20. štev. V Ljubljani, v soboto 1. uarija 1874 etnik II Inaeratl ne sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če s« tiska lkrat, „ i, „ „ 2 „ 16 „ ,, ,, ,, 3 ., Kolek (štempelj) znese vselej 80 kr. Pri večkratnem tiskanji se vena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in rkspedicija na Btarem trgu b. it. 163. Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: s *«V Za celo leto . . 10 g\. — A^j za pol leta . . 5 .. — za četrt leta . . 2 „ 60 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljnbljani na dom pošilian velja 60 kr. več na leto. • VredniStvo je usi stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden iu sieer » torek, četrtek in saboto. Politika na kmetih. (Dalje.) „Kaj pa škofje? Se bodo gotovo ustavili? „Od nekterih je že slišati, da so poslali na Dunaj svoje pomislike zastran teh osnov in tudi drugi bodo gotovo storili svojo dolžnost. Mogoče, da kaj opravijo. Če pa obveljajo te verske postave, potem so jim roke zvezane popolnoma. Ako bi se branili in na vladno tirjanje ne hoteli odstaviti tega ali unega — pa že zopet za njimi stoji §. GO. kot stari korporal z debelo leskovico in renči: če ne ubogaš, tukaj je palica!" »Pretepali menda ne bodo škofov, ako bi se ne udali ? ' praša Jurij. »Pretepali bi jih menda ne, ali drugo silo pa vso dovoljuje §. 60. Kaj se ima zgoditi, ako bi škof dotičnega gospoda ne hotel odpraviti, to pove §. 8. sam: če viša cerkvena oblast ne bi spolnila želje vladi in imenovanega ne odstavila v primernem času, tedaj taka služba vladi velja kot prazna in bi vlada takemu v njenih očeh odstavljenemu vzela matice, oblast poročati . . ." »Kaj pa še!" se jih več naenkrat začudi. »Resnično! Vlada je izdala neko pojasnilo k tej novi postavi. V tem pojasnilu se bere v oddelku II., da duhovni pastirji poročajo in krstne, poročne pa mertvaške bukve vodijo zgolj le na povelje vladino kot državni uradniki; in pristavljeno je, da nikakor ni poroka! zato cerkvena zadeva, ker jo sklepa katoliški, duhoven ..." | »Kaj? Poroka ne cerkvena zadeva? Duhoven uradnik deržaven? Ni mogoče I Kje ste to pobrali, šouiašter?" »Prav iz spisa, ki gaje razglasil Stremajer. Čakajte — saj mora tukaj neki ležati tisti tako imenovani »Motivenbericht." Je že tukaj Gašper! poglejte semkaj — tukaj-le berite: „D;ese Functionen (sc. Eheschliessung und Matrikenfubrung) besorgen die Seelsorger der katholisehen wie die aller anerkannten Kirchen lediglich im Auftrage dos Staates, als mittel-bare Staatsbeamte. Die Eheschliessung und die Matrikenfubrung werden durch diese Inter-vention nicht zu kirchlichen Angelegenheiten." „Za božjo voljo — svet se meša! Muren-čev Miha vedno pripoveduje, da bo kmalo prišel Antikrist, morda jo bo zadel h Učenik: »Zastrau poroke in matric vam utegnem poznej kdaj več povedati. Da vas danes predolgo ne mudim, naj le še najimenitnejše reči iz prvega predloga razjasnim." »Kosmata kapa, se popraska Jurij za ušesi, to so čudne postave." »Prav znameniti se mi zde tudi §§. 16. 17. 18. Da bi škofje svojim duhovnom nikoli kaj razglasiti ne mogli, kar bi všeč ne bilo vladi, zato §. 16. določuje škofom, da vselej, kedar razglasiti hočejo kak pastirsk list ali kaj druzega, morajo ta spis predložiti vladi, prav takrat, ko ga razpošljejo." »Kaj pa to pomeni?" praša Jurij. »To se mi zdi zato, da bi škofa koj imeli v pesteh in pokončali razglas, ako bi vladi všeč ne bil. Da bi pa liberalci pokazali. da je vlada vsegamogočna, da je visoko nad sv. cerkev Jezusovo postavljena in da je cerkev le njena pokorna služabnica, ki le to sin6 storiti, kar je mogočni gospodinji vladi všeč, zato se ukazuje v §. 17., da naj vlada tudi očitno božjo službo prepove, ko bi to zahtevali »očitni oziri" (offentliche Rucksiehten)." (Dalje prih.) Občni zbor Narodne tiskarne" (8. februarija 1874). Ker „SI. Narod" jako enostransko poroča o zadnjem občnem zboru ,,Narodne tiskarne", naj naše poročilo dostavi, kar je »Narod" zamolčal. Predsednik dr. Ahačič naznani, da se je sešlo '24 delničarjev, kteri so zastopali 189 delnic, opomni na neke določbe pravil, pove dnevni red in pojasni društveno stanje. On je prevzel vodstvo v jako neugodnih okoliščinah. Mariborska tiskarna je stala čez 30000 gold., ljubljanska tudi toliko, toraj je bilo več izdanega, kakor pa vplačanega kapitala in precej, ko je stopil tiskarni na čelo, moral je plačati menjico za 1000 gld. Odbor je imel veliko posla, ker je po odstopu prejšnjega knjigovodje g. Gras-seli-ja našel knjige v takem neredu, da ni bilo mogoče sestaviti računov. Dalje razloži, da si je tiskarna pridobila dobro ime, in da je bilo v nji tiskanih nad 1000 risov papirja, in je delalo 17 