DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. niikih uUcah H. 9. Nmrotmna m W<* p« epravftdtoM .DOMOlJUBA' Vodnikov* uiict H. ».- Nam*mJa m mpreitmaio i* flaivjt/o po dogovoru. Hter. V Ljubljani, 3. oktobra 1895. L.etmlk VIII. Kaj je novega po svetu? Za kar amo a« Slovenci toliko čaaa potegovali, amo doaegli, celjslco gimnaaijo. Vpisalo ae je 110 učencev, večinoma s dobrimi izpričevali; od teh ao jih nekaj malega poslali domu, kar poaebnega atao obetali. V pri pravljavni razred vpiaalo ac jih je le 6, in zaradi toga ao ta razred opustili. To je odgovor na zabavljanje in aumničeaje Nemcev, ki trdo, da je ta aavod nepotreben, da ailoma vlačijo otroke v Iolo, da ae nezakonito postopa pri vpisovanju, ia lake ia enake lati. Kdo je pač bolj gonil otroke v aemsko iolo, kakor Nemci sami ? Pravijo ncer, da polovica teh učencev ne bo n druzega, nego za paatirje. Da, pač, aa pastirje bodo, za pastirje naroda, ne P«, — kakor morebiti Nemci mialijo, — kravje in avinjake. Sicer nam to in le to Nemci privoščijo, njih surovi ainovi naj bt naa potem molali, kaj ne? Ne boš, naši dijaki ao dovolj prebrisane glave in ne tako surovi, kakor Nemci. Saj so zadnjič v Ljubljani nemški viaokošolci napadli nekega slovenskega abilurijenta in ga za nič in zopet nič pretepli. Znani ao tudi škandali v Celju. To je olika I — Bog blagoslovi prakoristni naš novi zavodi Na J >u na ju to omagali kriatjani, to je najnovejša veet ia ceearakega mesta. V III. razredu zmagali so v vsib okrajih in imajo 46 glaaov, v II. razredu so dobili 32 glaaov, v I. razredu pa 14 Imajo torej dve-tretjinsko veČino in liberalci jim ne bodo mogli nagajati. Liberalni listi groano javkajo in tošijo nad lo zgubo, a ne pomaga nič. Liberalizmu je na Dunaju odzvonilo, in kmalu ga pokopljejo. Bo vsaj glavnemu mestu krščanske Avatrije stal na čelu krščanski in ne liberalno-židovski župan. Zmage veseli ae vsi dobromisloči in od »j« Pričakujejo najlepših uspehov. So pa ludi kristjani vse M« napeli, da ao zmagali. Je pač tako: če sedimo doma, roke kritem v naročju, ne bomo pri volitvah prodrli z našimi možmi. Učimo se I Jesen je prišla v deželo in prinesla nam nove niniatre, kakor pomlad stare odvzela in drugih dala. Minialerakl predsednik je odločen grof Badeni. Posebnega nam gotovo ne bodo prinesli, vsaj nam Slovencem ne, ker je nam nasprotni Gauč med njimi. Mislimo, da se bodo ludi li ministri le samo to zimo greli po ministerskih pisarnah, na pomlad bodo pa Sli zopet, odkoder so prišli. Kaka mastna služba ae bo tudi Se dobila, kakor ao jih starim ministrom preskrbeli. Le glejmo, da kmalu kedo izmed bralcev postane minister, potem pa naj na »Domoljuba« ne pozabili Volitve v deželni zbor vrSe se zdaj v Galiciji. Ljudska stranka postavila se je proti plemenitaški, ki zastopa le avoje koristi, ne pa volilcev. Zato pa plemiči kar bcsnč in nepokorne jim volilee dajo uklepati kakor hudodelnike, ker njih pregreha obstaja v tam, da volijo narodne može. Surova sila goapodari pri volitvah. Na Tirolakem bodo ae vršile volitve prve dni novembra meseca. Italijanski politiki ae repenčijo in hudnjejo, ker dne 20. aeptembra nobena država razun angleške ni raz-obeaila zastav na poslopjih svojih poslancev v Rimu. Posebno proti Avstriji rujejo Lahi, ne toliko proti drugim. Potem se jezč, ker Se niao tržaški iredentovci spravili Trsta njim v roke in pa južnih Tirol. V Trstu so morali ta večer zapreti več oseb, ker so napadale a surovimi besedami Avstrijo in papeža ; vse premalo so jih zato kaznovali, kajti Lahom ae večinoma od gospodujoče laške stranke spregleda, drugim pa ne. Lepa pravica! Tudi meatni odborniki menili so nekaj rogovilili, pa jim je od zgorej došla prepoved; zato so pa aila jezni. Pravijo, da bo mestni zbor v Trstu kmalu ruzpuščen. Da je mej Rusijo in Francosko vendar-le prijateljska zveza, to se je nuvidelo zadnji čas. Ruski general Dragomirov je bil namreč uradno povabljen, da se udeleti francoskih vojaških vaj- Dragomirov se je odzval temu povabilu in bil navzoč pri vojaških vajah irancoske armade. Jako pohvalno se je izrekel o izvež-banosti francoskih vojakov, nasproti pa je tožil, da ruska vojaka ni poaebno dobro izvežbana. — V Moskvi bodo meseca maja prihodnjega lota kronali ruskega oara. Že se delajo priprave za ta alovesni dan. Meato bode po- vodotn tega doe ustanovilo javetilče ta 2M vsled starosti onemoglih oseb; alrolki za usUnovilev tega zavoda znašajo 200.000 rubljev (1 rubelj ■= J 02 kr )-Meslo je dovolilo za slsvnoslne priprave 2jO.<«*> rubljev, za razsvitljavo 100(100 rubljev in za pogoSčenje vojakov 45.000 rubljev. Turki ao Se vedno dtvji in razdivjani, kakor pred sto leti, ko so napadali naSo domovino. V Makedoniji so se zatirani prebivalci vzdignili, kakor »mo v svojem času že poročali; ker vidijo lurSke oblasti, da ne morejo zasačiti ter ugnati ustaSev, se sedaj maSi ujejo nad mirnimi prebivalci. Dvainlrideset bolgarskih odličnjakov so vlekli v Solun ter je mučili na vsakovrstne načine, da bi jim povedali o skrivališčih uslalev. Napadli so tudi že več druzih krajev ter pož gali hiSe in morili m-rne prebivalce. Na povelje Visni pase so privedli v Solun Se druzih trinajst vstaSev in jih neusmiljeno do smrti mučili. Kdaj bo pač prišlo odrešenje ubogim kristjanom? Države, dobro oborožene, le gledajo to vnebovpijoče početje, a ne ganejo se niti z mazincem, da bi temu koncc storile ljubezen do bližnjega, kje si? Jaj>onci in Kitajci se se vedno po malem med seboj ravsajo. Da Japonci Se ne mislijo na mir. znači lo, da so dovolili velikansko svoto sa 3o velikih okovanih bojnib, in za 50 malih ladij. Tudi pesaske čete bodo po-vilali na 480000 mož, da bodo Uko pripravljeni za boj, ako bi Kitajci ne dali miru. K^j je norega po. Slovenskem ? Kranjsko. Bivli župnik komenski C. g. Mat. Tavčar se je preselil v Ljubljano ter ae nastanil v škofijskem dvorcu pri av. Petru — Vodja pravosodnega ministerstva je imenoval prisUva pri okrajnem sodilčti v Kranju, g. Josipa Slariča, okrajnim aodnikom v Mokronogu in av-skulUnU g Franca Milcinskega, pristavom pri okrajnem »odilču v Idriji. — Obolel je preč. g. M. Saj*, župnik v Štangi in ae priporoča č. gospodom duhovnikom v mo-btev. — V ponedeljek 16. septembra ae je obhajala v škofjeloški urlulinski cerkvi prelepa slovesnost. Naredile so namreč slovesne obljube sledeče gg. s. Magdalena Koceli iz Škofje Uke, a. Avguština Poli ia MengSa, s. Romana Legan iz Žužemberka. Preoblečene so bile