PoStnina platana t gotovi«! Spedizionr in abbonamcnto postale Prezzo - Cena Lir 0.50 Stev. 49 F Ljubljani, v torek, 2. marca 1043-XXI Leto VIII. L(ključu a oooblaščenka ta oglaševanje ftalllanabega tu tujeg* | Uredolttta lo apiatii Kopltar|eve (V, Ljubljana | Joncesslonarta esclusfva pel In pnbbUcttl d) provlntenza Itatiana Izvora Onlone PubbUcita Itail&na ti K. Milana = Redazlone Ammtnlstrazioae> Kopitarjeva S. Lnblana = ed sstorm Uniona PubbUclta Itailana & A. Milana iw Popolno soglasje med Italijo in Nemčijo znova potrjeno Nemški zunanji minister von Ribbentrop se je v štiridnevnih posvetovanjih z Ducejem sporazumel o neizprosnem nadaljevanju vojne do končne zmage Bollettino n. 1010 Brillante successo degli aerosiluranli davante alle coste algerine Un cacciatorpediniere e due piro-scafi per 17.000 tonn. affondati II Qnarlicr Generale dcllc Forzc Arinale eo-inn nica: In Tunisia combattimcnti locali sroltisi nella zona •ctlentrionaln hanno avuto esito a noi favo-revole; 1111 tentato attacco ncmico nel settore meri-dionale e statn stronealo dal fuoco delFartiglieria. Tre apparecclii britannici risultano ilistrutti dalla caccia delTAsse. Nostre formazioni di aerosiluranli al ronianilo del inaggiore Časi n i Gabriele da Montesavino (Arezzo), capitano Graziani Giulio Ccsare da Affi-le (Roma), capitano Zucconi Giuseppe da Spignano di Pola, ■ capitano Spezzalerri Mario da Torre Annunziata, tenente Avalle Micbele da Cuneo, attaceavano a noril esi di Algeri un grosso con-voglio scortato. Un eaeeialorpcdinierc lipo »Jervis« lagginnlo da ihie siluri, nfiondava immediatamen-le; due piroscafi per eoniplessive 17.000 tonnellalc. rolpiti in picuo. colavano a pieco; 1111 altro caccia-lorpediniere ed 1111 mercantile da 7000 tonuellate venivano gravemente danneggiati. Acrei italiani bonibardavano navi alla touda nella rada di Algeri provoeando violenti csplosioni. Su Cagliari e Palermo formazioni di velivoii nvversari lianiio lanciato ieri numerose bombe col-pendo cdifici pubbliei ed abilazioni civili; accertati si nora eirca 200 morti e qualcbe eentinaio di feriti a Caglari, Ire morti ed otlo feriti a Palermo. Sei dci velivoii nemiri sono stati abbattuti: tre lici pressi di Palermo dalle artiglicrie eontraeree italo-tedesehe; dne ni largo di Capo Spartivento ad opera della nostra eaccia in violenti srontri; 11110 da cacciatori germaniei poro a sud della Sardegna. Presso S. Maria Castellabbate (Salerno) sono stati raccolti tre componcnti Peijiiipaggio di un aerco inglese eaduto in mare, Kota al Ilollcttino n. 1010: Kella brillante aziono degli aerosiluranti, di eui il bollettino di oggi, si sono distinti nnehe i sc-guenti piloti: Tenente Cirpiani Roberto da Firenze; tenente^ Bargania Frniiccsco da Foligno; tenente Faggioni Carlo da Carrara; tenente Ammnnnnto Portho3 da Roma; tenente Vinciguerra Pastjuale da Catania; tenente Borrclli Erneste da Cragnano (Napoti); te-lientc Giannone Vinrenzo da Catnnia; sottotenente Salvatore Luigi da Ricti; sottotenente Sponza Otto-ne da Tricste; sottotenente Scandarbuilo Vittorio da Pianiea (Venezia); maresciullo Mnntovani Carlo da Ostallato (Ferrara); maresciallo Tomeueri T0111-liiaso da Venezia; maresciallo Di Gennaro Pasqua-lo da Avcrsa; sergente inaggiore Rosrhini Italo da S. Maria degli Angeli (Perugia); sergente maggio-rc Teotato Corrado da Baggino (Siracusa); sergente inaggiore Vitali Giovanni da Cescna (Forll); sergente IIacssely AValter da Torino. Vojno poročilo št. 1010 Sijajen uspeh letalskih torpednikov pred alžirsko obalo En rušilec in dva parnika s 17.000 tonami potopljeni V Tunisu so sc krajevni spopadi, ki so potekali na severnem področju, končali za nas ugodno; poskusni napad sovražnika 1111 južnem odseku jo izjalovil topniški ogenj. Osni lovci so uničili tri britanska letala. Kaše skupine torpeduih letal pod poveljstvom majorja Casinija Gabriela iz Montesavina (Arezzo), kapitana Grazianija Giulia iz Affilea (Rim), kapitana Zucconija Giuscppca iz Spignaua (Pola), kapitana Spczzafcrrija Marija iz Torre Annunziata in poročnika Avalleja Miehclcja iz Cunea so napadle severnovzbodno od Alžira velik konvoj, ki je plul v spremstvu. Rušilec »Jervis«, ki sta ga zadela dva torpeda, so je takoj potopil; dva parnika s skupno 17.000 tonami, ki sta bila zudeta v sredo, sta sc takoj potopila; še en rušilec in trgovski parnik s 7000 tonami sta bila liudo poškodovana. Italijanska letala so bombardirala v pristanišču Alžiru zasidrane ladje in povzročila strahovito eksplozije. Na Cagliari in Palermo so skupine sovražnikovih letal vrgle včeraj številne bombe in zadele javna in zasebna poslopja; doslej je bilo ugotovljenih okoli 200 mrtvih in nekaj sto ranjenih v Cagliariju, 3 mrtvi in 8 ranjenih v Palermu. Šest sovražnikovih lemi je bilo sestreljenih: 3 blizu Palerma po italijansko-nemškem protiletalskem topništvu, 2 blizu rta Spartivento po naših lovcih v silovitih spopadih. 1 pa po nemških lovcih malo južno od Sardinije. Pri kraju S. Maria Castellabbate (Salerno) so našli tri člane posadke z angleškega letala, ki jo padlo v morje. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1010: V sijajnih nastopih letalskih torpednikov, o katerih poroča današnje vojno poročilo, so se odlikovali tudi nuslednji letalci; poročnik Cirpiani Robert iz Firenze, poročnik Bargania Franccseo iz Folignin, poročnik Faggioni Carlo iz Carrare, poročnik Ammnnnnto Portlios iz Rima, poročnik K inciguerra Pasquale iz Catanije, poročnik Borrelli Ernest iz Cragnana (Nenpolj), poročnik Giannone v 'eenzo iz Catanije, podporočnik Salvatore Luigi m Rictija, podnoročnik Sponza. Oton iz Triesta, pod- Rim, 2. marca. s. Po Hitlerjevem nalogu je te dni prispel v Italijo, kjer se je mudil od 24. do 28. februarja, nemški zunanji minister Ribbentrop. Sprejeli so ga ob prihodu državni tajnik za zunanje zadeve Bastia.nini. državna tajnika Rossi in Albini ter nemški poslanik v. Mackensen, ki je bil v spremstvu osebja nemškega poslaništva v Rimu. Na potovanju so v. Ribbentropa spremljali poslanik Riter iz nemškega zunanjega ministrstva, podnačelnik Hitlerjevega vrhovnega po-veljništva generalni pomočnik Wariimont in pristojni načelniki ministrstva za zunanje zadeve. Kr. poslanik v Berlinu Alfieri se je takisto udeležil potovanja. Naslednjega dne ga je Duce sprejel na svojem sedežu, pri čemer mu je v. Ribbentrop izročil Hitlerjevo osebno poslanico. Nato je bil prvi razgovor ob prisotnosti državnega podtajnika za zunanje zadeve Bastianinija ter poslanikov Mackensena in Alfierija. ki je trajal nad štiri ure. Razgovori so se nadaljevali ta da,n ter naslednji dan. Pri tem so preučili vsa evropska vprašanja ter vprašanja o vodstvu vojne pri državah trojne zveze. Pri encim izmed teli razgovorov sta bila navzoča razen državnega podtajnika Bastiaminiju, ki je imel tudi sam dolg razgovor z ministrom v. Ribbentropom, tudi načelnik glavnega stana general Ambrosio ter general AVarlimont kot zastopnik Hitlerjevega vrhovnega poveljništva. Razgovori so potekali v ozračju prijateljske prisrčnosti ter so bili prežeti z duhom prijateljstva, ki veže Du-ceja in Fiihrerja. Pri tem so ugotovili popolno istovetnost na-ziranj, ki je sicer vedno vladala med obema državama in ki je jamstvo za uspeh v skupni borbi, ki jo oba naroda bojujeta v vsej vzajemnosti z Japonsko in svojimi zavezniki. Duce in minister v. Ribbentrop sta znova potrdila odločitev obeh držav za vodstvo vojne z vso potrebno odločnostjo do uničenja sovražnih sil in do odstranitve smrtne nevarnosti, ki grozi Evropi z boljšcvizacijo in ki se spet kuže Hitlerjev glavni stan, 2. marca. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Napadi, ki so jih Sovjeti tudi včeraj pod-vzeli na bojišču pri Kubanskem mostišču, so sc zrušili s hudimi krvavimi izgubami. Pred Novorosijskom je topništvo zažgalo z oklepnimi vozili naloženo sovjetsko ladjo. Na bojišču ob Miusu je nasprotnik po močni topniški pripravi prešel na široki bojni črti k napadu. Sovjetske čete so bile že pred glavno bojno črto razbite v odločnem obrambnem °SnJNemški napadi pri Izjnmu so tudi včeraj pridobili na prostoru. Napadalne divizije so vrgle žilavo se branečega nasprotnika do Donca in preko Donca nazaj. Razpršeni in odrezani sovjetski oddelki so bili uničeni. 