Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 2.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1928,
Vlil. leto
f	
	

’iü- j '''"»/t,,
GIASIUJ UDRUŽENJA
ÜXVAUD
VO J N IH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
List izhaja 1. in 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma
se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica.
Nekaj o članih.
V našem udruženju imamo člane in članice vsakovrstnih slojev. V različnih slučajih potrebujemo vsakovrstne zaščite, katero nam nudi udruženje. Njegov namen je, da se briga za točno izvajanje invalidskega zakona v prid upravičencev. Pri tem pa si prizadeva tudi, da bi se invalidsko vprašanje zboljšalo, spremenil invalidski zakon, za kar vodi stanovsko borbo. Marsikaj se izvrši s posredovanjem udruženja, tako v osebnih zadevah posameznikov, kakor tudi v občem vprašanju. Vsak izmed nas je imel priliko že dostikrat- občutiti kako mu je bila organizacija potrebna. To se je pokazalo že večkrat pri onih članih, ki kolebajo. Njihovo včlanjenje je vsled brezbrižnosti prenehalo, udruženje so omalovaževali, pa kmalu se jim je pokazala potreba, da so prišli nazaj v naš tabor in se oklenili zopet organizacije.
Da bo naša Organizacija močnejša in uspešnejša, je potreba v prvi vrsti stanovske zavesti. Aiko se bomo vsi člani zavedali dolžnosti n apr am udruženju in znali ceniti njegov smisel in pomen, potem bomo lahko v marsičem napredovali. Danes srečavamo v našem udruženju še precej takih članov, ki se tega skoro nič ne zavedajo,- Njihovi pojmi o organizaciji so prav čudni. Kar poglejmo plačevanje naše članarine. Brez drezanja in opominov ni popolnega odziva, a kadar čuti članstvo kake osebne bonitete, potem prileti samo kar trumoma v tajništvo-.
Potem pa se v tajništvu včasih sliši prav neumesten odgovor: »Ako dobim božičnico ali
enkratno podporo, plačam članarino vnaprej.« Včasih pa se sliši celo zabavljanje: »Vse ste dali za druge ali celo zase, meni pa nič.« Iz tega se vidi, da vleče nekatere v organizacijo samo osebna korist in ako je ne dobi potem smatra udruženje brezpomembno. Pri vojnih vdovah, katere vsled davčnega cenzusa ne dobe invalidnine se sliši pogosto : »Kaj bom plačevala oni dinar, saj itak nič ne dobim!« Vse tako pojmovanje je zelo za kritizirati. Treba je imeti zavest, da organizacija ni za posameznika, ampak za splošno stanovsko vprašanje. Ako slučajno kdo nima koristi^ ali se mu njegova pravica ne daje, mora še bolj podpreti svojo stanovsko organizacijo, da mu bo mogla izvo-jevati zaželjeno.
Kar se pa tiče podpore ali koristi od samega udruženja, more pa vsakdo vedeti, da je premoženje udruženja, premoženje samih vojnih žrtev. Kar one same zberejo to ima udruženje. Kdo more torej pričakovati od organizacije pomoči, saj mu je ni dolžna dati, vendar mu jo pa da, ako jo le more? Naj pomisli vsak dotični, kaj more pričakovati, ako plača samo 1 Din na mesec? Udruženje si dosti prizadeva in zbere precej sredstev, da tudi materijalno podpre svoje člane, vendar pa gleda v prvi vrsti na zveste, redne dolgoletne člane. Naše članstvo naj bo zavedno. Sedaj, ko se vrše občni zbori, naj pride in točno plača ono malo odmerjeno članarino in naj se udejstvuje »v naši skupni akciji. Prepričan naj bo, da bo potem tuđi udruženje mnogo več lahko storilo zanj.
Predvidene spremembe invalidskega zakona.
Iz našega centralnega glasila »Ratni Invalid« posnemamo poipolni načrt o spremembi invalidskega zakona z dne 17. novembra 1925. Poleg naslova je omenjeno, da je treba ta načrt sprejeti po prihodnjem sklicanju narodne skupščine.
Ako bo ta načrt postal definitiven dodatek k našemu invalidskemu zakonu, je še dvomljivo.
Ne vemo na kakšen način je bil načrt izdelan, ali je to samo predlog našega Središne-ga odbora, ali je uraden, to je izdelan v ministrstvu socialne politike? Vsekako je treba, da se naši tovariši in tovarišice seznanijo z načrtom ter o njegovem bistvu premišljajo. Treba je, da se v našem vitalnem vprašanju, katerega izboljšanje vedno zahtevamo, udejstvujemo in je vsaka sprememba za našo borbo velikega pomena. Za danes prinašamo našim čitateljem samo načrt, kakoršen je, prihodnjič pa lahko izrečemo svojo- besedo o njem, ker se stalno bavimo z vsem, kar teži naše vprašanje. Načrt je sledeči:
Čl. 10. T očka 2. tega člena odpade popol-noSma.
Čl. 15. Zadnji odstavek se spremeni tako, aa_se glasi: Pohabljena deca siromašnih oseb, zaščitenih s tem zakonom ima brezplačno pravico na proteze po tem zakonu.
Čl. 37. Prvemu odstavku se doda: Invalidske organizacije in poedini invalidi imajo Prvenstveno pravico do zakupa velikih prodaj tobaka, ako so njihove ponudbe na licita-Pijah enake ponudbam tonih, kateri dajo najdejo ceno.
p čl. 38. Prvemu stavku tega člena se doda: pravico do brezplačne vožnje imajo v takih smčajih invalidi tudi na poštnih avtomobilih, ako da izkoristijd po dve mesti.
Četrti odstavek tega člena se izpopolni sledeče: Po železnici ali ladji in poštnih avtomobilih s tem, da izkoristijo na avtomobilih po dve mesti.
Člen 41. se spremeni takole: Invalidi nižji oficirji in kapelniki, vojaški duhovniki (aktivni, rezervni in upokojeni) in obvezniki uradniškega čina — invalidi nižji civilni uradniki, prejemaj^ na ime invalidnine letno: lahki 1800 Din, težki 3600 Din, polni 4800 Din, pretežki 12.000 Din.
Invalidi višji' oficirji, kapelniki, vojaški duhovniki (aktivni, rezervni in upokojeni) in obvezniki uradniškega čina — invalidi višji civilni uradniki prejemajo na ime invalidnine letno: lahki 3000 Din, težki 4800 Din, polni 6000 Din, pretežki 15.000 Din. Invalidi generali prejemajo na ime invalidnine letno: lahki 4800 Din, težki 6000 Din, pdlni 8000 Din in pretežki 18.000 Din.
Čl. 43. Na koncu se doda: V invalidski dom se sprejme vsak invalid, ne glede na procente nesposobnosti, ako je siromašnega stanja in nima nikogar svojega, ki bi ga mogel sprejeti. To velja tudi za družinske člane, ako jim je dodeljena invalidnina. Kadar bo sezidan centralni invalidski dom, takrat bo veljala za sprejem naredba o domu, feojo bo izdelalo invalidsko udruženje1. Pravico da špecijalnega dodatka imajo vsi pretežki invalidi.
Čl. 44. se spremeni in se glasi: Siromašni invalidi starejši od 60 let uživajo brez ozira na stopnjo njihove nesposobnosti invalidnino Polnih invalidov.
