’ k‘ S we n3em rodi3° 2 veltkim uspe
b «Kelih	0 ''ml kakor on- Nekl medi.
na*, nam je nekoč razlagal, da to ni
tako preprosto. Takšen mešanec zopet rodi mešance in ti se več ne razločujejo od belih ljudi. Ampak nenadoma se v nekem kolenu spet pojavi črnec. Predstavite si tole smolo! Vi se oženite z gospodično. Mrha je popolnoma bela, naenkrat pa vam porodi črnca. In če je šla pred devetimi meseci brez vas v varietč gledat rokoborbe, kjer je nastopal kak zamorec, mislim, da bi vam to vendarle nekoliko glodalo po glavi.»
«Primer vašega črnca Kristijana,« je odgovoril enoletni prostovoljec, «je treba premisliti tudi z vojnega vidika- Recimo, da so tega črnca vzeli k vojakom. Pražan je, torej spada k osemindvajsetemu regimentu. Saj ste slišali, da je osemindvajseti prešel k Rusom. Kako bi se pač Rusi čudili, ko bi ujeli tudi črnca Kristijana. Ruski časniki bi gotovo pisali da žene Avstrija v vojno svoje kolonialne čete, katerih nima, da je Avstrija segla že po zamorskih rezervah.«
«Govorllo se je,» je dejal Svejk, «da ima Avstrija vendarle kolonije, nekje na severu. Neko deželo cesarja Franca Jožefa...«
«Pustita to, prijatelja!« je rekel eden izmed vojakov v eskorti. «Zelo neprevidno je pripovedovati danes o neki deželi cesarja Franca Jožefa. Ne imenujte nikogar in bolje storite...»
«Pa poglejte na zemljevid,« se je vmešal enoletni prostovoljec, «da je tam res zemlja našega najmilostljivejsega cesarja Franca Jožefa. Po statistiki je tam sam led in se izvaža na ledolomilcih, ki so last praških ledarn. To obrt cenijo celo tujci, ker Je dobičkonosna, toda nevarna. Največja nevarnost grozi pri prevozu ledu iz zemlje cesarja Franca Jožefa čez polarni krog. Ali sl znate to predstaviti?«
Vojak iz eskorte je nekaj zagodrnjal ln korporal. ki je spremljal eskorto. se je približal ter poslušal nadaljnjo razlago enoletnega prostovoljca, ki je resno nadaljeval: «Ta edina
avstrijska kolonija more z ledom preskrbeti vso Evropo in je znamenit narodnogospodarski činitelj. Kolonizacija napreduje kajpak počasi, ker se kolonisti deloma ne priglašajo. deloma zmrznejo. Vendar pa daje ureditev klimatičnih razmer, za katero se zelo zanima trgovinsko in zunanje ministrstvo, upanje, da se bodo izkoriščale velike ploskve ledenikov Ustanovitev nekoliko hotelov bo privabila velike množice turistov Treba bo seveda primerno urediti turistične steze in poti med ledenimi ploščami in naslikati na ledenike turistična znamenja-Edina ovira so Eskimi, ki onemogočajo našim krajevnim organom delo...»
«Zarobljenci se ne marajo učiti nemški,« je nadaljeval enoletni prostovoljec, medtem ko je korporal z zanimanjem poslušal. To je bil aktiven mož, v civilu je bil hlapec, surovež
((Ministrstvo prosvete, gospod korporal. je sezidalo zanje z velikimi stroški in žrtvami, ko je zmrznilo pet stavbenikov s
«Zidarji so se rešili,« ga je prekinil Svejk, «ker so se ogreli s prižgano pipo.«
«Ne vsi,« je rekel enoletni prostovoljec, «dva sta pozabila vleči in pipi sta jima ugasnili, tako da so ju morali v ledu pokopati. - Toda na konec je bila šola vendar sezi dana iz ledene opeke in železobetona, ampak Eskimi so nare dili okrog nje ogenj iz lesa trgovskih ladij, zamrzlih v ledu in dosegli, kar so hoteli. Led. na katerem je bila šola zgrajena! se je raztajal in cela šola s šolskim upraviteljem in z zastopnikom vlade vred se je potopila v morje Bilo je samo slišati da je zastopnik vlade, ko je bil že do grla v vodi, zakričal: «Gott strafe England«* Zdaj bodo bržkone poslali tja vojsko da bo napravila red z Eskimi- Seveda bo z njimi hud boj Največ bodo naši vojski škodovali ukročeni beli medvedje.«
    ...............................................
«Se tega bi se manjkalo,« je zamodroval korporal, «saj je že tako preveč raznih vojnih iznajdb. Vzemimo na primer Plinske maske. Daš si jih na glavo, pa si zastrupljen s plinom, kakor so nam razlagali v podoficirski šoli.«
«To vas samo tako strašijo,« se je oglasil Svejk, «vojak se ne sme ničesar bati. Tudi če bi v boju padel v latrino, se mora kar oblizati ter iti naprej v boj; in na strupene pline je vsak navajen že iz vojašnice, kadar je svež komisni kruh in grah s kašo. Ampak zdaj so baje iznašli RUSi nekaj proti šaržam ...»