delavcev. Kar se tiče .,S1. Naroda", hoče on delničarjem naravnost povedati, kako je ž njim, in on dober stoji, da je vse resnično, Mladi Ladis. (Povest iz sedanjega časa; poslovenil I. S. Gombarov.) (Dalje.) XIX. Ni dvomiti, da bo Bolnar popolnoma pro-pal. Učitelj se je že začel na drugo stran obračati. Sicer še je govoril za Ladisa, pa ne več s takim prepričanjem na zmago, kakor popred. Nasprotniki Ladisovi pa so že drzno in očitno postopali proti njemu. Njihove ostre besede so tiho poslušali, ali jim le medlo ugovarjali. Celo očitne dobre naprave Ladisove: pospeševanje poljedelstva, darove za javne potrebe itd. so slabo sodili. „S takimi novotari-jami", so pravili, »se kmetu nič ne pomaga. To je vse švindel, ki veliko denarja stane, pa nič ne koristi. Čemu potrebujemo stroje, ker nam je Bog dal zdrave krepke roke? Tovarniki, ti mestni oderuhi, te pijavke človeške moči, bi radi tudi na deželi zapovedovali in še kmečki stan uničili, kakor so že meščanskega in obrt-nijskega. Pa ni še vseh duevov večer. Pametni bodo že spoznali in se poskusili za pravice kmečkega stanu, kadar pride čas." Ti govori so bili od strani zoper Ladisa, pa tudi naravnost so govorili proti njemu, zlasti o njegovem slabem gospodarstvu. Ladis je od začetka držal to le za prazno govorjenje, ki ni vredno, da bi se ovračalo. Njegov drzen in ošaben duh je nasprotoval misli, da bi mogoče bilo pasti kot žrtva hudobije, maščevanja in zavidnosti; so se namreč njemu zdeli vzroki, da je imel toliko nasprotnikov. Pač je videl, da se hudobno govorjenje o njem ne sme širiti, zato je sklenil spet z novim velikodušnim djanjem hudobnim kriča-čem usta zamašiti in srca dvomljivih si pridobiti. V občini je bilo veliko ljudi, ki so v planini v graščinskih gozdih drva sekali. Ti so morali posebno po zimi veliko prestati in na pomlad jih je navadno veliko bolnih prišlo domu. Ladis je pri seji občinskega zastopa predložil, naj se ustanovi za take bolnišnica ali špital. On sam je obljubil v ta namen veliko svoto denarja kot začetni fond. To je potegnilo. Njegov predlog in njegov velikodušni dar je bil soglasno sprejet. Vsi so pripoznali potrebo in korist takega podvzetja. Že zidanje bo dajalo mnogim ubogim zaslužek in poznej ne bodo berači toliko nadlegovali ljudi, ker domači se lahko oskrbijo v bolnišnici; oskrb-ništvo in nadzorništvo, se vč da, bo izročeno občini. Ladis je napisal na vse posestnike v okolici »oklic", ki je bil podpisan od celega odbora. Ta oklic je bil tudi v novinah natisnjen, in Ladis je šel v mesto, da bi tudi od vlade kako pripomoč sprosil. Kmalo je pisal domu, kako povsod z veseljem pozdravljajo njihovo velikodušno skrb za ubožce, in celo svitli cesar so za tako podvzetje vneti in so iz lastne mošnje imenitno svoto podarili. Od vseh strani so pošiljali denar in bolnišnica je bila zagotovljena. Vsi so bili zadovoljni s tem in hudobni jeziki so morali omolkniti o Ladisu. Učitelj je spet kakor poprej zaupljivo govoril in cela stranka Bolnarjeva je bila polna zaupanja. Med tem je bil Bolnar že tudi oklican in dan že-nitve se je vedno bližal. Ladis je bil še v mestu. Obljubljeni denar za bolnišnico mu je težko biio izplačati, ker se je vsled tega velik primanjkljaj kazal v gospodarstvu Hotel je ta primanjkljaj prikriti z drzno špekulacijo na borzi. Nekega jutra, ko je hotel zapustiti hotel, v kterem je stanoval, prišel mu je njegov opravnik z žalostuim obrazom n?proti. kar bode rekel. Naštel je posamezne stroške 2a vredništvo, opravništvo itd.; za tisk, kolek in papir zarajtuje se mu 7767 gld., vsi njegovi stroški pa znašajo 14185 gld. 70 kr. Naročnina pa znaša okoli 14400 gld., tedaj daje „Narod" okoli 200 gld. dobička. H koncu omeni, da bi bilo dobro, ako bi več odbornikov bilo v Ljubljani, da bi se moglo bolj delati, in vdeleževati se odborovih sej. G. Vilhar potem prebere poročilo pregle-dovalnega odseka, ki se tako-le glasi: „Na povabilo" g. predsednika se je odbor (pregledovalni odsek) snidel 28. jan. t. 1. v sobah tiskarne. Pričujoči so bili tudi gg. predsednik , podpredsednik upravnega odbora iu vodja g. Turk. G. predsednik je predložil bilanco v pregled. Pokazalo se je na prvi pogled, da knjige tiskarne so v takem stanu, da ne zadostujejo tirjatvam postave, še manj pa vredjenemu knjigovodstvu. G. podpredsednik se je opravičeval s tem, rekoč, da novo voljeni upravni odbor je prevzel od prejšnjega vse knjigovodstvo v največem neredn, in da on sam z velikim trudom iu s pomočjo g. Turka je vsaj toliko vredil, da je bilo mogoče predloženo bilanco sestaviti. Ta bilanca se je tako pregledovala, da se je mnogo vpisanih zneskov primerjalo s knjigami in prikladami in vse se je popolnoma