Čl. 47. Prvi odstavek se spremeni in se glasi: — Invalidska — bojevniška siročad (brez očeta in matere) siromašnega stanja uživa, aKo je ena sirdta invalidnino, predvideno za
polnega invalida, ako jih je več, potem se za vsako siroto povišuje za 50% invalidnine polnega invalida.
čl. 48. se spremeni sledeče:	Roditelji
padlega, umrlega ali pogrešanega vojaka brez Ozira na njihovo delazmožrtost, ako ne plačajo nad 20 Din neposrednega davka in nimajo polnoletnih sinov, ki bi plačali nad 20 Din neposrednega davka na svoj del imetja, dobivajo, in sicer: eden roditelj 600 Din, dva roditelja 900 Din mesečno. Ako so roditelji izgubili dva sinova, se njihovi prejemki povečajo za 60%, ako pa so izgubili tri ali več sinov, se jim prejemki povišajo za 100%.
Roditelji aktivnih ib rezervnih oficirjev, vojaških uradnikov, podoficirjev in redovov državnih uradnikov in uslužbencev prejemajo še 50% invalidnine predvidene s tem členom za roditelje, brez ozira na invalidnino in po-kpjnino ostalih družinskih članov.
Družfnto lahkih invalidov imajo» pravico na invalidsko podporo kakor ostale rodbine, ako so siromašnega stanja.
Člen 49. a) Vsem- osebam, katere uživajo invalidnino ter so prevedene po invalidskem zakonu z dne 17. novembra 1925 se povišuje invalidnina za 50% po že izdanih rešitvah (sodnih sklepih) brez vsakega novega presojanja.
Čl. 49. b) Vsi invalidi, družine, bratje in sestre, vojna sirdčad ter civilni vojni invalidi Srbije in Črne gore, dobrovoljci srbske in črnogorske vojske uživajo poleg določene , jim invalidnine in pokojnine, kot povračilo za osebno odškodnino 50% svoje invalidnine, kar se jim ho izplačalo iz prisojene jim vojne odškodnine dd strani reparacijske komisije brez posebnih^ rešitev. Za osebne invalide ter družine bivše srbske in črnogorske vojske se predlaga potrdilo občinskega sodišča (občine), za dobrovoljce Srbije in Črne gore pa služi kot dokaz dobrovoljsko uverenje ministrstva Vojne in mornarice.
Roditelji in vojna siročad srbskih in črnogorskih vojakov prejema na ime odškodnine mesečni dodatek po 600 Din iz vsote, katera je dodeljena od reparacijske komisije na ime odškodnine.
Čl. 50. Drugi odstavek se spremeni: Povečana invalidnina za invalide nad 60 let stare začne teči takrat ko dovrše 60. leto.
Čl. 69. Težki, polni in pretežki invalidi, ako so se po onesptosobljenju oženili, imajo pravico do dodatkov za žene in deco, a po smrti teh invalidov imajo pravico- njihoVe družine na invalidnino po členu 46.
Družine lahkih 'invalidov' -imajo pravico na invalidnino po smrti lahkih invalidov.
Čl. 78. se sprejme sledeče: Stranka ima pravico zahtevati obhovo postopanja o invalidnini na podlagi novih dokazov v enem letu od dne prejema izvršne rešitve po prejšnji zahtevi invalidnine.
Nižja sodišča, ki rešujejo obnove postopanja, morajo takoj postopati ako odđbre ptono-vitev spora. Ako ne odobre obnoMe postopanja, dostavljajo svoje rešitve uradnim potom Višjemu invalidskemu sodišču v odločanje.
Stranka ima pravico pritožbe na podlagi novih dokazov.
Stranka -ima pravico pritožbe na podlagi novih dokazov ako se obnova postopanja odobrava ali pa ne. Istotako morajo- nižja sodišča po Odločbi o invalidnini svoje rešitve dostavljati Višjemu invalidskemu sodišču v končno rešitev.
(Dosedanji II. odstavek člena 78. ostane
cel).
\
Čl. 86. se spremeni in glasi sledeče: Osebe zaščitene s tem zakonom, katere so dobile ali bodo dobile zemljišče po zakonu o agrarni reformi, izgube pravico na invalidnino in dodatke šele potem, ko preide dodeljend zemljišče definitivno! v njihovo lat.
Dobrovoljci in četniki osebni invalidi kakor tudi njihove družine (srbske in črnogorske vojske) uživajo invalidnino ne glede na to, da so dobili zemljišče od ministrstva agrarne reforme v svtojstvu dobrovoljcev ali četnikov.
Pravica do uživanja invalidnine prestane z 31. decembrom onega leta, v katerem je uživalec postal lastnik dobljene zemlje.
Čl. 89. se spremeni sledeče:	Z imovino
(opomba narodnega fonda) razpolaga minister socialne politike. Pri tem ministrstvu se ustanovi svet, kateremu se nalaga, da vodi skrb za fond in stavlja ministru predloge o upravljanju fonda. Ta svet obstoji iz predsednika in treh članov, katere imenuje minister socialne p dl i tike, in sicer predsednika iz vrst članov kasacijskega Sodišča, dva člana iz vrst svojih uradnikov, od katerih mora biti eden invalid, ako pa ni takega v ministrstvu socialne politike, ga imenuje iz kakega drugega ministrstva. Tretjega člana sveta imenuje minister socialne politike od predstavnikov invalidskega udruženja,' katerega predloži Središni od-bdr. Po odobrenju ministra socialne politike izvršuje računski ekonomski oddelek ministrstva socialne politike. Nagrado za delo članov sveta odreja minister socialne politike.
Vsi dokumenti 'O prejemkih in izdatkih tega fonda morajo biti. vidirani od drgana glavne kontrole.
Čl. 91. se spremeni:	Osebe, zaščitene s
tem zakonom se morejo 'organizirati v krajevna in oblastna udruženja, katera tvorijo Sre-dišno invalidsko udruženje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, s sedežem v Beogradu. Pravila, krajevnih in oblastnih udruženj odo-bruje Središni odbor invalidskega udruženja, pravila Središnega odbora invalidskega udruženja pa odobruje minister socialne politike. Nadzorovanje dela teh udruženj vrši minister socialne politike neposredno, ali preko velikih županov.
Vsa krajevna, oblastna in središno; invalidsko udruženje so oproščeni plačevanja poštnih (najbrž pomotoma stoji »opštinskih«) taks v medsebojnem dopisovanju z invalidskimi organizacijami in državnimi oblastvi.
Čl. 96. Prvi odstavek se spremeni: Vse prošnje, pritožbe, rešitve in priloge, s katerimi se po tem zakonu zahteva ali jemlje kaka pravica ali ugodnost Osebam zaščitenim s tem zakonom in njihovim organizacijam1, so oproščene vseh državnih in samoupravnih taks.
Čl. 98. Zadnji odstavek odpade.
Čl. 101. se spremeni: Osebe, zaščitene s tem zakonom se smatrajo za siromašne, ako ne plačajo preko 20 Din neposrednega davka. Med neposredne davke se me računa davek na plačo, pokojnino, osebno delo ter na zgradbe, katere služijo izključne! za stanovanje lastnikov zaščitenih s tem zakonom in njihovih družin. ako nimajo drugega nepremičnega imetja. Osebni invalidi imajo vse pravice po tem zakonu ne glede na visokost neposrednega davka.
L I SJT E K.
Iv. VUK:
Refleksi.
(Dalje.)