«To bodo bržkone posebni električni toki,« je dopolnil eno-^	t *U f spo3ijo z zvezdicami na ovratniku.
CPnr^ tojl(,ke,r S° 1Z, ceIuloida- T° b° sPet nova nesreča.* Čeprav je bil korporal v civilu hlapec pri volih, je menda
^ndal,na °n®c razumel, da se iz njega norčujeta ,ter je odšel od njiju na čelo eskorte.
invifpnT r,Pai S01-S?, bmali železnl?ki postaji, kjer so se Budje-jovičani poslavljali od svojega polka- To ni bilo nič uradnega
toSko Pre<1 P°Staj0 je bil poln občinstva, ki je pričakovalo
Šl, zada?k0tiJimnn0HmHtak0 ^ bil0 tudl zda3: pridnl vojaki so -n zaaaj, tisti pod bajonetom pa prvi Pridne voiakp bodo
stovnoncanntlaCt11 V. žl.vinske vag,°ne' Svejka in enoletnega pro-vntoifm J l b08!15!11 arestantski voz, ki je bil vselej priključen
Sn ™	ak0i	za	stabnimi	vagoni V takem arestant-
skem vozu je prostora več ko preveč.
Svejk se ni mogel premagati. da bi ne zakričal v špalir občinstva: «Na zdar!« in ne zamahal s čepico. To je vplivalo tako sugestivno ,da je množica pozdrav viharno ponovila \n s.e je «Na zdar« širilo dalje in se razlegalo pred postalo n« so začeli ljudje govoriti: ,Ze gredo.*
1 ODMEV]	V	ANG
IZ DNI BORBE IN PREIZKUŠENJ....
Ob priliki obiska Milovana Djilasa v Angliji je nedeljski «Observer» ob. javil obširen članek, v 'katerem je iznesel nekatera dognanja. Zaradi zanimivosti objavljamo nekaj odlomkov tega članka.
"Prihod prvega komunističnega državnika na obisk v Anglijo v duhu prijateljskega spoznavanja predstavlja tak dogodek, ki sam po sebi vzbuja občudovanje. Toda Djilas je napravil nekaj več. Razen najhujših šovražnikov je on s svojo lahko ironično očarljiix>stjo razorožil r®e in s subtilnostjo in z ostrin^ svojega duha dosegel spoštovanje.n
«Značaj Djilasa se kaže v dejstvu, da je on prvi intelektualec v triumviratu okoli Tita, v katerem je Kardelj diplomat, a Rankovič prvi upravni voditelj. Ti ljudje so dosegli najbolj čudno preobrazbo, našega časa.«
«Brez dvoma je v Londonu za/pustii vtis značajne osebe. Star je 40 let, močan in vendar ne preveč utrjen. Govori zelo mim0 in neverjetno točno modulira nenaglašene zloge srb-skohrvatskega jezika, Lasje so mu črni kot oglje. Ima črne črnogorske oči. Kadar te oči ne sddelujejo v razgovoru, zapustijo z njegovimi ustnicami vred videz prem nič ždljive ironične nezainteresiranosti, ko pa prične govoriti mu postane obraz diven. To je obraz revolucionarnega intelektualca, ki je postal operativni poveljnik visokega čina v Titovi partizanski vojni proti Hitlerju in se je v tej smrtonosni vojni odlikoval s stojo hrabrostjo. Njegov ded in njegov oče sta bila, kakor sploh vsi Črnogorci, prav tako borca — sprva proti Turkom, kasneje pa proti Habsbur. škemu imperiju. V zadnji vojni so mu nacisti ubili očeta, dva brata in dve sestri. Eden od njegovih bratov ni niti med mučenjem izdal svojega imena. »
«Milovan je zadnji živ otrok kmečke matere, ki je rekla, ko je Moskva začela napadati jugoslovanske komuniste: «Roje bi te videla mrtvega, kakor da popustiš«. Čudno bi bil0 pričakovati od človeka takega porekla in s tako osebno zgodovino, da bi bil kaj drugega kot borec; toda Milovan Djilas predobro pozna vojno, da bi v njtj mogel videti drugega kot neko žalostno potrebo.»
«Njegova osebna zgodovina je v veliki večini zgodovina stotine drugih upornih duhov iz zaostalih in revnih predelov Evrope — odhod iz vaške vasi v mesto, ki se vedno konča z odkritjem ldtera,ture in ideje; nato odhod na univerzo v prestolnico, kjer se je za časa študiran ja vzdrževal z inštrukci-jam; svojih sošolcev in z raznašanjem mleka ter z razširjena-njem opozicijske politike. Logični izhod opozicijske politike na Balkanu leta 1941 je bila Komunistična partija. Obsodba
komunističnih aktivistov pa je pomenila zapor, a
«Mlddi Djilas, novinar in pisatelj cenenih kratkih povesti je kmalu obrnil hrbet Shakespearu, Stendhalu in Balzacu — svoji prvi ljubezni — in začel delati za preobrazbo beograjskih študentov v komunistične udarne sile. Tri leta v kaznilnici v Sremski Mitroviči so ojačala njegove težnje in poglede.»