vjemalo. Omeniti pa moramo, da mnogo knjig je v zadnjem času vpeljanih in mnogo priklad, po kterih je bilauca sestavljena nima podpisa. Odbor obžaluje, da ni predložen pregled o delovanju tiskarne, to je, popolni izpis zaslužka in stroškov, in ker pri sedanjih knjigah ni mogoče pozvedeti vzroka zgube nekoliko kapitala in vseh obresti, izreče željo in potrebo, da upravni odbor naj ima nalogo osnovati pra vilno knjigovodstvo začenši od začetka. Odbor konečno mora opaziti, da mašine in druge naprave so v račun vzete po kupni ceni, ne pa po vsem z odpisom pravilnim, ali po cenilni vrednosti konca leta, kakor postava zahteva. Ljubljana, 30. januarija 1874. Pregledov al ni odbor: Dr. A. Vale ii la, m/p. I. Vilhar, m/p. L. Tavčar, m p. (Dalje prih.) Avstrijsko cesarstvo. ftioveuake dežele. Iz Ljubljane, 13. februarija. „Narodu" se z Dolenjskega piše, da volilci krškega okraja bodo od g. Pfeiferja pismeno zahtevali, „da naj se drži vsigdar v državnem zboru svobodomiseljnih načel". „N. fr. Pressi" pa njeni tukajšni dopisnik tele-grafuje, da se je to že zgodilo. Mož je morda „Narodovo" poročilo napačno umel. Nam se pa dozdeva, da ljudje na to ne mislijo in jih hoče le „Narod" pripraviti k temu. Nekaj tistih, ki so volili Pfeiferja, bo pač voljnih to storiti, vsi pa gotovo ne, zlasti tisti volilci iz Novomeškega, Kostanjeviškega, Ornomeljskega in Metliškega okraja ne, ki so glasovali za Pfeiferja, ker je na volilnem shodu na Raki obljubil, da hoče braniti vse svetinje slovenskega naroda, tedaj tudi njegove verske pravice. Dobro bi tedaj bilo, da ga ti možje na njegovo obljubo spomnijo in mu razodenejo, da je še veliko reči, ktere jih bolj teže, kakor versko vprašanje. Dunajski listi čedalje bolj trdijo, da bodo mladoslovenski poslanci v verskih postavah res potegnili z ustavoveruimi liberalci in se tega silno radujejo, ker bi jim to bilo poroštvo, da se mladoslovenci čedalje bolj približujejo ustavoverni stranki. Graška „Tages-post" jim pa kar naravnost svetuje, da naj se zedinijo z nemškimi ustavoverci, ker si zamo-rejo le v ti zvezi pridobiti nekako veljavo. Zlasti sta Razlag in Vošnjak dolžna to storiti, ker sta bila izvoljena le s pomočjo ustavo-vernih volilcev. Prav tako. Naši mladiči naj se odločijo, kaj so, polovičarjev ne maramo; mogoče je le dvoje, da se vstopijo ali v vrsto ustavovercev, ali pa zopet zedinijo s staro narodno večino, od ktere so se tako lahkomišlj« no ločili! Iz Brkinov. 10. febr. Vsi rodoljubi domačega napredka in domačega „pomagajsamsebi" so z navdušenostjo pozdravljali osnovo, in še bolj ustanovitev „slovenske zavarovalnice" imenovali ste jo dobro „Slovenijo." Nastavili ste po večjih krajih svoje namestnike ali agente, in jdi tudi po časnikih naznanili; tudi to je bilo dobro. Toda v sedanjem času, v času obče „stori prostovoljno, kar si prisiljen," ali „kdor li bolj sladko govori, raje mu verjemi" zapeljivosti, še ni zadosti, da je društvo na- znanjeno, da so agenti postavljeni; treba je, da se tudi v tem smislu dela. Bivajoč več časa v teh krajih, vendar še nisem imel veselja videti kacega ageuta od tistih bank, ktere so v resnici ustanovljene v blagor ljudstva, ne pa v obogatenje posameznih ljudi. — Po naših hribih je bilo še malo zavarovanih, in kteri so bili zavarovani, bili so večjidel pri „Gra-carski vzajemni." Ker pa imenovana zahtevam sedajnega časa ne zadostuje, so jo pametni zapustili, pa se pri kaki drugi tudi niso zavarovali. Požarov pa je v malo letih tukaj bilo zelo veliko, in ne majhnih! — Pogorelo je v Kačicah pri Podgradu, ali Castelnuovo, do 33 poslopij, — pogorelo je preteklo leto 8. dec. v Hrušici okoli trideset poslopij. — Te nesreče so ljudi nekoliko zmodrile; začeli so bili popraševati, kaj, kako in kje bi bilo najboljše zavarovati se? Priporočal sem ljudem najbolj ,Slovenijo." Ali ravno v tem času pride v te kraje agent neke laške družbe, imenovane „L' unione, compagnia italiana d' assicurazione generale," glavni sedež menda ji je Rim, in je veliko ljudi obrnil na svojo stran — in to prav lahko, ker je neverjetno po ceni. Imam pred saboj listek, na kterem je zapisano, da si je J. J. zavaroval hišo, ki jc s kupami (žle-basto opeko) pokrita, zavaroval za 900 gold. in plača od teh goldinarjev samo 2 gold; štalo si je zavaroval za 250 gld, krita je s slamo, plača 1 gld. itd. Od z opeko krite hiše je zahteval po O do 16 soldov od 100 gold. Tisti gospod še hodi okoli in veliko zavarovancev pridobi. Vendar pa so posestniki jeli pomiš-Ijevati, zakaj da imenovana družba ne presedava vrednosti zavarovauih reči, ampak le na visoko svoto zavarovanja premije tišči in posameznih poslopji neče v zavarovanje vzeti, ampak