»Solnca ni in zato ne vidimo. Njegove toplote ni, zato smo se odeli v kože živali, ker nas zebe.«
»Vi nimate ognja?«
»Nimamo, o popotnik. Pri bogovih je in skopi so, a prebivalcem zemlje je nepoznan, dokler ne vzide solnce.«
Popotniku so se prebivalci zemlje zasmilili. »Zakaj,« je rekel v svojih mislih, »gori ogenj noč in dan pri onih tam, odkoder sem tudi jaz, a ti tukaj ga ne poznajo. Tam ga je toliko, da se odvračajo od njega, a tukaj tavajo v temi. In vendar so oni tam zgoraj in ti tukaj doli enaki. Po obrazih in postavi vidim, da so enaki.«
Obrnil se je k njim in rekel:
»In vi bi želeli ognja?«
»Blagoslov bi nam bil in postali bi kakor bogovi.«
Popotnik se je nasmehnil:
»Prinesem vam ga.«
Ko so bogovi zapazili, da imajo prebivalci zemlje ogenj, so sklicali veliki svet.
Čl. 104. K temu členu se doda: Da bi se prevedbe oseb, zaščitenih s tem zakonom pri sodiščih čim prej. izvršile, se hoče staviti sodiščem na razpolago potrebne kredite iz narodnega invalidskega fonda za plačanje osebja, katero bo delalo administrativne posle pri sodnikih za izvedbo teh rešitev, katere osebe se hoče sprejemati izključno iz vrst invalidov. Iz tega kredita se določi sodnikom za ta posel, ako ga izvršujejo izven uradnih ur, honorarje. Visokost honorarjev odredi minister socialne politike.
Čl. 106. Cel prvi odstavek ostane.
Drugi odstavek pa se glasi: Osebni volni invalidi, kateri so vsled dobljenih ran priznani kot taki in kateri so se borili v vrstah srbske in črnogorske vojske, ali kot dobrovoljci srbske in črnogorske vojske izza časa 1912. do 1920. leta. se morejo prijaviti za invalidnino ne glede na kak ilok po prejšnjih ali sedanjem invalidskem zakonu.
Odločbe, sprejete po tem členu, mora raz-motrivati in končno odobriti Višje invalidsko sodišče uradnim potom.
Čl. 108. se spremeni tako, da se glasi: Oficirji invalidi, aktivni in rezervni, ne glede na profesijo in dijaki naredniki srbske in črnogorske vofiske ter oficirji dobrovoljci, kateri sO se borili v vrstah srbske in črnogorske vojske, ne glede na to ali so upokojeni po starem; ali novem zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice, ako so polni in pretežki invalidi, se prevedejo na pokojnino naslednjega višjega čina po zakonu c ustrojstvu vojske in mornarice od 1. 1923., a lahki in težki invalidi se prevedejo na pokojnine onega čina katerega imajo. Isto-tako podoficirji, kateri sp poprej prejemali ali imeli pravico do pokojnine iz godbenega sklada, se prevedejo na pokojnino' po novem zakonu o ustrojstvu vpjske in mornarice.
Pretežki invalidi aktivni in rezervni oficirji kakor tudi oficirji-invalidi dobrdvoljci. kateri so se borili v vrstah srbske ali črono-nrskp voiske, napredujejo v rezervi: nižji oficirji največ do čina majoria. višji oficirji pa največ do čina polkovnika. NjihPva pokojnina se poveča na temelju čina, ki ga dobe v rezervi po predpisih tega člena. Oficirji invalidi srbske in črnogorske vojske, aktivni kakor rezervni, oficirji dobrovoljci in naredniki dijaki iz leta 1914., kateri sP še borili v vrstah srbske in črnogorske voiske pa nimajo še pokojnine, dobilo isto na podlagi zaračunanja v vojski prebitih let dvojno v smislu čl. 142. in 335. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, prištevši 10 let pd drugem odstavku toč. 3., čl. 300. zakona o ustrojstvu voiske in mPrnarioe. To velja tudi za oficirje svobodnih profesij.
Obvezniki uradniškega čina. podoficirji in redovi invalidi srbske in črnogorske vojske, upokojeni kot državni uslužbenci po starem civilnem uradniškem zakonu se prevedejo na pokojnine po zakonu o državnih uradnikih in uslužbencih iz 1923. leta.
Družine padlih v Vojni, umrlih ali pogrešanih aktivnih ali rezervnih oficirjev, ne glede na profesijo1, vojaških uradnikov in obveznikov uradniškega čina srbske in črnogorske vojske, kakor tudi družine umrlih invalidov 'oficirjev srbske in črnogorske vojske in oficirji dobrovoljci, kateri so se borili v vrstah srbske in črnogorske vojske, a uživajo pokojnine po dose-
»Kdo je dal prebivalcem zemlje, ki so naši sužnji, ogenj?«
Molk. Drug je pogledoval na drugega in molčal. (Popotnika pa ni bilo na tistem svetu. Poučeval je prebivalce zemlje, kako rabiti ogenj.
»Kje je Prometej?« je vprašal glavar bogov.
Iskali so ga in javili:
»Ni ga v nebesih.«
Tedaj je glavar bogov vzel daljnogled in pogledal na zemljo. Kar je videl, ga je napolnilo s sveto jezo.
»Pojdimo,« je rekel, »na zemljo in vprašajmo prebivalce zemlje, kdo jim je dal ogenj. Zakaj jaz vidim, da je pri njih Prometej in jih uči rabiti njegovo moč. Potuhnjeni kakor so, nam izdajo svojega dobrotnika.«
In šli so bogovi na zemljo in se ustavili pred prebivalci zemlje.
»Kdo vam je dal našo last?« so rekli trdo in pretnja je bila v očeh bogov. »Zakaj ukradena je.«
Prebivalci zemlje so se ustrašili, zakaj ogenj jih še ni dovolj ogrel in so odgovorili:
»Ne zamerite vsemogočni... Nismo vedeli, da je ukradeno. Tujec nam ga je prinesel. Glejte, tam stoji.«
In pokazali so na Prometeja.
»Ti,« so se razkačili bogovi. »Kako si mogel.«
Prometej pa je odgovoril:
danjih zakonih, se prevedejo na pokojnine po zakonih o ustrojstvu vojske in mornarice ter o civilnih uradnikih in uslužbentih iz leta 1923.
Čl. 109. se spremeni: Vsi osebni invalidi, kateri so v aktivni državni službi prejemajo osebno invalidnino brez dodatkov p<5 tem zakonu, ako njih plača z dokladami ne presega 5000 Din mesečno.
Čl. 115. 'odpade.
Člen 115. se glasi na novo: Aktivni in rezervni Oficirji invalidi, kateri so odlikovani z oficirskim redom' »Karadžordževičeve zvezde z meči« dobivajo doklade za obleko po zakonu o ustrojstvu vdjske in mornarice od leta 1923. v zvezi z naredbo o Karadžordževičevi zvezdi. Podoficirji in redovi, odlikovani z vojaškim redom '»Karadžcrdževičeve zvezde z meči«, prejemajo še za 50% povečano svojo invalidnino brez vsakega novega odločanja.
Koliko nas je?
To vprašanje stopa pred me na vsakem koraku, ko grem po ulici in vidim invalida vsega raztrganega brez roke. brez nc!ge, bolnega in še bolj lačnega. Mrzlo je, a on je oblečen v navadno poletnlo obleko.
Invalid je. Preveden celo. Dobiva invalidnino'. Nekaj nad 200 Din mesečno. Službe nima, ker mu je ne dajo kljub pravilniku, ker ne odgovarja položaju. Nobenemu, pa četudi bi drugače, da ima vse ude, odgovarjal.