1 ri tem je bilo 23 oklepnikov sestreljenih ter zajetih mnogo ujetnikov in plena. Močni oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete so izvedli silovite udarce proti bežečim sovjetskim četam in nakopičenim sovjetskim silam. Pri Ilarkovu, Kursku in Orlu ter južno od limonskega jezera so se izjalovili v težkih bojih številni sovjetski napadi. Na nekem mestu je bil motoriziran sovjetski oddelek obkoljen in uničen. Proti izpostavljenemu loku postojank južno od Ladoškega jezera je nusprotnik včeraj pod-vzel po vrsti 10 nupdov, ki so bili vsi z izgubami odbiti. Od 21. do 28. februarja je bilo na vzhodnem bojišču uničenih, zajetih ali onesposobljenih za borbo 1060 sovjetskih oklepnikov. Nemške pomorske sile so pred Novorosijskom v ponovnih napadih jiotopile eno torpe-dovko, štiri trgovske ladje s skupno 6500 tona- I mi in dve obrežni ladji. Letalstvo je potopilo še nadaljnji dve sovjetski prevozni ladji. Napadi nemških in itulijanskih čet na severnem tuniškem bojišču so prinesli nadaljnje uspehe. V pretekli noči so bile po dosedanjih ugotovitvah zadete z letalskimi torpedi pred alžirsko obalo 3 velike prevozne ladje. Zanesljivo je bila uničena ladja s 7000 tonami. Na Sredozemskem morju so podmorniški lovci vojne mornarice potopili nasprotno podmornico. Med vojaško brezpomembnimi napadi britanskih letal proti nekaterim krajem zasedenega zahodnega ozemlju in proti nekemu oporišču ob atlantski obali, kakor tudi med posameznimi bombnimi napadi na zahodno Nemčijo v pretekli noči je imelo prebivalstvo izgube. Sestreljenih je bilo 5 angleških letal. poročnik Scnndnrbntlo Viktor iz Pianice (Benetke), narednik Mantovani Carlo iz Castelata (Ferrara), narednik Tomeucci^ Tomaž iz Benetk, narednik Di Gennaro Pasqua!e ir Averse, podnarednik Roschini Italo iz S. Marie degli Angeli (Perugia), narednik Teotato Corrado iz Bagina (Siracusa), podnarednik Vitali Giovanni iz Cesene (Forli), podnarednik Haossely Valter iz Turina. na vzhodnih mejah, ter sta še enkrat izpovedala trdno voljo Italije in Nemčije, da se po | izbojevani končni zmagi uvede v Evropi novi j red, ki bo jamčil vsem evropskim narodom va- I ren obstanek v ozračju pravičnosti in sodelovanja brez vsake odvisnosti od judovstva in ! plutokracije. Nemški zunanji minister Jonhim v. Ribbentrop je bil nicd svojim bivanjem v Italiji v avdienci pri Vel. Kralju in Cesarju, ki se je blagovolil dolgo in prisrčno razgovarjati z nemškim gostom. Nato ga je sprejel tudi Kr. Vis. knez Piemontski. Duce je preteklo soboto povabil svojega gosta na intimno kosilo, ki so se ga udeležili tudi državni podtajnik za zunanje zadeve Ba-stianini ter poslanik von Mackensen in Alfieri. Berlin, 2. marca. e. Uradno poročilo o sestankih med Ducejem ter nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom ter med drugimi političnimi in vojaškimi voditelji iz obeh zavezniških držav je v nemških krogih vzbudilo kar se da živ in ugoden vtis po slogu in zaradi pogajanj, ki so bila predmet teh sestankov. V nemških političnih in časnikarskih krogih prav posebno poudarjajo ponovno zatrdilo o neomajni volji, korakati v tesnem sodelovanju prav do konca, to je, dokler ne bo dosežena neizogibna zmaga. V Berlinu poudarjajo, da so zadnja posvetovanja dala osnima državama priliko, da znova izrečeta neomajno voljo ustvariti jutri v svobodni in obnovljeni Evropi trdne pogoje za zagotovitev dolge dobe blagostanja in miru vsem narodom ter da se pogovorita o V6eh najvažnejših sedanjih vprašanjih. Tujim časnikarjem *6o uradno poročilo prebrali včeraj na vsakdanji seji ter jim poudarili, da 60 uspehi, doseženi na tem sestanku izrazito nasprotje tistih, ki so jih svoj čas razglašali v poročilu po snidenju v Casablanci in v nasprotju z nedavnimi, pomilovanja vrednimi trditvami angleškega vojnega ministra Morrisona ter namestnika ameriškega zunanjega ministra Sumnerja Wellesa. Te trditve pa so 6pet v popolnem nesoglasj-u 6 sovjetskimi težnjami glede povojnih preureditev po nasprotnikovih načrtih. V borbi proti pomorskemu prometu Velike Britanije in Zedinjenih držav so potopilo podmornice v februarju 82 trgovskih s 543.300 tonami in torpedirale 14 nadaljnjih ladij, izmed katerih je večje število treba šteti prav'tako za potopljene. Brzi čolni so potopili tri trgov- 1 ske ladje s 6000 tonami, letalstvo pa je potopilo v istem času 5 trgovskih ladij s 25.000 to-numi in poškodovalo 14 trgovskih ladij, deloma prav hudo. S tem je bilo v fcbruurju uničenih za 576.800 ton brodovja. Podmornice so potopile nadalje 1 križarko, 1 rušilec in 1 spremljevalno ladjo. Druge edi-nice vojne mornarice so uničile 3 brze čolne, 2 stražni ladji, 1 oskrbovalno ladjo in 1 podmornico. Nadalje je letalstvo potopilo 1 |>od-mornico, poškodovalo pa 2 križarki in manjšo vojno ladjo. Rim, 2. marca. s. Duce je prejel tole brzojavko iz Sofije: »Ob drugi obletnici pristopa Bolgarije k trojni zvezi, ki je našo deželo tako srečno navezal na italijanski narod za začetek novega reda v Evropi, ki bo vsem ljudstvom v skupni borbi jamčila boljšo bodočnost, sem presrečen, da Vaši Ekscelenci lahko izrečem najprisrčnejše želje za Vašo osebno srečo ter za zmago kar najbolj hrabre italijanske vojske in blagor velikega zavezniškega naroda. — Filov, predsednik ministrskega sveta ter zunanji minister.« Duce je takole odgovoril: »Zelo sem cenil, ekscelenca, brzojavko, ki ste mi jo poslali ob priliki obletnice pristojia Bolgarije k trojni zvezi. Prav toplo se vam zahvaljujem in prav tako izrekam najboljše želje Vam osebno ter bolgarskemu narodu, ki sodeluje s silami trojne zveze v boju proti skupnemu nasprotniku in za bodočnost nove Evrope. — Mussolini.« # Sofija, 2. marca. s. Vsi tukajšnji časopisi se spominjajo današnje druge obletnice, odkar je Bolgarija pristopila k trojni zvezi ter poudarjajo, koliko je Bolgariji ta njena odločitev koristila. Naglašajo tudi, kako boigarska vlada nadaljuje s svojo politiko prisrčnega in zvestega sodelovanja z državami osi v sedanji borbi za nov red v Evfbpi. Poluradni list »Dnes« pripominja, da je sklep, ki se je zanj odločila Bolgarija 1. marca 1941, ustrezal skupnim željam bolgarskega naroda. Ce bi Bolgarija danes bila spet pred izbiro — piše omenjeni list —,86 ne bi niti za trenutek pomišljala pristopiti na stran osnih držav. Bolgarski trgovinski minister Zaharijev je govoril v Varni pred več tisočglavo množico ljudstva in je v tem svojem govoru najprej poudaril, da je politika, ki se je je bolgarska vlada oprijela že leta 1935.. rodila srečne usDebe. nato pa je na- V tukajšnjih mednarodnih časnikarskih krogih poleg tega poudarjajo še, da so te dni v Italiji veliko delali za končno določitev stvarnih ciljev, ki jih osni državi v popolnem soglasju z Japonsko in s svojimi zavezniki mislita doseči, ko korakata neločljivo združeni. Posebno pa so poudarjali tudi trden sklep, da 6e odstrani boljševiška nevarnost. Visoko Hitlerjevo odlikovanje za kneza Piemontskega Rim, 2. marca. s. Hitler je Umbertu Savojskemu, knezu Piemontskemu podelil velik zlati križ reda nemškega orla. Knezu je to visoko odlikovanje izročil nemški zunanji minister pri avdienci, ki mu je bila dovoljena ob obisku v Italiji. Duce zapovedal postaviti spomenik D’Annunziu Rim, 2. marca. s.Včeraj, ob peti obletnici Gabriela D’Annunzija, je Duce odločil, naj na prihodnji ministrski seji predložijo zakonski načrt za postavitev mednarodnega spomenika pesniku in vojaku v njegovem rojstnem mestu. Spomenik bodo postavili po končani vojni.. Salo, 2. marca. s. Včeraj dopoldne so v Vitlo-rlalu resno praznovali 5. obletnico smrti poveljnika Gabrijela IVAnnunzia v navzočnosti zastopnikov poglavitnih oblasti iz pokrajine Brescia, Udeležence je sprejemal senator Batolini, predsednik vitlorialske ustanove, z vsemi člani upravnega odbora. V župni cerkvi je bila ob 11 maša, med katero je kvartet Darchi iz. Viltoriala igral skladbe, ki jih je imel rad pesnik-vojak. Takoj nato je pred grobnico, v kateri so zemeljski ostanki Gabrijela D’Annuzia, zvezni tajnik iz Brescie zapovedal fašistovski apel Podoben obred so ponovili pred grolmvi slavnih fiumanskih legionarjev. Zastopstva legionarjev so prišla iz raznih italijanskih mest. Fiume je bil navzočen kakor vedno. Nastopna avdienca grofa Ciana pri papežu Rim, 2. marca. s. Včeraj je grof Galeazzo Ciano sv. očetu slovesno izročil pisma, ki ga jio-verjajo kot izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Kralja in Cesarja pri sv. Stolici. Avdienca je bila ob 10 v prestolni dvorani. Po pozdravih je sv. oče jvovabil poslanika v knjižnico na zase-: beri razgovor, ob koncu katerega je grof Ciano predstavil osebje poslaništva. Po avdienci pri papežu je poslanik šel obiskat kardinala državnega tajnika, nato pa je krenil v baziliko sv. Petra, kjer ga je sprejelo zastopstvo vatikanskega kapitlja. Ob 12 je kardinal Maglione vrnil obisk na sedežu poslaništva. Novi predsednik Finske prevzel posle Helsinki, 2. marca. s. Včeraj je ponovno izvoljeni predsednik finske republike llity v finski poslanski zbornici prevzel svojo oblast. Ob tej priliki je po starem običaju predsednik vlade Rangell' predložil predsedniku odstop vse vlade. Predsednik republike je zaupal vladi vodstvo poslov, dokler ne bo sestavljena nova vlada. daljeval: »Dne 1. marca 1941, torej tedaj, ko se jo začela zmagovita vojna osi proti Balkanu, je Bolgarija pristopila k trojni zvezi. Tedaj je napočil naš trenutek, zakaj bili smo narod, ki je bil tlačen, in hoteli smo se osvoboditi moralnega in materialnega suženjstva Anglosaksoncev, ki so nas spravili na beraško palico. S takšno odločitvijo smo mogli uresničiti naše narodne vzore. Čeprav, se do danes nismo borili v prvih Imjnih črtah — je nadaljeval govornik —, se vendar udeležujemo vojne na gospodarskem bojišču ter storimo vse, da bi izpolnili naloge, ki smo jih dobili.