in na novo v samosUn stopile bi. gospodične: Reatrika baronica Brauneker Beridez It Dunaja (s. Seralina) Frančiška Smitek is Krope, (s. Mihaela), Barbara Dolar iz Kamnika is. Aleksija), Frančiška Mrak iz Škofje Loke (s. Valentina). Ginljiva cerkvena opravila so izvrševali prevzviseni knezoskol Jakob ob obilni asislenciji čč. gg. duhovnikov. Po končanih cerkvcnih opravilih so sc povabljeni gostje podali na grad in se po kratki molitvi v krasno prenovljeni grajski kapeli zbrali v velikanski novi dvorani k prijateljskemu obedu. Potem so si ogledali veliki grajski vrt in se proti večeru razšli domu. — Dne 19. septembra kmalu po 8. uri jc pripeljal v Mengeš častni •prevod (po g. Doberielu) truplo duhovnika C. g. Miha Jagodeoa, kateri je bil rojen v Loki pri Meng«u, , ;e umrl kot verouCite|j ▼ Trsti. Ljubil j« avoj rojit»eni kraj Uko, da ai je Izbral ca tadnji poMek doa«40 «em|jo, da počiva mej tvojimi aorojaki. Tukaj*« du. hovsčina Sla mu je tunaj trga naproti in opravila 7«, molitve Obilo ljudstva je bilo pri pogrebu navtočejain g. nadžupnik je pokojniku v tlovo izpregovoril nekaj lepih besed. — Naj v miru počival - Na ljubljanski višji gimnaziji je za prihodnje lolsko leto vaprejetih javnih učencev. V I razredu b oddelku jc 59, v |||. b 52 in v VIL b 51 učencev. — Na realki je bito vapre jetih 360 učencev. — Na ljubljansko državno nižjo gmnaz-jo se je vpisalo lelos 338 učencev. — Na c. kr državni gimnaziji v Kranju je letos 227 učencev. Za I. razred se je oglaailo 115; od teh je vsprejelih 111. V prvem a- in b razredu jih je 111, v drugem «5 in » tretjem 61 — Deželni Šolski svet je s iporazumljenjeta z deželnim odborom sklemil, da a« razSiri irorazrsdoi ljudka Sola na Jesenicah v čelirirazrednico in da ae i prihodnjim Šolskim letom ustanovi četrto učno metlo. — Iz Tržiča, 24. septembra. I bil »e jc 2;». m m ia »Dolžanovim mostom« (TeufeUbni< ke hlapec Mat. Čarmio, po domače Gozovc. I>ežal je na vosu, ko je peljal po strmem klancu navzdol Nesreča je bolela, da je ravno nad globokim prepadom tadel vot ob kamen Ontkoči t voza, zgubi ravnotežje ter ee prekucne več metroi globoko v prepad, kjer spodaj sumi Bistrica. NaSli to ga na pol v vodi. Prepeljali so ga na dom k JamSeiu kjer je drugo jutro ob peti ori umri. — Ponesrečil te ji 10. wpt. Podgradom Fr. 8uata. Dajal je apno iz apaenice U pa te je znotraj porušila in ga zadulila. — 14. aept je atrebokrovee Miha Zupane v Ribnem pri Bledu ktkib 6 metrov viaoko poslopje • slamo kril. Pri tem dela je Uko nesrečno padel, da je Ukoj mrtev obležal Potetl se mu j« samo jeden udarec na glavi. Truplo so pre peljali so v Zatip, kjer je nesrečnež imel domačijo — GraSčsk Narbut ia novega Grada v boStanjski br se je peljal skupno • avojo aoprogo in deklo na Mili Šmaren v Radeče. Ker je vožnja pot, ki vodi t hnl* na glavno cesto, zelo strma in sUba, se je nad otkim jarkom, ki je če* pol speljan, po nesreči vot prevrni Pri tem padcu se je dekla na glavi aelo hudo poškodovala. Po prvi zdravniški pomoči, katero je dobila » Badečah, ao jo morali takoj odpeljati v bolnilaico Gospod in gotpa aU odnesla bolj neznatne telesos poškodbe, vendar ju mora zdravnik obiakovati. Hlapec, k je vozil, osUl je nepoškodovan. Mimogrede bodi lo povedano, da se je na tej poti te več nesreč priprtlo vkljub največji pasljivonti voznikov. — V torek dne ft m. m. je pogorelo pohištvo P.ntartku v Prevalu pn Belo«-Ker je hita na samem v gotdu, ni bilo mogoče dobn nobene pomoči. Dobro, da ao obvarovali hiio. Pogorele? je zavarovan. — V kavarno »Kvropa« so v soboto«^ 14. sept. od 3. do 4 ure ajutraj vlomili Ulovi ter kerju odnesli do 11X1 gld. gotovine in smodk *» ^ — V Drulkoviče.. hili so skoraj gotovo i* u«®0^' ukradli naUkarici Mariji Finžgar več obleke, aoo«lk > nekaj denarja. Nekemu rezervistu, ki je ondi prenoči* - »O vzeli Cmo obleko. — V Četrtek dne 20. m. m. zjutraj ob 4. uri »o zapazili slanovniki hiSo it. 2 na Križevnifikem trgu ogenj, ki se je nagloma razširjal. Vkljub nagli pomoči od strani mestnih gasilcov in navzočega občinstva niso mogli vduliti velikega plemena. Sele okoli 0. uro se jim je posrečilo, da so pogasili vsaj deloma na pol vničeno poslopje. Pogorelo je skladišče trgovca Jebačina in stresni del celega poslopja. Do sedaj se ni znano, kako je nastal požar; vendar se sploSno trdi, da vsled nepazljivosti. — V soboto 14. m. m. okoli 6. ure zvečer je nusial ogenj na Ilovici v hisi Janeza Manzinija it. 37; hi*a je do tal pogorela. Skoda znaSa okoli &¥) gld., poslopje je bilo zavarovano za 200 gld. Kakor so priče izpovedale, je zažgal Šestletni Manzinijev sin, ki je bil v istem čaau sam doma. Tesar Noll jo ob trenutku, ko je že plam Švigal iz strehe in je vse poslopjo bilo v ognju, z lailno nevarnostjo skočil v h žo ter rešil malega otroka Manzinijevega. Prostovoljno gasilno društvo ljubljansko je prihitelo na kraj ognja ter pomagalo gasiti, kar se je se rešiti dalo. — l.'moril je z nožem (iregor Butalič, ji i let stari fant iz Tunjic his. Si. 1. dne 22. m. m. zvečer Tumeža Goloba, */« zemljaka v Tunjicah biS. St. 4. Vzrok je bila žena Tomažema. Zavoljo njenega pohujsljivega življenja se jo bali novih nesreč-. — Itadesko in sevnisko graščino, katere laalmk je neki obrezanec, namerava kupiti, kakor ae čuje, princ Hugo Windiachgrutz. — Po štiritedenskem prestanku je zadelo dne 12. m. m. blagodejno deževati. Vai poljski pridelki so bili potrebni dežja, zlasti pa je mnogo koristil ajdi in trti. Pienice in rži M ie malo pridelalo. — Griža napada otroke. Zahtevala je že par žrtav. — Cerkev av. treh Kraljev na Brunku 561 m) dobila je nov slresoi oder. — V taki pri Zi-dsnem mostu je prodal graAčak J. Gunkel svojo graščino i pripadajočim posestvom vred g. pl. Lomerju s Dunaja u kupno ceao 61.000 gld. — Na Hrastniku sta pred kratkim napadla dva suroveža svojega delavakega tovariša iz Podknga. Ožokala sta ga najpreje s kolom po obrazu. Revež ja sa bolečinami nevarno bolan in pripeljali so ga v bolnišnico. Zločinca ao polegnili v ječo. Jeden izmed nju, Lud. Skalč, je ludi zadnji sejmov dan, dne 2. m m. v Radečah, kjer je doma, po živinsko divjal in nekemu gostilničarju prelil s nožem, ker ga je le-la zavoljo dejanakib napadov na nekega gosta zapodil iz svoje gostilne. Zupana in orožnike, ki ao prilli na lice mesta, je s svojim bratom vred s različnimi psovkami pilal in javno stražo očitno razžalil, za kar čaka oba Sc odgovor. —■ Raiffeisenova posojilnica snuje se