Invalidnina pa je majhna, mnogo manjša kot beraška, ker ubogajmie da več. In vendar je človek v najboljših letih. Če bi mu ne odtrgala granata noge, roke. mu ne prevrtala krogla pluč... bi bil danes krepak mož, živel bi in ne stradal...
Ko tako gledam, se ustavlja pred me vprašanje in me gleda in me sprašuje:
»Koliko nas je?«
In sam ponavljam to vprašanie. Zakaj v Sloveniji sami nas je čez 10.000. Številka, ki nekaj pomeni in ki nekaj zaleže. Ali vendar, te številke ne vidim v vrstah organizacije, v »Udruženju«. In še med onimi, ki so v »Udru-ženiu«, vidim jih mnogo, ki s'o samo na papirju. Prispevka — članarine ne plačujejo ... Zdi se jim škoda 1 Din na mesec.
Pa si mislim: Kakšna moč »Udruženja« bi bila to, če bi 10.000 članov dalo mesečno* 1 Din. Koliko bi se lahko naredita, pritisnilo, izvoje-valo... prisililo. Ker to bi bila meč, 'o kateri bi mislili tudi na merodajnih mestih prav resno. A če bi teh 10.000 bilo naročeno na sVoj list »Vojni Invalid«, ko bi ta izhajal v 10.000 izvodih in to* ne 14-dnevno* in tako majhen, Pego tedensko in velik, tedaj bi njegov glas poslušali na vseh mestih in pazili bi- da bi ta glas ne predbacival nerazumevanje invalidskega vprašanja.
Ko bi bile razpisane volitve — da omenim samo to — tedaj bi vsi kandidati z leve in desne gledali, da se ne zamerijo invalidom, »Udruženju«, ki je organizirana moč tistih, ki s'o gledali smrti v obraz in se je niso bali ter skrbeli, ako bi bili izvoljeni, da se upoštevajo želje vojnih žrtev. Godita' se nam bi vsaj tako, kakor se godi invalidom v drugih državah in ne. kakor se nam godi sedaj v Jugoslaviji, ko imamo zakon in pravilnik k temu zakonu, a ne
»Ko sem šel po zemlji sem videl prebivalce zemlje v mraku tavajoče in v mrazu trepetajoče. In sem rekel v svojih mislih: Kako da manjka tem tukaj doli svetlobe in gorkote, a nam tam zgoraj sije razkošno, prerazkošno, da se odvračamo od njega. Kako da ti tukaj doli, taistega obraza in oblik, kakor mi tam zgoraj, gladujejo od tega, česar imamo mi tam zgoraj preveč. Tako preveč, da se celo kvari. Zato sem šel in vzel Od ognja in jim ga dal, da ne bo med nami in njimi razlike.«
»Da ne bo med nami in njimi razlike,« so zakričali bogovi. »Bogokletstvo. Kakšna kazen naj te zadene za tvoj greh?«
(Prometej pa je razširil roke in obraz mu je sijal kakor solnce:
»Prinesel sem Človeku ogenj. — Ni kazni, ki bi odvagala veličino mojega dela. Zakaj v njegovi luči postane nam enak.«
Razkačeni bogovi so ukazali, da se mora Prometej prikovati na pečino. Orlu so ukazali, da mu mora vsak dan trgati jetra iz telesa. To naj bo kazen za njegov greh. —
Koliko je dobil tisti, ki je izvršil povelje bogov?
Herkules, mogočna združena misel je zdrobila okove in ubila požrešnega orla.
Tedaj se je bogov polastil trepet.
*
(Dalje prihodnjič.)
zadovoljujeta niti najnujnejših potreb vojne žrtve — eksistenco'.
Povsod na svetu, v vsakem momentu in v vsakem slučaju se da narediti le toliko, kolikor moči se za to postavi in toliko kolikor sam naredi. Zanašati se na to, da bo nekdo' naredil, se še ni nikjer in nikdar obneslo. Zato se pa ustvarjajo »rganizacije, skupine, trusti, koncerni, da bi združeni v skupni moči dosegli svoje namene, izvršili svoje načrte. In mi invalidi, mi vojne žrtve moramo to tudi razumeti. Mi moramo svojo drganizacijo »Udruženje« pojačati na celi črti. Vsak, ki je invalid, mora biti član. Vsak' mora imeti naročen list »Vojni Invalid«, svoj list, ki mu pojasnjuje to ali ono stvar, poroča o situaciji doma in zunaj, daje nasvete in stavi zahteve. In čim- več nas bo v našem »Udruženju«, čim več naročnikov bo imel naš list, tembolj bctoo glasni in tembolj nas bodo poslušali.
Novi invalidski zakon, ali revizijo sedanjega zahtevamo. To zahtevo mora slišati vsa
Politične
Potrditev ljubljanskega župana se je izvršila in Ljubljana ima sedaj, po dolgem času zopet župana.
Madjarska se oborožuje.
Kakor se doznava, se je več zastopnikov tujih držav oglasilo pri avstrijskem državnem kancelarju in se informiralo o pdšiljatvi strojnih pušk iz Italije v Madjarsko, ki so jo zasačili avstrijski cariniki na carinami v Monoštru. Avstrijska vlada je dala vse zahtevane informacije. Včeraj se je izvedelo, da je uprava državnih železnic ugotovila, da je do zdaj že 10 takih pošiljatev z napačno deklaracijo prešlo preko avstrijskega ozemlja na Madjarsko.
Po odkritju tihotapstva italijanskega orožja na Madjarsko.
Afera o tihotapljenju italijanskega orožja na Madjarsko dobiva vedno večji obseg in odmen in je danes glavno politično vprašanje Srednje Evrope. Niso pa samo ogorčene vsled tega tihotapstva države Male antante, temveč nrecej vznemirjena je tudi Avstrija. Zlasti še, ker je §e pred kratkim izjavila madjarska vtada, da niti ne misli na to, da bi kdajkoli pri-znala avstrijsko Gradiščansko.
Italijanski novinarji dobili nalog, da ne napadajo Jugoslavije.
Jako značilno je, da so dopisniki italijanskih listov na Dunaju dobili od svojih uredništev nalog, da v svojih člankih popolnoma Spuste napade na Jugoslavijo in da prinašajo ^amo konkretna dejstva.
javnost tja do' ministrskih portfeljev in Narodne skupščine. Slišali nas bodo preje, ako nas bo mnogo, v imenu katerih bo govoril naš list »Vojni Invalid«.
Sedaj smo pred Občnimi zbori. To naj bo moment, kjer bomo glasno klicali vsem, ki še niso v naših vrstah in tudi onim, ki še nimajo »Vojnega Invalida«, da je skrajni čas, da je nujna potreba, da postanejo člani »Udruženja«, da postanejo naročniki lista.
Ne govorimo tega zaman. Časi so resni in v nas samih je ležeče, da si izboljšamo naš položaj, da nerešeno invalidsko vprašanje spravimo do rešitve. Zato’1 mora vsak invalid, vsaka vojna žrtev biti naročnik lista, ki je naš glasnik.
Zato na delo!
Na delo, da bomo rekli z odločnostjo in s samozavestjo: Toliko nas je!
beležke.
Vojaška zveza med Italijo in Albanijo registrirana.