<<On je bil podvodni voditelj svojih tovarišev in istočasno noben0 doktrinarstvo ga ni mo-
Milovan D j Las
glo zaslepiti, da ne bi veroval v to, kar sam s svojimi očmi vidi. Ta dualizem odločnega človeka v akciji In neodvisnega opazovalca je dovel Djilasa do vidnega položaja v krogu Titovih politikovi).
«2 e v zdporih se je sprija-teljil z današnjimi tovariši Kardeljem, Rankovičem in Moš o Pljade, ki je kombinacija marksističnega učenjaka in strastnega ljubitelja francoskega impresionističnega slikarstva. S Titom se je prvič srečal v Zagrebu 1937. leta. Tedaj je bil Tito novoimenovani glavni sekretar jugoslovanske komunistične partije, in je deloval v ilegdli. V enem letu je pritegnil Djilasa p glavni komi tet In od 1941 leta je Djilas v svojem 30. letu dosegel sedanji položaj v komunistični hierarhiji. Ko je bila vojna po štirih letih borbe odmaknjena od njegove domovine Cme gore je odšel kot podšef neke delegacije v Moskvo. kjer je ostal dva meseca. Na koncu vojne ga je Tito imenoval za ministra prosvete in propagande .n
«Vendar je oko neodvisnega opazovalca ostalo odprto. V njem se je razvila velika rezerviranost do ruskih komunistov. Njegov osebni upor pred njihovimi pretiranimi zahtevami je nastopil že tri leta pred Titovim razkolom z Moskvo. 1945 letd se je v jezi obrnil do samega Stalina s protestom nad obnašanjem ruskih oficirjev v Jugoslaviji. Ob priliki nekega obiska v Sovjetski zvezi je bil toliko hraber, da je obšel sam Centralni komitet v Moskvi in se obrnil za nekatere informacije neposredno do svojih komunističnih prijateljev v Leningradu.«
!
Resnična zgodba Slovenca, ki je bil prisiljen služiti v nacističnih vrstah, vendar se je z begom priključil svojim bratom in za svobodo lastnega naroda tudi padel
Ko se je te dni govorilo o zbiranju spominov iz NOB, sem se v trenutku spomnil, da imam med svojimi spomini tri bataljonske liste, ki smo jih kot borci leta 1944 pisali v III, bataljonu Ul. Prekomorske brigade. Ni čuda, da sem liste takoj imel v rokah in pridno pregledoval strani, ki so jih pisali v tako težkih dnevih moji tovariši, od katerih marsikdo ni videl več doma, ker je stopil črez prag smrti v večno slavo. Dolg je seznam njihovih imen, a h°čem se ustaviti le pri enem, da se oddolžim tovarišu, ki je toliko žrtvoval in morda njegovi svojci še danes ne vedo,-v katerem delu Evrope je našel prezgodnjo smrt.
Bilo Je 19. VIII. 1944, ko smo uspešno izvršili zasedo ter si priborili slavo na otoku Braču. Bil sem ves zatopljen v preštevanje vojnega plena ter na hitro dajal tovarišem navodila, kaj bomo nosili, kaj tovorili na konje, kdo bo rokoval s tem, kdo z onim materialom.
«Tovariš Danilo, pripeljal sem ti fanta, ki ti bo rade volje v pomoč«, je veselo udaril s petami toVariš Ivan ter mi s prstom pokazal novodošleca, ki se je za njim prikazal iz grmov ja. Ozri sem se in vprašujoče pogledal nemškega vojaka, ki je stal zraven ih brezhiben ob Ivanovi strani.
Bil je vidno vznemirjen, a vse ostalo na njegovem obrazu je izražalo nekaj dobrega in čisto domačega. Imenoval se je Nabernik Franc, bil je slovenski študent glasbe, ki so ga Nemci pobrali v Mariboru v svojo vojsko. Kasneje je o svojem prihodu v našo edinico napisal v bataljonski časopis ta-kolč:
«Citali boste prve vrstice od tovariša, ki se vam je pridružil. Opisati vam hočem v tem svojem prvem članku svojo težko. a vendar tako srečno pot-
Kakor veste, sem pobegnil iz prisilne nemške vojske ter prišel med vas 19. VIII. '1944 na otoku Braču.
