Štev. 44. ffstnina piatan* * goltal. Ljubljana, 30. oktobra 1929. Leto 3L Kmet, delavec ln obrtnik maj bodo narodu vodnik 1 TT M Ml« M« Din tf— m Ml teta „ «•-aa Me KRM ■ara« m tarifa. • Pl«. mira vpraianjem n«i l priMH znamke ia «d-mr. — Natranklraaa Vsakdo vliva, vse sadove svojega dela ln mari|ivosti I II £L Rokopisi sa m »ra Cajo. »lata in to* s« * Ljuoilani Urad-tiitvo in uprava le t ..Jubilant v Kolodvorski ulici »t. I. reieie« nter. it. tSM. - Ratun pri poitnl brani Intel »t. 14.1M. Janez Kalan: Če bi se mogli najti? V zadnji številki sem rekel, da sem dobil pred oči tudi program bivše Slovenske kmetske stranke. In reči moram, da mu nimam veliko ugovarjati, ali nič. In program je merodajen za stranko — ali zdaj: za »pokret«. Seveda praksa tudi; a program je podlaga prakse. Kot duhovnika me zanima stališče do vere. O tem govori 7. točka programa: »Stranka bo varovala verski čut slovenskega ljudstva«, To je povedano kratko, a vendar povedano je. Na podlagi tega se da z Vami govoriti. Točka 16. pa celo ugodno govori kakor za učiteljski tako za duhovniški stan. In dočim točka 17. izraža željo, naj se uradnik kar najmanj vmešava v strankarsko politiko, se od duhovnika to ne zahteva. (Politika! Oh, ta nesrečna politika! »Nesrečna« dvakrat. Prvič je politika neprijetna, sitna zadeva, 'in vendar je brez vsake politike v sedajnih normalnih razmerah težko živeti. (Imam v mislih razmere pred letošnjim 6. januarjem in čas, ko se take razmere spet povrnejo.) (Politika je kakor smola. Sitna stvar, pa se je skoro znebiti ne moreš! — Drugič še bolj nesrečna, ker nas tako razdvaja. Na Slovenskem prav posebno. Tudi drugod so stranke, a pristaši raznih strank si niso tako nasprotni, kakor med Slovenci. Pri nas se je politika zajedla globoko v vse življenje, noter do zadnje špranjice, Vse se je presojalo skoro le po politiki, oziroma po strankah. Če si naš pristaš, si dober; če nisi naš, nisi za rabo. Vse stranke so v tem šle predaleč. Povedati moram, da je bivša Slovenska ljudska stranka — ne sicer po imenu, pač pa po načelih katoliška — preveč gledala samo na to, da je bil kdo njen pristaš, a premalo na to, kako živi. Sicer nobena stranka ne more ljudi od sebe odbijati; zato tudi »katoliška« stranka ne more nikomur reči: Ti ne hodiš v cerkev, torej tudi ne smeš z nami voliti! Vsaka stranka hrepeni po moči, zato ji je vsak glas dober. A preveč se je gledalo samo na to, premalo pa na življenje. Krščansko življenje je stopilo preveč v ozadje^ pred strankarstvom. To smo grajali že v šušterši-čevi dobi, a se je v novejši dobi po vojni spet vteplo. Za stranko je seveda vsak glas dober; pred Bogom pa, kaj pomaga, če je kdo »klerikalec«, živi pa ne, kakor cerkev zahteva! O takem velja: »Ne vsak, ki pravi Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, ampak kdor stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti je, ki pojde v nebeško kraljestvo«. Seveda ljudje smo vsi, podvrženi slabostim, če smo še tako katoliški. A če se na »katoliški podlagi« godijo nerodnosti, je to pohujšanje, hujše kakor če se godi cd kake druge strani. To daje povod, da se oni, ki so zunaj stranke, spotikajo nad »klerikalizmom«. Povem Vam, da mi tudi pri katoliškem društvenem življenju marsikaj ni všeč. Preveč se gleda samo na vnanjost, da so ljudje'»naši«, a veliko premalo na čednostno življenje in gojitev resnične pobožnosti. Z društvi je veliko truda, za versko življenje pa v primeri s tem trudom malo sadu. Kakšna je razlika, če priredi pohujšljivo igro liberalno, ali če jo jriredi katoliško društvo? Zadnje je še veli->co slabše od prvega. Ali če se popiva ali po-nočuje na liberalni ali katoliški »podlagi?« Ker sem te reči že pogostokrat grajal, a ostal vedno glas vpijočega v puščavi — pametni so Vsak okrajni (srezki) kmetijski odbor izvoli izmed sebe v oblastni kmetijski odbor največ dva člana in enega namestnika. Temu odboru predseduje vrhovni predstavnik oblastne samouprave (ban ali okrožni inšpektor; predsednika torej ne volijo člani, kakor v občinskih in okrajnih kmetijskih odborih, op. ur.); oblastni (banski) kmetijski referent pa je njegov poročevalec. Seji oblastnega kmetijskega odbora prisostvuje veliki župan (ban); poleg tega prisostvujejo sejam po potrebi tudi vsi strokovni organi kmetijske, veterinarske in gozdarske stroke, ki so nameščeni pri oblasti (banski upravi). Enega izmed njih imenuje predsednik za zapisnikarja. Odbor se sestaja vsaj po dvakrat na leto; mora pa se sklicati, če zahtevajo to zastopniki vsaj treh okrajev (srezov) s pismeno vlogo, v kateri označijo predmet, ki žele o njem posvetovanja. Sklepi so pravoveljavni, če prisostvuje seji vsaj tretjina vseh okrajnih (srezkih) odposlancev. Sklepi se stvarjajo z večino glasov in v zapisnik jih vpisuje zapisnikar. Če se zdi velikemu žapanu (banu, inšpektorju) sklep oblastnega kmetijskega odbora škodljiv za kmetijstvo ali za obče koristi, mora ustaviti njegovo izvršitev in zahtevati odločbo ministra za poljedelstvo. Sklepi se priobčujejo pismeno vsem srezkim načelništvom (okrajnim glavarstvom) in ministru za poljedelstvo. Zoper sklepe se sme vložiti pritožba na ministra za poljedelstvo, ki odloča'dokončno. Paragraf 58 pravi: »Kjer je na sedežu žtl-panije (banovine, inšpetorata?) vsaj 15 za- Med7prednosffni ena To dobro ime in velika i z & najboljšimi sirovinami jamciia, #» v vsakem poedinem kosu enako iadbm&ffr ovo Terpentinovo Milo drug kakšne zveze kmetijskih zadrug, ustanovljenih po zakonskih predpisih, ali vsaj 15 podružnic kakšne osrednje kmetijske družbe ali kakšno društvo agronomov, tam imajo te organizacije pravico poslati v oblastni kmetijski odbor po dva člana s posvetovalnim1 glasom. Delokrog oblastnega kmetijskega odbora. Paragraf 59 določa: »Oblastnemu kmetijskemu odboru je razpravljati o vseh vprašanjih kmetijskega značaja v oblastnem območju, zlasti o predlogih, občinskih in srezkih kmetijskih odborov, ki se mu podado. Na prvem zasedanju, ki se mora vršiti najkasneje v 4 mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, mora izdelati načelni program o pospeševanju kmetijstva v svojem območju. V programu je treba označiti najnujnejša dela, ki bi