« Svoja izvajanja pa je minister Zaharijev, ki mu je ljudska množica navdušeno ploskala, končal s trditvijo. da za končno zmago osi povsem jamči 300 milijonov Evropcev, ki se bore za skupne vzore Spor med zavezniki glede meja po vojni Lizbona, 2. marca. s. Dopisnik »Associated Pressa« je o mejah med Poljsko in Rusijo napisal tole: »Tu gre za rusko korist, za stvar pa se zaai-mata tudi Anglija ter Amerika. Združene države in zlasti še Anglija imata določene obveznosti do nekaterih držav na evropskem vzhodu, ki mislijo na svojo obnovitev. Anglosaksonski sili sta v atlantski listini izjavili, da bosta skušali dati vsem narodom možnost, da bi lahko niirno živeli v okviru lastnih meja.« To ni poroštvo za obnovitev starih meja poljske države, toda v to obljubo so Poljska in druge evropske države polagale svoje nade po obnovitvi. Rusi pa vztrajajo, da bi bilo treba "brez pogajanj vzpostaviti meje iz leta 1940. Prav zato pa Anglija in Amerika neuspešno pritiskata na Finsko, naj bi sklenila ločen nvir. V zvezi z vojno-gospodarskfmi omejitvami je v Nemčiji prepovrdano predvajanje modelov damskih oblek in prirejanje modnih revij, Razkropljene sovjetske čete bežijo nazaj čez Doneč Krvavi boji pri Harkovu, Kursku in Orlu — V 7 dneh je bilo na vzhodu uničenih ali zajetih (060 sovjetskih oklepnikov — Novi uspehi na severnem tuniškem bojišču — Pregled zmagovitih nastopov nemških podmornic v februarju Druga obletnica pristopa Bolgarije k trojni zvezi Duce in Filov čestitata drug drugemu Vokalno instrismanfalni koncert Bil je spet lep Ljubljana, 2. marca. Snočnji vokalno-instrumentalni koncert v veliki unionski dvorani, ki ga je Glasbena Matica priredila v nizu letošnjih izredno obiskanih koncertov, je bil umetniški dogodek prvega reda. Koncept se je pričel z nastopom odličnega glasbenega korpusa Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki je najprej izvedel sočno glasbeno delo našega mladega skladatelja Gregorca »Preludij«. Orkester je izvedel to točko na način, ki je stilno 'in efektno Izčrpal interpolacijske zmožnosti in bil zato deležen toplih aplavzov in navdušenja. Po tej izvedbi jo orkester s pragmatično jasnostjo odigral krepko in sočno Škerjančevo skladbo »Ča-kona na slovensko narodno pesem*. Pri tej izvedbi, lahko bi rekli, bi težko razbrali, zakaj je dal skadatelj temu odličnemu delu ta naslov, kajti v njem no najdemo dovolj svojstvenih motivov slovenske narodne pesmi, ki je po svoji melodioz-nosti še vsekakor bolj značilna. Orkester je sledil spretnemu dirigentu skladatelju L. Škerjancu z vsem svojim velikim znanjem in oblikovalnim zamahom ter postavil drugo glasbeno ločko na častno mesto. Operna pevka Valerija IIeybalova je nato s spremljevanjem na klavirju, pri katerem je nastopil M. Lipovšek, odpela Alfanovo »Arijo Katju-še< iz opere »Vstajenje«, dalje Straussovo »O, kam naj naju srečo skrijem« in Lajovčevo »Kaj bi le gledal«. Valerija Heybalova je ena najboljših inoSi v naši Operi, med glasbo ljubečim občinstvom izredno priljubljena, zato je bila za petje, ki je pokazalo višek pevske kulture in izlilo njen preprjčevalni pevski temperament, deležna navdušenih aplavzov, pa tudi polno cvetja in rož ter se je morala večkrat vrnili na oder. Težko bi primerjali, kateri nastopajoči glasbenik je snoči nudil največ umetniškega užitka, kajti nastopili so naši ustvarjajoči. Karlo Rupel je ob spremljavi Zore Zarnikove na klavirju odigral prav mojstrsko z violino Pjfgnanijev »Preludij in Allegro«, Kogojev »Andante« in Chopinov »Valček op. 04 št. 2«. O njegovem snočnjem nastopu, kjer je dal svojini izvedbam svoje odlično in svojstveno muzikalno oblikovanje, lahko rečemo, da jo nudil številnim koncertnim obiskovalcem zares polno umetniškega užitka. Sodelovanje našega priznanega baleta Julija Betetta, katerega je prav tako spreinl|al na klavirju M. Lipovšek, je bilo občinstvo zelo veselo. Basist nam je s svojim sočnim glasom odpel najprej Lajovčevo »Iskal sem svojih mladih dni«, Ponchiellijevo »Arijo iz romance F ra Kristofora iz opere Zaročenca« in Betettovo najljubšo, ki jo ljuba tudi našemu občinstvu, Gerbečevo »Pojdem na prejo«. Ta pesem je zares vžgala, saj so jo prireditelji zato tudi določili kot zadnjo ločko. Nastopajoči se jo moral vrniti na oder in še peti ter bil deležen toplo zahvale. Snočnjemu koncerlu je dal levji prispevek popolnega uspeha tudi naš priznani glasbenik Anton Trost. Na klavirju je odigral najprej Longovo »Arijo z variacijami iz Suito v starem slogu«, dalje štiri Škerjančeve skladbe: Allegro agitato, Grave, Andante sostenuto in Andanto molto con sentimonto, ob zaključku pa še Sancinove:Fanta-slično kolo, polno močnih folklornih motivov. Zadnjo točko koncertnega sporeda je izpolnil nastop Orkestralnega dijiiiUa Glasbeno Matice, ki je odigral DalTAbaccov »Cerkveni koncert v a-molti-Allegro-Largo-Presto in Vivaldijevo Simfonijo v ■ C-duru. Vse sklftdfje. sla orkester in dirigent oživila z veliko disciplino in inventivno sposobnostjo, (ilasbeni korpus ima v krogu najboljše moči, zato Semenogojski tečaj v Krekovi gospodinjski šoli Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani priredi v sredo, dne 3. marca t. 1. od S do 18 v prostorih Krokove gospodinjske šole V šiški semenogojski tečaj. Namen tega tečaja je, da se ljudje pfriuče pridelovati čim več po zele-njadnem izboru ankete bivše banske uprave v Ljufeljani določenega zelen jod nega semenja. Cus je pokazal, kako potrebna je za ljudsko prehrano dobra in pravilna zelenjava. Posebno sedaj v vojnem času je dal nalog Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, da se izkoristi vsaj razpoložljivi košček neobdelane zemlje za pridelavo zelenjadi. Zelenjadnega semenja primanjkuje ne samo zaradi tega, ker ni uvoza, marveč tudi zaradi tega, ker sami vse premalo tskrbimo za pridelovanje istega na domačih tleh. Tudi ni vseeno, ako posejano semenje odgova.r-ja vremenskim in klimatičnim prilikam pokrajine. Ravno v tem pogledu se mnogo, mnogo greši, ker se poseje vsako seme, ki je pri roki. Zaradi navedenega se je podpisani odsek odločil, da priredi tak tečaj na katerem bodo predavali priznani strokovnjaki kakor gg. inž. Gvido Fajdiga, inž. Josip Maček, sadjarski nadzornik Josip štrekelj, inž. Sergej Gorjup, Cita Hribarjeva. ravnatelj mestnih nasadov Anton Lap in asistent mostne vrtnarije Franc Pirnat. | Rdeči križ sporoča večer je šel preko vseli tehničnih ležkoč ter izvedel težke kompozicije sveže in temperamentno. Koncerlno prireditev je počastil r svojim obiskom tudi Eksc.. Visoki komisar Grazioli v svojo soprogo aer v družbi večjega števila predstavnikov drugih oblasti. Bil je snoči lep glasbeni večer, kakršnih je, kakor dokazuje tudi včerajšnji koncert, ljubljansko občinstvo zelo veselo. Nastopajočim velja vse priznanje in zahvala! V nekaj dneh »PGSTRUŽKA« (Scampolo) Dario Nicodemi Lestvica po drugi nedelji Tudi druga nedelja tekmovanj najboljših ljubljanskih table teniških igralcev jo bila zelo zanimiva. Marsikaj so je spremnilo v vrstnem redu. Za vse pa, katere zanima to dobro organizirano tekmovanje, dodajamo prvenstveno lestvico, iz katere je mogoče videti, ne le, koliko zmag in porazov je moral poediriec spraviti, pač pa jo navedena tudi razlika v setih in razlika v golih. Bradeško Strojnik R. Bogataj Me ral a Recek Kcržič Poženel Šubert Strojnik A. 5 5 0 10:3 265:193 <; 5 1 11:2 270:200 5 4 1 0:3 247:203 5 3 2 7:6 251:236 0 8 s 7:9 278:269 5 0 3 4:8 215:227 5 i* 4 2:8 168:204 5 1 4 2:$) 173:226 « 0 0 2:12 221:283 V poizvedovalnem oddelku Italijanskega Rdečega križa, Avtonomna sekcija v Ljubljani, Via Ariella Rea (Gosposvetska) 2-11 naj se med uradnimi arami od 8.