Dolgo časa sem računal na beg, ki mi je končno uspel šele sedaj, kajti trdo so me držali v krempljih krvniki in’ tlačitelji našega naroda. Nj mi bilo obstanka pri njih, niti enega človeka ni bilo, ki bi mj pomagal. Klical me je glas, beži in stori, kar ti vedi tvoje srce. Sklenil sem, da pobegnem, pa bodi mi usoda kakršna koli. Vsak od vas, tovariši, si lahko predstavlja skrbi in misli, ki so mi rojile po glavi in pa bolečine, ki so mi ležale v srcu. Odkrito vam moram povedati, da »e mi je zdelo, ko da sem se podal kot neplavač na široko odprto morje. Težko mi je bilo najti priliko za beg. da bi rr.e ne zalotili Nemci ali kdo drugi, ki bi lahko mislil, da sem kak nemški šipi Jon. Vedel pa nisem, kje se pravzaprav nahajajo partizani, zato mi jP vse to delalo velike preglavice. Skrbelo p a me je tudi, kaj bodo naredili partizani z menoj, če me dbbe
Znana vam je dobro nemška propaganda, ki je govorila na kakšne grozne načine mučijo in ubijajo vse nemške vojake,
ki jih dobijo v roke. Nisem jim vsega tega verjel, pa tudi ne vsega ovrgel, ker nikoli nisem govoril z nikomur, ki bi mi povedal, kako in kaj je pri partizanih. Končno pa sem si rekel; fant sem in moško imam srce, pa bodii tako ali tako, raje umrem, kot da bi še nadalje služil nemškim fašistom in se boril proti svojemu lastnemu narodu!
Dne 18. VIII. 1944 srno šli na kopanje in tu se mi je ponudila prilika za beg. Napotil sem se. Mimogrede sem poprosil neko žensko, naj mi pomaga. Bežal sem, np da bi ozrl nazaj. Znoj ml je lil Po čelu in Ves sem se tresel, kot da rjo-vejo volkovi za menoj. SelP ko sem bil že daleč in je že zašlo sonce, sem se ustavil. Dejal sem si. dober sem sedaj, ne dobijo me več.
Po kratkem odmoru sem nadaljeval pot. Misel me je gnala čim dalje proč od Nemcev. Zašel sem med neko skalovje, iz katerega se zaradii teme nisem mogel izvleči. Sklenil sem, da počakam belega dne na tem mestu, kar sem tudi storil. Spati seveda nisem mogel prav nič, ker rr.e jp skrbelo, kako se bo iztekel moj načrt. K0 se je zdanilo, sem takoj upri oči na vse strani, kje sem in kam naj grem. K sreči zagledam nedaleč od sebe vas z nekaj hišami, proti katerim sem nato naglo krenil. Puško sem nosil skrivoma v roki kot divji lovec. Na potj srečam žensko, katera me je prav čudno pogledala od glave do pet, a prav nič rekla. Prav neugodno mi je bi jo to srečanje z žensko, posebno ko »em »e spomnil stare ljudske vere, katera pravi, da nj dobro zjutraj srečati žensko, češ da ne prinaša sreče. Vide] in spoznal sem. da ženski najbrže ni ugajala puška, katero sem imel pr; sebi, z namenom, da mi mi bila na kakršen kolj način v pomoč, a.iko bi me zalotili Nemci. Nato sem skril puško in opa-sač za grm ter odlše] protj hiši, kjer je stala starejša žena in me opazovala. Pozdravil sem jo in takoj me je vprašala,'kaj se rr.j je zgodilo. Povedal sem ji vsie, jo presil, da mi pomaga. Rekla mi je: «Pojdi hitro z menoj«, nikakor Pa ni rekla kam. Mimogrede sem še vzel puško, kar Pa žene ni oviralo. Vodila me je po gozdini poti, ob kater; sva naletela na vodnjak z dobro vodo. Ponudila mi je, da pijem, ker kasneje jP ne bo n-.ogoče dobiti. Ze zagledam pred seboj drugo vas. kjer so stale na pragu hišP tri ženske. Takoj jim je moja spremljevalka razodela stvar o meni. a že se je ena oglasila in poklicala ime Ivo, kateri se je takoj oglasil nekaj metrov od hiše. Zena me je odvedla d0 njega in znašel sem sP pred partizanom z rdečo zvezdo na kapi ter strojnico v rokah Predal sem se mu in lepo me je sprejel, moj strah pa se je polegel. Poslovila sva se od žensk in šla dalje. Med hojo sva prav malo govorila. Rad bi ga bil vprašal, kam me žene. Pa si nisem upal. Precej dolga je bila še Pot. in končno se ustaviva pred množico partizanov. Ime-
li so ravno zbor bataljona. To je bil zppet trenutek!