v Rovlah nad Logatcem. — Na vrhu Triglava je bilo letos 200 turistov. - Pretekle dni jel se je graditi temelj za brv čez Ljubljanico pri novi deželni bolnišnici, katera bode služila peSccm. Brv bode do začetka novembra dovršena. — Najdenčka so dobili 18. m. m. otroci ob polu na Ijub-Ijanski grad. Dvamesečna deklica je vsled pomanjkanja hrane zelo slabotna. Neusmiljeno mater i*£c policija. — Nova deželna bolnica bode v kratkem dogotov|jena; z deli jako bilč, da prej ko mogoče premestijo bolnike is barak. — Od Sv. Gregorja se nam poroča, da je tam griža nastala; do sedaj je jeden umrl. — Zadnje dni avgusta do 13. sept. vladala je na Savi grozna vročina in huda suSa, Se gozdi so čutili, kar rjaveli so; vsled suše trpela jo ajda in olava; otave se je malo nakosilo, nekateri je tudi koSa niso dobili. Po dolini se bodo ljudje lo leto žo Se preživili, a druga je po hribih; ozi-mine Bkoraj nič, slame ne, druge krme pičlo, kmet! pa preživi sebe z družino in žiiino! odkod pa denar za razne stroške?! Na Savi je prve dni sept tudi nekoliko ljudij za grižo obolelo in jih Se zdaj trdo drži; dozdaj za to boleznijo Se nobeden ni umrl, ker je bila zdravniška pomoč hitro pri rokah; zasilna Sola je vsled griže zaprta do negotovega časa. Koroiko. Nj. ekscelencija, prevzviseni gosp. knezoSkof ljubljanski dr. Jakob Missia dospel je dne 23. m. m. semkaj, obiskat mil. knezoskofa dr. J. Kahna. — Rahel potres čutili so, kakor se poroča dnC 22. septembra ob 3. uri 20 m. zjutraj v Pliberku. Tudi prej se je lam precejkrat opazilo rahlo gibanje in zibanje zemlje. — Na župnijo Zg. Dravograd je prezentovan č. g. J. Mabernig,'župnik v Nem. Ptajbcrci. — Nameščen je gospod Josip H o man kot kapelan v Smi-helu pri Volsbergi. — Vmeičcna ata bila dn6 17. t. m. č. gosp. Mat. K a n d o I f na župnijo Lipa nad Saksen-burgom, in č. gosp. H. pl. G a 11 e n s t e i n na župnijo Ktendorf. — Mil. knezoSkof je imel v nedeljo 15. septembra kanonično vlzitacijo in birmo v Skočidolu. Ob tej priliki ja blagoslovil tri nove gotične oltarje, katere je izdelal kipar Oblak. Birmancev je bilo 137. — Umrl je dn6 19. septembra t. I. na Malem Strmcu nad Vrbo g. Jožef LendovSek, gimnazijski profesor is Beljaka, brat vč. gosp. župnika Mih. Lendovlek-a v Makolah na Štajerskem. Prebridka je njegova izguba zlasti za koroške Slovence. Deloval ja neumorno na tihem, nauduSeval in vspodbujal druge na delo ter a spretnim svojim peresom zsgovarjal stvar narodno, podpiral narodno slovstvo in bil zlasti gimnazijski mladini vzgleden učitelj in vodnik. Vestno je izvrševal svoje dolžnosti v vsakem oziru, ni se sramoval (udi javno kazati se kristijana. Bil je neumoren tajnik Vincencijevi družbi za podpiranje ubogih v Beljaku! Zbog odločnega narodnega mišljenja moral je preatati mnogotero preganjanje in prebiti bridke uro. Do Velike noči t. I. bil se čvrst in zdrav, kmalu pa se ga je lotila huda suSica; okreval jo sicer nekoliko po prijazni postrežbi blage gospe Wein!iinderjeve na Malem Strmcu, a bolezen, ki ga je bila že popuščala, so ga je lotila kruto s nova ter ga spravila v prerani grob. Naj v miru počiva! — Te dni se z nova začenja pouk v tukajšnjih Solab. Začetek na gimnaziji je bil dne 28. septembra, na ljudskih Šolah dn6 23. septembra. — Predstave v tukajšnjem gledališču so se pričele v soboto 21. septembra. — V soboto dnč 14. m. m. se je slovesno otvorila razstava ku-retnine in čebel. Načelnik je imel nagovor. Navzoči so bili mil. knezoSkof, deželni predsednik, deželni glavar in mnogo druge odlične gospodo. Razstava je zelo zanimiva. — Minoli mesec avg. prišlo je v Celovec vkup 2966 tiycov (L 1894: 2448, 1.1893: 2958). Umrlo je v istem mesecu v Celovcu 42 ljudij, (1.1894: 38, L 1893: 54) - Občina Dolčjaves (Toppeladorf) ob Celovcu se 'bode odslej imenoval. Ž.hpolje (Maria-Rain). - 16. «ep-tembra popoludne je gorelo v Glandorfu ob St. Vidu, kjer je uničenih več hi«. Skoda je velika. - Gospod dežela! predaednik S c h m i d t - Z a b i 6 r o w «e je povrnil od večtedenskega odpusta in zopet previel vodstvo dež. vlade. O tem, da bi imel ili » zasluženi pokoj, je zopet vse Uho. Pravijo, da njega »boljša polovica« tega ie ne pripusti. — Velike vojaike vaje, ki so se vriile v tukajini okolici, so končane in vojaki so se povrnili zopet v svoje garnizije. Vse polno jih je bilo po mestu in po vaseh. Tudi brez nezgod ni ostalo. Nek prostovoljec je naglo umrl, ker se je bil v silni vročini napil mrzle vode; neki prostak 7. pelpolka je utonil v v Krki. — Za mnoga letovišča in naprave ob vrbskrm jezeru mislijo vpeljati električno razsvetljavo in zato napraviti veliko centralo. — V nedeljo. S. m m. so imeli kor. konjerejci dirko na vresu ob Celovcu. Vdeležba je bila precej velika in dirka dobro vspela. — 10. septembra popoludne ob 2. uri so zažgali igrajoči otroci skedenj za cerkvijo oo. dominikancev v Hrežah. Močni vzhodni veter je zanesel otr.nke čez novotržko predmestje na meatno župnijsko cerkev in na bile na glavnem trgu. Veter je potem zanesel iskre v ientviiko predmestje. Ob 10. uri je bil v ognju ves severni del mesta. Vse tri cerkve, dominikanski kamostan in 56 his je vpepeljemh. Požarne brambe is Celovca, St. Vida Ju-denburga in okolice ao neumorno delovale pri požaru, toda do 10. ura brezvspeSno. Izmed prebivalcev ni nihče ponesrečen. Škode je 220.CK) gld., presvetli cesar je podaril 4000 gld. štajerako. C. g. Val. Vogrinc, kapelan pn št. Marjeti poleg Rim. Toplic, je postal farni admimatretor ravno tam. Umrl je 15. m. m. č. g. Jan. N. Kunej, župnik pri aveti Marjeti, atar 60 let N. v m. p.! — Razpisana je ondotna fara do 28. oktobra. — Umrl je v Celju 12. m. m. večletni učitelj na slovenskih tolab, g. Boitjan K r e g a r. Kajni je bil v vaeh alovenskih krogih splolno priljubljen ter je bil večletni član celjske čitalnice. N. v m. p. I — 70-Ietnico je praznoval vč. g. Valentin Par, župnik in duh. svetovalec v Gotovljah. Karani in pevci »Slovenskega kat. delavskega drultva« so mu (em povodom priredili lepo podoknico, občinski odbor pa ga je imenoval čutnim občsnom. — Nova Irančiikanska cerkev v Mariboru. Prezbiterij in polovica glavne ladije sta malone že dodelana. Glavna vrata in jutna stranska so popolnoma gotova. Zvonika polagoma izgubljala odre. Nad glavnim vhodom je iz bakra vlit in bogato pozlačen napis: »Mati usmiljenja.