res najhitreje pospešila po-edine grane in celokupnost kmetijstva v oblasti. Ta program je treba predložiti v odobritev ministru za poljedelstvo po velikem županu (banu, inšpektorju). Vpoštevajoč in sistematično izvajajoč ta program, mora sestaviti odbor vsako leto proračun prejemkov in izdatkov oblastnega kmetijskega sklada ter ga predložiti v odobritev ministru za poljedelstvo po velikem županu {banu). Oblastni kmetijski odbor se mora brigati ne samo za sklepe, ki mu jih odreja ta zakon, ampak vobče za povzdigo materialne kulture in izboljševanja življenja na kmetih. Nemški kmetje na Češkem. Na Češkem živi poleg Čehov in Slovakov tudi mnogo Nemcev. Nemcev je na Češkem nad 3 milijone, torej več kot trikrat toliko kakor je nas Slovencev v naši državi. Češki Nemci, kakor jim pravimo na kratko, so kulturno visoko razviti, zlasti dobro pa so organizirani nemški kmetje na Češkem. Kakor posnemamo iz poročil »Mednarodnega agrarnega biroa« v Pragi, organizacija nemških kmetov na Češkem še ni stara. »Zveza nemških kmetov na Češkem« je ustanovljena šele leta 1918. Ustanovili so jo pod pritiskom vojnega gospodarstva, ki je kmete težko zadelo. 0 ustanovitvi posebne kmečke organizacije so govorili sicer že med vojno, toda vojne razmere so ustanovitev organizacije preprečile. Vse zapreke za organizacijo pa so padle, ko se je 1. 1918. zlomila stara avstrijska monarhija. Takrat je izgledalo, da se bodo dobro organizirani delavci polastili vse državne moči in povsod vpeljali socialistično - komunistično vlado. Proti navalu združenega delavstva je bilo treba nekaj ukreniti, tem bolj, ker je bilo tedanje meščanstvo popolnoma brez političnega in gospodarskega pravca. Dne 15. novembra 1. 1918 so se prvič zbrali zaupniki nemških kmetov na zborovanje v Bohmisch-Leipa. Ta zbor je dal povod za ustanovitev prvih krajevnih organizacij nemških kmetov v omenjenem okraju. V nekaj tednih se je pokret razširil že na vse nemško ozemlje na Češkem in 22. lebruarja 1. 1919 se je že vršil prvi občni zbor stranke. Stranka nemških kmetov na Češkem je organizirana po občinah in okrajih. Temelj je povsod krajevna organizacija, te organizacije pa so združene v okrajno organizacijo. Okrajne organizacije so združene v okrožja. Okrožij je 15. V Šleziji je tudi veliko število nemških kmetov. Tam pa se je začela stranka organizirati šele leta 1925., dograjena pa je bila organizacija šele lansko leto. Pri zadnjih volitvah je dobila stranka 14 mandatov za državni zbor, in 8 mandatov v senatu. Glasov je dobila 571.000. Za organizacijo so važna okrajna in okrožna tajništva. Posle vsake pisarne vodi plačan tajnik, ki gre ljudem vedno na roko, zlasti v občevanju z uradi. Tajniki so obenem stalni poročevalci stranke, tako da so poslanci stranke vedno točno obveščeni o položaju doma. Takoj po svoji ustanovitvi si je stranka ustanovila tudi svoj dnevnik »Deutsche Land-post«, poleg tega pa vzdržuje še 8 tednikov. Program stranke poudarja predvsem važnost kmečkega stanu za državo. Kolikor več ljudi potrebuje industrija, toliko važnejši je kmečki stan kot izvor novih delovnih moči. Kmečki stan je glavni producent, obenem pa tudi najvažnejši potrošač vseh industrijskih izdelkov. Kmečka stranka pa ne zastopa le interesov poljedelcev, ampak interese vseh ljudi, ki so navezani na zemljo in na kmete. Zato ima v svoji sredi tudi male kmečke rokodelce, j bajtarje in posle. Stranka je narodna, stoji na stališču krščanske vere in zastopa konservativno načelo v razvoju družbe. Zveza nemških kmetov stoji glede izvajanja državne moči na stališču, naj država opusti vse, kar ne spada neobhodno v njen delokrog in naj prepusti velik del javnih poslov samoupravam in stanovskim korporaci-jam. Glede vrednosti gospodarstva stoji stranka na stališču, da gospodarstvo ni samo sebi namen, ampak naj bo le sredstvo za pospeševanje kulturnih ciljev. Surov materializem in mehaniziranje življenja stranka odklanja. Stranka tudi odklanja načelo, naj s« država udejstvuje kot gospodar, ampak stoji na stališču, naj bo vse gospodarstvo privatno. Podpira pa stranka z vso močjo zdravo zadružništvo. Državna gospodarska politika naj bo usmerjena tako, da se ohrani ravnotežje med kmetijstvom in industrijo. Vsako protežiranje posameznih pridobitnih panog naj odpade. Takoj po vojni se je pojavila velika neenakost med kmetijstvom in med industrijo, ker je industrija uživala visoko carinsko zaščito, ki je povzročila ogromno zadolžitev kmetov. Zato se zavzema kmečka stranka za popolno enakopravnost obeh pridobitnih panog. V celotnem gospodarstvu zavzema kmetijstvo posebno stališče, ker producira vso hrano in vse surovine. Poleg tega gospodari kmet z vso zemljo, ki je temelj države. Z ozirom na to dejstvo je treba posebno varovati male in srednje kmete. Tvorbo veleposestev stranka odklanja, ker morejo zadruge s svojim delom dosegati iste uspehe kot velika gospodarstva. Zato se stranka zavzema za pravično agrarno reformo. Glede razdelitve davkov se je stranka vedno zavzemala za to, da se prevelik in predrag centralizem v upravi omeji in da se dajatve pravično razdele. Zemlja ne sme biti preobložena z davki. Posebno važnost polaga kmečka stranka na ureditev kredita za kmete. Veliko važnost ima Zveza nemških kmetov na Češkem v narodnem oziru. Kjer zaradi silnih nasprotij med Nemci in Čehi pred leti na kakšen sporazum niti za misliti ni bilo, tam so nemški kmetje zastavili vse svoje moči in so v sodelovanju s sosedno češko kmečko stranko dosegli lepe uspehe. Danes obe stranki sodelujeta v vladi in praksa je pokazala, da so ravno stanovski zastopi tista moč,, ki narode združujejo. Sodelovanje obeh stanovskih strank je omogočilo ureditev državnih financ in ureditev davčne zakonodaje, obenem pa ureditev državnega proračuna, kar je za vse gospodarstvo največje važnosti. Volitve na Čehoslovaškem. Izid volitev na Čehoslovaškem. V nedeljo 27. oktobra t 1. so se vršile na Čehoslovaškem državnozborske volitve. Volitve so pokazale, da bo Češkoslovaška kmetska stranka ostala še vedno prva stranka v državi in da bo ona obdržala vodstvo vlade in države. Kmetska stranka je pri zadnjih volitvah napredovala za nad 100.000 