Popelje me mioj partizan pred komandanta im vso množico. Vsi so začudeno uprli oči vam,» in za trenutek obmolknili. Strah in groza me je spreletela po vseh kosteh, da sem se tresel kot šiba na vodi. Nisem % upai nobenemu pogledati v oči. Pa kaj naj tudi porečem, ko sem pravzaprav sovražnik pred sovražnikom! Ze sem si mislil, kaifc0 nekdo od pričujočih drži v roki nož in čaka, kako mi bo zarezal vrat in se maščeval nad menoj. In glej! ZP sem opazi] okoli sebe ženske v vojaški obleki in z orožjem za pasem. To so goto vo one, o katerih sem slišal, da so bolj krvoločne kot vsak partizan. Nisem se skoraj več zavedal, ali j.fi dan ali je noč, alj morda sanjan;. Kot otrok bi najraje zajokal nad to življenjsko usodo.
Toda biia je sreča v nesreči. Kmalu se je vsa ta obupnost spremenila v veselje. Nisem bdi več sam. ampak vsi so se oglasili okrog mene, ko sem jim povedal, da sem Slovenec, izginila je resnost z obrazov ter .se na nji razlila smehljajoča zadovoljnost. Tudi dekleta, pred katerimi sem imel tako’ velik strah, so Se mi nasmehnile. To je bilo zame presenečenje, katerega nisem nikoli pričakoval, da bi talkoj prišel v vrste slovenskih partizanov. Dobri tovariši in tovarišice so me pomilovali m mirili, naj se ne bojim, vendar pa se znr%di prejšnjega strahu in sedanjega veselja in presenečenja nisem mogel takoj umiriti.
Kmalu nato so vsi odšli na položaje in pa trde, jaz pa sem ostal pri tovarišu Marku. Dobre tovarišice so mi postregle z jedjo in pijačo, česar sem bil res potreben. Odvalil se mi je težak kamen od srra m zazrl sem zppet novo življenje, s katerim sem stal že, skoraj bi rekel, v grobu. Ušel sem sovražniku, ki nam je lagal in
nas hujskal proti lastnim bratom in sestram. Slišal sem zopet po štirih letih lepo slovensko govorico in svobodno pesem, katero so nam krvoločni fašisti hoiteli uničiti. Kako srečen sem postal zopet, vendar bi bil srečnejši, ako bi bili z mano še vsi ostal; fantje, ki so še vedlno med Nemci. Ako b; vedeli, kako je piri nas, bi bili gotovo že vsi v naših vrstah. Takšna je bila moja pot od Nemcev do vas tovarišev.
Globoko Sem si vtisnil v spomin ta dan. kateri je bij zame dan prerojenja. Nikoli pa ne bom pozabil vas, dragi tovariši in tovarišice, k; ste me tako lepo sprejeli v vašo sredo.«
Te njegove preproste besede najbolj živo pričajo o hudih duševnih bojih in mukah tovariša, ki je končno le našel %>ot do domovine in slave. Tovariš Nabernik je bil kmalu sprejet med borce tretje čete, kjer je postal požrtvovalen in priljubljen pevovodja. Naši fantje so ga zelo radi imeli, ker je znal biti tako strogo vojaški in tako priljubljeno domač. Vsakikrat, ko sem 'Ja srečal, sem z zado-voljstvom odzdravil pozdravu borca, ki je bil tako siguren v nastopni in tako priljubljen, da ga je tudi komdndir čete večkrat pohvalil.
Toda vojna vihra je drvela naprej in tretji bataljon, ki je nosil od1 zmage do zmagP slovensko zastavo od Mostarja do Tržiča, je na avoji zmagoslavni poti pustil • tudi Franca Nabernika. borca nove jugoslovanske armade.
Te vrstice naj bodo potrdilo njegovim dragim, da je Franc padel za našo domovino kot borec slavne jugoslovanske armi-je in ne kot suženj okupatorja. Prepričan sem, da se bodo danes ob čitanju teh vrstic borci tretjega bataljona spomnili s ponosom našega Nabernika ter ga še nadalje ohranili v spominu v neskončno dioigi in slavn} vrsti naših padlih borcev.	D.	B.
Vjrpal
m .. W
Matern«
DO,
.	**...6ok*c
Jelšan£
fAanca
OJ	to
<&o^mlUPOGl_
ATUUE
0 i
_ Copid Ptdan« ‘/a
STAUJ
rl
CENE BOMBAŽA IN VOLNE SE ŠE VEDNO DVIGtiJO
Cene bombaža in volne se še vedno dvigajo. V Indiji (Sid-ney> se je v desetih dneh dvignila cena za 2,55 odstotkov. Volna «Comefcach» in druge boljše vrste so se dvignile za dtesat odstotkov v primeri s ceno 8 januarja.
Na dražbi v Perthu so bile cene za ekrog 15 odstotkov višje, kot na-zadnji dražbi, ki je bila 23 januarja.