« Prihodnji mesec bodo doili peleri zvonovi z Dunaja. — Utonil je v Ptuju pri kopanju v Dravi J. J a h I a, profesor nižjega deželnega gimnazija. — V mariborako gimnazijo ae je vpisalo nad 470 učencev. Slovenska vsporednica prvega gimn. razreda bode itela okoli 70 učencev. - Ko ao pred nekaj dnevi orožniki gnali nekega praličjega tihotapca, napadli so jih lopovi v gozdu pri Podčetrtku ter ujetnika reiili. Dva orožnika ata težko ranjena. — Viničarsko lolo namerava ustanovili vinarski odsek itajerske kmetijske družbe v ljutomerskih goricah; kajti trtna u» se ludi v teh prvih slovenvk.h vinogradih močno liri; ««to bode treba pečati s« t utnno vzgojo amerikanskih trt. — Poita v St. Andraž v Slo- * venskih goricah Imela bode vsak dan »vezo sPtujaCez Sv. Oolfenk na Vilu. - Štajerski deželni odbor bode akrbel od sed«j naprej za nemške Rajf«jzoove posojilni« na ta način, da bode aprejemal denar od močnejiifa posojilnic ter ga oddajal slabejllm. Da bi tako skrbel n slov. posojilnice, mu je deveta briga. — Nemlki tulverein je na Slatini sezidal krasno lolsko poslopje za nemtko lolo. Toda vrli Matincl niao marali zanjo, lolsko poalopje je že več let prazno stalo, ker ni bilo slovenskega otroki ki bi ga bili Ncmikutarji zvabili v nemško palačo. - V soli so bile lepe lolske klopi, po katerih ao se mili abe učile. Ker ao sedaj že izlolale, romale bodo klopi a Slatine v Vitanje. Naj bi pač Vitanjci posnemali izgled Sla tincev, naj ne bi niti jednega avoj h otrok izrožili nemškemu iulvereinu. — Volilni ahod v Hrež cab je bil 15. m. m. prav dobro obiskan, (iovorili so: Voinjak, dr. Dečko in Drag Hribar. Prlmortko. Goriški meatni očetje so do akrajnoati svojeglavni. Deželni »ol. svet je po razsodbi upravnega aodilča izdal že dva ukaza, da mora goriiko mesto do 15. septembra ustanoviti iolo, toda mestni aastop se n« zmeni za te ukaze ter je vložil nov ugovor. Daii m lahonski gonjači odvračali a raznimi obljubami slovenske otrok« v laske iole, vendar se je do srede za sloveniko lolo oglasilo 464 otrok. To Mevilo jasno dokazuje potrebo slovenske sole v Gorici. Radovedni amo kaj ukrene det. šolski svet. — Hitro po volitvah začela as je vnektenh občinah že vinaka trgatev. V nekaterih krajih bo tolika kakor vlani, v nekterih ie boljia. Glede dobrote vina pa boljla kakor vlani. V Temnici j« gad pičil neko deklico — pa hvala Bogu bo kmalu popolnoma ozdravila. — Na Vojičici ao na zadnji njih ahod blagoeloviti novo podobo Sv. Vida, katero je naalikal g. Goaar. — V Gor janakem zelo napredujejo v zidanju nove cerkve. Vio čast tej vasi, katera bo imela najnovejio in lepo cerkev na Krieu. — V Devinu ae je letoa vgnjezdila huda grita in legar it j phus. Za legarjem je nevarno obolel tudi znani akladatelj-očitalj Hrabr. Volarič. Tam prebiva »daj 5 »emljemercev, kateri neprenehoma merijo hnbe — doline, brezdno in vodnjake. Zakaj toliko merijo, ie niao povedali. Nekateri mialijo, da hočejo Timav napeljali v Trat, drugi ljudje zopet trdijo, da bodo napravili »cliki tovarne na Timavu. Kaj bodo napravili, znala nam bc bodočnoat povedali. Da je povsod letos na Krasu velika su«a, ni mi treba Vam naznanjati, ko «e Vi leto« na Kranjskem o veliki auli tožite. Uboga ajda, repica, z«lj» i. t. d. pa najbolj pomilovanja vreden je le ubogi kmet. — V Komen pride za kaplana č. g. Filip Abram. — Srečna in zdrava občina je Selo pri Brestovici na Krasa Povsod ac letoa pritožujejo, da je mnogo ljudi obolelo in umrlo, samo v Selu ljudje molčijo in mislijo, kdo bo prvi umrl. Ker 4. oktobra bo 14 mesecev, kar ni v tej občini, katera iteje čez 400 dul, nobenemu mrliču ivo-nilo. Nenavadno pa resnično. Cerkev in šola. Te dni obračal »e je ves katoliški svet z žalostnim Bičem v Rim k sv. Očetu. 25 let namreč je minulo, kar ho fratnasoni s pomočjo italijanske vlade dobili Rim v svoje roke, odkar so papeža zaprli, da živi kot jetnik v Vatikanu. Zlobni nasprotniki pa niso bili zadovoljni samo n tem, da so papežu vzeli deželo in mesto, ampak videvaj, da je to sv. Očetu neprijetno, slavili so letos na brupen način 25-letnico tega roparskega čina. Sv. Oče ne žaluje po zgubljenem posestvu iz lakomnosti in pohlepnosti po blagu, marveč zato, ker se krati njegova osebna prostost in ne more svoje apostolske službe tako izvrševati, kakor bi se zanj spodobilo. Laški narod se tega (narodnega praznika', kakor ga imenujejo, ni posebno veselil, ker je od tedaj, kar so vladali papeži, mnogo na slabšem Pomanjkanje, revščina, lakota, zasebni in državni dolgovi, neznosni davki, vso to tlači ubogo ljudstvo tako, da si skuša z uporom pridobiti človeške pravice. Framasoni pa so toliko nepošteni, da ubogemu ljudstvu nočejo pomagati, dasi so jim prej obetali zlate gradove, ako jiin pomaga do vlade, marveč mogočni bogati bogokletneži zaničujejo in pehajo od sebe vbogo trpine, katerim prej oikdar dobrotna roka papeževa ni odrekla pomoči v stiskah in nadlugab. Toda prišel bo tudi dan pogube za framasone. Ko se bodo narodu italijanskemu odprle oči in bode sprevidel, kdu je njegov pravi prijatelj, bodo se vzdignili kakor en mož in framasoni bodo odnesli lo krvave glave. — Ni mogočo ob kratkem povedati, koliko lažij je n. pr. stari lisjak, lažnjivec in goljuf Krispi, na dan spravil v svojem govoru, pri odkritju spomenika Garibaldijevega, lega največjega sovražnika papeževega. Ker so te sluvnosti iinele popolnoma brezverski značaj in so jih vodili le frama-zoni, je sv. Oče prepovedal katoličanom udeležiti se jih ali sploh na kak način k njim pripomoči. Marveč molitev so la dan priporočali škofje vernim in po vseh ško-lijah obhajale so se spravne molitve. Tudi sv. Oče sam podal se jo 20. septembra proti večeru na grob svetega Petra, iskat v molitvi tolažbe. Iz mnogih dežel, lako tudi iz naše Avstrije došla so sv. Očetu pisma, ki izražajo žalost nad zaslepljenostjo nasprotnikov in sočutje s sv. Očetom. Nasprotniki so nas zasramovali, mi pa smo molili: to je našo orožje. Molimo in delajmo, delajmo in molimo, ako v obojem vstrajamo, bodo enkrat naši in naše vere nasprotniki podlegli. Združena molitev obluke predere I Poglejmo sedaj naprej še nekoliko doma, kaj se godi pri nas v ljubi Avstriji. Na Ogerskem je zdaj vpeljana poroka pred županom; kako velika Breča da je lo za Mažare, smo že zadnjič povedali. Ljudje, ki še vere in pameti niso vrgli pod klop, hiteli so zdaj s porokami, da bodo prej poročeni, kakor je stopil v veljavo civilni zakon. Po vseh cerkvah, ne samo po katoliških, ampak tudi po protestanlovskih, vršilo se je te dni dan za dnevom veliko število porok. V neki