foštninu plačana v gotovini
CENA 35 din
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XU!
V LJUBLJANI, dne 15. marca 1956
Številka 7
VSEBINA :
18.	Zakon o upravljanju In o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti.
19.	Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o podeljevanju Prešernovih nagrad.
20.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi sklada Borisa Kidriča.
21.	Odlok o Višji šoli za telesno vzgojo.
22.	Odlok o soglasju k odloku Sabora Ljudske republike Hrvatske o spremembi meje med Ljudsko republiko Hrvatsko in Ljudsko republiko Slovenijo.
23.	Odlok o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani.
24.	Odlok o Slovenski tilharmoniji v Ljubljani.
25.	Sklep o spremembi števila članov, ki jih izvoli Ljudska skupščina LR Slovenije v univerzitetni svet in v fakultetne svete Univerze v Ljubljani.
26.	Sklep o razrešitvi članov univerzitetnega sveta in fakultetnih svetov Univerze v Ljubljani, ki Jih je Izvolila Ljudska skupščina LR Slovenije
27.	Sklep o izvolitvi članov, ki jih izvoli Ljudska skupščina LR Slovenije v univerzitetni svet in v fakultetne, svete Univerze v Ljubljani.
28.	Odredba o določitvi ljudskih odborov, ki ustanovijo izpitne komisije za opravljanje strokovnih iapitov v posameznih poklicih kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev iz gozdarske stroke.
29.	Odredba o določitvi rokov za nabavo in montažo merilnih naprav električne energije.
Odloki ljudskih odborov:
51.	Odlok o dopolnitvi odloka o družbenem planu bivšega okraja Gorica za leto 1955.
52.	Odlok o dodatnem proračunu bivšega okraja Gorica za leto 1955.
53.	Odlok o dodatnem proračunu bivšega okraja Tolmin za leto 1955.
51. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 2. volilni enoti občine Predgrad v okraju Kočevje.
55. Odlok o povečanju proračuna bivšega okraja Postojna za leto 1955.
— Popravek.
18.
UKAZ
Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije razglaša.Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o upravljanju in o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 6. marca 1956 in ki se glasi:
ZAKON
o	upravljanju in o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti
L Temeljne določbe
1.	člen
Upravljanje in gospodarjenje s premoženjem bivših agrarnih skupnosti in po svojem izvoru tem podobnih skupnosti servitutnih upravičencev, ki je po zakonu o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS, štev, 52-323/k7) bilo razglašeno za splošno ljudsko premoženje, se uredi po določbah tega zakona.
To premoženje upravlja občina, na katere območju ležijo zemljišča oziroma s pravicami bivših .agrarnih in podobnih skupnosti obremenjena zemljišča.
2.	člen
Za upravljanje in gospodarjenje s kultiviranimi kmetijskimi zemljišči bivših agrarnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona o kmetijskem zemljiškem
skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam (Uradni list FLRJ, št. 22-150/55).
3.	člen
Z gozdovi bivših agrarnih skupnosti se upravlja in gospodari po določbah zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/53), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
, 4. člen
Drugo premoženje bivših agrarnih skupnosti (pašniki, košenice, senožeti, ledine, planine, gozdnati pašniki in nekultivirana zemljišča ter poslopja in naprave na teh zemljiščih kakor tudi pravice do paše in druge s pašo zvezane pravice bivših agrarnih skupnosti na tujem svetu) se praviloma uporabi za ureditev skupnih pašnikov.
Če je uporaba posameznih delov premoženja iz prvega odstavka za pašo negospodarna ali za zemljišče škodljiva ali če je to potrebno za kmetijstvo ali gozdarstvo, se posamezna zemljišča, poslopja in naprave uporabijo za drugačen namen, pravice pa odpravijo.
5,	člen
Pota, vodovodi, vaška napajališča, gramoznice in podobni posamezni deli premoženja iz prvega odstavka 4. člena, kolikor so bili namenjeni splošni rabi, se praviloma ne uporabijo za ureditev skupnega pašnika, temveč se dodelijo v uporabo vasi ali drugemu naselju.	>
6.	člen
Zemljišča in pravice iz prvega odstavka 4. člena se lahko dodelijo posameznim kmetijskim organizacijam v trajno uporabo.
7.	člen
Za košenice oziroma senožeti po tem zakonu se štejejo zemljišča, na katerih je mogoča samo enkratna košnja, in ki jih ne kaže spremeniti v obdelovalno zemljo.