vsa poslopja. Tudi so eni te dni od agenta naznanjenemu podagentu ali opravniku nesli dotično zavarovalnico plačat, pa je ni hotel sprejeti, ker nima še dekreta od direkcije v roki. Kmetje so zdaj nekoliko opla-šeni, in več njih bi se pri kaki drugi družbi radi zavarovali. Pač bi bilo prav, da bi opravništvo banke „Slovenije" svojim opravnikom naročilo, da bi se nekoliko vsaki v svojem kraju potrudili, in ljudem, ki le prigovarjanja pričakujejo, dobrotljivost domaČe zavarovalnice raztolmačili in priporočali. — Prosimo, ako Ladis je obledel. Moral se je na steno nasloniti, da ni omahnil. „Je vse zgubljeno?" vpraša z zamolklim glasom, kakor človek, ki je v največem obupu. „Vse!" XX. Crez nekoliko dni so se ptuji gospodje pripeljali k Bolnarjevim. Ogledali so si celo poslopje ter nekaj zapisali. Potem so pri .,Po-tičarju" obedovali in se potem spet odpeljali v mesto. Samo na sebi to ni nič posebnega. Morebiti so bili kaki kupci, ki so prišli k Bol-narju po kakih opravkih. Morebiti so bili njegovi prijatelji iz mesta, ki so hoteli enkrat njegovo imetje pogledati. Toda tega nihče ni hotel verovati. Govorili so med seboj, da so bili uradniki od hranilnice, pri kterih je Ladis denar na posodo vzel. Po tem takem je tedaj bilo Ladisovo premoženje pri kraji. Blesk, ki ga je še pred par dnevi obdajal, je zdaj zginil kakor megla. Dolgo časa se zdaj ni nič o Ladisu govorilo. Vsak se je takih pogovorov ogibal. To je bila tišina pred veliko burjo. Malo dni preden je imela gostija biti, odpeljali ste se teta Ilildegarda in gospodičina Emilija v zaprti kočiji v mesto. Menda ste šli kupovat nevestinega kinča? A ni ji bilo nazaj in Jaka je pravil, da se je gostija odložila. Završnikov Tone, ki je zraven stal, porogljivo pogleda ua stran inzamrmra: „Že vem zakaj!" Potem je šel k vinogradu ter vse, kar je videl iu slišal, naznanil materi Katreji. Ta je počasu pojemala. Ni mogla več iz postelje. Vrh tega jej zdaj tudi Micika ni več stregla, ker je bila sama nevarno zbolela. Govorili so, da ima jetiko. Mogoče je. Najcvetejša dekleta zapadejo tej bolezni, kijih naglo vkonča, in Če se jej še pridruži srčno bol — tedaj ni pomoči. Ljudje tega niso verovali, da bi imela jetiko ali sušico, ampak rekli so: „Srce bo jej počilo. In kdo je tega kriv?" Ko je Katreja od Završrnikovega Toneta slišala vso nesrečo, ki je zadela njenega sina, je vstala v postelji, roki sklenila in rekla „Pravični Bog ga je kaznoval! Zdaj pa mu naj skaže milost! — Moj sin je vendar! Povejte mu, naj pride k meni, da bo slišal, kako molim za-nj in da se spravim ž njim". Ladisu so povedali to. Prikimal je z glavo, rekel pa ni nič. Videlo se je, da je čisto zmeden. Njegova hoja ni bila več tako plemenita in moška; njegov obraz ne tako veder. Vendar za volitev se je veliko brigal. Do zdaj še nasprotna stranka ni nobenega kandidata postavila. Kar naenkrat pa je nastopil župan sam kot kan- didat. In govorilo se je, da je več sosednih občin na županovi strani; povsod pa je njegova stranka vsaj močna, tako, da bo pri volitvi na vsak način borba huda. Dan pred volitvijo je bila Lipovčeva Micika pokopana. Zvenela je, kakor cvetlica v jeseni; ugasnila, kakor luč, na kterO veter pihne. Sočutje je bilo občno. Še stari ljudje se ne spominjajo tako lepega sprevoda. Truga je bila ovenčana s cvetlicami in venci. Za trugo je šel Micikin oče, ki je ž njo vse zgubil, tako pobit, kakor bi bil gluh in slep. Device belo oblečene s črnimi uiojdrci in z venci na glavi so nesle trugo. Ko so častitljivi duhovnik blagoslovili grob, udrle so se jitu solze po lici; komaj so navadne molitve odpravili. Iu vsi, ki so bili nazoči, so žalovali in jokali. „0d žalosti jej je srce počilo"; pravi stara ženka. „Ladis je kriv njene smrti!" je dostavila druga. Ko so že vsi ljudje s pokopališča odšli, prišel je Ladis sam. Dolgo je stal zamišljen na novem grobu; potem jc obiskal še gomilo svojega očeta. Še le ko se jc začelo mračiti, odšel je s pokopališča. (Konec prihodnjič.) Vam je drago, o imenovani laški banki „1' unione" nam koj bolj gotovega povedati. Hrib. Dim»J. Cesar so pred svojim odhodom na Rusko ministerskemu predsedniku, knezu Auerspergu, pisali pismo, v kterem vladi naročajo vse storiti, da se stau od revščine zadetih prebivalcev kolikor mogoče zboljša. Zlasti naj pospešuje zidanje takih poslopij, ktera so ali občni koristi potrebna ali pa važna za ljudsko gospodarstvo, da pridne roke dobe delo, rokodelci pa zaslužek." Nekteri listi menijo, da so hoteli cesar s tem pismom grajati dosedanje obotavljenje ministerstva. Nam pa se zdi, da so hoteli cesar, preden so zapusiili svoje dežele, svetu pokazati očetovsko skrb za svoje