glasov. Stranke so dobile: Češkoslovaška kmetska stranka 1,104.000 glasov in 46 poslancev, komunisti so dobili 752.737 glasov, madžarski socialci 257.438, nemška kmečka zveza in delavsko udruženje 393.299, nemški socialni demokrati 506.204, Poljaki in Židi 102.694, nemški na-cionalci 183.866, češki narodni socialisti 767 tisoč 508, češki socialni demokrati 97°^/, liga Stfibmy 71.565, narodni demokrati 359 tisoč 759, češka ljudska stranka 623.555, agrarna stranka 1,104.956, češka obrtna stranka 290.757, nemški kršč. soc. 347.929, Hlinko-va stranka 425.097, nemški narodni socialisti 204.590 glasov. Od čeških strank so agrarci pridobili 132.000 glasov, socialni demokrati 338.000, narodni socialisti 60.000, narodni demokrati 75.000 in obrtna stranka 4.000; izgubili pa so: komunisti 181.000, češka ljudska stranka 68 tisoč in Hlinkova stranka 85.000. Od 300 državnih poslancev je med posamezne stranke razdeljenih takole (v oklepajih staro stanje): komunisti 31 (prej 41), združene madjarske stranke 10 (10), nemška vo- livna skupnost 17, nemški socialni demokrati 20 (17), Poljaki in Židje 4, nemški nacio-nalci 7 (10), češki narodni socialisti 32 (28), češki socialni demokrati 39 (29), liga proti vezanim listam 3, narodni demokrati 15 (13), češka ljudska stranka 25 (31), kmetska stranka 46 (45), češka obrtna stranka 12 (13), nemški krščanski socialci 14 (13), slovaška ljudska stranka 17 (23), nemški narodni socialisti 8 (7)._ DOPISI. Iz škofjeloške okolice: 25. t m. se je vršila v Starilaki obdukcija ponesrečenega mesarskega vajenca L. Logandra iz Pevna na zahtevo državnega pravdnika. — Članek gosp. Kalana, o naših izseljencih je sprejela vsa javnost z vidnim odobravanjem. Boljše je, da se grade tovarne doma, če tudi s tujim kapitalom, kakor pa, da hodi naše delavstvo na tuje in služi tujim kapitalom. Saj v industrijskih krogih lahko predajajo kmetje svoje pridelke. Saj vidimo, kako je bilo na Gorenjskem, ko še ni bilo industrije in le slabo obiskana letovišča. — Ker se nam zopet bliža zima, bi želeli, da bi Kmetski list izhajal na 12 straneh. Pa naj se temu primerno poviša naročnina. Saj je Kmetski list najcenejši tednik. — Senko Frane. Slov. Bistrica, 26. okt. Na pobudo »Kmetijske podružnice« v Slov. Bistrici, se je dne 20. t. m. ustanovil stalni šolski odbor za kmetsko nadaljevalno šolo v Slov. Bistrici. Načelnik je g. Jakob Vercal, župan in posestnik v Sp. Novi vasi, podnačelnik gosp. Franc Obersne, župan in posestnik v Šentovcu. Vodstvo te šole se je poverilo ravnatelju tukajšnje meščanske šole g. Melhicru Rismalu. Sklenilo se je, da se bode vršilo vpi«ovanje dne 1. novembra od 8. do 12. ure v ravna-teljski pisarni meščanske šole. Ker je ta šola za naš kmetski stan zelo velike važnosti in ker razpolaga šola s prvovrstnimi učiteljskimi močmi in ima vsa potrebna učila in priprave, se pričakuje, da bode obisk te šole mnogoštevilen, kar se sklepa iz zanimanja naše kmetske mladine, katera uvideva potrebo kmetske 'izobrazbe. Črešnice pri Frankolovem. Dne 25. oktobra 1929 je umrl Gašper Krajnc. Ranjki je bil dolgoletni odbornik občine Bezovica, cerkveni ključar pri farni cerkvi v ČreSnicah ter agilni član načelstva »Kmečke hranilnice in posojilnice« na Frankolovem. Težko prizadeti rodbini naše sožalje! Tedenski koledar. 3. novembra, nedelja: Hubert. 4. novembra, ponedeljek: Karol B. 5. novembra, torek: Emerik. 6. novembra, sreda: Lenart. 7. novembra, četrtek: Engelbert. 8. novembra, petek: Bogomir. 9. novembra, sobota: Teodor. Sejmi: 4. novembra: Višnja gora, Preska, Št. Jernej, Pišece, Konjice, Št. Pavel, Braslovče. 5. novembra: Krško. 6. novembra: Kropa, Velike Lašče, Mengeš, Vrhnika, Jesenice na Gor., Brežice, Rečica, Sv. Lenart v Slov. gor., Nova cerkev, Selnica ob Dravi, Sv. Vid pri Ptuju, Peklo, Zabukovje. 9. novembra: Št. Vid pri Stični, Ponikva. »KMETIJSKA MATICA«. Knjige Kmetijske Matice so deloma že gotove, deloma bodo v najkrajšem času. Naročniki, ki so se ali sami ali potom poverjenikov priglasili, bodo dobili knjige v drugi polovici meseca novembra. Ker še nekateri poverjeniki niso vrnili nabiralnih pol, jih tem potom ponovno naprošamo, naj to čimprej store. Knjige Kmetijske Matice bodo prav lep dar našemu kmetu. NOVICE. Novi člani vrhovnega zakonodajnega odbora. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih stvari general Peter Živ-kovic je podpisal sklep, s katerim razrešuje člane vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Josipa Šiiovica, bana savske banovine, Gjorgja Nestoroviča, bana moravske banovine, in Dako Popoviča, bana dunavske banovine. Z istim sklepom so na njihovo mesto imenovani za člane vrhovnega zakonodavnega sveta gg. Metod Dolenc, profesor vseučilišča v Ljubljani, dr. Prvislav Grisogono, bivši minister, ' in dr. Slavko Šecerov, bivši minister. Franjo Šuklje — 80-letnik. Graščak s Kamna g. Franjo Šuklje, eden izmed vodečih slovenskih politikov v zadnjem četrtletju preteklega stoletja, je obhajal 24. oktobra svojo osemdesetletnico. Po končani srednji šoli je študiral za profesorja in kot tak služboval v Gorici, Novem mestu, Ljubljani in Dunajskem Novem mestu. Kot politik je bi'l že 1883 izvoljen v ljubljanski občinski svet in isto leto tudi v Kranjski deželni zbor. Dvanajst let je bil državni poslanec na Dunaju in deželni glavar kranjski od 1. 1908 do 1911, ko je prevzel to mesto pokojni dr. Iv. šusteršič. Dcba Šukljetovega javnega delovanja je izpolnjena z naintenzivnejšim gospodarskim delom na bivšem Kranjskem. Vodovodi, ceste, mostovi in dolenjska železnica, zgrajeni v tej dobi, so glavna zasluga Franca Šukljeta. ■f Alionz Mencinger. V ljubljanski bolnici je umrl v sredo 23. oktobra t. 1. posestnik in gostilničar iz Boh. Bistrice, Alfonz Mencinger. Pokojni je bil dolga leta član glavnega | odbora Kmetijske družbe, član načelstva Eko-r noma, osrednje gospodarske zadruge v Ljubljani, in je sploh vse svoje delo osredotočil za gospodarski napredek slovenskega kmeta. V Boh. Bistrici je osnoval gospodarsko poslovalnico ter nabavljal kmetom razne kmetijske potrebščine in umetna gnojila in nazadnje ustvaril že davno željeno in potrebno »Osred- PODLISTEK H. von Kleist-Ivan Albreht: Zaroka na St. Domlngu. (Nadaljevanje.) Medtem se je vrnila Tončka z večerjo, ki jo je bila v kuhinji pripravila. Ko je pogri-njala mizo, je s pogledom na tujca šaljivo vprašala starko: »No mati, recite no, ali si je gospod že kaj opomogel po strahu, ki ga je bil obšel pred vrati? Ali se je prepričal, da ga ne čaka ne meč ne strup in da zamorca Ho-1 anga ni doma?