—12 javijo naslednji' Bakovnik Ljudmila, učiteljica, Kramaršič Konrad, Poje Anton in Helena; svojci interniranca Pun-čoha Maksimilijana; svojci umrlega interniranca Turšiča Franca, roj. 1899. — Dalje osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Velde Alojz, Sever Franc, Podržaj Janez, Levstik Anton, Pajnič Iv., Sečnik Jožef, Hočevar Ivan, Boh Franc, Muster Jože, Zajc Vinko, Lavšin, Jože, Brence Janez, Poljanec Frančiška, Makuc Marija. Brenec Ana, Kozina Ivan, Škulj Janez, Mairinč Martin, Rožman Andrej, Vidic Anton. Vidic Stanislav, Konda Jožef, Kasi Adolf, Švare Ivo, Erjavec Bogdan, Malovrh Miha, Peterle Alojz, Ojsterc Ludvik, i Zalar Matic, Peršin Gabrijel. Nakazila usnja čevljarjem Pokrajinski svet korporacij opozarja vse čevljarje, ki reflektirajo na nakazilo usnja za mesec marec t. 1.. da sem predlože delovne knjižice najkasneje rlo 10. marca t. L Po tem terminu še bo usnje nakazovalo samo še čevljarjem izven Ljubljane. Vsi čevljarji si morajo dati predhodno v knjižici pot rti iti od Združenja in-dustrijcev in obrtnikov, odsek za obrtništvo v Ljubljani, Čopova 1, da še obratujejo in koliko pomočnikov imajo. Svetovno znana igra Scampolo. v romanu »P0STRU2KA« v »Slovenčevi knjižnici« lali gespoJarji in vojni vrtovi Ljubljana, 2. marca. No samo na relativnem trgu, kjor je zadnji čas pastalo prav živahno, marveč tudi med malimi obdelovalci vojnih vrtov in njiv oziroma gredic je veliko zanimanje in povpraševanje po zemljiških parcelah. Nekateri kupujejo zemljiške parcele, da bi jih potem mogli sami obdelovati, da bi jih deloma razparcclirali in jih dajali nato v najem posamc/nim interesentom. Vojni obdelovalci na iščejo primerno zemljo, da bi jo obdelali, tla bi tam gojili razno zelenjavo, sočivje in druge poljske pridelke. Kukor računajo in pričakujejo, bo letos v mestu še mnogo več prostega sveta obdelanega in spremenjenega v male njive in grede. Malt ljubljanski gospodarji, ki so se že lani dobro in praktično izvežbali pri olxlelova,n,j'U zemlje, skušajo dobiti v najem še razne parcele. Toda pojavljajo se špekulanti, ki dvigajo najemnine za njive. Nekateri so celo odpovedali svojim prejšnjim najemnikom, ki so njim izročene njivice temeljito pognojili in bi jim prav letos do* naša.Ie mnogo boljše pridelke in tudi v večji množini. Treba pa je naglasiti, da so med zemljiškimi lastniki tudi uvidevni in pošteni ljudje, ki gredo najemnikom na roke in iim skuSaj r S Dr. ArTuRovičn, hrvaškega pravosodnega ministra je ob priliki podpisa pogodbe o pravni pomoči meti Bolgarijo in NDII sprejel v posebnem sprejemu tudi bolgarski car Boris in ga ob tej priliki odlikoval z redom »Sv. Aleksandra Nevskega 1. stopnje«. Kakor poročajo, bodo v začetku šolskega leta 1943-4-4 odprli v Zemunu novo tehnično šolo, ki jo dozdaj tam še ni bilo. Letošnjo jesen bodo zaenkrat začeli samo z dvema letnikoma, drugo leto pa bo pouk že v celoti. Prosvetno ministrstvo NDH je izdalo poseben pravilnik, ki ukinja tromesečje na zagrebški medicinski fakulteti. Uvedli so spet pojletja. Izmenjava poslov v ljubljanskem fašiju v navzočnosti zveznega podtajnika Capursa Tiskovni odsek fašistične zveze sporoča: Predvčerajšnjim ob lt je bila v navzočnosti zveznega podtajniku Capursa rin članov di-rektorija fašija izvedena izmenjava poslov med tov. l)e bimonejem, ki je bil poklican v Biin na drugo mesto, in tov. Cungijcm. ki prevzema mesto podtajnika ljubljanskega fašiju. Po kratkem poročilu De Simoneja je zvezni podtajnik podal novemu podtajniku navodila, na kar je slednji odgovoril, da »bo storil svojo dolžnost.« Pozdrav Duceju, je zaključil to obredje. Določitev nagradne tarife za zobozdravniška in dentistična dela Nagrade zobozdravnikom in dentistom Ljubljanske pokrajine se določajo takole: Konservativno zdravljenje 1. Plomba, centralna 30 lir; 2. Plomba, kon-turna 35 lir; 3- lnlay (brez stroškov zu tvarino) 83 lir; 4. Ordinacija, do štirih ordinacij, vsaka' 20 lir (vsaka nadaljnja ordinacija 10 lir); 5. Zdravljenje korenine s plombo, do treh ordinacij 80 lir (vsaka nadaljnja ordinacija 10 lir). Ustna in zobnn kirurgija. 1. Ekstraeija brez anestezije 20 lir; 2. Ekstrakcija z anestezijo 30 lir; 3. Ekstrakcija, komplicirana 50 lir; 4. Odstranitev zobnega kamna 20 lir; 5. Resekcija korenike, operacija ciste, izklesanje retinirauega zoba 250 lir; 6. Incizija abscesa 25 lir. Protetika. 1. Zob na vijak (Logah, Davis, Verodens) 100 lir: 2. Bichniond krona (brez stroškov za tvarino) 200 lir; 3. Enodelna ali dvodelna krona (brez stroškov za tvarino) 140 lir; 4. Fnsetirana krona (brez stroškov za tvarino) 200 lir; 5. Ja-cquet krona 1000 lir; 6. Palapont krona 270 lir. Dela v kavčuku. 1. Zob (brez stroškov za zapono) 100 lir; 2. Dva zoba (brez stroškov za zapone) 140 lir; 3. Trije zobje (brez stroškov z« zapone) 180 lir; 4. štirje zobje (brez stroškov za zapone) 220 lir; 5. Zapona brez tvarine 30 lir; 6. Sesalo 60 lir; 7. Popravilo proteze 60 lir; 8. Vstavitev novega zoba v staro ploščo 100 lir; 9. Vstavitev dveh novih zob v staro ploščo 120 lir; 10. Predelava umetnega zobovja (en zob) 85 lir; tl. Predelava umetnega zobovju (dva zoba) 100 lir; 12. Pribitek za kovinasto ploščo 500 lir; 13- Pribitek za umetne smole 300 lir. Ljubljana pozna širom sveta /nuno igro SCAMPOLO Njen roman »P0STRUŽKA« bo izšel v nekaj dneh v »Slovenčevi knjižnici« Cenik za zelenjavo in sadje št. 3 veljaven od 25. februarja 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 1? z dne 9. maja 194t-XIX. naslednje cene v prodaji pri pridelovalcu ter pri trgovcu na debelo in na drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki meje, v katerih se morajo cene dejansko gibati pri pridelovalcu, trgovcu na debelo in pri trgovcu na drobno. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati po nižji, nikakor pa ne po višji ceni. (Številke v oklepaju pomenijo cene na debelo). Česen 10.60 (9.30), karfijola 3.60 (3.10), čebula 3.05 (2.60), koprc 3-90 (3.40), solata glavnata 4.95 (4.15), radič 7.50 (6.70), špinača 5.40 (4.60), zelena 5.60 (4.60), Pomaranče la 7.70 (6-70), limone 1. vrste (15 cm obsega) 4.50 (3.45, kos 0.55, mandarini 5.20 (4.55), jabolka la (n. pr. zlata parmena) 6.80 (5.90), hruške la 7.25 (6-25). Opombe:!. Prva vrsta: zelenjava in sadje morata biti zdrava, sposobna za prevoz. Izločiti se morajo sadeži, ki so spačeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno soenati. 2. Zelenjava v prodaji mora biti brez listov in neužitnih delov. 3. Proda jalci morajo imeti na blagu listek z označbo cene in kakovosti blaga. Trgovci na debelo morajo izročiti prodajalcem na drobno račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. lak račun morajo izdati tudi prodajalci na drobno na vsakokratno zahtevo. 4. Ta cenik mora biti izvešen na dobro vidnem mestu; velja pa le. za uvoženo blago. Razume se brez tare. 5. Za domačo zelenjavo in sadje .v Ljubljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 6. Okrajni civilni komisariati lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora predhodno odobriti Visoki komisar. 7. 2a blago, ki ga ta cenik ue navaja, veljajo cene iz zadnjega prejšnjega cenika, kjer je bilo navedeno, razen ce se je s posebno odločbo določila drugačna cena. 8. Kršitelji teh določb se kaznujejo ix) postopku iz naredbe z dne 26, januarja 1942-aX. št. 8. z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. Zatno.žčanč MapaSeem Kako je bilo torej tisto, kar je napravil dne 8. maja daleč od od »cerkvenega zbora«. Kako se Je varali Cerkveni zbor se jc začel Aazorov, prepričanja, mišljenja In vse duševnosti Pija VII. Kdor le s sveto mašo, za uvodnega govornika pa je bil določen monsignor ' količkaj pozna ljudi in jih nepristransko sodi, si ne more drugače Boulogne, troyeski škof. Kardinal Fesch, predsednik zborovanja, ga j trezno razložiti privoljenja, ki ga je dal papež dne 18. maja, kakor ; je prosil, naj mu d4 besedo govora prej v pregled; ker pa je Napo-č« domneva, da so mu podtaknili ali v jedi ali v pijači kako uspaval- . leon prepustil njegovi odgovornosti, da bo ta govor v vseh pogledih no, mamilno, opojno, slabilno ali razkrajevalno sredstvo. Dr. Bircher-| skladen z njegovimi željami, je črtal nekaj odstavkov. V Cerkvi pa Benner iz Ziiricha, zdravnik in znanstvenik svetovnega slovesa, piše je monsignor Boulogne prebral prvotni govor, v katerem je pogumno 13. __ Dne 30, maja je načelnik sporočil prosvetnemu ministru, v svojem delu »Novo hranoslovje«! »Poznamo strupene snovi, ki jn odkrito izpovedal vero v najvišjo pravico in papeževo oblast nad da papeža peče vest. ’ načno možgane in jih spremene, da se človeku pod njihovim vplivom Cerkvijo. Govor je bil prava hvalnica zvestobe papežu, ki ga je . », sprevrne zavest in zaživi v drugem svetu.