podložne. Ministerstvo je vsled tega ce sarjevega ukaza državnemu zboru predložilo v potrjenje več novih železnic, pri kterih bodo delavci dobili delo in zaslužek. Mnogo teh železnic , zlasti Spodnje - Avstrijske se ne bodo splačevale. Šta jiiioliii. Graški mestni odbor je sklenil državnemu zboru poslati prošnjo za posilni civilni zakon in civilne zapisnike. Za njim bodo prišle še druge srenje, ktere imajo liberalne zastopnike. To naj bo katoliškim srenjam v spodbudo, da naj tudi one več ne dremljejo. »Narodni Listi" mladočeski ob javljajo neko pismo hradiških volilcev, v kterem obžalujejo, da so moravski poslanci stopili državni zbor. So mar mladočehi postali drugih misel? V11» ti j o države. fl*i*n *»kCesar Viljelm ni osebno od pri državnega zbora; to je nov dokaz, da je njegovo zdravje slabotno. Prestolni govor je bral knez Bismark. Med drugim je tudi reke: Stari nemški deželi (Alzasija in Lotaringija), ki ste v prejšnih vojskah bili od nemškega kraljestva odtrgani, pa v zadnji vojski zopet pridobljeni, ste danes prvokrat v naši sred ustavno zastopani." Ko je Bismark to bral, omenjenih zastopnikov še ni bilo v Berolinu Pozneje so pač prišli, pa ue vedo, kaj bi počeli, ali bi vložili protest proti zedinjenju Nemško, ali pa stavili predlog, da naj se ljudstvo popraša. Na vsak način pa bodo Bis-marku delali hude preglavice. Konečno omeni prestolni govor, da je Pruska v miru z vsemi državami. Te besede imajo nekak poseben pomen, če jih primerjamo okrožnici, ktero je Bismark meseca januarija vnanjim kabinetom poslal in jim rekel, da prijaznost nemškega cesarstva z evropejskimi državami je odvisna od tega, kako se bodo zadržale proti cerkvenemu boju na Nemškem. Bismark tedaj evro-pejskim vladam pravi: „Mi bodemo z vami prijatelji, dokler se ne bodete nam na kvar mešali v boj, kterega smo pričeli s katoliško cerkvijo." Iz tega pa sledi, da bode Pruska posebno dobra prijateljica tistih držav, ktere ji ne bodo ne le ne nasprotovale, ampak v tem boju jo še posnemale. Zato ste si z Rusko tako prijazni. — Kraljevič, o kterem se je pisalo, da počaka v Petrogradu avstrijskega cesarja, se je že v Berolin povrnil, da se ne bode dozdevalo, kakor da bi Pruska hotela opazovati, kaj bosta ruski in avstrijski cesar govorila. — Pravijo, da sc jc Bismark pritožil tudi čez Avstrijske škofe, ki so pismeno čestitali škofom nemškim. Grof Andrassy pa mu je da v tem oziru so le avstrijske postave me-rodajne. Bismark čedalje huje dela s katoliško cerkvijo in kuje nove cerkvi sovražne postave, n. pr. o oskrbovanji izpraznjenih škofij po svetnih komisarjih. Prav tako; nakani cerkvi nasprotni naj se očitno pokažejo, to bo bolj koristilo katoličanom, kakor nekaka poloviča-rija, ktera goji in pospešuje le mlačnost. litlški«. Lamarmarova in Bismarkova reč je te dni prišla v zbornici v razgovor. Poslanec Nicotera je namreč vlado vprašal, ali so od Lamarmore objavljena pisma očitna ali privatna in če je Lamarmora imel pravico objaviti jih? To vprašanje je očiten dokaz, da so objavljena pisma istinita in ne izmišljena, kakor je trdil Bismark, kar je razvidno tudi iz odgovora, kterega je minister Visconti-Vc-nosta Nicoteri dal. Rekol je namreč, da vlada obžaluje objavljenje teh pisem, med kterimi imajo nektera vradno veljavo, da-si so videti zgolj prijateljska. Zoper objavljenje pa ne more vlada nič storiti, ker so v novem kraljestvu odpadle dotične prejšnje določbe. Sicer pa bodo prišle še druge reči iz tedanjih Časov na dan, če tudi Lamaraori zabranijo daljna razodevanja. Tako se berejo že v »Corr-franco-italienne" reči, ktere je Lamarmora zamolčal. Bismark je namreč rekel, da ni nemogoče Napoleonu dati nekaj belgijske in švi carske zemlje ter ga s tem pridobiti. Kaj po reko k temu švicarski liberalci, kterim je Bis mark malik? Dalje je Bismark laškemu generalu razodel, da je bil Viljem zoper vojsko Avstrijo in da je njegova žena največ pripomogla k ti vojski pripraviti ga. Tudi o južnem Tirolskem je bilo govorjenje. Bismark je o njem rekel, da ga ne more že za naprej obljubiti Laški, ker spada k nemškim deželam, pa kar se ne more zgoditi med vojsko, zgodilo se bode lahko pozneje, posebno če se skličejo na ljudstvo, ter poizvedo njegovo voljo. Iz vsega tega je zdaj razvidno, da Lamarmora ni lagal, kakor je Bismark po svojih časnikih trdil, da bi se bil pred svetom opravičil. Minister vnanjih zadev je vnanjim državam razposlal pismo, v kterem pravi, da bode volitev novega papeža popolnoma prosta. Dalje obžaljuje, da se pri imenovanju novih kardinalov niso godile navadne siovevnosti, kterih bi se bili Rimljani z veseljem vdeležili. Vlada bi pač rada videla cerkvene slovesnosti, ktere