Tudi cen-e bombaža se vedno bolj dvigajo. V Aleksandriji
GOSPODARSTVO
TRGOVINA ♦ 1NDUSTRIA ♦ PROMET ♦ FINANCE,
Reka-Raša-Labin
povezani med seboj
Gradnja nove proge v Istri dobro napreduje * 6 kilometrov predoru ■ Za letos 30 midi0' nov dinarjev investicijo
Jadranska obala nima v mnogo rudininsikega in dirug<® podzemeljskega bogastva. 9 so mlajšega izvora in tzio rud. Zemlja hrani pa vtrsto^’ ristnih surovin, ki jih kopP' na več krajih. Na prvem®*’ stu je premog. Izmed vseh F mogovnifcov je brez dvema j® večji na vsej obali, pa najpomembnejši, bazen čr»$ premoga Baša-—Labin S “ Ti zakladi niso bili orgami®0 povezani z. jugoslovanskim 8*
spodarstvom, temveč 30 ™
predvsem za prekomorsko tr spodarstvo. Italija je te ^ mogovnike, v razdobju Obema vojnama, zelo PoveZ", ker ni imela sama dovolj ^ nega premoga. Izkopan mog je izvažala preko za potrebe a voj e industrije- S le z osvoboditvijo Istre x * pričel vključevat; ta PrelM°^ jugoslovansko gospodarstvo-raški premogovni bazen Je redno važen za vso j ugoslovi' ?iko ekorjcmifco, ker je eden dr med največjih bazenov visoko kaloričnega premog®;
(Egipt) ss> dosegle 20. februarja nov rekord: 1.14 ameriških dolarjev za libbro. (Cena egip. čamskega bombaža se je dvignila od marca preteklega leta trikratno, k0 ie znašala 38,45 centov za libbro. To veliko povečanje cene na toliko posledica pomanjkanja bombaža za neposredno potrošnjo ker zaenkrat pridelek prekaša potrošnjo, temveč je posledica vojne psihoze in iz nje izvirajočega ustvarjanja zalog in pa prepovedi izvoza ameriškega bombaža.
ŠPORTNI DNEVNIK
Dober dan! Predstavimo vam Iraška telovadce!
Jutri pa tekma proti Beogradu
«Stegni nogo» odmeva v dvorani štadiona "Prvi maj«. Sredi prostora stoji veliki gromovnik Miloš Stergar, ki še zadnje dni pred tekmo skuša povečati elastičnost miši c svojih -učencev, ki se opotekajo v vse mogoče smeri in se jim le redko posreči dovršena "lastovka«. To namreč ni tako lahka 9tvar.
Zgrabim za rokav prvega, ki pride v delokrog mojih rok: "Ime, rojen, začel, končal, zakaj, kako itd.», dežujejo na reveža Reinhardta vprašanja v docela policijskem stilu. Povedal Pa je tole: Rojen leta 1927. Med telovadce je zašel pred petimi leti. Do telovadnega rojstva mu je pomagal ljudski peteroboj, kjer je prvič lahko pokazal svoje sposobnosti. Od tedaj je redno treniral, na vesti ima nekaj uspehov, centralni dogodek njegove telovadne kariere pa je bil padec na tilnik, ki mu je celo noč odvzel zavest. Najmočnejši je v parterju ter na bradlji.
Devana Lavrenčič je začela zgodaj; že leta 1935. Ni bila sicer to prava orodna telovadba, vendar ji je mariborski Sokol dal osnovno znanje, tako, da ji orodje v Trstu ni bilo španska vas. Leta 1947. je bila prvakinja našega ozemlja, potem vedno med prvimi. Se eno tajnost vam lahko zaupamo o njej. "Sam« Miloš je dejal: «Upajmo. da bo boljši inženir kot je telovadka«. Ako poznate torej visoko kvaliteto tržaških «orodnjakov», si lahko mislite, kakšne kvalitete bo moral razvijati njen ustvarjalni genij, da bo lahko še prekosila svoje telovadne uspehe.
Lili Misculinova je še mlada. Pred letom in pol dni je začela In se takoj uvrstila kot enako-
vredna med staro gardo; svoj nenavadni dar je pokazala na prvi tekmi proti Mariboru, ko je popolnoma zasluženo zmagala. Poleg telovadbe se je svoj čas ukvarjala z lahko atletiko, zlasti jo je privlačeval s svojo raznovrstnostjo kros.
Pri peči je sedela boljša polovica družine Dolgan. Počiva, noče biti na tekmi preutrujena. Dobra je zlasti v parterju in na gredi.
Velik je njen napredek v zadnjem času, odkar je. vklenjena v zakonske spone. Zasluge pri tem ima brez dvoma Marijan Dolgan, ki jo je vzel. Ze lata 1940. je bil za svoja leta dober telovadec in sam pravi, da danes ni dosti boljši od tedanjih časov. Od samih začetkov in zarodkov povojne tržaške orodne telovadbe podpira vsaj en vogal te mogočne stavbe, tekmoval je na balkaniadi ter na mnogih medmestnih dvobojih. Je vse. stranski športnik:skoči v višino 165 cm, 100 metrov preteče v 12 sekundah, meče disk, kroglo in bi po svoji pojavi bil lahko odličen deseteroborec.