Italijanska vlada je poslala glavnemu tajništvu Zveze narodov v registracijo' pogodbo o defenzivni zvezi, ki je bila sklenjena med Italijo in Albanijo v Tirani dne 22. novembra 1927.
Boj za civilni zakon. V ministrstvu vere izdelujejo načrt za medverski zakon. Nastalo je vsled tega v političnih krogih in vsej javnosti veliko zanimanje. Ta zakon bo posebno pomemben zaradi tega, ker naj se z njim uredi legalnost zakonov. Znano je, da velja ddsedaj v naši državi samo v Vojvodini civilni zakon, v drugih pa samo v cerkvi sklenjeni zakon. Pojavlja se struja, ki hoče, da se veljavnost civilnega zakona raztegne na vso državo.
Pred delno rekonstrukcijo vlade. Kakor se doznava, namerava ministrski predsednik Vu-kičevič zapustiti resor notranjega ministra. In to zato, ker je preveč zaposlen z opravili predsednika vlade in z delom Narodne skupščine. Kot kandidat za mesto notranjega ministra se omenja dr. Vlada Andric, minister za agrarno reformo. Dosedanji minister brez portfelja Velja Popovič bi pa prevzel ministirstvd za agrarno reformo.
Ponesrečen atentat na predsednika Nica-rague. »Chicago Tribune« javlja, da je bil izvršen atentat na pnedsednika republike Nica-rague Diaza. Predsednik se je vračal z neke plantaže. Na cesti ga je pričakalo kakih 30 moških. Trije so stali sredi ceste in hoteli zapreti pot avtomobilu, v katerem se je peljal Diaz. Šofer pa se je z avtomobilom zagnal z n a] večjo brzino naprej in povozil vse tri osebe,
ki so stale na cesti. Drugi so' začeli potem na avto streljati, toda brez uspeha.
Prijateljska pogodba z Italijo podaljšana. Pakt o prijateljstvu med našo državo in Italijo, ki je bil podpisan leta 1924, pdteče 27. t. m. Med našo in italijansko vlado je dosežen sporazum1, da se odpovedani rok za ta pakt podaljša za 6 mesecev, to je do 26. julija t. 1. Ta dd-govor se v diplomatičnih krogih smatra kot priprava za nova pogajanja, ki bi se vodila vzporedno s pogajanji med Italijo in Francijo.
Na poljsko-litavski meji padajo streli. 8. in 9. januarja je prišlo na poljsko-litavski meji do hudega streljanja. Na eni kot na drugi strani je bilo nekaj mrtvih in več ranjenih vOjakdv. Zakaj je nastala ta bitka, do zdaj še ni znano. Ta dogodek je še bolj omajal že tako ne dobre odnošaje med Poljsko in Litvo.
Novi občinski zakon. Te dni so se vršile v notranjem ministrstvu konference strokovnjakov, na katerih se je obravnavalo' gradivo o novi redakciji enotnega zakona o mestnih in kmečkih občinah. Ta zakon je zlasti važen radi tega. ker ureja vprašanje kmečkih in mestnih občin enotno, dočim so'> veljali do sedaj za mestne in kmečke občine posebni zakoni. V soboto je bila izdelana definitivna redakcija, ki bo v kratkem predložena ministrskemu svetu in takoj nato Narodni skupščini. Kakor hitro bo novi občinski zakon sprejet v skupščini, bodo razpisane občinske volitve za vso državo.
Premirje na Kitajskem. Kakor poroča »Times« iz Pekinga je izjavil ministrski predsednik pekinške vlade kitajskim novinarjem', da bo najbrže kmalu med severom in jugom Kitajske sklenjen mir. Da bi lažje prišlo do sporazuma v vseh političnih vprašanjih, je bilo že sklenjeno' premirje. — Na drugi strani oa se poroča, da je izjavil Čangkajšek. sedanji vrhovni poveljnik južne armade, da je njegov edini cilj nadaljevati vojno proti severni Kitajski. Ko bo ta vojna dobojevana, se bo umaknil iz javnega žvljenja.
Kardinal — primas Seredii je bil v nedeljo v Vatikanu z velikim pompom' posvečen za škofa. Slovesnosti so se udeležili tudi madžarski magnati ter nadvojvoda Albrecht.
Afganistanski kralj Ahman Ulah se mudi te dni v Rimu, kjer mu je priredil italijanski kralj sv>ečan banket, na katerem; so bile izmenjane zdravice za utrditev italijansko-afgani-stanskega prijateljstva.
Romunski princ Nikola ie imenovan za zastopnika regentskega sveta v vseh vojaških stvareh.
Mussolini Je dobil od Francije 100.000 frankov. Bilci je to med vojno. Teh 100.000 frankov mu je iz:ročil sedanji vodja francoske komunistične stranke Cachlin, ki je bil takrat kot agent francoske vlade poverjen, da se z Mussolinijem pogodi, da bo delal, da stopi Italija v vojno in to na stran antante. Mussolini se je zavezal, da bo na to delal in je ustanovil »Po-pold d’ Italia«, s katerim je vršil to propagando.
Pred energično akcijo Maie antante. Države Male antante bodo zahtevale, naj veleposlaniška konferenca prepreči nadaljno oboroževanje Madžarske. Posebna kdmisija Društva narodov naj preišče na licu mosta vso zadevo. Francija na strani Male antante.
Naše gibanje.
Občni zbori se vrše:
Dne 22. januarja t. 1. v Ribnici ob 10. uri pri Škrabcu na Hrovači; v Zagorju ob 2. uri popoldne v gostilni pri Brvarju v Toplicah; v Žužemberku ob 1. uri popoldne pri Vehovcu in v Kamniku dopoldne (kraj bo javljen na lepakih).
Dne 29. januarja t. 1. v Beltincih, in sicer ob 10. .uri v šoli v Odrancih; v Krškem ob 10. uri v hotelu pri Gregoriču; v Velikih Laščah ob pol 10. uri pri Podlogarju in v Konjicah ob 9. uri.
Dne 2. februarja t. 1. v Slovenjgradcu v gostilni Steinhauer ob pol 9. uri dopoldne.
Dne 5. februarja t. 1. v Metliki ob 9. uri dopoldne v šoli in Novem mestu ob 9. uri v Narodnem domu.
Dne 11. marca t. 1. v Polzeli ob 9. uri pri Cizeju.
Članstvo naj se vseh občnih zborov polno'-številno udeležuje, plača članarino in list »Vojni invalid«. Krajevne odbore opozarjamo, da, ako se jim ne zdi potrebno prositi za delegate, naj občne zbore sami izvrše. Na zahtevo za delegate tajništvo Oblastnega odbora ne more takoj odgovarjati, ker je treba določati delegate na sejah. Zato naj vzamejo to na znanje, da ne bo nepotrebnih povpraševanj.
Krajevni odbor udruženja v Konjicah ima svoj redni občni zbor dne 29. tega meseca v prostorih gostilne Martina Merkša v Konjicah ob 10. uri.	I -(sši
Ob desetletnici ujedinjenja.
V	tekočem letu proslavljamo desetletnico ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Človeku, ki je to dobo preživel v boljših razmerah tako, da se mu ni bilo treba boriti za svoj obstanek, se zdi, kakor da bi se izvršilo šele včeraj veliko za vse Jugoslovene tako zgodovinsko važno' dejanje — »Ujedinjenje«.