so Rimu dajale nekako posebno sijajnost, minister ne more tajiti, da je razun ljudi, ki bi z veseljem in pobožnostjo vdeleževali se cerkvenih slovesnost, tudi veliko take druhaii v Rimu, ktere naj veče veselje je zasramovati cerkvene obrede in katoliške duhovnike. Vlada bi sicer skušala to zabraniti, a papež raji ne napravljajo takih slovesnost. — Znamenito je tudi to, da so v zbornici stavili predlog, na se krščanski nauk iz ljudskih šol popolnoma odpravi. Vlada proti temu predlogu ni vedela druzega povedati, kakor da naj se krščanski nauk prepusti staršem. Laški vladi je teda vse eno, ali sc mladi versko odgojuje ali ne. Aiiglcikii. Volitve so se za sedanje ministerstvo jako slabo išle. Ni več dvoma, da bode Glad s to ne odstopil in Disraeli prišel na njegovo mesto. — Zbor katoličanov je bil veliko obilnejši, nego prejšni nekatoliški, to pripoznavajo celo nekatoliški listi. Predsednik, lord Norfolški, je hudo grajal Bisu.arkovo politiko; pa Bismark si mogočne Angleške ne bo upal z žuganjem strašiti, kakor Belgijo in druge slabejše države. Sgamkst. Vlada, ki bi rada zatrla ka neki prav izvrstno in hvale vredno odgovoril,Itoličane, skuša pripraviti jih, da bi nezvesti postali katoliški cerkvi in se združili z rae-colniki. Pa ljudje se tega branijo in hočejo rajši umreti kakor pa zatajiti katoliško vero. V neki fari sedliškega glavarstva bilo je nekaj kmetov vstreljenih, 60 pa z bičem prisiljenih, da so podpisali neko pismo. V vasi Jabloni se je župnik, iz Galicije naseljeni no-votar, obesil, najbrže zavoljo slabe vesti; 24 duhovnov, ki so svoji (unijski) veri zvesti ostali, so prijeli. Bolj na tanjko opisuje dogodbe list „Kur-yer." Vsa Podlahija je podobna dolini joka in (rutstva, posebno pa se preganjajo unitarci zedinjeni) v glavarstvu siedleškem. Glavar Gromelka je ukazal povsod vpeljati rusko vero shismo). Vsled tega je skušal predstojnik Ivu-takin v faro pratulinsko vpeljati župnika te vere, pa kmetje niso hoteli dati cerkvenih {ljučev. Na to pridejo vojaki v Pratulin, stotnik, protestant, prigovarja kmetom, pa brez vspeha; odgovarjali so mu, naj sc on prvi spreobrne. Stotnik po tem ukaže streljati in iadlo je 15 kmetov ubitih, 40 ranjenih. Ženske so nesle svoje otroke vojakom naproti in kričale: »Tudi nas postrelite! Rajši umremo, kakor da bi prestopili k drugi veri." Blizo tako se je godilo v Dželovu. Tudi tam niso hoteli kmetje popa v cerkev pustiti, ako se ne vrne k stari veri nazaj. Polkovnik je ukazal streljati, naj prvo v zrak, potem pa, ko sc kmetje niso ustrašili tega, v množico, v kteri so bili trije ubiti, več ranjenih. Razkačeni kmetje se začno na to z vojaki biti in ranijo več častnikov in 18 vojakov, pa so bili slednjič premagani in z biči prisiljeni podpisati shismatično adreso. - V več krajih so kmetje zaprli cerkve in skrili ključe. Unijske (zedinjene cerkve) duhovne so razdelili v tri vrste: one, ki se ustavljajo peljavo shisuie namerjajočim ukazom vlade, lovč in izganjajo; onim, ki teh ukazov nočejo izpeljavati, pa ne ostanejo na svojih mestih, je dovoljeno, preseliti se v Galicijo; slednjič one, ki sprejtno novo vero in ktere zarad tega prebivalstvo iz cerkev zapodi, pa vojaška moč zopet vpeljuje in postavlja na prejšnje mesto. Na mesta izgnanih unijskih duhovnov se shis-matični popi postavljajo. Sr3i!ak?>. Vojni minister, ki se je pred skupščino dva dni zagovarjal zarad svojega vedenja, je bil od večine za nedolžnega spoznan, potem pa skupščina od kneza Milana osebno sklenjena. Domače stvari. (Slovensko gledišče.) Preteklo nedeljo se je igrala ljudska igra »Slab papir", ki je polna dejanja in lepih prizorov. Igralci so skoro vsi storili svojo dolžnost, in igrali razumno in živo, tudi gosp. ŠušteršiČ nam je bil po vsem všeč. Gosp. Kajzelj je s tretjo kitico kupleta šibal časnike, ki nič druzega, ko zdražbe delajo, in rekel, da so lo »slab papir'-; opazovalo se je, da se je pri tem nazoči urednik »Naroda" za nos prijel. Prav tako! — Jutri se bo igrala znana Nestrojeva igra »Lumpaci Vagabund", po Alešovčevi prestavi. (Za pustni večer) vabi odbor »Sokola" ude vseh slovenskih društev k veliki maskeradi, ktero napravi »Sokol" v torek 17. t. ni. ob 7. uri zvečer v dvorani ljubljanske čitalnice. Pride se maskirano (obšemljeno) ali kostumi-rano. Vstopnja znamenja dobivajo se 15., 16. in 17. februarija od dveh do štirih popoldne v prvem nadstropju čitalnice po sledečih cenah: Za „Sokolovce' po 50 kr.; za ude drugih na- rodnih društev po 1 gld.; za družine 3 osebi Ludvvig Schmidt in Aleks. Werner) nameraval po 2 gld.; za družine več oseb po 3gld. Kdorltako železnico napraviti tudi v Trstu, in je ni ud nobenega narodnega društva, plača 