« imenoval vogelni kamen, brez katerega bi se zgradba zrušila: »Nikoli 14. - Papež je po privoljenju dne 18. maja ponoči - kakor ^ ... . rBrcn! se ne bomo ločili,« je rekel, »od tega člena, brez katerega bi se vsa poroča služabnik, ki je bil v sosedni sobi — nepretrgoma vzdihoval To poglavje pa bi ne bilo popolno, ce ne bi omenili, da razen veriga ralsuia>« preden so S\n«1 m m ~ Narodni cerkveni zbor. zbora pa so začeli svoje seje s prisego zvestobe papežu! Tudi sam Fesch, predsednik zborovanja, je to prisegel. Cesar se je torej sklenil zavarovati in je shod preložil do 20. junija; na ta način sta potem da zaradi popravkov ni bilo mogoče ničesar več razumeti. Dal je bo cel<> nad papežemi da j,0 torej tudi o papežu lahko odločal, tudi dvakrat poklicati načelnika ~ —‘---------»-—»s klical nekatere odstavke iz sebi je dopovedoval, da cerkvenega zbora Pisarna za zborovalni red, česar se bosta poslej udeleževala tudi nba ministra- Na ta napad so prelati odgovorili s so izbraP za člane te »Policijske pisarne« tiste izmed sebe, uživali najmanj Napoleonove naklonjenosti. Potem je prvi spre- ne- mnenje po kaki nenavadni poti, če ne bodo tega napravili. Seveda 3«TZjmhH r" " " ’ Naslednje seje pa se kljub Feschovim naporom in nasilju obeh niso preveč hiteli, da bi poslali sla za škofi. Naslednji dan je papež 8 0,p p * ministrov le niso docela ravnale po Napoleonovih željah. Čeprav je tožil, da je preživel nespečno noč in da se mu zdi, kakor da bi bil S cerkvenega stališča torej tega shoda školov nikakor ni bilo cesar strogo naročil Feschu, da ne sme dovoljevati udeležencem cer- pijan; poudarjal je željo, naj bi spomenice ne Imeli ca pogodbo. ' mogoče šteti za vesoljni cerkveni zbor. Toda prav zato, ker niso kvenega zbora, da bi izražali svoje mnenje ali predloge, so vendar 16 — Ko le Porta videl, kako se papež kesa in strašno duševno mogli biti navzoči niti papež niti njegov zastopnik niti papežu naj- mnogi «kof|e načeli vprašanje, naj bi papežu vrnili svobodo; in Fesch bojuje,’se je zbal, da bo zblaznel. j zvestejši školje in kardinali, je Napoleon še toliko več pričakoval jih je mogel tolažiti samo z odlaševalnim predlogom. »čelntka, da je v njegovi navzočnosti pre- Seved# pa jc omenjenemu cerkvenemu zboru manjkalo pogojev in udeieže, iz spomenice. Bil je nad vse razburjen; sam potrebnih iastnosti) da bi veljavno in postavno predstavljal vesoljni Um da - --v>e ve«1®1««- da je v spomenici krivover- cerkvcni zbor. ni tfa skHca, papei) nis0 bili sklicani vsi školje, kajti ki so ujtlvalI na)mffn) ^apo.eonov* u«»,uu,...ua... . (e prv. Ep» stvo, da bi rajši stokrat umrl, kakor jo sprejel. Za teva je, naj vemK0 jc kn0 zaprtih in niso mogli niti svojih zastopnkov poslati; gOVOril francoski prosvetni minister, ki je silno obtoževal ter nc načelnik nemudoma posije sla za škoit, da bi zabrsali s e o s av e p0vayjenj njgo vedeli, zakaj so jih sklicali. Po Napoleonovem po- spoštljivo blatil papeža in napravil na zborovalce najneugodnejši vti iz spomenice, ki nasprotujejo Cerkvi; rekel je, da bo objavil svoje » |kofj k| sq biU y navodu pri papežu, niso niti malo izdali o J , , . . u . . .... nn irnUi nennvadni nntt. ne bodo teda nanravili. Seveda . Naslednje seje pa se kljub Feschovim naporom m nasilju obe Ljubljanska megla je dobrotnica Ljubljančanov! Povprečen Ljubljančan je prepričan, da prihaja megla z Barja in da ostane zato na Barju dalj va6a kakor v me6tu. Res pa je obratno, kar najbolje vedo Ižanci in Barjani, ki prihajajo dopoldne v mesto po raznih opravkih. Medtem ko 6e megla na Barju v prvih dopoldanskih urah že razkadi in posije že 6onee, je v Ljubljani še vedno megla. Na Barju je dosti potokov in malih rek, zlasti je tam tudi odprta Ljubljanica, dosti je še . / zamočvirjenih travnikov, in vendar megla tam preje zgine kakor v mestu samem. Naravna razlaga za ta pojav je kaj preprosta: medtem ko je na Barju odprta ravan in izpostavljena vetrovom, 60 v Ljubljani ozke ulice in zaprti trgi, kjer se megla težko razkadi. Ko na Barju sedaj ljudje že opravljajo prva pomladanska dela, je to le malo kje videti v mestu samem. Sicer pa pro6lula ljubljanska megla nikakor ni tako škodljiva, kakor vobče mislimo. Lansko jesen na primer vse pozne mesece nismo doživeli 6lane, temveč smo jo imeli šele tedaj, ko so bili že vsi poljski pridelki spravljeni in ni mogla več povzročiti nobene škode. Lansko jesen 61110 torej ^poznali tudi veliko blagodat megle, čez katero 6e Ljubljančani in okoličani tolikokrat pritožujemo, češ da nam pokvari lepe jutranje urice, ko vstajamo in Mestni zelenjadarski tečaj za Bežigradom bo v četrtek 4. t. m. v ljudski šoli za Bežigradom od 8—11, ko bodo predavali mestni kmetijski referent inž. Angela Mahkota, mestni kmet. referent inž. Maček in višji sadjarski nadzornik Josip Štre-kclj, popoldne pa od 14—17 mestni sadjarski nadzornik' Anton Lap in mestni vrtnarski oficial g. Franc Pirnat. Kako potrebna so ta predavanja, dokazuje sijajen obisk dosedanjih tečajev, posebno pa tudi sobotni tečaj v niagistratni dvorani ki so se ga udeležili tudi predsednik mestne podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva dr. Spiller-Muys, polkovnik Viktor Andrejka ter sploh zastopniki in zastopnice vseh stanov. Opozarjamo, da predavatelji pri vseh predavanjih dajejo tudi pojasnila na najrazličnejša vprašanja obiskovalcev. Pripominjamo tudi še. da 'bo tečaj v ljudski šoli za Bežigradom v pritličju v šolski jedilnici. moramo iti na delo. Megla namreč varuje naša polja in vrtove pred slano. Prav tako je tudi sedaj spomladi. Sicer še ni prav nič sejanega in posejanega ter 6emena še počivajo v shrambah, prve 6adike pa še v toplih gredah in lončkih; toda ne bo dolgo, ko bodo naši vrtnarji in vojni pridelovalci pričeli predelovati svoje lehe. Marec mesec je 'pred vrati in tedaj bodo vsi ti Ljubljančani prosili nebo, naj jim vsak dan, vsako jutro da meglo. Nobena druga stvar tlčToi mogla bolje zavarovati nežne rastlinice, ki bodo začele poganjati. Lani je na primer spomladi v Ljubljanski okolici res padla enkrat slana, in sicer prav tedaj, ko so cvetele češnje. Toda srečno naključje je bilo, da ie to bilo zgodaj zjutraj, ko cvetje se ni bilo odprto, pozneje pa se je vlegla msgla. Ljudje so se že bali, da je elana pomorila vse cvetje češenj in da češenj ne bo. K sreči pa je tedaj megla obvarovala tudi češnje in češeni je bilo potern junija meseca prav dosti. Znana vas Orle na golovškem hribovju je pridelala prav dosti češenj in Orlani so zatrjevali, da to samo zaradi megle, ki jih je kritično noč varovala pred 6lano. Nekaterim rastlinam, ki poganjajo zgodaj spomladi, sicer 6lana ne škoduje. Tako na primer ne grahu. Pač pa bi pomenila ogromno škodo za fižolove nasade. Fižol je v sedanjih ča6ih tako važna hrana, da je ne bomo mogli pogrešati. Kdor ima količkaj lehe, skoraj tri mesece jč samo fižol, bodisi v 6tročju' ali v zrnu in še ga hrani za zimo ter za poznejše mesece. Vsak tak pridelovalec 6i pač želi, da meseca maja, ko so fižolove rastline najbolj nežne, leži vsako jutro nad vsem ljubljanskim poljem čim gostejša megla, tako da ne pade elana. Tudi človeškemu zdravju megla ne škoduje. Barjani, Trnovčani pa tud: drugi Ljubljančani so zelo zdrav in trden rod. Odstotek umrljivosti za jetiko v ljubljanskem mestu je zadnjih 30 let med najnižjimi v vsej Evropi, pa čeprav je Ljubljana mesto megle. Vzroki prehladov in bolezni, ki s tem v zvezi, 60 vse arugje, Samo v megli ne. Bodimo Ljubljančani torej hvaležni megli, ki nam spomladi varuje zgodnje rastlinske poganjke, v jeseni pa zapoznele rožice, vedno pa tudi- naše zdravje! S Štajerskega Smrtna nesreča. Pred nedavnim 6e je zgodila prpd cerkvijo v Sv. Rupertu v Slov. goricah nesreča, ki je zahtevala življenje očeta 4 otrok. Tam je več delavcev podiralo zelo veliko bukev, ki naj bi se umaknila spomeniku v vojni padlih vojakov. Kljub temu, da so odkopali korenine, bukev ni holela pasti. Ker se niti nagibala ni, je splezal 31 letni delavec Jožef Kranjc, doma iz okolice Sv. Ruperta na bukev in nesel s seboj vrv, ki jo je nameraval pritrditi visoko na deblu, tako da bi bukev lahko' prevrnili. Medtem pa je nekdo od delavcev začel sekati korenine in bukev se je nenadoma nagnila in prevrnila. Deblo je izkopalo pod seboj Kranjca in ga popolnoma zmečkalo. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: upokojeni železničar Andrej Marfol v 80. lotu strarosti, 18 letni delavec Edvard Peitler, 14 letni Tonči Pa-valec, delavčeva hčerka Kristina Marčič iz Ma-renberga, 11 letna posestnikova hčerka Matilda Strniša iz okolice Ponikve, 40 letna vdova po kovaču Matilda Svenšek rojena Šileč iz Zgornjega Radvanja, viničarjeva hčerka Ana Sluga, ključavničarjev sinko Edvard Dobič, 88 letna preužitka-rica Jožefina Lopič, 77 letna preužitkarica Katarina Hubi. 8 letna delavčeva hčerka Amalija Ketiš iz Vurmata pri Selnici ob Dravi in 10 letna hčerka graditelja orgelj Vida Polič iz Maribora. — V Ormožu je umrl 65 letni Hilard Tolazzi. — Na bojiščih so padli bivši poštni uradnik v Laškem I'rane Marot in sicer 31, januarja v Tuneziji, star 20 let, na istem bojišču je padel 19 letni Anton Vrečer, vojak v polku gorskih lovcev in sicer 5. februarja. Doma je bil iz Sv. Pavla pri Preboldu. Prav tam je padel 6 februarja strelec v polku* gorskih lovcev ‘27 letni Jožef Schvvarzmcr iz Lju-toinera. Na vzhodnem bojišču je padel 17. januarja abiturijent in strelec v polku'gorskih lovcev Wil-fried Scherf iz Ptuja. SGARAVATTI SEMENU S. A., PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd. « Chledere ofterta. — Zalitevujte ponudb*. Ecfgar VVallace: Žabar s hrinho »Ne vsi,« ga je urno prekinila. — »Ti, ki more, so navadni Žabarji. Ž3-barji-glavarji So pa že ljudje drugega kova. Jaz sem glavar in tudi Lew jc eden izmed njih.« »Ka j za vraga pa blebečeš,« je dejal Le\v na jx>1 v strahu, na pol v jezi. »Kar vse naj ve. Prej ali pozneje mora itak vse izvedeti,« je rekla Lola neusmiljeno. — »On je mnogo prepameten mladenič, da bi ka>r za vse čase verjel v japonsko družilo. Čemu naj ne bi vedel, da- je Žabar?« Rov se je skoraj opotekel. »Kaj, Žabar?