155
Ventil 21 /2015/ 2
BIONIKA
Bionika in slovenski razvojni trendi
Pred kratkim je bila javnost obve-
š čena, da so strokovnjaki Fakultete 
za elektrotehniko Univerze v Ljublja-
ni napravili velik korak na podro čju 
bionike. Skupaj z evropskimi kolegi 
s o r a z v i l i n o v o r o b o t s k o b i o n s k o 
tehnologijo, ki pomaga osebam z 
amputacijo nog vrniti čim bolj na-
ravno gibanje. Gre za pripomo ček, 
ki je kombinacija robotske bion-
ske tehnologije, s katerim osebi s 
protezo mo čno olajšajo gibanje. V 
V Sloveniji bionika že dobiva 
identiteto, opazni so prvi re-
zultati in uspešni projekti. Vse-
eno pa je mogo če potrebno 
uvodoma še enkrat pojasniti, 
da je bionika veda, ki posnema 
naravo in iš če rešitve v gradnji 
sistemov in naprav , ki so kar 
najbolj podobni tistim reši-
tvam, ki nam jih ponuja narava 
sama. Posnemanje narave, ki 
ga danes poznamo pod poj-
mom bionika, se je za čelo pred 
leti, ko so strokovnjaki za čeli 
sistemati čno spremljali kon-
strukcijske rešitve narave in jih 
uvajati v tehni čne procese.
triletnem projektu so razvili aktiv-
no ort o z o za s klep k ol ka, aktivno 
protezo za amputirani ud, senzorni 
sistem za zaznavanje stanja in ak-
tivnosti uporabnika ter sistem za 
posredovanje povratne informaci-
je uporabniku. Ne dolgo tega so v 
svetu razvili bioni čne ro čne proteze, 
ki jih je mo č krmiliti oz. upravljati z 
mislimi. Prav tako je zaznaven izje-
men napredek na podro čju drugih 
bioni čnih naprav, kot so o česne in 
slušne proteze, inzulinske črpalke, 
sodobni bioni čni vzbujevalniki sr čne 
mišice in drugo. V marcu pa smo bili 
pri ča prvi javni predstavitvi izjemnih 
inovativnih rešitev, ki jih na podro-
čju bionike ustvarjajo študenti višje 
strokovne šole Šolskega Centra Ptuj. 
Kmalu pri čakujemo podobno pred-
stavitev tudi na visoki šoli za bioni-
ko, prav tako na Ptuju. 
Po mnenju strokovnjakov je bionika 
veda, ki nam bo najbolj pomagala 
pri razvoju energetsko u činkovitih 
naprav, sodobne protetike, vsad-
kov, življenjsko pomembnih pri-
pomo čkov, medicinskih tehnologij 
in drugod. Z dobrim opazovanjem 
narave bomo namre č za čeli siste-
mati čno spreminjati konstrukcijske 
rešitve in v tehnološke izdelke in 
procese s pridom uvajati naravne 
rešitve, ki nam bodo prinesle ener-
getsko var čnost, velik prihranek v 
materialih in velik prihranek truda 
v raziskovalnih procesih. Če bomo 
bioniko prepoznali kot rešilno vedo 
za našo prihodnost, bodo bioni č-
ni izdelki narejeni s kar najmanjšo 
porabo materiala in energije, kar 
bo veljalo tudi za celoten življenjski 
cikel izdelka v nasprotju s številnimi 
tehni čnimi izdelki, ki jih poznamo 
danes. Cilj bionike je, da bi bil izde-
lek po uporabi razgradljiv in bi se 
vrnil v naravni proces kroženja sno-
vi. Bionika je lahko priložnost, da 
spremenimo razmišljanje, navade 
in za čnemo graditi okolju in ljudem 
bolj prijazen in naraven svet. Vse-
kakor pa si želimo, da bomo spo-
sobni v Sloveniji ustrezno izobrazi-
ti inženirski kader in da mu bomo 
sposobni zagotoviti zaposlitev, ki 
je pogoj za uspešen razvoj vsakega 
poklica in tudi vede. Vso podporo 
razvoju tega poklica v Sloveniji je 
dala tudi Obrtno-podjetniška zbor-
nica Slovenije in drugi številni pred-
stavniki gospodarstva.
Janez Škrlec, inž. mehatronike, 
Obrtno-podjetniška 
zbornica Slovenije
Robert Harb, univ. dipl. inž. str., 
Višja strokovna šola Ptuj
Razvoj bioni čnih protez je lahko velik izziv tudi za bodo če slovenske 
inženirje bionike
Razvoj o česnih vsadkov daje 
mnogim upanje, da se jim bo 
povrnil izgubljeni vid