« — Mati je vzdihnila in rekla: »Pregovor pravi, da se opečeni ognja boji. Gospod bi bil nespametno ravnal, ako bi se , bil prej drznil iti v hišo, dokler se ni prepričal o rodu, h kakršnem spadajo njeni prebivalci.« — Deklica se je vstopila pred mater in ji pripovedovala, kako je držala svetilko tako, da bi ji s svojim polnim žarom obsevala obraz. »Toda njegova domišljija,« je rekla, »je bila čisto polna črncev in zamorcev. In da mu je tudi odprla vrata dama iz Pariza ali Mar-seille-a, bi jo bil on gotovo smatral za zamor-: ko.« — Tujec jo je rahlo objel krog pasu in v zadregi dejal, kako ga je klobuk, ki ga je imela na glavi, oviral, da ji ni mogel videti v obraz. »Če bi ti bil mogel gledati v oči kakor zdaj,« je dejal in jo vroče prižel nase, »bi rad pil s teboj iz zastrupljene čaše, pa najsi bi tudi bilo vse ostalo črno na tebi.« — Pri teh besedah je zardel, a mati ga je silila, naj sede. Tončka je nato sedla kraj njega za mizo. Podprla si je obraz z dlanmi in ogledovala njegovo obličje, medtem ko je tujec jedel. Prišlec jo je vprašal, koliko je stara in kako se ime- njo sirarsko zadrugo v Bohinju«, v kateri je bilo včlanjenih večina sirarskih zadrug na Gorenjskem. Osebno je bil izredno dobre narave, pomagal vsakomur, če je le mogel in je vsled tega tudi užival ugled in spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali in ž njim sodelovali. Njegova prezgodnja smrt je usekala veliko vrzel med našimi kmetskimi delavci in bo težko nadomestljiv pri vseh funkcijah, ki jih je zavzemal. Njegovo truplo so prepeljali v petek 25. oktobra t. 1. v Boh. Bistrico in ga položili v domači grudi k večnemu počitku. Mir njegovi duši, sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Iz notarske službe. Notar v Metliki g. Ivo Bakcvnik je bil razrešen službe v Metliki in nastopi notarsko službo v Kranju 30. t. m. Maribor dobil okrožni inšpektorat. Na osnovi zakona o imenu in razdelitvi naše kraljevine na devet banovin je minister za notranje zadeve s posebno uredbo določil 22 okrožnih inšpektoratov, med drugimi tudi v Mjariboru. Za okrožnega inšpektorja je imenovan bivši mariborski veliki župan dr. Schaubach. Poravnava pri Slavenski banki potrjena. Nedavno se je vršil občni zbor upnikov Slavonske banke, ki je sprejel 22% poravnavo z banko. Proti temu sklepu je bilo vloženih sedem pritožb in se vsled tega poravnava ni mogla izvrševati. Upniškemu odboru se je med tem posrečilo pregovoriti pritožnike, da so Tekurze umaknili in sodišče bo sedaj sklenjeno poravnavo potrdilo, na kar se bo pričelo takoj z izplačevanjem. Smrt pod vlakom. V bližini šišenske železniške postaje nad Ljubljano je povozil gorenjski vlak vlakovodjo Franca Dobrovoljca in ga popolnoma razmesaril. Kako je prišel nesrečni vlakovodja pod vlak, niso mogli ugotoviti. Polšak. na Dunaju. Znani strokovni učitelj Poljšak, ki je zdravil dalj časa v Celju raka m na to v Mariboru pod kontrolo zdravnikov, je odšel že letošnjo spomlad na Dunaj nuje njeno rojstno mesto. Nato je povzela mati in rekla, da je Tončko spočela in rodila pred petnajstimi leti v Parizu. Potovala je bila v Evropo s soprogo gospoda Villeneuveskega, svojega prejšnjega gospodarja. Pripomnila je še, da jo je bil sicer vzel za svojo zamorec Komar, ki se je pozneje omožila ž njim, da pa je njen oče pravzaprav bogat marseilleski trgovec po imenu Bertrand. Tončka se tudi piše po njem Bertrand. — Tončka ga je vprašala, da-li pozna kakega takšnega gospoda v Franciji. Tujec je odvrnil: »Ne!« Dežela je prevelika. Za časa svojega kratkega bivanja tamkaj, preden se je bil vkrcal za v Zapadno Indijo, pa ni naletel na nikogar s tem imenom. Stara je pripomnila, da gospoda Bertranda po precej zanesljivih vesteh, ki jih je prejela, ni več v Franciji. Njegov častihlepni in kvišku hrepeneči duh ni mogel strpeti v meščanskem delokrogu. Ob izbruhu revolucije se je bil zapletel v javne posle in leta 1795. odšel s francoskim poslaništvom na turški dvor. »Kolikor vem, se do te ure še ni vrnil.« Tujec je prijel Tončko za roko in ji smehljaje rekel, da je v tem primeru vendar bogato in imenitno dekle. Bodril jo je, naj uveljavi svoje pravice. Nadeja se lahko, da pride nekoč ob očetovi strani v sijajnejše razmere, nego sedaj živi v njih! — »Težko,« je pripomnila stara v pritajeni nevolji. »Ko sem v Parizu bila v drugem stanu, je gospod Betrand pred sodiščem zatajil očetovsko tega otroka, ker se je sramoval mlade in bogate neveste, ki se je hotel poročiti ž njo. Bil je tako nesramen, da je vpričo mene zaprisegel, česar mu ne bom nikdar pozabila. Od jeze sem radi tega dobila vročico, malo pozneje pa še šestdeset udarcev z bičem, ki mi jih je dal našteti gospod Ville-neuveski, zbog česar še do tega dne boleham in tam ustanovil z dr. Aschnerjem posebno zdravilišče za na raku obolele ljudi. Te dni poročajo listi, da se mu je posrečilo ozdraviti nekega Šveda, ki je imel cela prsa napadena od raka in so vsi zdravniki nad njegovim ozdravljenjem obupali. Kot zadnje sredstvo je poskusil še pri Poljšaku in res tudi ozdravel. Slovaška pesem v Ljubljani. Pretekli teden je prispelo v Ljubljano slovaško učiteljsko pevsko društvo, ki je dalo v unionski dvorani koncert najlepših slovaških pesmi. Požar. Pretekli teden je nastal požar v drvarnici uglednega posestnika in župana iz Vogelj pri Šenčurju g. Franc Mola. Ogenj se je hitro razširil na 43 m dolge pode in šupo, v kateri je pogorelo 35 voz sena in par vagonov krompirja. Le veliki požrtvovalnosti gasilcev iz Trboj, Cerkelj, Šenčurja in drugih se je zahvaliti, da se ni pcžar razširil na polovico vasi in da so obvarovali tudi hleve in hišo župana Mola. Najhuje je prizadet župan vsled tega, ker mu je pogorelo prav vse seno in mima kaj pokladati živini. Celokupno škodo so cenili na 150.000 dinarjev, a zavarovalnina znaša le 45.000. Dobra kmetska srca bodo prihitela nesrečnemu pogorelcu na pomoč s krmo za živino. Tatovi koles na delu. Dne 23. t. m. se je vračal iz Konjic Jakob Kresnik, čev. mojster na Frankolovem, ter je šel med potjo v gostilno Planine, kolo je pa pustil zunaj in na kolesu še usnja za 2000 Din. Tat je odpeljal kolo in usnje. Požar. Na Polzeli je zgorelo dne 25. t. m. pri g. Antonu Mešiču, županu in bivšemu oblastnemu poslancu, gospodarsko poslopje. Zažgal je neki slaboumnež, ki je bil pred kratkim izpuščen iz bolnice. Škoda se ceni preko 300.000 Din. Zavarovalnina krije le četrtino. Z noži so se. In rezultat? Eden v grobu,^ druge pa več ali manj oklane čaka ječa. Kdo je kriv? Mošt. V nedeljo 20. t. m. je prišel Franc Tifolt iz Drenja nad Sotesko okrog 6. za sušico!