« je jionovil mehanično. Lola je stopila za njegov stol. »Ne morem razumeti, zakaj bi naj bilo huje biti Žabar kakor pa vohun tuje,države ter prodajati tajnosti svoje domovine?« je rekla. »Izbran si bil izmed tisočerih, ker si bil bolj izobražen kot vsi ostali. Ti bi moral biti zaradi tega še počaščen, ne pa ogorčen.« Potem mu je podala svoje nežne ročice, ki so znale njegovo dušo gnesti ko testo. Poljubil jih je. »Nekaj slabega pa vendar ne bo-1 zahtevali od mene?« je vprašal Obotavljaje, »Jaz sem tudi odločno proti temu. da bi ljudje pobijali s pen-r reki. Vendar pa morda imaš prav: saj se vendar ne eme vse zameriti Žabarju, kar naredijo njegovi poslušni člani. Le 'v eni zadevi ostanem kot kremen, Lola. V nobenem primeru se 110 boni dal tetovirati!« 1 »Ti neumni mladenič, ti!« mu je rekla in mu ponudila svojo lepo dla.n. »Ali sem morda jaz tetovirana?« ga je vprašala. »Ali morda Lew? Glavarji niso nikoli tetovirani! Ti ne veš. kako velika bodočnost te čaka, ljubljeni.« llay jo je prijel za roko in jo nežno božal. ) I _ »Lola! In tista zgodba, ki jo je omenil Gordon —, da si poročena — ali je to res?« Ona ga je božala po laseh.« »Gordon je ljubosumen,« je rekla. »Ne, ne izprašaj, zdaj ne morem vsega povedati!« Gledala ga je z ljubeznivimi očmi. I oda, ko je stegnil roke, da bi jo prijel, se mu je izmuznila. »Poslušaj. Jaz bom naročila mizo in ti lahko greš z nama na obed In pili bomo na zdravje velikega Žabarja, ki nas vse skupaj redi.« »Toda, ko je Lola dvignila slušalko, je zagledala malo črno jekleno omarico, ki je bila pritrjena na telefonskem podstavku. »Ali je to kakšna nova iznajdba?« je vprašala. » »Včeraj so jo pritrdili,« je od sovo-1 ril Ray. I »Monter mi je pripovedoval, da je nekdo med telefoniranjem, ko se je bliskalo, dobil živčni napad. In zdaj delajo poizkuse z aparati, ki bi ublažili strelino delovanje.« »Zaradi tega je telefon težji, pa tudi grši, toda ...« Lola ie počasi položila slušalko in sc nagnila eez aparat. »To je diktafon,« je rekla. »Ves čas najinega razgovora je temu nekdo na skrivaj prisluškoval.« Lola je odšla k peči, poiskala greb-Ijico ter z njo razbila omenjeno majhno črno omarico. | I Inšpektor DIk, ki ie s slušalkami na ušesih in s svinčnikom v roki sedel v svojem majhnem uradu na obrežju Tem/e, ie odložil svinčnik. Počutji se I je očividno zelo olajšanega. Potem je po telefonu poklicni policijsko centralo. »Zdaj pa lahko odklopite diktafon pri številki 93718,« je rekel. Zbral je skupaj svoje stenografske beležke, šel k svojemu pultu in jih odložil zraven svoje mape. Stopil je k 'oknu ter sc ozrl na kot zlato lesketajočo se reko. Sreča in zadovoljstvo sta se iskrila v njegovih očeh. V isti noči se je ujeti Mills, potem ko so mu dovolili, da se lahko brez kaznj odpelje v Kanado, odločil, da bo vse priznali, vse do zadnje podrobnosti. Mills je mnogo vedel, mnogo več, kakor je doslej izpovedaj, ) »Jaz jim lahko pokažem eno sled, ( ki jim bo izročila številko 7,« je bilo zapisano na njegovem lističu. »številka 7?« Lik je globoko vzdihnil. Številka 7 je bilri točka okoili katere se je v tem časii sukala vsa zadeva. Lik si jc mel roke, ker se je zdaj žo dozdevalo, da bo tajnost Žabarja številka 1 počasi le rešena. Morda bo potem sled tudi vodila k pogodbi, ki je na tako zagoneten način izginila. Pri tej misli na ukradeni dokument j je Elk še globlje vzdihnil. Dva mini- I stra, velika državna celota in nešteti tajniki in podtajniki, so velik del dnevnega časa porabili za pisanje pisem, ki so jih vse naslavljali na policijsko ravnateljstvo. Vsa pisma so imela glavno vsebino navodila, kako iskati izginuli dokument. »Saj zahtevajo pravcate čudeže!« je tožil Elk. »In kar sc mene tiče, ne ver- . jamenv da se dandanes še dogajajo.« | Odšel ie k stojalu za obleke, da bi vzel iz suknje tobačnico. Z roko je segel v žep, pri tem pa dregnil v debel papirni zavoj. Potegnil ga je iz žepa in ga vrgel 1 na polico, da se je ta odvil. Prvi pogled mu je padel na začetne besede prve- > ga lista: »V imenu Kraljevega Veličanstva...« Elk je skoraj zakričal, toda glas mu je obtičal v grlu. Potegnil je s pulta papirje in začel obračati s tresočimi se prpti list za listom. Brez dvoma je bila ukradena pogodba. J Elk je držal dragoceno listino v rokah in premišljeval o dogodkih pretekle noči. Kdaj je odložil suknjo? Kdaj je zadnjič i>otegnil roko iz žepa? Plašč je dul v Ileronovo klubsko garderobo in se 111' mogel domisliti, tla je pozneje še kdaj segel v žep, v kateri je zdaj našel pogodbo. Eno pa ie bilo le res: da se je to zgodilo v klubu! Morda je bil kdo izmed natakarjev ža.-bar številka 1? Flk-se je usedel, da bi vse natančno premislil. »Ti ljubi Bog!« je dejal. Pozvonil je in Balder je vstopil. ' »Balder, ali se še lahko spomnite, da sem šel skozi vašo sobo. Ali sera takrat nosil plašč čez. roko ali ne?« »Nisem glodal na vas,« je rekel Balder zadovoljno. Lik je imel vedno vtis, da je Balder sila zadovoljen, kadar je lahko rekel, da ni ničesar videl, nič slišal in da mu ni mogel z ničemer pomagati. »Zelo čudno,« je rekel Elk. »Ali ni morda kaj v redu, gospod inšpektor?« »Ne, ne. Ali ste si zapomnili, kaj se naj zgodi z Millsom? Z nikomer ne sme govoriti! Ko bo prišel, ga odvedite v čakalnico, kjer naj ostane popolnoma sam. Ni dovoljeno govoriti z njim. Če pa začne sam govoriti, mu ne odgovarjajte!« Ljubljana Kolotlar Torek, 2. stišca: Simplicij, papež; Neža Praška, mučenica; izvol. Pija XII. Sreda, 3. sušca: Kunigunda, cesarica; Marin, mučenec; Marcijan, mučenec. Obvestila Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, * in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Dne 27. februarja je v bolnišnici umrla go-| spa Terezija Hribarjeva, hišnica, stanujoča v Natlačenovi ulici !•). Pokopali jo bodo danes na pokopališču Sv. Križa. Pogreb bo ob 15, Naj ji sveti večna luč! Dve produkciji gojencev šole Glasbene Matice se bosta vršili v petek in soboto, t. j. 5. in 6- t. m. Obe produkciji bosta v mali filharmonični dvorani. Začetek vsakokrat ob 17. Podrobni .spored bo nn razpolago od četrtka dalje v knjigarni Glasbene Matice. IX. simfonični koncert bo imel popolnoma svojevrsten program. Simfonični orkester bo izvajal pod vodstvom dirigenta Draga M. šijanca, • dela velikih mojstrov, ki so pisali, skladbe v plesnem ritmu, 'luko l>omo slišali dela Rossinija in Ponehiellija, dalje Joehuna in Riharda Straussu, Lechnrju, Dvoraka, VVora in Berna.rda, Natančni spored bomo priobčili. Koncert se bo vršil v ponedeljek, dne 8. t. m. ob pol 7. v veliki unionski dvorani. Predprodaja vstopnic se bo začela jutri, v sredo, dne 3. t. m. ob pol ‘J. uri v knjigarni Glasbene Maiticc. Bencin In petrolej za marec. Obrtniška in industrijksa podjetja, ki porabljajo bencin in petrolej kot obratovalno pomožno sredstvo (ne za razsvetljavo!) «e opozarjajo, da se izdajajo lioni za mesec marec v uradu Pokrajinskega kor|>oracijskega sveta, soba št. 12, in sicer: Za obrtnike, zn katere je vložilo skupno prošnjo Združenje industrijcev in obrtnikov, obrtni odsek v Ljubljani, v dneh od 1. do 3. marca (mizarji, strugarji, knjigovezi, slikarji, urarji, graverji, optiki), od 3. do 5. marca (mehaniki, ključavničarji, kleparji, elektrotehniki, steklarji) od 5. do 7. marca (krojači, modistinje, krznarji in razni). Za industrijo in delavnice državnih in autonomnih podjetij in zavodov na individualne prošnje od 7. do 10, marca. Po tem roku so bodo izdajali boni samo v izjemnih primerih na individualne prošnje. Najpotrebnejše nauke za pridelovanje zelenjave na Viču in v Mostah bo prebivalstvo dobilo na mestnih zelenjadarskih tečajih, kjer predavajo sami znani strokovnjaki' prav o V6em, kar je potrebno začetnikom in tudi izkušenim pridelovalcem znati pri obdelovanju vojnih vrtov. Na Viču bodo predavanja v četrtek v telovadnici ljudske šole ter trajajo ves dan od 8. do 11. ure in popoldne od 14. do 17. ure. Predavali bodo isti strokovnjaki, ki so predavali po drugih delih mesta. V petek bodo pa predavanja v deškem vzgajališču Selo pri Mostah tudi ves dan od 8. do 11. ure in popoldne od 14. do 17. ure po že za druga predavanja objavljenem razporedu. Zadnje predavanje bo pa drugi četrtek 4. marca v ljudski šoli za Bežigradom tudi t enakim razjx>redom Spet pripominjamo, da so predavanja brezplačna ter namenjena najširšim slojem prebivalstva, da sami pridelamo čim največ zdrave zelenjave in za prehrano prebivalstva najboljše povrtnine. Prepričani smo pa tudi, da delodajalci gotovo upoštevajo veliki pomen pridelovanja zelenjave ter bodo zato svojim uslužbencem radi dovolili obisk predSvanj, saj je zadovoljno delavstvo jamstvo za delavnost uslužbenstva in prospeh podjetja. Prestavljeno tramvajsko postajališče na Marianom trgu. Uprava mestne cestne železnieV spo-roea, da bo od 3 t. m. dalje jx>stajališče na progah in 1 in 2 pri vožnji od pošte proti magistratu premaknjena s frančiškanskega mosta pred se-verozapadni prebod Marijinega trga, t. j. malo nižje od ogla Fritscheve trgovin«. T*i>tbtjonsteo gledališče Drama: Torek, 2. marca ob 17.30: Zaljubljena žena. Red Torek. Sreda, 3. marca ob 17.30: »Mirandolina« Red Sreda. Opera s 'l^rek, 2. marca ob 17.: »Zemlja sn*ehljajn^ Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sreda, 3. marca ob 17.: »Thuis«. Izven. Cene od lir navzdol. Volnene črne rokavice je v soboto pri mestnem zelenjadarskem tečaju pozabil nek obiskovalec tečaja v veliki magistratni dvorani, sedaj jih pa dobi v mestni posvetovalnici poleg velike dvorane. 