budimpeštanski katoliški cerkvi se je poročilo 15. m. m. 20 parov. Kaj tacega se ni pripetilo že 25 let ne. Poleg tega pa je bilo oklicanib tam še sto parov, ki so se želeli poročiti pred 1. oktobrom. Tako ljudstvo odgovarja posiavodujalcem, da ne mark za civilni zakon. Danes naj Se samo to omenimo, da so izdali ogrski škofje skupen pastirski li«t, v katerem opominjajo vernike, naj nikar ne zamud6 tudi cerkvene poroke. Ravno tako so tudi protestanti na Ogerskem dobili od svojih višjih navodilo, kako se imajo obnašati nasproti zakonski postavi. Ogerski katoliki sami zdaj izprevidijo, da so mnogo zagrešili s tem, da so bili preveč miroljubni. To pa omenjamo zato, ker listi na Ogerskem pripovedujejo, da bomo tudi mi kmalu dobili civilni zakon. Bog nus varuj tega! Sicer je gotovo, da bi marsikdo tudi v naši polovici rad videl, da se to upelje ; toda z izvolitvijo katoliških vrlih poslancev zamoremo to preprečiti. Zalo vo-lilci pozor! Ne volite liberalcev! Dasi bi ti sumi morebiti ne bili za to postavo, ali, Ladar bi prišlo do glasovanja, bi gotovo ž njim glasovali za oskrunjenje zakramenta sv. zakona. Ta nauk si vzemimo od Ogerske in dobro si ga pomnimo. Vsem je znano, kako da se slavno vladajoči Leon XIII. trudi, da bi bila ena čeda in en pastir, da bi se vsi od prave cerkve ločeni vrnili v naročje sv. cerkve. In reči moramo, da njegovo prizadevanje ni brezuspešno, kajti Angleži resno mislijo nato, kako bi se povrnili pod vrhovno papeževo oblast, in ne samo katoliki se na vbo moč trudijo zato, atnpak tudi med Anglikanci samimi vzbudilo je pismo sv. Očeta veliko zanimanje in njih duhovni v obilnem številu prestopajo v sv. cerkev. Raz-kolni Maroniti so se prišli zahvalit sv. Očetu za očetovsko pismo, katero jim je pisal, iu zatrjevali so mu, da ni več daleč čas, ko bodo Kopti in Maroniti zopet pravi katoliki I — Bolj žalostna poročila pa dohajajo iz Rusije. Tam še vedno preganjajo verne katolike, zapirajo cerkve, nasprotno pa zidajo množico razkolnih cerkvO. V Varšavi je čez 300.000 katolikov in le 20.000 razkolmkov, a vendar bode ruska vlada slednjim zidala novo cerkev. Zaukazala je tudi, da morajo vsi bogo-slovci napraviti izpit iz ruskega jezika in iz ruske književnosti, drugače jih ona ne potrdi kot duhovnike. Jasno se vidi, da se vlada tu meša v stvari, katere ji niso nič mari. Prosimo Boga prav vneto, da d& tudi Rusom spregledati, kje je resnica in prava vera. Se nekaj imamo omeniti, kar je deloma veselo, deloma žalostno; kar nas pa tudi uči, kam da človek pride, ako si sam po svoji glavi sv. pismo razlaga. Med protestanti namreč prava živa vera čedalje bolj gine in nekateri njih duhovnov so začeli dvomiti, ali je Kristus res pravi Bog. Gotovo je to žalostno, če človek tako daleč zabrede, a storili so to brezverni profesorji po visokih šolah, kjer učč, da je človek le kup mesa, ki zgine kakor pride; da človek nima duše itd. Protestan-tovski duhovni pa obiskujejo take visoke šole, se nalezejo krivih naukov in jih potem razširjajo med ljudij. Protestanti pa, v katerih je 8e kaj dobrega zrna, se vračajo nazaj v pravo cerkev. In to nas veseli. V zadnjem času obhajali so se v Evropi Stirjo katoliški shodi: na Nemškem v Monakovem, na Laškem / v Turinu, na CeSkem v Pribrsmu in na Angleškem v Bristolu. Posebno pomenljiv bil je ladnji, ker po tem shodu vrnila se je procesija, kakerSne že par sto let na Angleškem ni bilo, k grobu nekega benediktinca, ki je bil pred kratk.m xa svetnika proglaSeo. Bati se je bilo. da ne bi anglikanci. ki niso nase vere, ne delali zgage pri procesiji; a obnaAali so se tako mirno in dostojno, da je videti, da je nanje napravila procesija velik utis. O čeSkem katoliškem shodu pmo že zadnjič poročali Jako sijsjno vrSil se ie katoliiki shod v Monakovem na Bavarskem Iz cele Nemčije so prišli |jui'je vkup, (la pokažejo svojo živo katoliiko prepričanje nasproti vsem nasprotnikom. In teh ni malo število. Tako n. pr. je samo na NemSkem 43.890 framasonov. Da je shod dosegel svoj cilj, pokazalo je navdušenje udeležencev; da pa ne bo ostal brez sadu, to bo pokazala prihodnost. To so čutili tudi nemški liberalni listi, ki so na vso sapo zabavljali čez shod, seveda brez vspeha Katoliški shodi so neprecenljive vreunosti za združevanje katolikov v skupnem, vztrajnem boju proti nasprotnikom vere in cerkve. Predno se ozremo v misijone, poglejmo se nekoliko, kako se godi francoskim katolikom. Predobro ne. Samostanom naložila je vlada nove velikanske davke, ki utegnejo samostane uničiti. Zoper to v nebo vpijočo krivico sicer ugovsrjajo. pa brez uspeha. To se pač nikjer drugod ne zgodi, da bi Se od miloSčine morali davke plačevati, kakor samo tu na Francoskem. Samostani pa žive od zgo|j miloščine. — Omenili »mo zadnjič, da je francoska vlada Škofu Monije-u odtegnila plačo, zato ker je Boga bolj *lu*al ko ljudi. Ta plača je znašala 630 gld. našega denarja. Verni katoliki pa so zložili 21.000 gld. in sojih poslali škofu, da se preživi. Na ta način toraj francoska vlada ne bo nič opravila, ker je požrtvovalnost ljudstva siloo velika. — Nekaj županov je zopet prepovedalo, da se sv. popotnica ne sme očitno nesli k bolnikom. — Trapi*ti sezidali so si nov samostan in si napravili do bližnje poetajo tudi svojo železnico; seveda bo le lako dolgo to obstalo, dokler bo država hotela, a kaže vendar, kaj zamorejo redovi dobrega storit: ludi glede napredka, sploh pa država katolikom nagaja, kjer le more. Bo že prišel čas, ko sc bode tudi njim povračevalo, kar so hudega prizadeli katoliki cerkvi. Bog ne plačuje vsako soboto, ampak več sobot vkup in takrat je hud račun. Kristjanom v Kmi se slabo godi, zopet jih preganjajo zaradi njih verskega prepričanja. Tega so največ krive skrivne družbe, podobne naiim framazonskim, katerih ni malo število. PreJ vsem pa sle dve družbi nevarni ne samo kr.siijanom, ampak tudi kitajski državi. Vsi upori zoper posvetno oblast in vsa preganjanja kristjanov so njih delo. Možje teh družb se s hudo prisego zavežejo, da ne bodo nikogar umed svojih izdali, da bodo vedno delali za svoj grozoviti namen i. L d., molijo tudi hudobnega duha, prav kakor evropejski framazoni. Vendar se vkljub vsemu temu krščanstvo lepo razširja tudi v Kini, ker »kri mučen kov je seme kristjanov, fte tudi dandanes. Povsod pa hodijo našim misijonarjem protestantovski v Škodo, a njih uspeh je jako majhen, ker nimajo tiste požrtvovalnosti v sebi, kakor naii katoliški. Oni le hočejo