Za gozdnate pašnike po tem zakonu se štejejo taka za pašo namenjena zemljišča, kj so obraščena z drevjem v majhnih sestojih ali skupinah ali s posameznimi gozdnimi drevesi.
8.	člen
Skupni pašniki se zaradi pospeševanja živinoreje ustanovijo Zh skupno pašo živine pašnih interesentov na določenem območju.
Pašni interesenti po tem zakonu so tiste kmetijske organizacije in zasebna kmečka gospodarstva na območju, za katero je skupni pašnik namenjen, ki redijo živino in jim je skupna paša gospodarsko potrebna kot dopolnilo lastne krmske osnove.
9.	člen
Za kakšne namene se uporabijo posamezni deli premoženja bivših agrarnih skupnosti (2. do 6. člen tega zakona)i odloči organ, ki je po 14. členu tega zakona pristojen za določitev skupnega pašnika.
II.	Skupni pašniki
a)	Določitev skupnega pašn ika
10.	člen
Skupni pašnik obsega pašnike, košenice, senožeti, ledine, planine, gozdnate pašnike in nekultivirana zemljišča bivše agrarne skupnosti na določenem območju ter poslopja in naprave na teh zemljiščih.
V skupni pašnik se lahko vključijo tudi:
pašniki, senožeti, košenice iu nekultivirana zem- ' Ijišča iz kmetijskega zemljiškega sklada splošnega ljudskega premoženja, ki niso bila last agrarne skupnosti;
posamezna gozdna zemljišča, za katera je gospodarsko bolj smotrno, da se spremenijo v pašnik, in manjša gozdna zemljišča sredi skupnega pašnika, ki so skupnemu pašniku neogibno potrebna;
posamezna kultivirana zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada splošnega ljudskega premoženja, ki so sredi skupnega pašnika in so skupnemu pašniku potrebna.
Za vključitev zemljišč iz drugega odstavka v skupni pašnik je potrebna privolitev občinskega ljudskega odbora, kolikor so taka zemljišča v njegovi upravi, kolikor so bila dodeljena v uporabo kmetijski organizaciji, pa tudi njena privolitev.
S privolitvijo zadrug in zasebnikov se lahko vključijo v skupni pašnik tudi takšna zadružna in zasebna zemljišča, ki so primerna za pašo.
11.	člen
Pravica do paše in druge s pašo zvezane pravice bivših agrarnih skupnosti (pravica do gonje živine, napajanja in podobno) na tujem sveTtu pripadejo skupnemu pašniku, kolikor so mu potrebne. Kolikor take pravice za skupni pašnik niso več potrebne, se odpravijo.
Skupnemu pašniku se lahko, če je potrebno, priznajo pravice do paše in druge s pašo zvezane pravice tudi na drugih zemljiščih splošnega ljudskega
premoženja. Privolitev po tretjem odstavku 10. člena je potrebna tudi v teh primerih.
S privolitvijo zadrug in zasebnikov se lahko ustanovijo v korist skupnega pašnika pašne in druge s pašo zvezane pravice tudi na zadružnih in zasebnih zemljiščih.
12.	člen
V	gozdovih se paša načeloma opusti. Izjemoma se lahko dovoli paša v gozdovih, če je to skupnemu pašniku neogibno potrebno.
13.	člen
Pri določitvi skupnega pašnika je treba upoštevati:
1.	pašne potrebe tistegd območja, s katerega se je doslej pasla živina na teh zemljiščih;
2.	njivsko in travniško krmsko osnovo pašnih interesentov na območju, ki mu je skupni pašnik namenjen, kakor tudi lego, obhkovitost in druge naravne lastnosti tal, predvideni razvoj živinoreje in gozdnega gospodarstva ter vodnogospodarske razmere.
14.	člen
Območje, za katero je skupni pašnik namenjen in obseg skupnega pašnika določi za zadeve kmetijstva in gozdarstva pristojni svet ljudskega odbora tistega okraja,, na katerega območju ležijo zemljišča na predlog prizadetih občinskih ljudskih odborov. Če ležijo ta zemljišča na območju dveh ali več okrajev, določi območje in obseg skupnega pašnika pristojni svet ljudskega odbora tistega okraja, na katerega območju leži pretežni del zemljišč, v sporazumu s pristojnimi sveti ljudsikih odborov tistih okrajev, v katerih ležijo ostala zemljišča. Če se sporazum ne doseže, določi dokončno območje in obseg skupnega pašnika na predlog enega od svetov ustrezni republiški organ.