17. Žena se je že odločila za romarsko pot na visoko zeleno planino, da tam zaupa Drvarki Mariji svoje muke, svojo srčno bol in vročo željo. Graščak pa je sameval v svoji sobi, sedel in premišljeval o pogodbi z zlodejem, ki je prav gotovo kriva, da nista srečna; denarja, zemlje in bogastva, vsega dovolj, a sreče ni, ker ni otrok. In kadar koli se je tako sam mučil, vedno mu je pred očmi zrasel iz mraku, iz teme, zlodjev obraz, se mu režal ter ga opominjal, naj nikar ne pozabi pogodbe, on da jo že ne bo in nekoč da pride po eno dušo... 18. Po širnem Dravskem polju se je ponoči med gostimi jelšami ob potočkih stkala meglena belosiva tančica, a nad njo pa je že gorelo nebo tam za Slovenskimi goricami. Po zelenem Pohorju se je lovila prva jutranja zarja in številne bele cerkvice so v njej zagorele kot ogromne rdeče vrtnice sredi igličastega zelenja. Iloeka graščakinja je že zvečer pred Velikimi mašami naročila svojemu hlevarju, da ji zarana pripravi konja belqa. Pripeljal ga ji je pred zidana vrata; graščakinja je skočila v sedlo in pomahala v slovo možu, ki je ostal raje doma. VVWti mm ROMAN V SLIKAH ENRIK SIENKIEWICZ Za LJodabo tiskarno t Ljubljani: Joie Kramarič. — Izdajatelj: Inl Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 151 — Mesetna naročnina II lir, ta inozemstvo 20 lir« mm UrednišUo; Kopitarjeva ulica 6, III, nadstropje, mm Uprava; Kopitarjeva ulica 0, Ljubljana, mm Iclclou Itev, 4001 do 4005, m c*odruinicai Novo mesto. Zakaj je izpodlelela zavezniška ofenziva na Birmanijo Na eni strani Angleži niso računali z ozemeljskimi in podnebnimi težavami, na drugi pa so odpovedali Kitajci Pokrajina Junan zavzema svojevrsten položaj v kitajski državni skupnosti. To je v gospodarskem oziru ena najdonosnejših dežela in se je že od nekdaj vneto potegovala za čim večjo samostojnost. Prebivalstvo je močno pomešano s plemeni, ki niso nikdar čutiti kakšnih posebnih nagnenj do Kitajske. Od kod so ta plemena prišla v te kraje, še ni povsem z mno Kazala pa niso do čunkinške politike nikdar nobenega razumevanja in niti ne zanimanja. Dosedanji junanski guverner je znan po tem, da se je stalno upiral zahtevam čuukinške vlade. Kljub vztrajnim trditvam doslej 5e ni mogoče ugotoviti, ali ga je Čankajšek res odstavil zaradi njegovega sabotiranja, ali ne. Spričo tega je kaj razumljivo, da so s kitajske strani izrazili svoje pomisleke o tem, da bi se zavezniška ofenziva na Birmanijo začeta tudi s kitajske strani. Je pač težko sprožiti kakšno ofenzivo s takšne pokrajine, kjer upravni aparat in prebivalstvo ni pripravljeno podpirati takšen nastop. Kdor mora pri svojem namenu, začeti proti sovražniku ofenzivo, povsem ukrotiti najprej svojo lastno pokrajino, je to ofenzivo že izgubil, preden jo je začel. Zaradi tega. ker ni bilo mogoče računali pri ofenzivi tildi na kitajsko udeležim, je ves načrt za napad na Birmanijo v temelju propadel. V štirih dneh konec ofenzive Kljub Čankajškovi odpovedi pa je »indijska vzhodna armada« na povelje generala It-wina začela z napadom na japonske postojanke v Arakanskih gorah. V prvih vrstah so se borili, kakor vedno, Indijci, in japonske čete so se skušale izogniti spopadom z njimi. To obzirnost pa so Angleži očividno napačno razumeli. Na čelu indijskih čet so takoj napadli pristaniško mesto Akyab, japonski branilci pa so jih takoj odbili. Po štiridnevnih bojih so Japonci ustavili »na široko zasnovano« VVavellovo ofenzivo in vrgli Angleže daleč nazaj čez mejo, pri čemer je bil velik del lancashirskega polka uničen. Tako se je kaj malo slavno končala ponovna osvojitev Birmanije, ki jo je britanska propaganda napovedovala s tolikšnim hrupom. Taktika džungle »Times« je moral v enem zadnjih vojnih poročil z arakanskega bojišča priznati, da so se angleški poskusi, da bi pregnali Japonce z njihovih postojank, ponesrečili kl jub nadčloveškim naporom in kljub temu da so za.vyezniki žrtvovali mnogo vojnega blaga. Angleži — tako končuje »Times« svoje poročilo — niso dorasli japonski taktiki v džungli, in zato položaja ni Lilo mogoče spremeniti. Že drugi temeljit nauk Anglija je tako zdaj že drugič dobila na tem odseku daljnega vzhodnega bojišča temeljit nauk. Zdi se, da je bil učinek tega neuspeha tolikšen, d a je general Wavell angleškim časnikarjem izjavil, da v bodoče ni treba pričakovati na bojišču ob idijsko birmanski meji nobenih večjih dogodkov. 1 Odkar sta general Alexander in njegov amerikanski tovariš Stilivvell morala z ostanki svojih armad bežati čez birmanskoindijsko mejo, se na vojaških in političnih zavezniških mestih bavijo z mislijo, kako bi ponovno osvojili izgubljeno Birmanijo. Kako so v Angliji sprejeli novico o izgubi nekdanje angleške indijske pokrajine Birmanije, kaže izjava, ki jo je dal maršal Wavel, ki je dejal, da je zopetna osvojitev Birmanije- predpogoj za varnost Prednje Indije. To njegovo izjavo je potrdil tudi maršal Čankajšek. Anglija bi z novim pohodom na Birmanijo tudi odvrnila svetovno pozornost — piše neki Nabibur Rahman v budimpeštanskem »Pester Lloydu« — od nemirne in nezadovoljne Indije, obenem pa bi skušala spet odpreti slovito birmansko cesto, po kateri bi lahko pošiljala •maršalu Čankajšku vojaško pomoč. f Ozemeljske in podnebne težave r Zastopniki zavezniških vojaških oblasti vse- kakor niso računali z ogromnimi ozemeljskimi in podnebnimi težavami na širnem področju severozahodne Birmanije .področju, ki »ne pripada nikomur«. Vzdolž vse meje med Birmanijo in Indijo.se vleče visok, na neštetih krajih z džunglo poraščen gorski hrbet, ki se ponekod dviguje tudi do 3000 metrov visoko nad morsko gladino. Od juga proti severu si slede Arnknn-ske, Kinške, Lušanske, Manipurske in Nagaške gore. Dalje proti severu dosegajo gorski vrhunci še večje višine, dokler slednjič ne preidejo v mogočno Himalajo. Vse te gore so zelo težko prehodne in tudi ni nikjer kakšnih boljših prelazov, kolikor pa jih je, so zelo oddaljene druga od druge. Na splošno se lahko reče, da kakšnega dobrega prelaza preko tega približno 600 km dolgega gorskega hrbta ni. Kljub vsem tem težavam, ki jih nudi tod »blikovitost tal sama, se je angleško vrhovno poveljstvo v Indiji odločilo za velikopotezno ofenzivo na japonske postojanke vzdolž birmanske meje. Napad na Birmanijo je bil za Angleže posebnega pomena, prvič zato, ker so upali, da nodo s ponovno osvojitvi jo te dežele lahko vzpostavili spet boljše stike s ounkinško Kitajsko, drugič pa zato, ker so učinkoviti japonski le-tMlski napadi na britanske v vojaškem oziru važ-»tp$lje v Indiji postali že neznosni. Neuspešna posvetovanja v Delhiju Že lanskega oktobra so se v Delhiju začela med britanskima generaloma VVavellom in Auckinleckom ter ameriškim generalom Stil-lwel!om, poveljnikom kitajskih čet v Indiji, posvetovanju, pri katerih so pretresali možnosti za takojšen vojaški nastop na severovzhod nem koncu Indije. Naglo se je pokazalo, da so omenjeni generali glede te stvari precej različnega mnenja. Medtem ko je general Stihiwel 1 zahteval, naj se istočasno začne ofenziva od bengalske strani in iz kitajske pokrajine Junan, so se slišnli s kitajske strani glede tega nekateri jKuuisleki. Kitajcem ni bilo nič kaj preveč pogodu. da bodo še na tem odseku zaposlili svoje vojaške sile. In ti pomisleki so temeljili predvsem na ogromnih prometnih težavah na kitajsko birmanskem obmejnem ozemlju, pa tudi na drugih okoliščinah, ki do tedaj še niso bile znhne. Čunking je pri poskusu, da bi pokrajino IJunan naredili za izhodišče ofenzive in za arze- stvari, na odkrit odpor škili in krajevnih oblasti. Te so odločno nasto nal, iz katerega bi na bojišče pošiljali potrebne vari, na odk cih in kro pile proti i krajino še bolj ko doslej potegnil v vojno. To je pač značilno znamenje, kakšno je notranje razpoloženje v čunkinški Kitajski. rit odpor tamkajšnjih pokrajin-ijevnih oblas ' lile proti Čankajškovemu poskusu, da bi po- 261. ' . Začela sta. kovati načrte, kako bi deklico rešila iz ječe in iz Popejinih krempljev, zakaj Petronij je bil prepričan, da je jiiso zaprli, ker je kristjanka, temveč ker se hoče cesarica maščevati nad Vinici-jem. Sklenila sta z zlatom podkupiti straže v. ječi in Ligijo spraviti še ta večer iz nje. Ogrnila sta si temne plašče, vzela meče in nekaj sužnjev ter odrinila proti ječi. Spotoma so srečali pijanega gladiatorja, ki se je zaletel v Petro-nija ter zahteval, naj tudi on vpije »Kristjane levom!