«--Tončka, ki je zamišljeno uprla glavo v dlan, je vprašala tujca, kdo da je, od kod prihaja in kam gre. Po kratki zadregi, v kakršno ga je spravilo srdito govorjenje starkino, je odvrnil, da prihaja iz trdnjavice Dauphin z družino gospoda Stromlija, svojega strica. V hosti na gorah, da jo je pustil v varstvu svojih dveh mladih bratrancev pri galebjem ribniku.« Na dekletovo prošnjo je pripovedoval več prizorov iz pobune, tki je bila izbruhnila v mestu tamkaj: Kako se je oikrog polnoči, ko je vse spalo, začel pokolj črnih na belokožce. Kako je imel vodja zamorcev, stotnik pri francoskem pionirskem oddelku, toliko zlobe da je dal takoj zapaliti vse ladje v pristanišču, s čimer je belopoltim preprečil beg v Evropo. Kako je imela obitelj komaj toliko časa, da se je z nekaj bore imetja otela pred mestna vrata in kako ji spričo tega, ker je pobuna izbruhnila po vseh krajih ob morju naenkrat, ni preostajalo nič drugega, nego s pomočjo dveh mul, ki so jih iztaknili, kar navprek skozi vso dežele kreniti na pot v Por t au Prince, ki se je, zavarovan z močno francosko vojsko, edini še ustavljal rastoči moči zamorcev. — Tončka je vprašala, s čim so se tamkaj belopolti tako csovražili. — Tujec je v zadregi odvrnil, da se je to zgodilo zaradi odnošajev sploh, v kakršnih so belo-kožci kot gospodarji otoka bili napram črncem, in ki si jih — po pravici povedano — niti ne drzne zagovarjati. Vendar so bili že ti odno-šaii že več stoletij takšni. Bes svobode, kot se je polotil vseh teh naselbin, je nagnal kre-olce in zamorce, da stro verige, ki so jih tiščale, in se zaradi nebroj graje vrednih krivic, ki so jih pretrpeli od nekaterih ničvrednih belckožcev, maščujejo nad belim plemenom. (Nadaljevanje prihodnjič.) ure s svojimi tovariši v Meniško vas, kjer so stali sredi vasi na cesti: Ivan Kraker, Janez in Tone Medic. Ko se tam ustavi tudi Tifolt s tovariši, jim eden zaklice: »V gostilno ali pa domov.« In že je bilo dovolj, da so se zgrabili in se bunkali do mosta, ki drži v Podho-sto — tam pa so zgrabili še. vsak svoj nož in mahalo se je vsevprek, dokler se ni Tifolt zgrudil. Dobil je nož med rebi v jetra in ni mu bilo pomoči. Ko so ga pripeljali na Toplice k zdravniku, je izkrvavel telkom četrt ure. Moral je v grob, mlad, poln načrtov, ko se je ravno pripravljal, da stopi v življenje kot samostojen obrtnik — kovač. Poljedelski kongres v Subotioi. V nedeljo 27. t. m. se je vršil v Subotici kmetijski kongres, .katerega so se udeležili zastopniki ministrstva za kmetijstvo ter veliko število kmetijskih gospodarjev in strokovnjakov. Razpravljali so o vseh stvareh, ki se tičejo kmetijstva ter sprejeli tozadevne resolucije. Proslava 350 - letnice Karlovca. Hrvatsko mesto Karlovac je na svečan način proslavilo preteklo nedeljo 350 - letnico. Proslave so se udeležili: minister za trgovino g. Ju-raj Demetrovič, zagrebški ban dr. Šilovič, zagrebški župan in druge odlične osebnosti. Goljufije pri železniških dobavah. V Banjaluki so aretirali lesna dobavitelja Stevo Piletinga in Grgura Mitrovica ter uradnika zagrebške železniške direkcije inž. Goranina, ker so vršili velike goljufije pri dobavah železniških pragov in državo oškodovali za več stotisoč dinarjev. Dr. Pavelič na Dunaju aretiran. Bivši poslanec hrvatske federalistične stranke dr. Pavelič iz Zagreba je bil te dni na Dunaju aretiran, ker mu je prihod v Avstrijo prepovedan. Na Dunaj je prispel iz Italije, kamor ga bo policija vrnila. Kakor znano je pobegnil dr. Pavelič začetkom leta iz naše države ter odpotoval nato v Bolgarijo, kjer je z ma-kedonstvuiočimi snoval zaroto proti naši državi. Vsled tega je bil od državnega sodišča v Beogradu v odsotnosti obsojen na smrt. Klanje razbojniških čet v Bolgariji. Razbojniška družba Deče Uzunova je nedavno izvršila novo krvavo dejanje, katerega žrtev so postali trije bolgarski sodniki. Razbojniki so v zasedi čakali in ustavili več automobilov in potnike oropali. Ko so v nekem avtu s po-/ znali sodnike iz Sevlja, so jih najprej izropali, nato pa usmrtili. Prizanesli so samo sodniku Stojanovu, za katerega je eden izmed razbojnikov prosil. Vlada je razpisala 300.000 levov za izsleditev morilcev. Atentat na italijanskega prestolonaslednika. Princ Umberto, italijanski prestolonaslednik, se je nahajal pretekli teden v Belgiji, kjer se je zaročil z belgijsko princeso Marijo Jožefo. Ko je v Bruslju polagal venec na grob neznanega junaka, je streljal nanj italijanski študent Fernando de Rosa. Strel je zgrešil in prime je ostal nepoškodovan. Atentatorja so aretirali. Po aretaciji je izjavil, da biva že dalj časa v Parizu in da je sklenil maščevati socialističnega poslanca Matte-otija, kterega so fašisti svoj čas zavratno umorili. Atentator je star 20 let. Neverjetno postopanje italijanskega oficirja. Komandant fašistične milice v Sežani ie ukazal vsem občanom razobesiti zastave in okrasiti hiše v znak veselja na dan smrtne obsodbe nesrečnega istrskega Hrvata Vladi-mirja Gortana. Ta strašen čin je izzval celo pri Italijanih ogorčenje in naletel na obsodbo pri vseh treznih ljudeh. Tvornica municaje zletela v zrak. V bližini Bologne v Italiji je vsled eksplozije zletela v zrak cela tvornica municije. Pri tej katastrofi je bilo 7 delavcev ubitih, a 16 težko ranjenih. Vzrok eksplozije ni poznan. Otroški punt. V nekem berlinskem kinu bi se imel predvajati poseben film za otroke. K napovedani