nakopičili si denarja, za duSe poganov pa jim ni mif Tudi v Avstraliji se to prav jasno vidi, ker m.sijon.k« postaje reaejo od dne do dne. Na manjka s« sicer pri nas mladenčev, ki zapusto dom in stariSe m grdo , veseljem misijonarit med divjake, a delavcev je vendar premalo, žetev pa velika. Bog daj delavcev v avoj vinograd ! Listek. Ljubite sovražnike! Strahovita nesreča se je dogodila na železničnem tiru blizu znanega kupčijskega mesta. Brzovlak je tr(i] ob tovorni vlak s lako močjo, da se je sam popolnoma razbil, drugi pa skočil s lira. Jok in stok težko ranjenih, in zdihovanje umirajočih sc je Culo na nesrečnem kraju. Precej se je zvedelo po vsem mestu. Mlado m staro je hitelo, da pomore nesrečnikom. Zdravniki so bili v hipu z raznimi pripravami pri ranjencih. Tudi vojaki so hiteli tja. da zadržujejo nekoliko ljudstvo, ali pa tudi, da pomagajo po svojih močeh. Veliko popotnikov, ki so bili pred kratkim veseli in zdravi v brzovlaku, leže s^daj tu — deloma ranjenih, deloma — popolnoma inrtvih. Tudi pri tovornem vlaku sta zgubila dva uradnika svoje živlienje, dva Ma »e p* težko poškodovala. Ni bilo tako zelo lahko, nesrečne popotnike vleči izpod strt h vlakov; Sele po večurnem trudu so jih vsaj večino oprostili. Samo jeden voz dru zegu razreda, v kalerem je bil le jeden pop"!n k, je ostal Se nepregleden. Po dolgem trudu ga dobe; bil jt oblit s krvjo, strašno rano je imel na glavi; zlomil grmado latij in jih potem malo z lepimi beaedami u-beljene me»'e na katoliško atranko. Seveda s« pri teta Cesto opeče, ker ljudje le niso tako neumni, da bi vse kar od araja verjeli, ampak pogledajo ludi v nate liste in |>u(em vidijo, kje je resnica. Sicer ae nam vedno zdi niegovo bojevanje kakor vedenje fantiča, ki *e vedno platno prodaja in zmerja mimoidoče ljudi. Kakor bitro se mu pa zagrozi, »teče v veto za materin" krilo. Ljudje tudi »Hodoljuba« ne marajo več brati, ker tak« neslanosti prodaja. Med drugimi pravi tudi: »Dandanes preti aocijalizem v Kvropi, a la nevarnost se ne t>ode dala odstraniti kar z lepimi besedami, tud: vera dosti ne pomaga; i. t. d« Seveda, č« »e kdo ver« Uko drži, kakor gospodj« pn »Narodu«, tak« vera te ne pomaga, lo je prav golovo. Toda tivn vera, irdos vera, ki se kaže tudi v javnem krtčanskcm življenju ia zatuore aocijalizmu zastaviti pot; kajli taki ljudje ne bodo gledali na napake oznanjevalcev vere. ker vedo, da »o tudi ljudje, ampak na vsebino in ukaze vere. katero oznanujejo. lit Trsta ekeli tierice na Mv «ore ) Iz Trata se nam poroča . Omenili ste te, da je »delavsko podporno društvo v Trstu, pnredilo izlet v Gonco in ns S*. Gorv Izleta se je vdeletilo kak h 500 članov. V Gorici »o j"b na kolodvoru pnčakovali — redarji, ki so Jim naznani da jim aprevod skozi Gorico ni dovoljen, ter da m-rajo iti po stranskem potu okoli Gonce na Sv. Goro. Tako « morali iti sa gradom po tivinskem trgu, ako ao bu'e prili na goro. Brilko je na domačih tleh doživeti tako ponižanje in to je mogoče aamo Slovencem na slovenski aemlji. Nadejati se je, da ae bo pravočasno o tem »Pogovorilo na pnstojnem mestu. — Na Sv. Gori opravil J* IV. maso č. g. L i I e k, ki je tudi pozdravil doSle druSt-vcmke v lepem govoru. Veaelica v Solkanu popoludne jc bila prav živahna. Zvečer ao ao zopet po iali poti okoli Gorice vrnili na kolodvor ter odpeljali proti Tratu. (Izpred !odii'a.) Dn« 17. sep. ata bila pri sodiiču v Ljubljani obsojena aocjalna demokrata krojač Franc deležnika r, in klepar Ign Mihevc, in aicer Želoz-nikar na 7 dnij zapora, poostrenega z jednim poatom, Mibevc pa na 24 ur. Tožil ju je odvetniški koncipijent dr. Janko B r e j c, ker sta ga z razžaljivimi besedami napadla na znanem aocijalistifinem shodu v kazini. — Resnica o dogodkih na famoznem shodu gre torej na dan f (Zmfrni cerkveni tat.) Iz Zagorja na Notranjskem: V noči od 18. do 19. septembra okrog 11. ure prijel je cerkvemk v Zagorju na Notranjskem zrelega, že čez 60 let Harega latu. Kantini, ki imajo oskrbovati vaSko ponočno »trato, zapazili so v vikarijatni cerkvi luč, v zakristiji. Pristopivii bližje, zapazili so neznanega človeka, ki je s prižgano avočo v roki odpiral predale v zakristiji, kjer je cerkvena obleka in druge stvari. Jeden fantov je ostal pri oknu, drugi je Iel pod kor opazovat tatu, kaj bo delal. Tat je vzel evečo z velikega oltarja, jo prižgal in ž njo iel k skrinjici pri materi Božji, kjer je tolkel in poskuial skrinjico odpreti; od tam je iel k Skrinjici, ki je pri Kristusu poleg velikega oltarja; tam je izloitl iz torbe več ključev, dlet in druzega orodja ter tudi tu poskušal svoj posel. Hodil je pokrit po cerkvi a svečo v roki prav pribuljeno po prstih. Hitro pokliče neki fant ccrkvenika in ta s drugimi možaki vred hoče v cerkev m jo najdo odprto; tat je a ključem odprl cerkvena vrata in ključ pustil v vratih. Ko je cerkvenik nad njim zakričal, kaj tukaj dela, ugasne tat luč in se skrije pod klop pri velikem oltarju. Tu ga zgrabijo in v farov« pripeljejo ter ga trdo varujejo. Gospod vikar poilje v St. Peter po žandarme. Tat je imel pri sebi čez 30 raznih ključev, okrog 5 gld. drobiža, prazno vrečo in velike kleiče. 7-andarma g« vkleneta in aeboj v St. Peter odvedela. Delal se je tal pijanega, govoril jo, kakor taki znajo, delal se je čisto nedolžnega, rekel je, da jo naiel cerkev odprto, kar pa ni res. Pred kacimi dvemi urami je bil v bližnji krčmi. Po vsem se sme soditi, da je atari cerkveni tat, da je ud tiste tatinske bande, ki je neki lam okrog Kastuve ali okrog Heke doma, ki se klali po Istri, po Notranjakem io po Krasu ter najregi krade po cerkvah, kakor alilimo vedno tožiti. (Čudež v Lorda) V začetku septembra zgodil so je zopet čudež na miloatnem kraju po priproinji Matere Božje. Tri- do lliriletoo dete, ki se ni hodilo in je bilo popolnoma hromo, je pred duplino Matere Božje shodilo. Nepopisno veselje se je polastilo množice in med petjem avetih peaem so spremili dete k uradu, kjer vsak čudež preiičejo in potrdijo. (Potresni vlak), ki je vozil ob času katastrofe moj I-jubljano in Bledom, in je nesrečnim ljubljanskim prebivalcem mnogo koristil, preneha vozili a 1. oktobrom. (8 Štajerskega.) V Mozirju zidajo novo Šolo. — V mariborsko duhovflnico je letos vsprejetih 23 gospodov, 2 v tretje lelo, 1 v drugo in 20 v prvo leto. (Lev ii — zajci.) Z Notranjskega se nam poroča 17. t. m.: Gospod vrednik, zopet so tu 1 — Kdo ? — I kdo I — Zajci pa lov I — Kar mrgoli jih, — zajcev namreč, lovcev