« Petronij, ki je bil zaradi današnjih dogodkov razdražen, se ga je nekaj časa otepal in ga miril, nazadnje mu je pa brez besed potisnil svoj kratki meč do ročaja v prsi. Potem je govoril z Vinicijem dalje mirno, kakor da se ni zgodilo nič. 262. Mamertinska ječa je bila na koncu Foruma pod Kapito-lom. Ko so zavili tja, je Petronij na lepem obstal in pokazal z roko': »Pretorijanci! Prepozno...!« Pred ječo, ki je bila steni Kapitolskega griča, je stala dvojna vrsta vojakov z lesketajočimi se čeladami in sulicami. Vinicij je v obupu prebledel kakor marmor. Toda Petronij je poznal poveljnika straže in ta mu je povedal, da svojci in znanci jetnike lahko obiščejo. Dogovorila sta se, da pojde Vinicij v ječo do Ligije, Petronij pa na dvor do Akte, da bo skušal po njej kaj doseči ori cesarju. Izjave angleškega delovnega ministra o prisilnem premeščanju delavstva Lizbona, 23. febr. s. Britanski delovni miinl-sfer Bevin je imel govor, v katerem se je bavil prvenstveno 6 težkočami, ki sc pojavljajo pri nabiranju ju uporabi civilne delovne sile v tovarnah za vojuo izdelavo. Ko je govoril o ob- veznem premeščanju delavstva iz nekaterih pokrajin v druge, kjer so bile zgrajene nove tovarne za letala in orožje, je izjavil, da se je bilo nemogoče izogniti tako obsežnim premestitvam, katere , je treba primerjati z razmeščanjem čet na daljavo po več tisoč kilometrov in katere je treba prevažati z enega na drugo bojišče. — Premeščanje delavstva je življenjsko vprašanje, ki je v sedanjem trenutku nujno potrebno in ga bodo izvajali, če bo le možno, edinole v neizogibno nujnih primerih. Kolikor pa se tiče ženske delovne sile, ima vlada namero zaposliti vse razpoložljive ženske in prisiliti delodajalcce, da jih bodo čim več zaposlili, četudi le za del delovnega tedna in zlasti tam, kjer te ženske bivajo. Številne skupine žensk so bile premeščene iz Škotske v 6rcdnjo Anglijo, toda to so bile v veliki večini prostovoljke. Bevin je nadaljeval, da dolgi prevozi sami na sebi niso tako težavni, pač pa so utegne to stanje poslabšati spričo pomnoženih težav, s katerimi se bori angleška .prometna mreža. Glede vprašanja služkinj je Bevin povedal, da je nastopil trenutek, ko se lahko uredi v celoti vprašanje hišne služinčadi in da 6e pripravlja poseben zakonski predlog, ki bo uredil to vprašanje na podoben način, kakor je bilo urejeno vprašanje bolniških strežnic. Egiptovska opozicija kritizira nov egiptovski proračun, s katerim se bodo stroški zvišali za 50% dohodki pa zmanjšali za 50%. Vlado pa obsojajo tudi zato, ker je služila anglosaškim koristim, s tem pa pognala deželo v inflacijo. V Mehiki je bil hud potres, ki je v prestolnici porušil mnogo hiš. Najhujši sunki so trajali nad pet minut. Poročil o žrtvah še ni. Obstaja bojazen, da jih je mnogo. TONE GLAVAN:^ M T? IZVIRNI ROMAN ta j »Ne dam I Boštjana pobaraj, če ti bo dal, ho, he...« Miha je brez besede odšel. Jezen jo bil in rdeč. Pri podu je naletel na Boštjana. »Počakaj, Miha!«; ga je poklical Bošljan, ko je zavil že mimo njega proti hiši. »Pusti me v mirulc se je zadrl nad njim, ne da bi ga pogledal. »Počakaj! Pametno besedo, Miha! Ne bo ti žal, rečem 1i.< »No?« je Tadovedno vprašal, a skrival svojo radovednost. Pridi bliže k ga je povabil Boštjan. »Pridi ti! Saj le nisem jaz vabil na besedo.« Boštjan se je vdal in nameril korake k njemu. »Poslušaj, Miha!« je začel in zbiral v mislih besede. »Grunt bo vsak Čas na dražb j. To je gotovo. Bog ve, kdo ga bo kupil. Tudi jaz sem kupec.« Miha se je posmehljivo zarežal in stisnil oči. »Tudi? Mar iinaš toliko denarja? Grunt nekaj velja.« »Vem,« je Boštjan prezrl zbadljivko. »Hotel sem le reči, da bi bilo najpametnejše, če bi dražbo kako odstranili. Saj veš, kako je z dražim. Stavijo ti ceno, ki je ni grunt vreden, ker računajo samo na dolg, za povrnitev dolga. Za vse drugo pa se ti lahko obrišeš pod nosom.« »Dobro znal« si je mislil Miha in v radovednosti napelo pričakoval nadaljnjih besed. »Miha, prodaj grunt meni,«'je udaril z besedo na dan. »Poplačam ti dolgove, dam ti še nekaj čez, in pri hiši boš ostal, dokler bo5 hotel. Z delom pa se ti ne bo treba pretegniti.« »Ila, ha,« se je zasmejal. »Govoriš, kakor da bi bil grunt žo tvoj, a iz to moke ne bo kruha, vsaj toliko časa, dokler sem jaz živ. Primarulia, da ne! Nak, tega pa že ne!« Boštjan še ni izgubil upanja. »Pomisli, Miha da bo tako najbolje, ne samo zame, zate, ampak tudi za očeta. Skrbeli bomo zanj, saj je vendar naš oče...« »Ha, oče! Kakor vem, ti včasih ni bil tako pri srcu.« »Zmerom sem ga imel rad.« »Ne verjamem. Lažešk »Ne lažem. Sicer pa, kako mi moreš videti v srce?« »Poglej ga no, tiča, kako učeno govoril Tega si se gotovo v Ameriki navadil, he, lio...,< se jo norčeval, da je Boštjana zabolela vsaka beseda. » »Ne dola j se norca, Miha! To ni lepo!« ga je resno prosil. »Kdo pa pravi, da se delam norca.« \ »Saj vidim...« Miha je že mislil iti,- Boštjan ga je udaril po rami. »Počakaj! Domenila se še bova.« »Kar sem rekel, drži,« je pribil Miha, se mu izvil in s posmehom na ustih zavil proti hiši. »Premisli! Še je čas do dražbe. Pazi, da se ne boš kesal,« jo govoril Boštjan za njim. V Boštjanu se jo podrlo, kar je bil zadnje dni nazidak In vse se mu je že lepo stekalo v njegov prid. V resnici ni računal na Mihovo trmoglavost in napačen ponos. Da, sam bi bil ravno tak, Tudi on bi ne prodal grunta lastnemu bratu. Rajši bi videl, da ga kupi na dražbi čislo tuj človek kakor pa brat pred dražbo. Zmerom bi imel predsodke, češ, brat mi je pomagal iz zagato... Takih misli je Miha tudi v resnici bil. Toda ko je končno le premišljal o Boštjanovem predlogu, se je nekoliko otajal. Vseeno bi bilo dobro, če bi mu prodal. Denar bi imel, kot, delati bi mu ne bilo treba, sem pa tja bi dobil kaj pijače in sploh bi ne bilo ta- kole življenje napačno... Živel bi brez skrbi, za nič bi se mu ne bilo treba brigali... Sklenil je, da proda. Že je mislil svoj sklep povedali bratu, a se je v hipu premislil. Ne, ne bo prodal. Kaj mu mar sramota! Koliko gruntov je že prišlo na dražbo in koliko jih še bo! Mar jo to kaj takega, tako sramotnega, da bi se moral zaradi tega pred ljudmi skrivati in zatisniti oči ali jio-vešati pogled? No, prodal ne bo, pa amen. Milosti noče, denarja tudi ne. Boštjan naj se obriše pod nosom! • Naslednje jutro sta se srečala, »No, Miha, kako?« »Ne prodam,« je odločno jjovedal. »Žal ti bo, Miha.« Zamahnil je z roko in se namrdnil. Boštjan je segel v listnico in izvlekel nove bankovce. »Poslušaj, polovico ti plačam takoj, drugo polovico bom dal pa za dolgove. Ce ne, pa kakor boš hotel,« je govoril Bošljan, kakor bi se Miha že udajal. Miha je poželjivo gledal denar. Boštjan je to videl in je nalašč počasneje spravljal denar, prepogibaje ga na uol in spet na jiolovico. »No?« ga je pogledal Boštjan izpod čela. »Pa narediva!« Je ponudil roko. Boštjan mu je plosknil. Tako sta napravila dvakrat, trikrat. »Zvečer napravimo pred pričami, jutri pa na sodniji,« je govoril vmes Boštjan. »Dobro,« je kimal Miha. »Daj mi nekaj na račun.« Izvlekel je listnico in mu dal bankovec. »Tu imaš! Tega ne bom štel. Zvečer bodi doma in pripelji svojo pričo!« Prikimal je in šel. Zvečer jo čakal Boštjan in njegova priča Miho v hiši. Ura se je vlekla že proti deseti. Španček je postajal že nestrpen. »Saj ga ne bo,« jo prepričoval. »Navlekel te je. Sedaj gotovo pije.« »Ce je obljubil, bo tudi prišel.« mu je ugovarjal Boštjan. »Verjemi pijancu!« je rekel Španček in vstal »Jaz grem. Bomo pa jutri napravili. Utrujen sem in spat pojdem. Jutri bomo želi!« Koliko danes stanejo ladje Tudi ladje, pa naj bodo stare ali nove, so se zadnja leta zelo podražile Po podatkih, ki so jih dobili na pristojnih mestih v Rimu, so cene ladij zadnje čase zelo jaosko-čile, pa naj bodo to že starejše ladje, ali pa nove. Dvignile so 6e jrredvsem zaradi dosti večjih stroškov pri graditvi. V dokaz temu navajajo nekaj primerov. 5393 tonski angleški parnik »Start Poinf«, ki je bil zgrajen leta 1919, 60 leta 1934 prodali za 16.500 funtov šterlingov, zdaj pa je nekdo plačal zanj 62.500 funt šterlingov. 420 tonski parnik »Westdale«, zgrajen leta 1911, so zdaj prodali za 10.500 funtov. Estonski ladji »Egon« (608 ton, zgrajena leta 1902) in »Irene« (573 ton, zgrajena 1896) , so prodali Dancem, in sicer prvo za 400.000, drugo 1 pa za 182.000 kron. Glede novih ladij piše »Times«, da je pred sedanjo vojno 10.000 tonski parnik stal 100.000 funt šterlingov. Njegova cena je do konca leta 1940 poskočila za 50 odstotkov, konec leta 1941 pa je takšna ladja stala že 185.000 funtov. Danes pa, pravijo, se njena cena vrti okrog 220.000.funtov. 10.000 tonska motorna ladja, ki je pred vojno veljala 120 tisoč funtov, stane danes 230 do 240 tisoč funtov. Na Danskem je pred sedanjo vojno 6tala 10.000 tonska tovorna ladja 69.000 kron. Potemtakem 60 danes na Danskem ladje približno trikrat dražje, , kakor pa so bile pred sedanjo vojno. V Angliji pa so se ladje podražile najmanj za sto odstotkov.