mladinski predstavi je prišlo nad 200 otrok v starosti od 10 do 15 let. Ko so pa na mesto napovedanega filma pričeli kazati neke skioptične slike s predavanjem, so se otroci spuntali in razbili šipe, stole in kar so dobili pod roke, predavatelja so pa pretepli. Ko jih je policija izgnala iz dvorane, so razbijali tudi na ulici in zahtevali povrnitev vstopnine. Šele posebna bojna četa policistov je drobiž s težavo razgnala in kolovodje pozaprla. Podpore za dijake. Stara navada je — če je ta navada vedno tudi dobra in pametna, je drugo vprašanje — da pošljejo zlasti kmečki stariši svojega najbolj nadarjenega sina v šole, da postane gospod, če ne »gospod« (t. j. duhovnik), pa vsaj gospod kakšne druge vrste, ki se mu ne bo treba mučiti s težkim kmetskim delom, pa bo le jedel vsak dan meso in bel kruh, pa še domačim bo kaj pomagal. Seveda je odločitev starišev, da pošljejo fantka v šole, navadno precej težka, ker je šola draga stvar, denarja pa navadno ni nikjer preveč pri hiši. Koncem koncev pa le pade odločitev za šolanje, ker računajo stariši več ali manj tudi na podporo dobrih ljudi, ki je bo prav gotovo deležen tudi njihov sin, če bo priden in če bo v šoli dobro storil. Računi starišev in fantov samih na kakšno podporo niso napačni. Mladi in talentirani fantje so vedno našli dobrotnike mladine, ki so jim pomagali prekopati se preko najhujših želodčnih težav. Koliko število dijaških ustanov nam priča, da so skoraj vsi premožni naši ljudje ob svoji smrti mislili tudi na študente. Žalibog je vojna uničila večino starih dijaških ustanov, novih pa je še prav malo. Nekdanji podporniki dijakov so bili jako plemeniti ljudje, pri katerih desnica ni vedela, kaj dela levica. Oni niso vpraševali, čegav je fant, ampak so dajali podpore le lačnim želodcem. Hvaležnosti niso zahtevali in iskali nobene, ker so kot plemeniti ljudje imeli največje zadoščenje v zavesti, da so napasli lačnega, a pridnega fanta. To so bili kristjani. Moderna, zlasti povojna doba, pa je tudi iz dobrotnosti napravila umazano kupčijo. Revni fantje, ki hodijo v šolo, so tudi dandanes lahko deležni raznih dobrot. Dobe skoraj vse, kar hočejo: tu jim podujajo denar, tam hrano, tam stanovanje, tam dobro besedo za dosego državne štipendije. To bi bilo vse prav lepo, če ne bi bilo zraven tistega svetopisemskega hriba, na katerem stoji Skušnja-vec, ki govori lačnim študentovskim želodcem: »Pridite, fantje, in vzemite! Vse je tukaj, kar kdo rabi: Stanovanje zastonj, hrana zastonj, denar, obleka, celo kino. Pridite in vzemite, ne bo vam žal! Vse je vaše, kar hočete, samo nekaj malega zahtevam od vas: pred mene morate pasti na kolena in me moliti, in moji morate ostati. Nič nočem od vas kakor samo vaše duše!« Tako govori Skušnjavec na hribu moderne študentovske dobrotljivosti, lačni fantje pa poslušajo. V njihovih dušah se vzbuja gnus, bajti oni so se v ljudski šoli učili, naj dobrotna desnica ne ve, kaj dela levica. Oni so se učili, da nalaga kristjanska dolžnost bogatemu človeku, naj lačne nasiti, a nikjer se niso učili, da morajo za skledo darovane leče prodajati svoje duše. Zato se jim sladke besede Skuš-njavcev upirajo, ker so ogabne in grde do dna. Toda — kaj hoče fant? Želodec je hud gospod, ki prevrača svet! Želodec kruli in kruli, fant premišlja, nazadnje pa — zagrabi! Samo da je enkrat sit! Skušnjavec pa se smeja na tihem, češ, že zopet ena žrtev. Na glas pa začne fantom govoriti nekaj o hvaležnosti, o moralni obveznosti do dobrotnikov in podobne sladke besede. Te besede o hvaležnosti so za revne študente najhujše duševno trinoštvo! Zato pa je treba enkrat izreči odločno besedo: »Vi vsi, ki ste lačni, in ki morate sprejeti kos kruha, kjer ga dobite* nikar ne verjemite Skušnjavcu, ki od vas zahteva v znak hvaležnosti vašo dušo! Vi niste dolžni nikomur nič, najmanj pa ste dolžni takšno hvaležnost Skušnjavcu, kakor jo on od vas zahteval. Kakor ima vsak človek pravico do življenja, tako jo imate tudi vi. Zato vzemite kos kruha, kjer ga dobite, bodite tudi hvaležni zanj, ampak ne dajte nikomur svoje duše! Če pa jo kdo zahteva na račun vaše lakote — obljubite mu jo, a svoje besede nikar ne držite! Z lakoto izsiljena beseda nikogar ne veže, najmanj pa lačnega človeka! Če bi vam pa Skušnjavec kdaj očital nehvaležnost, mu pljunite v obraz. mrnomcospomn Vnočevanje poljedelskih produktov. Po deželi gre glas, kam s pridelkom? Letošnja razmeroma dobra letina je marsikate-mu kmetovalcu prinesla tudi skrb: Kako spraviti blago v denar, vsaj za takšno ceno, da kmet ikrije stroške. Cene na trgu so take, da upravičeno s skrbjo gledamo, kaj bo. Kriza je huda in potrebuje hitre pomoči. Naj celokupen sistem gospodarstva boleha na pomanjkanju organizacije. Povsod, po vseh državah vidimo nekako mrzlično gibanje na polju organizacije kmetijstva, išče se oblike in načina, kako odpomoči poljedelski krizi, oziroma najti trg za produkte. Dosti je krivo takemu stanju pomanjkanje zavednosti in zmi-sla za skupno delo našega kmeta. Imamo danes nebroj hranilnic in posojilnic, imamo vsakovrstne zadruge, kar nam gotovo dela čast, a pri tem nimamo nečesa, kar nas najbolj skrbi. Nimamo dovolj organizacije,"ki bi skrbela, da se vnovči naš pro-duikt, manjka nam prodajnih organizacij na zadružni podlagi. Danes je naš kmet po deželi izročen mnogokrat na milost in nemilost raznih špekulantov. Ti seveda skrbe za to, da dosežejo čim večji dobiček ter radi tega gledajo, da potisnejo ceno kolikor mogoče navzdol. Kako se vrši danes vnovčevanje? En način je ta, da krAet pripelje svoje produkte v mesto in tu čaka, da pride kupec in ako tega ni, je prisiljen svoje blago prodajati od vrat do vrat in še to navadno za nizko ceno, ki velikokrat ne krije niti stroškov prevoza v mesto. S tem, da kmet pripelje sam svoje blago v mesto, izgubi mnogo na času in tudi na denarju. Po večini ne vedo za potek cen, ker žalibog nimamo še take službe, iki bi dnevno opozarjala kmeta na potek cen na ožjem domačem ter svetovnem trgu. Prekupci na veliko pa, ko vidijo, da je dovolj blaga ter da bo žetev za nje dobra, drže nizko ceno, ali pa celo se odpovedo nakupu in to z namenom, da prisilijo kmeta znižati ceno. Kmet, v