Drugače pa je onim, ki so se teh deset let morali trdo boriti za svoj vsakdanji kruh in druge privilegije. Med slednje nedvomno spadamo jugoslovenske vojne žrtve! Nami nesrečnikom. ki smo v tem desetletju pretrpeli veliko bede, zapostavljanja, poniževanja in drugih krivic, se zdi ta doba dolga. Vojne žrtve smo doživele le obljube in nekaj miloščin.
Neposredno po proklamaciji »Ujedinjenja« se je nri merodajnih činiteljih opažalo še precej dobre volje za reševanje invalidskega problema. Rezultat te dobre volje je bil smejem začasnega invalidskega zakona, ki ie bil izdan leta 1921. S tem zakonom se invalidsko vprašanje ni nopolnoma rešilo, vendar pa smfo dobili z njim vsaj nekolike/ pravic in beneficij. Razumemo, da se pri takratnih nekonsolidiranih razmerah invalidsko vprašanje ni moglo rešiti tako, kakor smo si vojne žrtve želele. Upale na smo, da se bo' to naše vprašanje tekem nekaj let vendar le uredilo. Doba, ki smo jo preživeli, nam je pokazala, da smo se v svojih uoih zelo varali.
Leta 1925. se je sprejel novi invalidski zakon. Ta zakch ni prinesel vojnim1 žrtvam nobenega izboljšanja, pač pa še poslabšanje. Z njim nam je odvzeto marsikaj.
V	kolikor se nas ni prikrajšalo z zakonom, se nam je vzelo potem v praksi. In z vsakoletnim finančnim zakonom' se poslabšuje naše vprašanje. Zlasti hud udarec prizadeva vojnim žrtvam davčni cenzus. Kdor plača le 20 Din neposrednega davka, se mu rie priznava polne pravice do invalidnine, vdovam in sirotam pa prav nič.
Na stalni invalidski zakon smo vojne žrtve čakale polna štiri leta. Bilo bi pa skoro bolje, da bi čakale še štiri, čeprav osem1 ali več, samo da bi nam prinesel to, česar si od ujedinjenja vedno želimo, to je pravično rešitev eksistenčnega vprašanja.
Takoj v začetku obstoja nove mlade države se je med političnimi strankami začelo prerivanje za nadvlado. To prerivanje za strankarske koristi jemlje zunanji ugled in škoduje razvoju. Vojne žrtve, združene v svoji stanovski organizaciji se tega političnega bo)ja ne udeležujemo, vladajoči politiki pa na nas pezab-Ijajd. Notranji boji so naš splošni socialni položaj veliko poslabšali. Politične potrebe jemljejo sredstva za naše zaslužene pravice. Partizanske protekcije nas mečejo iz državnih in drugih služb kar en groš na cesto, čeravno pridemo prvi za nje v poštev in bi se nas'moralo ščititi.
Ali je čudno, da se je v takih razmerah rodil tak izrodek invalidskega zakona, slabši od začasnega?
Čemu se naše pravice regulirajo po davčnem cenzusu, ki nas vedno bolj stiska. Vojne žrtve smo plačale dovolj krvnega davka in bilo bi pravično, da bi se nas sedaj oprostilo davka, saj si moramo s polomljenimi udi pridobivati to, kar najbdlj potrebujemo.
V teh desetih letih je v drugih državah invalidsko vprašanje napredovalo, pri nas pa nazaduje. Ugodnosti se druga za drugo ukinjajo in smo samo miloščinarji.
Vemo1, da bodo predstavniki vseh naših političnih strank praznik ujedinjenja proslavljali. Ali bodo šli preko našega trpljenja? V jubilejnem letu jim vojne žrtve vzbujamo zopet zavest, da naj se cenijo naše doprinešene žrtve k ujedinjenju in popravi najvažnejša in najbolj pereča socialna vprašanja, ki sd velika slika iz predigre za ujedinjenje.
%
Redni letni občni zbor Krajevnega cMbora udruženja vojnih invalidov v Novem mestu se vrši dne 5. svečana 1928 ob 9. uri predpoldne, v dvorani obrtnega društva Narodni dom v Novem mestu z Običajnim dnevnim redom'.
K občnemu zboru so vabljeni vsi tovariši invailidi in vojne vdove.
Občni zbor krajevnega odbora UVI v Celju, ki se je vršil v nedeljo dne 8. januarja t. 1. v dvorani celjskega Narodnega doma se je izvršil v najlepšem redu. Poročila posameznih odbornikov so bila vzeta skoro brez debate in z zadovoljstvom na znanje. Le pri proračunu se je razvila precejšnja debata, kar je znak, da člani pojmujejo in se interesirajo za organizacijsko delo.
V novi odbor so bili — razen enega in pa namestnikov — izvoljeni vsi stari odborniki. To je dokaz, da so odborniki svojo težko nalogo dobro rešili. Stari odbor ni le vsestransko pomagal svojim članom, ampak je tudi znatno dvignil premoženje krajevnega odbora. To nam daje garancijo', da bo odbor, kakor v pretečeni poslovni dobi tudi v tekočem letu delal v dobrobit članov.
Udeležba na Občnem1 zboru je bila velika, kakor malokje tako.
Noti odbor sestoji iz sledečih oseb: Orel Rudolf, major v pok.. Celje; Jenko Franc, ban-dažjst, Celje: Firölich Ivo, trg. nameščenec, Celje: Čuden Ferdo, kamnosek, Celje. Namestniki : Ribič Peter, Vojnik; Pšaker Franc in Benedičič Martin, oskrbovanca v Invalidskem: domu v Celju. Nadzorni odbor: Mravjak Franjo, orof.. Celje; Šoštarec Štefan, priv. nam., Ga-berje pri Celju in Samec Ignac, pos. sin, Arc-lin. Namestnika: Kramar Ivan, ortop. čevljar, Celje in Zidarič Otmar, krojač, Celje.
Krajevni odbor v Mariboru je prejel nekaj komadov srečk velike invalidske letorije invalidske zadruge d. d. v Beogradu. Posamezna srečka stane 10 Din. Prihodnje žrebanje se vrši 17. 4. 1928. Glavni dobitek je vila ob morju v vrednosti 200.000 Din, potem avto vreden 50.000 Din in še 15.000 drugih krasnih dobitkov. Ker se nudi sreča, prosimo svoje člane in članice, da nabavijo srečke v pisarni Udruženja v Mariboru ob sredah, sobotah ali nedeljah od 9. do 11. ure na Rotovškem trgu št. 6/1. Interesentom so na razpolago podatki o loteriji. Kdor želi srečke po pošti, naj pošlje 1 Din za poštnino.
Smrtna kosa. Po dolgotrajni in mučni pljučni bolezni je v celjski javni bolnici umrl dne 30. decembra 1927. tdvariš Tomaž Volavšek iz Levca pri Celju.
Dne 7. t. !m. pa'sel le /vršil pogreb v Invalidskem domu umrlega 100%nega vojnega invalida Gašperja Klemenca. Imenovani je bolehal na težki živčni bolezni, katero si je vslcd naporov v svetovni Vojni, in je bil radi tega že celih pet let navezan izključno na bolniško1 posteljo. Težkih muk, ki jih je umrli pretrpel, ga je končno rešila smrt.
Blagima tovarišema trajen spotu in, njihovim družinam pa naše iskreno sožalje.
Razpis tobačne trafike. Tobačna trafika v Bukovemžlaku pri Celju je vsled odpovedi prosta. Kosmati dobiček te trafike je znašal letno! 618 Din 13 para.