Najmlajša in najdaljša je Bruna Lapajne, ki z dokaj velikimi koraki, primernimi njenim nogam, krči razdalje v kvaliteti, ki jo ločijo od tovarišic. Z vztrajno vajo bo lahko prišla daleč.
Berto Bajec in Serra Roman zaključujeta tržaško vrsto. Prvi je star telovadec, ki navadno ne zataji. Edino njegova napaka je v tem. da telovadi z močjo in polaga premalo pažnje na eleganco. Serra je začetnik in še ni pr kazal, kaj bi pravzaprav lahko naredil.
Nič nismo še povedali otnjem«. ki vse misli, pripravi, iz-
vede, itd. Je še v polni formi in misli ravno Beograjčanom, svoji m dolgoletnim kolegom, neprijetno "Zasvirati«, Cel hudič je Miloš Stergar.	m.	v.
Začelek svetovne ga prvenstva
v umetnem d rsanju
Ostra borba pri ženskah
MILAN, 23. — V «Palači ledu« se je začelo danes svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Nastopilo je 23 tekmovalk, ki so izvajale obvezne like. Najboljšo oceno je dobila Angležinja Janette Altwegg, druga pa je bila Francozinja Ja-queline Du Bief. Američanke, za katere se predvideva, da bodo pokazale svoje pravo znanje šele pri prostih likih, so tudi med prvimi ter bo zato borba nenavadno ostra,
Izidi:	1) Janette Altwegg
(Anglija) 803,1 točk, 2) Jaque-line Du Bief (Francija) 146,7
točk, 3) Suzanne Morron (Kanada), 4) Sonia Klopfer.
NOGOMET
Dunaj - Sarajevo ?
DUNAJ, 23. — Avstrijska nogometna zveza je pozvala eno izmed jugoslovanskih mestnih reprezentanc, naj bi igrala proti enajstim najboljšim Dunajčanom v predigri tekme Av-strija-Skotska. Jugoslovani bodo verjetno poslali na Dunaj reprezentanco Sarajeva.
TAKO MISLIMO	Ml:
Atalanta L'limese	i
Como Torino	i
Genoa Napoli	X12
Inter Pro Patria	1
Juventus Fiorentina	1
Lazio Roma	IX
Lucchese Milan	2X
Novara Palermo	1
Padova Bologna	1
Triestina Sampdoria	1
Bari Modena	X2
Pisa Livorno	1
Salernlt. Regglana	1
Fanfulla Treviso	1
Legnano Vicenza	t
James Coultel zmagovalec v smuku Eriksen pa v alpski kombinaciji
NOREFJELL, 23. — Francoz James Couttet je zmagal danes na holemkollenskem spiu-ku, ki je bil na progah No-refjella, petinsedemdeset kilometrov od Osla. Njegov čas je bil 2’31”2.
Drugo mesto je pripadlo Avstrijcu Christianu Pravdi s časom 2’31”3, tretji je bi) njegov sonarodnjak Senger, ki pa svoje mesto deli z obema Schnei-derjema, Othmarjem, ki je Avstrijec, ter Georgesom, ki je do.
ma iz Švice. Cas: 2’33”2.
Sesti je bil zmagovalec veleslaloma Stein Eriksen z 2’33”5. Današnji plasman mu je zadostoval za zmago v kombinacijl-
Svetovni prvak Zeno Col6 je petsto metrov pred ciljem padel in se pri tem ranil po licu: nadaljeval je sicer s tekmovanjem, vendar mu je krvavo lice ves čas onemogočalo neovirano vožnjo, tako, da je rabil za progo 2’45”4.
%
•»s
na korejski fronti
!mm J :
m**.--
ga Jugoslavija drugače
k
nit«
preveč, ki je pa razvoju it)**-strije neobhodno potrebe1).
Ta bazen dbsedaj ni bil vezan z zaledjem z direktno^ lezniško zvezo, ker ni bil če-n v železniško omrežje. . pereče vprašanje so rešili z dograditvijo proge Lup0?” Stalije, ki jo vidimo czn3Lie. na naši karti z debelo Prelcl ., no črto. Prvi odsek .proge 23 km so dtograidiilii že I. bra. To je bdi odsek pi5an lije. Te dini so pa dogradili preostali del med Pičnotn Lupoglarvom, ki je na stari ski pirogi Pula-Hrpelje-Diva\ Nova piroga meri v vsej <5°' Stalije-Lupoglav 53 km.