strahu, da ne bo mogel prodati za boljšo ceno, popusti in mnogokrat ne zasluži pri tem nič ali v najboljšem slučaju krije stroške. Drugi način je ta, da kmet stoji v odvisnosti od prekupca z deželnimi proizvodi. Nekateri od teh pritiskajo na ceno na ta način, da begajo ljudi z nepravimi poročili o poteku trga ali da trosijo neprave vesti pri kmetih o pridelku na svetovnem trgu in napovedujejo že v naprej nizke čeme. Kdo ima dobiček na ta način? Ali oni, ki ni sejal in ne oral, ali oni, ki od zore do mraka orje in seje ter napaja zemljo z lastnim znojem? Kmet le redkokdaj žanje tudi gmoten uspeh svojega dela, posebno še, ako so razmere prodaje take, kot sem jih opisal. Treba je temu napraviti enkrat konec. Kmet naj ima svoje, da bo uspevalo bogastvo države. Ne pa, kakor danes, dt< -.;»do propadali naši domovi in stebri družnih, Smrtni udarec takim razmeram zamorejo dati kmetje sami. Ves svet se organizira. Tovarnarji in trgovci se družijo v organizacijah. Zakaj bi se kmet ne organiziral v zadrugah? Zadruga je najprikladnejša in po svoji naravi najboljša obrambna ustanova proti izkoriščanju. So uspele hranilnice in posojilni« ce ter rešile našega človeka od svoječasnih oderuhov, zakaj bi tudi dobro organizirana zadruga za vnovčenje poljedelskih produktov ne vršila svoje obrambne naloge. Denar, kateri se steka danes v roke nekaternikov in to na račun produktov kmeta, se bo stekal jutri v zadrugo in po njej nazaj kmetu. Mi moramo započeti delo tudi v tej panogi udejstvovanja. 'Prodajne zadruge niso lahka stvar. Nebroj je težkoč in ovir, a vse to se da premagati, ako kmet res želi korakati ramo ob rami v boj za obstanek. Naše težkoče so hude, hujše mogoče, kakor pri drugih narodih, kjer so imeli že več ali manj izkušenj v te panogi zadružništva. Začeti je potreba in to kmalu, kajti kmet ne more čakati, da mu izgine še zadnja nada na boljšo bodočnost. Predvsem naj kmet zaupa in veruje v moč zadružne organizacije, ki je tako močna, da je preobrazila narode in jih naredila mogočne in spoštovane. Danci se imajo zahvaliti za vse, kar imajo, le zadružnim organizacijam in to ne samo denarnim, ampak predvsem vnovčevalnim in nakupnim. Pred 60 leti je bil danski narod še velik siromak, a danes je velik po duši in bogastvu. Vse to po zaslugi zadružne organizacije. Če so uspeli oni, zakaj bi mi ne? Organizirajmo prodajo in nakup in mnogo bomo pripomogli do boljše bodočnosti kmeta, odpravili bomo beg z dežele in še mnogo drugega. Jasno je, da bo trud velik in težak, toda dosežemo lahko vse, ako bomo vztrajali do konca. Vedeti moramo, da je bodočnost kmeta v organizaciji ravnotoliko kot na njivi. Njiva brez pravega dela ne rodi, a njen produkt more dati koristi samo takrat, ako je tudi pametno in pošteno uporabljen in spravljen v denar. To zamore samo skupnost, katera tiči ravno v zadrugi. Kmetje, zadruga je vaša, dajte ji vse, da boste lahko terjali od nje vse. Gomišček. žepni »Kmetijski koledar« za leto 1930. Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani je tudi letos izdala svoj priljubljeni žepni koledar. Mirne duše lahko trdim, da slovenski kmet nima danes nobenega drugega taiko popolnega, pripravnega in potrebam kmetskega gospodarskega življenja ustrezajocega žepnega koledarja, kakor je ta. Uredništvo koledarja se je vidno potrudilo, da ugodi vsem izraženim željam naših kmetovalcev. Zato je tudi koledar znatno narasel (obsega 270 strani!). Njegova zunanjost — vezan v polno platno — je zelo lična in, kar je za delovnega človeka važno, tudi zelo trpežna. Ni čudno, da je bila Kmetijska tiskovna zadruga primorana zvišati ceno koledarju za 2 dinarja, da krije stroške tiskarne in knjigoveznice, ne da bi imela pri tem kak še tako majhen dobiček. Nasprotno sem uverjen, kolikor poznam stroške pri izdaji sličnih knjig, da bo Kmetijska tiskovna zadruga zaključila obračun žepnega koledarja z izgubo, ker je v svojem idealnem stremljenju, nuditi našemu 'kmetu čim največ in čim najboljše, pri tem pa kar najcenejše, določila koledarju ceno, ki je nižja od stroškov koledarja. Baš zato moramo biti Kmetijski tis/kovni zadrugi iskreno hvaležni, da prinaša tako velike, žrtve z izdajanjem prepotrebne-ga koled, rcg Naj navedem samo vsebino koledarja: Osebni zapiski. — Koledar za leto 1930. (Vsak dan ima prostor za beležko.) — Prva pomoč v hlevu. Spisal žzdr. dr. Janko Rajar. 0 jamstvu pri živinski kupčiji. Spisal žzdr. dr. Janko Rajar. — Naznanilna dolžnost pri živalskih kugah. — Kako se spozna starost goved. —Koliko časa traja pojatev pri domačih živalih. — Koledar brejosti. — Kellner-jeva preglednica krmljenja. — Razmerje med živo težo in težo zaklane živine. — Živa teža in mlečnost nekaterih govejih pasem. — Doba valjenja. — Doba sesanja. — Povprečna rejna sposobnost. — Kletarstvo. Spisal Fr. Gombač. — Splošna pravila za pokušanje in oceno vina. Spisal Andrej Žmavc.'— Priprava sadnega vina. — Množina sladkorja in kisline v grozdnem in sadnem soku. — Razdalja sadnega drevja pri saditvi. — Kaljivost semena zelenjadi. — Teža korenja, gomoljev, sočivja in sadja. — Raba umetnih gnojil na 1 oral. — Kako se preračunavajo obresti. — Kako uporabljamo obrestne tabele. — Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad. — Metri, pretvorjeni v sežnje. — Sež-nji, pretvorjeni v metre. — Kvadratni metri, pretvorjeni v kvadratne sežnje. — Kvadratni sežnji, pretvorjeni v kvadratne metre. — Metri pretvorjeni v čevlje. — Čevlji, pretvorjeni v metre. — Kubični metri, pretvorjeni v kubične čevlje. — Kubični čevlji, pretvorjeni v kubične metre. — Palci, pretvorjeni v centimetre. — Centimetri, pretvorjeni v palce. — Hektarji, pretvorjeni v orale (johe). — Orali (johi), pretvorjeni v hektarje. —" Razmerje mer. — Poštne pristojbine. — Brzojavne pristojbine. — Lestvica za pristojbino kolkov. !Fabiani (£ Jurjooec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5 ■—— Velika zaloga ' SUKNENEGA BLAGA za moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po vzorce/ Sejmi na Kranjskem, Štajerskem, Prekmurju, Koroškem Hrvaškem, Medjimurju — Navodilo o rabi knjigovodskih beležk Kmetijskega koledarja. — Prostor za knjigovodske beležke. — Prostor za