Vojni invalidi in vojne vdove, ki so po invalidskem zakonu zaščiteni in se za podelitev te trafike zanimajo, se pozivajo, da se zglase v pisarni Krajevnega odbora v Celju in sicer najkasneje do 31. t. m1., kjer dobijo nadaljne tozadevne informacije.
Srečke. Oblastni odbor ima na razpolago srečke loterije, katero priredi Invalidska zadruga v Beogradu. Z ozirom na malenkostno ceno po' 10 Din se nudi res velika ugodnost, ker je veliko krasnih dobitkov. Ker skoro vsakdo zmore ceno, za eno srečko, naj poskusi svojo srečo in pride po srečko v tajništvo Oblastnega odbora ali nakaže denar, da se mu odpdšlje.
Druge novice.
Za 100 milijoiaov pezet so se zmotili. Iz Madrida poročajo: Državni proračun izkazuje 12 milijonov pezet prebitka. Dan preje je trdil finančni minister, da izkazuje proračun 100 milijonov deficita. Izkazalo se je, da je šlo za računsko pomoto-.
Novi petrolejski vrelci v Georgiji. Po uradnih -informacijah iz Moskve je iskalo v zadnjem času neko italijansko-belgijsko podjetje v Georgiji petrolejske vrelce. Te dni so našli v globočini 150 metrov bogate vrelce. Računa se, da bo mogoče z eksploatacijo teh vrelcev rusko petrolejsko produkcijo podvojiti.
Dve smrtni obsodbi radi goljufije v sovjetski Rusiji. Te dni ise je vršil v Moskvi proces proti družbi korupcijomistov. Na zatožni klopi so sedeli trgovski ravnatelj žitnega oddelka državne banke Poljakov, njegov pomočnik Tjelisnin in devet njunih komplicov, obdolženih malverzacij z žitom. Poljakov in Tjelesnin sta bila obsojena na smrt, ostali obtoženci pa na večletno ječo.
Sedem otrok na ledeni plošči na morju. Ob wil-
helmhavenski obali se je igralo sedem otrok na ledu. Iznenadila jih je plima, vsled katere se je zlomil led. Vseh sedem otrok so odnesli valovi na veliki ledeni plošči na odprto morje. Nesrečo je opazil neki parnik. Mornarji so otroke rešili.
Pred veselim dogodkom na dvoru. V javnosti vlada veliko zanimanje za pričakovani srečni dogodek na dvoru, ki se pričakuje vsak trenutek.
Orient-ekspres ne bo več vozil skozi Ljubljano. Iz Briissela javljajo, da je mednarodna prometna konferenca v Brüsselu dne 11. t. m. sklenila, da orient-ekspres ne bo vozil več preko Ljubljane in Zagreba, temveč preko Dunaja in Budimpešte. S tem se bo namreč pot iz Londona skrajšala za celih 300 km. Kot nadomestilo za to bo dodan brzovlakom preko Jugoslavije spalni voz iz Italije v Niš.
Spomladi bodo katastrofalne poplave. Zaradi toplega vremena so vode Donave včeraj dosegle višino 356 cm nad normalo. Pri Bratislavi je Donava poplavila veliko izvozno klavnico. Na obalah Donave pri Bratislavi dela vojska s polno paro, da1 zgradi obrambne nasipe. Strokovnjaški krogi prorokujejo za spomlad v donavskem bazenu katastrofalne poplave.
Nove novčanice v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah pripravljajo izdajo novih novčanic. Novčanice bodo manjše od: sedanjih, sicer pa dosedanjim popolnoma slične. Stroški za izdajo novih bankovcev bodo sicer precej veliki, ker bodo stali že samo novi stroji, ki so v to potrebni, okoli 225-000 dolarjev, vendar pa se računa, da se bo z izdajo novih novčanic mnogo prihranilo, ker se bodo dvakrat tako dolgo ohranile kot dosedanje velike, ki trpe vsled zgibanja tako, dai so uporabne kvečjemu 8 mesecev. Tiskanje bo trajalo okoli dva meseca.
Proslava kraljičinega rojstnega dneva. Rojstni dan kraljice Marije je proslavila Ljubljana na svečan način kot državni praznik. Raz hiš so vihrale zastave. Zvečer pred rojstnim dnevom' je oddala baterija artiljerjjskega polka z mestnega gradu 9 topovskih strelov. Na rojstni dan zjutraj so bile po vseh cerkvah maše. Maši v pravoslavni kapelici na Taboru so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, pravtako pontifikalni maši v stolnici in maši v protestantovski cerkvi. Prvo je celebrira! prota Jankovič, drugo pa stolni prošt Andrej Kalan. Pred stolnico je bila vojaška parada. Zvečer je priredilo vojaštvo toakljadb z godbo Dravske divizijske oblasti.
Za popolno prepoved priseljevanja v Ameriko. Poslanec Blanten iz Texasa je predložil parlamentu Združenih držav predlog, ki predvideva absolutno prepoved priseljevanja za sedem let. Izvzeti naj bi bili samo me-hikanski in kanadski sezijski delavci. Razen tega naj bi se uvedio registriranje vseh tujcev v Zedinjenih državah.
Zanimiv protest moskovskih godbenikov. V moskovski operi je prišlo dO' spora med gledališko upravo in glasovitim opernim orkestrom. Čani orkestra so eno-'dlušno protestirali zoper uvedbo 10-urnega delavnika. Poslali so upravi predstavko, v kateri zahtevajo, da se jim delovni čas zniža. V znak protesta bo igral orkester, dokler uprava zahtevi ne ugodi, za pol tona nižje.
Vojna ladja, ki stane 40 milijonov dolarjev. V Filadelfiji so spustili te dni v morje aeiroplansko matično ladjo »Saratoga«. Zgradba ladie je veljala 40,000.000 'dolarjev. Ladjo, ki je dolga 888 čevljev, je vleklo iz ladjedelnice v pristanišče 7 velikih remorkerjev. Posadka nove ladje bo štela 20.000 mož. Ladja se prideli mornarici v Tihem- oceanu.
Sodni kanclist poneveril 200.000 Din. Pri eksekucijskem oddelku okrajnega sodišča v Gornji Radgoni je bil naimešen kot kanclist J. L. Užival je spričo svojega korektnega obnašanja popolno zaupanje svojih predstojnikov. Nedavno je podal ostavko na državno službo ter se preselil s svojo rodbino vred v Avstrijo-. Sedaj, po njegorvem odbodiu se jc izkazalo-, da je deifravdiral za okoli 200.000 dinarjev vlog n,a posestva, ki so imela priti na dražbo. Dotične civilnosodne spise je uničil. Na krivo pot so ga speljale slabe gmotne razmere. Oblasti upajo, da ga bodo izsledile. Koliko se bo' našlo pri njem še denarja, se seveda ne ve.
Demoliranje vasi na Krimu. Kot poročajo iz Moskve, bodo demolirali na Krimu več vasi, ki so pri zadnjem potresu moSno trpele. Vasi se zgrade na drugih, varnejših krajih. Hiše bodo zgrajene tako, da bodo zoper potres mnogo -odpornejše. Predvsem gre za celo vnsto vasi ob izlivih rek v Čnno mo-rje.
Poroka v levji kletki. V Veziers-u na Francoskem s,e je vršila te dni nenavadna -poroka. Poročil se je sin nekega cirkuškega ravnatelja z eno od krotilk podjetja. Novoporočenca je spremila n-a civilno poročno oblast kavalkada cowbo-yev, ki je oddajala med potjo strele iz revolverjev. Cerkvena poroka se je vršila v levji kletki.