2 gld. I prosila že dovoljenja pri tržnem ministru in — Brez vstopnice vstop ni dovoljen. I mestnem svetu. Trst je prvo tržno mesto (Profesor Šuklje) je napadel v „Slov. I avstrijsko, komunikacija je jako živahna, a| Narodu" vrednike „Slovenca" po „Narodovi" Ifiakarji precej dragi. Zato pa občinstvo z ve-navadi. Odgovor na njegove napade in čenče,|seljem pozdravlja omenjeno podvzetje, ktero I ktere on „dokaze" imenuje, mu bo v prihod-1 mu bode prihranilo mnogo stopinj in mnogo njem listu. Za danes opozorujemo svoje bralce I stroškov. Ni dvoma, dadotični vradi dovoljenja le na spis, ki ga prinašajo zadnje „Novice" I društvu ne bodo odrekli, ki hoče že do pri-1 pod naslovom: Žaba-Žabica, kruhoslovskaIhodnje jeseni izdelati te-le linije: 1. od juž-črtica iz sedanjega časa." I nega kolodvora čez Itivo in Molo do Lojd- (V otročji bolnišnici') bodo 15. t. m. objovega arzenala; 2. od Piazza della Stazzione, petih zvečer napravili božičnico, ktero so bili | Via Forrente, Corsia Stadio do Dreherjeve Trlrgrnllčiic drnarnr rrnr 13. febrnarija. Papirna renta 69 30. — 8rebrna renta 74-66. — 18601etno državno posojilo 103 76. — Bankine akcije 983 — Kreditne akcije 230.—. — London 113—. — Srebra 106 86. — Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 9.03. DenarNtvrne rtur. 12. februarija. zarad koz o božiču opustili. Razne novice. bila omenjena „beseda" Šentviške čitalnice. Ker jc pa pisatelj malomarno opustil to, kar bi bila naša dolžnost, naj danes kratko izrečemo zahvalo tistim, kteri so si jo s trudom zaslužili in kteriui smo jo v resnici tudi dolžni. V prvi vrsti gre hvala gospodičini Lucinki in sebi pridobili — čast in slavo! Odbor. ,.Sokol vipavski" napravi 15. svečana zvečer v čitalnični dvorani besedo s ple som. K obilni udeležbi vabi Odbor. — V Domžalah podučuje nek Švicar ljudi, po naj novejši šegi slamnike plesti — O. Jombartje v Klevevžu 11. t. m. umrl. — Pl. Langer postal je vitez. Kakošno kršanstvo zahtevajo liberalci? Odgovor. Tako, ki greh ljubi Le opazujte! Ako duhoven očitno pregreho graja, kmali bote brali v kakem laži-liberalnem časniku: da ta nima „Kriščeve ljubezni." — Hinavci! kdaj in kje je Kristus učil: „greb. lnihiti?" I 16' februar'ja- 3- Ja». Kastelie-evo iz Rekel r -u i x . J('522 S'-) v Litii'- ~ 3- Mat- Romc tovo (2116 — Liberalna učenost. „Allgemeinerca"lgg v Litiji. — 3. Jem. Hribarjevo (1428 gl.) je svojim bravcem povedala, da vsi kardinalski| v Žužemberku. — 3. Marije Masel nove iz Srednje in Bude v ulici St. Lucije. Štirje streli z grada,! žalosten glas zvonov in vojaške trobente so naznanjale prebivalcem nesrečo. — Požarna I straža je bila koj pri rokah, za njo oddelek c. k. mornarjev, infanteristov, javna straža in j oddelek hormanov z lastno brizgalnico. Pa da-siravno so vse moči napenjali, da bi ogenj | vkrotili, ni bilo mogoče vdušiti ga do 7. ure zjutraj. Škoda je velika, zgorela sta dva konja in ves les, kar ga je bilo v delalnici, kakor tudi vse pohišno orodje, ki je bilo pripravljeno za fregato „Custozza" in še za eno novo hišo, | ki se zida blizo starega lacareta. Eksekutivne dražbe. glasovi so se zedinili, da za prihodnjega papeža (ko sedanji iz ljubezni do liberalcev le noče umreti) bodo volili kardinala Pacca (ki ga ni), kteri se bo boje precej in prav lepo porazumel z laško vlado (in z Bismarkom, bi vasi (244 in 230 gl.) v Kranji. 17. febr. 3. Marije Stonič-eve iz Koprivnikal |(755 gl.) v Kočevji. — 3. Lorenc Jagodnik ovo I iz Kozace (975 gl.) v Bistrici. — 3. Jan. Fric-| [ovo iz Nemške Loke (44o gl.) v Kočevju. 3. Jož. Kapš-evo (284 gl.) v Črnomlji. — 3. Sim. I bil še moral reči). To lisko, kakor „Litorale"lTomšič evo 11 Knežaka (2250 gl.) v Bistrici. piše, so bile v prvo angleško „Times"posvetu\h ^rbič;fv0 Račja(580gl.) v Račjem. —I r r r j 2. Jož. Breznik-ovo iz Srednje vasi (795 gl.) v Kamniku. — 2. Jurij Sedej-evo iz Gorenje vasi I zagnale, ki so pa pisale „Pecci" in ne Pacca. „Allgemeinerica," ki se vsa leskeče od „alt-|(550 gl.) v škofji loki,— 2.*Fr. Černe-tovo iz Most katoliške učenosti," je Pecci popravila je 1'ecci popravila v Pacca. -— V Gorici, kakor piše „GIas,"je hudo bogati mož Rotšild, in hudo bolni grofAuer sperg. Pregnal je domače sinove — jezuite na tuje, pa kmalo je šel tudi sam zdravja iskat|žeeah. na tuje. Bog ga mu daj, pa tudi nedolžno pre-J novegia(. v ganjanim povrnitev v njih lastno deželo. (225 gl.) v Kamniku. — 2. Jož. Urcnak-ovo iz I Loke (201 gl.) v Kamniku. — Št. Movern-ovo izl Moverne vasi v Črnomlji. — 3. Ane Požar-jcve iz Gorenj (3146 gl.) v Senožečah. — 3. Jož. Kovačič-evo iz Farni (875 gl.) v Senožečah. —I 3. And. Prelaz ovo iz Gorenj (1651 gl.) r Seno-I 3. And. Hodnikova zapuščina iz Tr-| Bistrici. 