ne, zato so pa tudi tako drzni ti dolgouhi oatrozobi. Zdaj bi jaz rad videl tiste ljubljanske in sploh kranjsko »Narodove« liberalce — zunaj, da bi v »praksi« pokazali, koliko so jim mar interesi naiega kmeta in poljcdelca I Poljski in sadni pridelki ili bodo to jesen in tirno zopet pod zobe zajcem, mestu da bi se nala mogočna lovsko-liberalna gospoda potrudila v hrib in log s puSko v roki polrebit nekoliko to potresno žlvalčad t Kar nam gosenice, miži, bramorji ne požrč, pomagajo le zajci I A kaj, kmet, si misli »Narodov« generalstab. (Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Gospodje: Jožef Gregorič, kapelan pri Sv. Trojici, gre kot župni upravitelj na Vrh pri Idriji; Anton J e m e c Iz Suhorja kot župni upravitelj v Podlipo ; Matija N o v u k iz Semiča kot župni upravitelj na Poljanico; Alojzij 6 are c iz Planine kot kurat na Suhorje in Frančiiek Traven je postal v Dobrepoljah prvi kapelan. — Novo sta postavljena gospoda Viljem Ml ej ni k kot kapelan v Starem Trgu pri Kočevju in Viljem Paulus kot kapelan v Planini. (Zanimiva sadnijika obravnava) vriila se je dne 27. m. m. pri tukajinem deželnem kot vsklicnem sodiiču. Na zatožni klopi so bili naslednji cirkniiki občinski odborniki in podžupani, in sicer: Janez Oblak is Grahovega, Kranc Remžgar iz Zerovice, Franc Zagorja, poltar v Cerknici, Anton de Schiava iz Cerknice, Andrej Hren iz Cerknice, Franc Prudič iz Cerknioe, Matija Kraje ia Grahovega, Joaip Milavc iz Cerknice, Franc Premrov iz Martinjaka, Josip 8'gmund iz Zerovice, Jane« Žitnik is Cerknice, Alojzij Pogačnik, župan v Cerknici, Fr. Sarko iz Cerknice, Jernej Trebar ia Cerknice, Matevž Zavrlnik iz Cerknice in Matija Herbljan iz Zerovnice — vai pristali liberalne narodne stranke. Le-ti skovali so dnč 26. nuja 1. I. ovadbo na prevzv. knezolkofa proti cer-koiikemu kapelanu g. Frančilku Peiecu. V tej ovadbi ao mej drugim goap. Peleca dolžili, da je povodom cer-knilkih občinakih volitev zažugal materam, da njihovih otrok ne bode pripuatil k prvemu av. obhajilu, če zadevni očetje ne volijo a katolilko stranko. Ovadbo ja podpisalo uvodom navedonih 16 junakov. Da je pa cela ovadba dobila le bolj slovesno lice, podpisali so s« kol »prad-stojnillvo občine Cerknica« in pritisnili ie občinski pečat. — Radi te žaljive, kar z lepa izmil|jene nesramne ob-dolžitve tožil je gospod Frančiiek Pelec vse, ki so ovadbo podpisali bili, radi prestopka zoper varnost CasU. Pri o. kr. okr. sodiiču v Cerknici bili so vsi obtoženci oprol-čeni, čes, da aicer niao mogli dokazati resnice avoje ob-dolžitve, da ao pa ravnali v dobri veri, ker se je po Cerknici res nekaj tacega govorilo. — Zoper to razsodbo vložil je gosp. Pelec vsklic in 27. sept. vriila se je o tem vsklicna razprava pri deželnem sodiiču. Predsedoval je gosp. dež. sod. nadsvetnik Levičnik, tožitelja je zastopal g. dr. Ivan Sulterl ič, tožence pa je zagovarjal g. dr. K. T r e o it Postojine. Sodišče je vsklicu g. Frana Peleca popolno ugodilo in vse obtožence obsodilo na globe, kojib skupna svota inaSa 475 gld. — za slučaj neiztirljivosti pa na primerni zapor od 5 do 8 dnij. Tudi morajo vsi obtoženci nerazdeljno plačati vse stroike. - S tem prejeli so cerknilki mogotci zasluženo zaulnico, gosp. PeScc pa je dobil pravično zadostilo. (Tiger Je popadel* dne 12. septembra na kolodvoru v Celji nekega delavca, kateri se jc kletki ligrovi preveč približal in sicer za obraz. Omenjeni delavec hotel si jo namreč tigra, ki je ravno doSel po železnici, ogledati, kar ga zagrabi tiger s taco za obraz in ga vleče k sebi, Uko, da je delavec že čutil vročo sapo divje zveri. Na njegov krik so prišli železniški delavci m ga komaj tigru iztrgali. Delavcu je odtrgano jedno uho in po obrazu je grozovito razmesarjen. Zgrudil se je brezvesten. lV zadnji vejski) I. 1870 med Francozi in Nemci so domoljubne gospe mesta Kohan sklenile, poslati vsakemu vojaku na bojnem polju, ki je bil iz mesta doma, zavoj vsakovrstnih stvarij, kakor (abak, cigare, sladkor, milo i. L d. Moogo vojakov se je pismeno zahvalilo, le jeden vojak je pisal: »Vse je bilo dobro razun onega rujavega mila, ker potem poslane človek Se bolj rujav« Neka dobra gospa je priložila namreč njegovemu zavoju koSček čokolade in priprosti vojak je mislil, da je milo in se je s čokolado umival. Ifreeeaiee aitavile se vlak.« Okoli Novega Sada na Češkem je letos po zelnik h jako mnogo gosenic. Te gosenic« pa ludi potujejo in na tem popotvanju so prišle čes železnično progo. PriSel je vlak, pomečkal nekaj lisočev gosenic, a moral se je ustaviti, da ne bi vsled namazanega tira vlak skočil s tira. Posebno je lo nevarno, kjer avel v is«, in tam morajo zdq že nekaj tednov vedno s drobnim peskom posipali. (Olre*je.) Mati, izlepite mi prah bo|je iz hlač, gospod učitelj se v Soli pritožuje, kadar me prelepa. (Kaftič): »Prosim dajte mi votni listek za tja in nazaj.« Uradnik: »Kam pa se hočete peljati?« Kmetič: »K svaku.« Uradnik : »Kje pa stanuje val svak?« Kmetič: »Kaj vam to man, dqte mi vozni listek, pa je, nimam časa.« (8«daik): «Pa sem vam rekel, da se koj pod moje ime podpišite, pa greste, in podpišete svoje ime prav na robu.« KmeUč: »Ja, gospod, jaz se nisem upal tako blizn k vam « W Prihodnja številka .DOMOLJUBA- izide dni 17. oktobra 1895 zvečer. Zahvala. Slavna Gra^kn znvnrovnlnlcn proti požaru izplačala mi je dne 21 septembra v ho zavarovano nvoto, zatorej jo priporočim vsakomur ter se jej javno zahvalim. Tomačevo, dne 30. septembra 18!'u. a* i-i Fran Plevnik. Lotorl|ake areAke. 7« M. 61, 8. 11. Sli 7.1, j 7«, 86, JI. DaaaJ, 21. topUmbra: tU. Orale« II. teplembra: rt. Llaa, M. septembra : 14. Trat, 28. tepieabra: W 20 •ii. »I. K Tržne cene r LJubljani 25. septembra. rteai -a u.at. Bal. JaOaitB . Ovaa, ij<»a, Proaa. korita, . Krompir. . L*a, akt!, ti rak, . Masi«. M a«. ftpaa svet. ti Tri . . . 7 Spek pevejta, k*r _ ffi « Sareve mulo. . 72 ♦ . . 6 MJ Jajoa, jedaa • a . 6 60 Vleka, livar . . . __ 10 a • » 6 8(1 Goveja ai««. ker ♦ • ♦ 7 — TtW» . . ,, 7y te, 7 tU Svinjake . 3 0\ Kefcranot« . _ .V, • « 12 — Pitaaec .... 1 _ U«l»b .... 4.'i 10 _ IS 12 - Saa«, 10« kgr . ■t 05 »P - a» Slama. . . . z • t - Drva uda. 4 kab.au 7 •U . 1 - fi2 . aakka. . . 5 1 2>J Peserl Svarilo! VaraH« aa, bole op»liarj*Tu pri ruVurm alatlne kave. Doblckaialjnt l;u!j« !<• mliio ponarejajo Kallir<'iiirrj«-vo kavo, ralo n« jsiuljit* dnitrili ko bela isvirn« zavoj« t u«| iv>u „Kathr«>rni pridrlrk v rMiK umik: vsaka iko«lljiva pruora j" izključena. 