Nesreča pri pogrebu v Trstu. Te dni se je pripetila v Trstu ob priliki pogreba invalida. Rudolfa Girot-tija velika nesreča. Medtem ko je pasiral voz z duhovnikom tramvajske tračnice, je pridrvel tramvaj. Vsled silnega sunka se je voz popolnoma razbil. Duhovnik, njegov spremljevalec in voznik so obležali težko poškodovani. Prepeljali so jih v bolnico.
Hercegovina umira lakote. Mostarska oblastna skupščina je izdala proglas, v katerem apelira na merodajne činitelje in -na vso javnost naj priskočijo na pomoč hercegovinskemu prebivalstvu, ki umira od lakote. Na tisoče družin kliče po pomoči, ker že mesec dni niso videli kruha in se hranijo samo s korenjem in travo.
Strašna smrt na dnu morja. Ameriška podmornica »S 4«, je po nesreči zadela v drugo vojno ladjo in se potopila. V podmornici je bilo 20 do 23 oseb. Takoj so se lotili reševanja potopljene podmornice, v kateri so bili seve, živi ljudje, na dnu morja. Zato je rešitev bila potrebna, da se ne zadušijo. Potapljači so se spuščali k potopljeni podmornici, ali vsled hudega mraza in nemirnega morja niso mogli dolgo ostati v globini in zato se ni moglo dvigniti podmornice. Vsled visokega morja, velikih valov in vedno naraščajočega viharja so morali prekinjati rešilna dela. Dogovarjali so se s poto-pljenci s trkanjem na ladjo. In ti so jim odgovarjali. Zadnjo vest, ki so jo dobili od podmornice, se je glasila: uporabljamo zadnjo steklenico kisika. Hitite, ako je rešitev mogoča.
Ali vsi poskusi so bili zaman. Okrog polnoči so že slišali slabo trkanje, a že to nerazločno, tako da s-e je vedelo-, d'a bijejo potopljeni smrtni boj, da jim primanjkuje zraka. Prebivalstvo -»Zedinjenih držav« je bilo po noči brezžično pozvano, naj moli za mornarje potopljene podmornice »S 4«.
Zdravje.
Kap. Dasi je v istini vsaka smrt pri nas živčna, bodisi da prestane živčevje delovati iz direktnih ali indirektnih vzrokov, pa iz medicinsko-praiktičnih o-zirov vendar le govorimo o srčni, pljučni možganski in drugovrstni smrti, posebno kadar govorimo o kapi, to je o -nagli, navadno -nenadni smrti kakega človeka te -notranjih vzrokov-
Kapi ločimo v kapi na srce in kapi na možgane. Mnogokrat pa ni -ena diagnoza kot druga dosti več nego trditev, ker sta organa srce in mo-žgani, p-a deloma tudi n. pr. pljuča p-o po svojih funkcijah tako vjarmljena, drug od drugega o-dvisna in drug n-a drugega navezana, da nobeden drugega del-j časa preživeti ne more. Če n. pr. srce omaga in odpove in v sicer za življenje sposobne možgane ne vbrizga potrebne, v pljučih obnovljene, s kli-sikom prepojene krvi, mora prav tako življenje kort-ča-ti, kot če iz katerihkoli vzrokov prenehajo delovati možgani in ne naga-nj-ajo k .delu srca -in -pljuč -in ne regulirajo njihovega delovanja.
Pri kapi na srce umre človek -navtidezno sredi' polnega zdravja lahko tekom par minut ali v skopih urah. Navadno mu v trenutku postane slabo, pob-ledi, zapoti se, parkrat izdihne, loveč sapo, in pade mrtev na tla, če se že koj v začetku ni nezavesten sesedel in-zgrudil- V težkih, naglih primerih je seveda vsaka pomoč izključena. Če je pa zdravniška pomoč takoj blizu in -pojavivše se slabosti riso tako silne kot v najaktualnejših primerih, ip misliti na rešitev. Od kapi zedete-mu človeku nagnimo glavo- tako, da visi nekoliko navzdol in «ra. pride vanjo -nekaj; krvi. Vlivajmo mu v usta nekoliko konjaka- ali m-očne gorke črne kave. Če bi prenehalo dihanje, lahko napravimo- par zamah'-jaiev, potrebnih pri umetnem dihanju, in poskusimo nabo-dritf s tako zvano srčn-o masažo srce k delovanju, kar dosežemo na ta način, da s konci sklenienih prstov rahlo ritmično suvamo v medreberne brazde, nekako od leve prsne bradavice proti sredini prsnega koša. Ko se bolnik nekoliko o-pomore, mu dajemo znova dobre kave, ga namočimo -ali obrizgamo' z vodo in mu, na tleh ali postelji ležečemu, dvignemo vse štiri okončine, da olajšamo dotok krvi v srce, in ga zdražimo- k prisilnemu delu, -ne da bi stavili nanj prevelike -naloge. Vse ostalo je prepustiti zdravniku.
O kapi na možgane govorimo navadno tedaj, kadar višja središča njegova odpovedo ali kadar prično omagovati sicer nlilžia,, a za ohranitev življenja, predvsem dihanja in bitja srca-, važnejša — ampak tedaj, kadar večje ali manjše, bolj ali -manij važne partije možganov, odvisne od obtoka krvi- zaradi slednjega, mahoma o-bo-le. To se dogaja iz dveh vzrokov: če žila odvodnica, ki -napaja gotovo možgansko polje, poči in se kri s precejšnjim tlakom' razlije v možgani no ter jo zdrobi in uniči. To je tako zvani apo-plektični inzult, ictus ali pa se dovodna žila ali žilica zamaši, bodisi da je okvarjena njena stena na mestu zamašitve, ali da je srce po žilah bogvekje odtrgan kosmič strjene krvi, e-ksudata in podobnih drobničev gnalo po širokih žilah brez škode, v primerno drobni žili v možganih pa kot z zamaškom zabilo njeno širino in odrezalo s tem pri--padaiiočo možgansko 'partijo od preskrbe s krvio, torej s hrano in 'kisikom-, ter jo obsodilo- na smrt. Vzroki takim krvavitvam, kot zamaševanju, so predvsem arterijo-skleroza, potem Ines, bo'ezni srca. ledvic itd.
Tudi možganska kap lahko zadene bolnika navidezno sredi najboljšega zdravja, pogosto tudi ponoči med spanjem, tako da preide spanje v omedlevico, iz katere se bolnik preje ali sleje navadno zbudi, če nf težje prizadet in opaiz-i, da je ohromel.
Nekateri bolniki se sesedajo al-i zgrudijo, zameglene in onesvestijo, potem ko jim je postalo slabo. Zgodi se pa tudi se-m pa tja, kot pri srčni kapi, da telebnejo, kot od strele zadeti na tla-. Pri krvavitvah v možgane so navadno rdečil -in zari plijeni v obraz. Srce jim močno tolče, če se pa bliža smrt, opazimo iste pojave kot Pj' kapi na srce: žila bije komaj čutno, udarci so tresoči-negotovi, izostanejo in pojemajo.
Pri kapi na možgane treba položiti bolnika tako.
■ima dvignjeno glavo. Oblivajmo ga z vodo in polagajm0 mu na glavo mrzle obkladke. Slej ko -prej pa pokličim0 zdravnika. ___________________________________________
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjto odgovarja: France Štrukelj.