18. febr. 3. Val. Gregorač-evo iz Idrije (300| Ipivarne; 3. Od Rive čez Via S. Carlo, Corso do Piazza della Barriera vechia; 4. od Via Forrente čez Piazza della Legna do Corsa. Pozneje nameravajo narediti konjsko železnico — Dostave k. V Zadnjem „Slovencu" jePe v n^ktere druge kraje. Za enokratno vožnjo [se bode na vsih štirih linijah plačevalo po 5 kr., ktere bo zlasti poletu vsakdo prav rad dal, [da mu le ne bo treba v strašni vročini peš| (okoli hoditi. — 30. jan. zjutraj je padel nek pekovski! fant mej cerkvijo sv. Ant. in rudečim mostom Kralj i če vi," ktera je" radovoljno prevzela|v ^elikirov (Canal grande). - Veliko ljudstva težavno nalogo od odbora, in jo z velikim pri- se Je zbra,° na povili ob obeh straneh, pa] zadevanjem tudi prav vilo izpeljala. Ona je nobeden si ni uPal v rov skočiti. Revež se namreč splošno vse vredjevala za „besedo", ka- Ve že 8 smrtj° boril> kar pritečeta dva fakina kor tudi za igro, in se je s slovesnim govo- ,n skočita še z enim stražarjem v čoln, ter] rom. s petjem in pri igri kot Mimica hvale- še 0 Pravem času doidejo fanta ter ga rešijo vredno odlikovala. Hvala tudi gospodičini smrtL 0bčna P«hvala gledajočega ljudstva] Amaliji, kakor gg. Juvanu, Tomcu, Jenki in ->e douela u'm vrlim ,,10Že,n-Podgorskemu, ki so k ti „besedi" pripomogli ~ 30- Jan- ob (,veh popolnoči nastal je| s trudom in delavnostjo in tako naši čitalnici Istrašen Požar v delalnici mizarjev Kocman-a Državni fondi. 5'/o avstrijska papirna renta . . 5% renta v srebru...... Srečke (loži) 1864. 1...... „ „ 1860. 1„ celi. . . . „ ,. 1860. 1., pol. . . . Premijski listi 1864. 1.,..... Zemljiščine odvezniee. Stajarske po 6"/,....... Kranjske, koroške in primorske po 6* Ogerske po 6%....... Hrvaške in slavonske po 5'/, . . . Seduiogradske po 6'/,..... Delnice (akcije). Nacijonalne banke...... Unionske banke....... Kreditne akcije....... Nižoavstr. eskomptne družbe . . Anglo-avstr. banke...... Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. Tržaške „ 100 ., k. d. ,. 60 „ „ .. „ 40 gld. a. v. i, 40 „ „ Hudenske Salmove Palfti-jeve Clary-jeve St. Geuois Wiiidischgratz-ove Waldstein-ove Srebro iu zlato. Ces. cekioi ...'.. Napoleonsd'or..... Srebro ....... 40 40 40 20 40 Denar. 69 26 74.70 98.26 104.— 109.60 142.50 93— 85.-76.75 75.60 74 50 982 135.25 237.-925.— 155 25 169.— 23.50 34.— 31.60 22.50 20.50 21.— 5.33 902 Blago. 69.40 74 70 98 75 104.59 110.— 143. - 89.— 77.25 77.— 75.— 983 135 50 237.26 935,— 156.76 170.— 117.- 53,-24.— 35.-22.— 32.— 21.50 21.50 23.- 6.34 9.03 1106.40 106.60 Tržim cena preteklega tedna: M e r n i k Mesta: C o *n a. 1 >N « i ■ e K. ■"S S ► O Turšice v Prosa Soršice v Ljubljani 3.60 2.40 2.10 1.16 2.45 2.25 2.40 2.70 v Kranji 4.00 2.80 — 1.46 2.50 — 2 40 — v Loki 3.80 — — 1.10 — 2.10 2.50 — v Novomestu 4.00 2.70 2.00 1.05 2.30 2.10 2.10 2.90 v Sodražici 4 00 — 2.10 1.20 2.60 2.35 2 20 — v Mariboru 3.75 2.90 — 1.16 2 50 2.05 — v Ptuju 3.60 2.50 2.16 1.20 2.45 1 95 2.30 — v Celji 3.80 2.75 2.20 1.30 2.20 2.20 2.20 — v Celovca 3.70 2.90 2.60 1.15 2.16 — — — v Trstu 3.40 2.26 — 2.05 — — — — v Zagrebu v Siseku — — — — — — — — v Varaždinu 3.50 2.60 1.95 1.18 2 50 2.15 2.00 — na Dunaja 4 00 3.20 2.30 1.30 2.50 — — — v Pestu 3.90 2.80 2.00 i.o; 2.30 — — — Tržna črna: .gl.) v Idriji. — 3. Jan. Spitznagel-novo (355 gl.)I Iz Irsta se nam poroča: Kdor je v Črnomlji. — 2. Jož. I'estcI-ovo iz Podragc (2530 bil že na Dunaju, imel je priložnost prepričati Igl.) v Ipavi. — 2. Jan. Žgur-ovo iz Podragc (22701 se, kako koristna in za občinstvo priročna je le'-) v Ipavi. — 1. Fr. Mahorčič-evo (7564 gl.)I konjska železnica, po kteri se človek vsaki v 8e,,o2ečah — L Ne*e Ženko-vc iz Št. Mihela trenutek za 10 kr nelie v razne kraie iako <756 g,,) v |enožečuh — Anc Tekavčič-eve trenuten za iu ur. p« je v razne Kiaje jako (|520 g y Žužemberku. - 1. Ant. Javoršek-ovo razširjenega mesta. Neka družba (g. Rudolf iz vinjega vrha (800 gl.) v Krškem. - 1. Fr. Neumavr, posestnik in aih tikt in inženirja I Stojs ovo iz Celinj (927 gl.) v Krškem. a 1 s •1—> £> a i 'S1 ■o .2, a Reči g 3 c M O 'i "v •g iS1 o ■z U •J s O £ ► > > > > * > Masla funt 0.52 0.46 0.52 0.50 — — — Špeha „ 0.42 0.32 0.38 0.34 0.37 0.36 0.M7 Krompirja mern. 1.25 0.85 — 1.00 1.20 1.00 0.95 Fižola „ — 350 — — — — — Leče „ — 3.00 - — — — — Sena cent 1.25 1.40 — 1.00 1.60 1.20 200 Semen, detelja „ 25% — — — — — — Prešifi cent 24.0 21.0 — — — — — Govedine fant 0.30 0.29 — — 0.31 0.30 0.32 Teletine ,, 0.34 0.36 — — 0 34 0.34 0.34 Jajc za 10 kr. 6 8 6 — — — — Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pec. Natisnili Blazikovi dediči v Ljubljani.