6-i) 244 Nlaaiho izvrstna kuharica katera je tudi dobro izurjena v vseb domačih hiiuib opravilih. — Več poitve se pri upravoi&tvu. 2M l-l Na NajvJj« poirlj« Nj. c in kr. apoitolikega vsličaatia. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljetvu loterijskih dohodkov aajiatena XXX. državna loterija za tkapne vojaške dvbmdelae nameae. 313» dobitkov v aknpaem inaeka 170.000 gld. ia aiaer: I (lavni dokittk i 60.000 gll z Ivama praddai^komi ia Ivana ptdtkiikoiaa k 500 (Id., I glava* lakitek a 30 000 |ld.. z I prtddtkilktm ia I ptdokilkem ps 250 «1«.. 2 dabitka p* 10 000 |tl. 10 dobitkov po 1000 gM , 15 dobitkov p« 500 (M . 100 'lobitkov po 100 gM . naposled serijski dobitki v .kupnem toeaku 30 000 gld - Žrakaaje as k« vritls asprakliceo M 19 decembra 1195 - Srečka stana 2 |ll avitr. valj i n Podrobn U določila ima igralni na.-rt, ki se dobiva brutalno t »račkami pri oddelku ta driavne lottrije l>sn»j. L lenfrgaaK 7, II. S ter k, un J«k"berbuf«. kakor tudi po ma' gik prodajalnicab. - Sra ka ta ptiiljaje ptita M pr*«"- Na Dunaja, v septembra 1895. 285 tf-1 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddalek driavne loterije. Vsi stroji za kmetijstvo, vinaratvo ln ino&taratvo! ICr. HELLKR, I >111131 j, 2 2 Prateratraaae 48. 825 11 m" VIII. zvezek: O VES TJ ' Andrej Kalan izj&el je ravnokar ter a« dobiva komad 20 kr., po pofitl 23 kr. v KatolISkl Bukvami in TIskarni v LJublJaul. — Tudi UI. In IV. zvezek sta Se v talogi. -ai ♦♦Boiaaiaaaiaaa* | Oobivi ii iijmiji t pripltiti Miril, it« u iinfa HT po poditi. t ■ ca uri tu iua Najboljie kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepllen in zlasti irtditvo aa vzbujanje taka je Marijaceljski likfir 1 a teki. 90 kr., 6 atakl. 1 gld. 8 ducate otekienle 4 gld. 80 kr. gr Nadalje za želod eo: "VM Kapljloo aa iolodeo. — Steklenico 80 kr., 6 fteklenic 1 gld., 3 ducate 4 gld. 80 kr. Odvajalna aU Matllne krojljtoo IMIjo Mode« pri za- kaeasjl, akaioaea želodci — Skal ulja 21 kr., jeden zavojček a 6 ikatuljamj velja 1 gld. 6 kr. ■v Za prsa: ZollMzU aok ali prani alrop ta edraiisna in otroke; razlvarja allz la lajia boleilne, n. pr pri kalljl. - Steklenica W kr, 6 attklenic 2 gld. 50 kr. Za trganje: Protlnakl ovot (Giehlgelat) lajia in preganja kolellne v krila, neeati la rokah. - Steklenica 60 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Vta ta naiteta io vaa draga zdravilna sred»lva te dol i vajo y lekarni j Ubalda L: •ja v LJubljani araven rotovša in ao vaak dan s prvo podlo razpo*i^ajo. 858 84-8 Alojzij Vodnik, 228" , , kimenaraki rnejittr Ljubljana < > Kol*d»or,k. tli« ti la M ' ' prlporofla najvetje talogo aa Kranjtkemi Orobna «pom. nlke od gld. 10 napral, tlro-|ar»ke plota od gld. 30 naprej, plode ta pohlltvo It rai-nlh mramorjav. mramor-me-ralk ta tlak pe oerkvah, ve-lah In lepa Imlrgeloement-| ; »lete od gld 2 m" naprej. ' ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦'! Ova učenca 282 i sprejme takoj y kovaiko obrt v Ljubljani, Kurja vas st. 2, pri dol. milnici. 8 alau li srebrnih kolajn, 12 fantulh In prizualnlh diplom. 260 3 Franc Iv. Kvvizda. !1 l*aii naj aa na ■mltiM uuMak. | ia ullm a Ivlalev awaa»ka>iki Vipavski Rnlaadse . ■ . Kisla« . . • • £ipil 'j' - ' . Burgund«' . . . Vrbpolj«<' batelj Istrski Uran, stari • • , novi . . Istrsko bi>lo . . . • Istrski K»fa kst . . . . KsUko buteljka Zadrugi razfolitfatl vzerce la »laa direktae. liter po cM. - »> . . -M m m ~~ . . : : =S . . —M . . 1«0 Y i z i t n i c e in koverte priporoča Katol. TIskarna. Nad 50 lel pnpoznano za najboljše umivalno mila 2%0LL0- Pravo samo z gorrnjim otiskom. Pred ponarejenim se svari. Največji izbor, 4 v •• ^ —A* l "T /i* . v . OjK^Vn v-- s ysm t f v tiuao efiiufejt S V Ki > • ' «5 • stil ■s - s a H as 3 Si Ii kleiiarsklh, kUuteraklh, i ( r s i t s* I t a l £ C t 0 7 s i ANTON BELEC Vid n ml I Jut»U »no ladelaje tar Ima f salogi cerfaie svetilnice sli stalnice no i6 dve p* 191 0—6 la k »al ta H a IS, 16, IA, SO r«-. ta asedealae ti, 14, sa, K f Id., la Umpaka M, M (14., obhafilne svetilnlee li keattarja pe 2 (M., la Bedealae p« i, B, 1« (14. paiioo s ZTončU aa peblraaje mlloMlae, la kealUrJa p* 1'M gld. la ■edealae 6 gld. Med t In a telesna ognjlfcča »h leleaaa la tudi raaaa aa vzidati. jTTpoto 11 Pokrivanje zvonikov 11 Barvanje zvonikov upljmiji strtiiik Mn ii itrtimin late zae tfraje vrata, emraija I Herbabny-jev podfosfernaato-kisli apneno-železni sirup Ts U 15 Isi i aajveijim oapekom rabljaal, ad mnozib idrav-aik«v najbolje nrunanl in j alea, upokojuje kalsl ' redllnost, i prlsv^sjoii topljiv« fee- I V- i • i, Wl: i Dripero^aal (ml alrmp ratUplJa alj, pomaajtajs pOt daje ilsit A« Jadl, poapaiaj« prebavljaaj* in radi Jadl ia krepi. Teleie. al ja v sirips v labke al obhki, je jake konstae si aarsjaaj« krrt, rast foraa-apaoM a« 11, ki se * ajsa. pa aoMbne pri alabetall otrootk posp«iuj>jo aarajeaja korqJ Oaa atoklaaM Hsr-baknyi»v«ga spnsno-Uissiirga sirupa Je 1 gld. U kr., p« po*l JO kr t J sa tavljaaje. (foleriiilh sUklsnle alj 19« 10-20 Svarlln' Svarim« prsd »varno. M^itai, ki s« pojavlja'e pod jsdnakimi ali podobami in« ii, a so Teadar po svoji •aaUvl la avajaas aAlaka popolnoma razlito« od nsi-gs origi-nalntga n M otetojefega pod-___ foaforaaato klal »r a apaano-' Islsnsp alrapa. Zakt«vs nsj ta sor*j vwlrj lare&ao Herbabap-jaT apaano- ftaleaal elrap. Pasi naj ae tadi aa to, ia ja »raven štejete oblastveno pratokoUraaa »antvsaa anamka aa vsaki »teklanlol m prosimo, a« dajte a« aapeljatl alti a al tj o oeao, alti ■ draalmd pretresaail, da bi kaplU kaka ponaradbal M7 10-10 Osrednja ratpoliljalnica sa provinclje: aa Doaajn, lekarna ..aar Barab•rilckait" Vembaa Kalaerstrass« 7*. Prodajajo gagg.. Ukaruiiarji: V Lis blatni J. Svoboda, tf. Fieoeli. Ubald pI Trokoeij, W. M»yr; dalje (> prodajajo v C«!j»i J. Kupferstknufd. Bauinbachovl dediči; na B«ki i J. 0®•ul*,< ti. Prodam, k. &Jiiodl«r, A. Miuam lakarnU'ar. F. Prodan, M. MiitMD, drog.; v Br«ub: A Ruppert, na 8ovodj«m (Omaftl)i K. Milller; v Celovoa; P. Haaaer, P. Birnba«h»r, J. »•• metter, k Eggtr v Novsmmesta: A. pl. Bladovios; v St. Vida: A. Beleb«] | na TrbUn , A. Siacl; v frvto: B ZanetU. A. 8s • aaa. R BlasoUtto. J. Beravallo. I ». Leatoabu*. P. M. BavaMal; v B«!jak». F. fcbols, ii B. Kampf; v Cm»ail)K J BlaUk; v Valikev««: J. Jok*, , W*Kst«rga: J. H»U»- ladajstalj: ir. hru Jaaalii Odfovornl arednik: Ivaa Rakav M TUka .Katoliika Tiskarna.'