, -p
Vendar z dograditvijo le Ve Proge nd ‘bilo dokončno
no vprašanje adivoea Pre’ ,,
Eden izmed glavnih potr^Lj
kov raškega premoga je
s svojo imdiustrtjo m kot F0'-... —
msče. Z novo progo 1® ' » Reka povezana s govnim bazenom, vendar 1® povezava preko ogro11111^ ovinka čez Divačo in St. Tt in ni ekonomična. Zaito ^ napravili nov0 progo, ln * dolga samo 17 km in bo ^ od Vranj do Matulj. Na ta, čin bo neposredno pove^L,
reš* •
Skoraj ni vojnega poročila s Koreje, ki bi ne omenjalo obsežnega letalskega delovanja. Oba nasprotnika uporabljata veliko število letal. Severnokorejsko inf kitajsko letalstvo se omejuje predivsem na defenzivne akcije, medtem ko so letalske siile OZN v nenehnih ofenzivnih poletih nad vsem korejskim ozemljem. Obe strani uporabljata nad 30 raznih tipov letal, med njimi tudi lovce na reakcijski pogon (sl. 1—6), ki so se na Koreji prvič srečali v zračnih bojih. — Ze od začetka sovražnosti uporabljajo Američani reakcijske lovce Lockheed F-80 aShooting Star« (sl. 1), ki so se jim pridružili še naslednji tipi: Republic F-84 «Thunderjet» (sl. 2), North A-merican F-86 «Sabrei> (sl. 3), ki ga smatrajo za najhitrejše lovsko letalo na svetu, in Grumman F9F «Panther» (sl. 4), ki ga uporabljajo na letalonosilkah. Kitajci pošiljajo v zračne boje reakcijskega lovca MIG-15 (sl. 5). Severni Korejci pa so že večkrat uporabili letalo JAK-15 (sl. 6). Obe letali sta sovjetskega izvora. — Od drugih letai posegajo v boje enosedežni lovci North American 1-51 »Mustangu (sl. 7), na katerih letijo avstralski piloti, na nasprotni strani pa sovjetski JAK-9 (sl. 9). Poleg že omenjenih «Panthrov» se dvigajo z letalonosilk še ameriški lovci Chance-Yought «Corsair» (sl. 8) in britanski Hawker «Sea-Fury» (sl. 10), ki vzame s sklopljenimi krili v hangarju pod palubo zelo malh prostora. Vsa našteta letala so sicer lovci, namenjeni zlasti za boje v zraku, vendar pa s svojimi strojnicami, topovi, raketnimi izstrelki in lahkimi bombami posegajo tudi v boje na zemlji. Z letališč na Japonskem otočju in na otoku Okiinawi pa prilete nad Korejo skoraj vsak dan štirimotornl bombniki Boeing B-29 «Superfortress» (sl. II).
Reka s bazenom. Nova P p bo zelo kratka a bo P°^\p grornna siretMva. saj h° *L| po celih 6 kilometrov predoru pod Učko. Za let°U določili v proračunu za 1, go 30 milijonov dinarj^, gradnja predora so že P% Na zemljevidu je nova r pikčasto označena.
ARGENTINSKO MESO IN ANGLIJA
Iz uradnih krogov krožil) vorice, da b0 Anglija večje količine argen^.1 j*f mesa. Znana je, da so ^ V
P
drla pogajanja medi Brazilijo, zaradi previ30^^
ne.
ki jo je po
apg'lfs po. .111»' f
jg I
sledlica tega je bila, *	;
Angliji mesni tedenski it j zmanjšan na minimum ,,	1
kstlič*
galic na teden za r,sebo.uVoti'# ja je med' tem časom,, . »F
večji kot za dve šl:3U“'!I1g!:'
iz Francije manjše kol^i!lw4 i’ sa po znatno višji cent je zahtevala Brazilija. j Govori se, da Arg_®Uli0^/ Al
bteva, naj bi se bodoča
jainja vršila v Buenos
Argentinsko meso *e v Italijo, Belgijo in Nem * sicer za višjo ceno, šterlingov, ki jih je Velika Britanija.
SVETOVNA PFOIZV1
LIGNITA ,
statisti®11
iZIlK
M
Mesečni OZN objavlja v eni njih številk pregled a no proizvodnjo lignl, ' datlG: pa dopolnjuje	F
ka nekaterih drugih cij, ki se bavijo ,z Jjnje * njem svetovne Prm nita. Po združenih P lestvica svetovnih P* lignita naslednja: N 7 jr-i' g izvajalec 9q ZDA s a na ton. Na drugem . rn:.~! Sovjetska zveza z	a3*%^
,1 ji Velika P; pa <%
ton. Sledi
' nato Pa vr'
226 milijona ton, " njen' ge države v na^ gvej nem redu: Belgija ^ na proizvodnja po teh podatkih 1760 tom.
»tev 93-80* ID 94-63*. - Pošt Dl predal 502. - UPRAVA: ULICA SV.
Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski
90 1
FRANČIŠKA 60. finančno-
UKEDN1STVU- ULICA MUNTEC CH1. št. 6, III. nad. - Telefon »M - Telefonska št 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18	....
*t. zu. leieionsoa . uprav|i| ^ osmrtnlce 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 dliv	....
OOg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski savod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelltco 1-IL. Tel. 11-32 • Koper. U.. Battlsti 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50. meseč'1® I Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega InnzemskeS8 .v. Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZoZ- ^