delavski zapisnik. — Prostor za druge beležke. Mislim, da je za vsakogar, ki prečita samo navedene naslove člankov, tabel in rubrik, popolnoma odveč, Kmetijski koledar še posebej priporočati. Lansko leto je bil koledar do zadnjega komada razprodan že s 15. novembrom. Zato opozarjam vse, ki hočejo imeti vsestransko ustrezajoč žepni koledar in svetovalca v vseh kmetovalčevih opravilih, naj si ga takoj naročijo, ker bodo sicer morali dobiti odgovor, da je razprodan. Cena Din 12-—, po pošti 1 Din več, je za tak koledar naravnost malenkostna. S. T. Trajna ondulacija v hiši! «R a p i d> kodrilni 'iSlStP^ii. aParat kodra lase v 10. minutah. Napra-vi kcdre tako brez-Graf hibne in enakomerne, , da jih ni mogoče lo-' čiti od naravnih. Z kodrilnim aparatom je popolnoma nemogoče lase zažgati, ker ne pridejo v dotiko z ža-rečo iglo. — Učinek bo presenetil vsako damo. Aparat je uporabljiv za dolge in kratke lase Cena: Dva komada staneta Din 25•—, štiri komadi Din A0•—. — Pošiljam samo po povjetju. Artur Kolin, Ljubljana, Cerkvena ul. 21. rtgistrovana zadruga z neomejeno zmvmt Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestmje po 9%, proti trimesečni odpovedi po TH% brez odbitka davka na rento. w STANJE VLOG DIN tSflOOJOO^- /«MtN m viof« vrne pa večkrat)m «4*0. Podružnica v MARIBORU Siomškoo trg 5, priti, poleg Stolne corkvo. )ILOVAC( Tvornica glinastih strešnikov ln opeke Frohlich & Bichier MMiBmmiuiiNn Karlovac miimrniimiiirati □9* Dnevna produkcija 100.000 komadov strelnlkov in opeke. tK Proizvajanje vseh vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov kakor tudi ploščic za tlake. Posebno se priporočajo falcovani in dvakrat falcovani •trelniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Kvaliteta zidne in itreta« opek* je strokovnj&Sko priznana, kot najboljša v driavL Dobavlja m franko na vsako postajo. O Generalno zastop- .CI/^MAIJ^ LJubljana stvo za Slovenijo: 'fcl\VlIlwnS Kolodvorska 7 llllimHIHHHIIHIII'MllHiim;i»mHi|ii|||||iifi'mmmHiM!>riHlttlHlll|t»Uli|'ll Ljudska samopomoč " rili nrill sprejme za slučaj smrti * ® •• in doživetja vse zdrave osebe od 1. dO SO leta in izplača do največ D>n 53.0G0 na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. iiiimiiiiiiimiimmuiil :lim..iiiiiii(iUillilllii.,:...milu.i •i iliiiiiniuiillliiinii Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem mmw§* Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani Najboljši In na)trpeln«]Il šivalni stroji in KOLESA so GRITZNER in ADLER sa dom, obrt In Industrija, ▼ ravnih opremah Motam Ivlcarskl pletllnl •troji DUBIED > Pisalni stroji URAMA 5 Tovaimlika nlogai JOSIP PETELINC LJUBLJANA, spomenika ob vodL Izšla je Blasnikova Velika Pratika za navadno leto 1930 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najde! vse, kar Človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnlmi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne iD lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe ln račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popi« vseh važnih domačih ln tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovalec in žena v hiši. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in Be lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. wlAV\«p5enična Vava je izvrstna, celo redilna Id okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za 75 Djn. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo Kdor pošlje 2 Din v znamkah. dobi vzorec 100 g »Java« pšenične kave poštnino prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. — Pržinna kale »Java« k. d.. Beograd. Lomina ul. 11/č. Želod divji kostanj, bukov žir, seme akacije, javorja, jelove storže plača najbolje FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10/1. Mizarskega vajenca sprejmem takoj z vso oskrbo. — Šterk Jurij, mizar, Predgrad 12, p. Staritrg ob Kolpi. EKONOM osrednja goso. zadruga v Liuhljani Kolodvorska ul. 7 i ma stalno v zalogi Umetna gnojit : Kalijevo sol, super-fosfat, nitrofoskal (mešano gnojilo), čilski soliter, apneni dušik in dr. Seno in ošenično slamo dobavlja po najnižji ceni franko vsaka postaja POZOR! Kupujem POZOR J —--vse vrste DEŽELNIH PRIDELKOV po najvišjih dnevnih cenah. — Imam vedno v zalogi kalijevo sol, super-fosfat (rudnine), trstje za strope (štu-kadur) t n priznano najboljši trboveljski cement Osuald Pengou, Ljubljana Karlovska cesta 19, poleg dol. mostu Dražestne kodre neomejeno trpežne, pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame Id gospodje brez škarij za ko-dranje z uporabo HILA-LOCKENKRAUSLER. Tudi najlepša bubi-glavica bode s tiela lepša, ker je vsaka ondulacija nepotrebna. Velik prihranek na času in denarju. Pospešuje rast las. Vale ogledalo Vas bo očaralo. Takoj pri uporabi polno ondullranih kodrov, krasne frizure. Veliko zahvalnih pisem. Posebno gledališke igralke so polne hvale. — Cena 12 Din; 3 steklenice 28 Din. — Dr. Mih. KMirtnr, Košice, poštni predal 12, 214, C»B. m olje, tirnež, Lake, oljnate in vse r »troko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri MEDiC-ZANKL, d. z 0. z. tovarne olia, firneža, laki in barv Ljubljana-Medvode. Lastnik Fran jo Medtt. e Podružnica Maribor - Novi Sad. Gotov® obleke in površne sufcnle! Da ustrežem mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov in stroškov, sem upeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni z njim zadovoljen, lahko pri meni izbere blago - in dobi v 6 dneh ego-tovljeno obleko po najnovejši modi, ali pa po svojem okusu. Cena gotovi obleki bo Aeneja, kot povsod drugod, za to jamčim. Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlogo! - - Vpeljal sem tudi vse vrste usnja - po znižani ceni. - -Pridite in prepričajte se pri Ivan A. Grosek, «*«im i «3».* m*««. Tr*bm«. »Ekonom«, osrednja gospodarska zadruga r. t. z o. z. r Ljubljani, naznanja tužno vest, da je član njenega glavnega odbora, gospod Alfonz Mencinger posestnik, rez. kap. n. ki., odlikovan z redom sv. Save V. raz. dne 23. oktobra t. 1. po mukapolnem trpljenju preminul. Pogreb blagopokojnika je bil v petek 25. oktobra 1929 iz splošne bolnice na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1929.