Gozdovi, ki naj se spremenijo v pašnik (drugi in tretji odstavek 10. člena) ter pravice do paše v gozdovih (drugi in tretji odstavek 11. člena) se smejo vključiti v skupni pašnik samo po poprejšnji pritrditvi ustreznega republiškega organa.
Zoper odločbo sveta okrajnega ljudskega odbora o določitvi območja in obsega skupnega pašnika je dovoljena pritožba na ustrezni republiški organ v 15 dneh po prejemu odločbe.
b)	Dodelitev skupnega pašnika
15.	člen
V	odločbi o dodelitvi skupnega pašnika se določijo zlasti uporabnik, zmogljivost skupnega pašnika in vrsta živine, ki jo je dovoljeno pasti na skupnem pašniku.
16.	člen
Občinski ljudski odbor praviloma dodeli skupni pašnik v trajno uporabo kmetijski zadrugi ali posebni pašni skupnosti, lahko pa odloči, da bo gospodaril s skupnim pašnikom sam ali pa krajevni odbor.
17 člen
Skupni pašnik dodeli občinski ljudski odbor, na katerega območju ležijo zemljišča oziroma s pašo in drugimi pravicami#obremenjena zemljišča, ki sestavljajo skupni pašnik.
Če ležijo ta zemljišča na območju dveh ali več občin, odloči o dodelitvi skupnega pašnika občinski
ljudski udbor tiste občine, na katere območju leži pretežni del zemljišč, v sporazumu z drugimi občinskimi ljudskimi odbori. Ce se sporazum ne doseže, odloči dokončno o dodelitvi okrajni ljudski odbor.
Ce se ne doseže sporazum med občinami z območja dveh ali več okrajev, izda odločbo tisti okrajni ljudski odbor, na katerega območju leži pretežni del zemljišč, v sporazumu z ostalimi okrajnimi ljudskimi odbori. Ce se okrajni ljudski odbori ne sporazumejo med seboj, odloči dokončno pristojni republiški organ.
18.	člen
Ce pašni interesenti ne živijo na območju občine, ki je pristojna za dodelitev skupnega pašnika, je ljudski odbor te občine glede določitve uporabnika vezan na predlog ljudskega odbora tiste občine, na katere območju so pašni interesenti.
19.	člen
Odločba o dodelitvi skupnega pašnika v uporabo se razglasi na krajevno običajen način.
Proti odločbi imajo v 30 dneh po razglasitvi pravico do ugovora vse kmetijske organizacije in zasebna kmečka gospodarstva z območja, za katero je skupni pašnik namenjen.	<
Občinski ljudski odbor mora predložiti odločbo okrajnemu ljudskemu odboru v potrditev. Obenem mora predložiti okrajnemu ljudskemu odboru tudi morebitne ugovore, če jih ni že sam upošteval.
Zoper odločbo občinskega ljudskega odbora, ki jo je potrdil okrajni ljudski odbor, ni pritožbe in tudi ni mogoč upravni spor.
c)	Revizija odločb o določitvi in o dodelitvi skupnega pašnika
20.	člen
Odločba o določitvi skupnega pašnika se lahko spremeni, če so se okoliščine iz 13, člena tega zakona bistveno spremenile ah če ob izdaji prejšnje odločbe niso bile pravilno upoštevane.
Odločba o spremembi prvotne odločbe se izda uradoma ah na uporabnikov predlog.
Za postopek veljajo ustrezne določbe 10. do 14. člena tega zakona.
21.	člen
Ce se spremeni odločba okrajnega ljudskega odbora o določitvi skupnega pašnika, mora občinski ljudski odbor svojo odločbo spraviti v sklad s to odločbo.
Odločba o dodelitvi skupnega pašnika se lahko spremeni, če se je zmogljivost skupnega pašnika bistveno spremenila ali če ob izdaji prejšnje odločbe ni bila pravilno upoštevana.
Občinski ljudski odbor, kj je izdal prejšnjo odločbo o dodelitvi skupnega pašnika, lahko v sporazumu z dotedanjim uporabnikom dodeli skupni pašnik drugemu uporabniku. V primerih iz 18. člena tega zakona je potrebno soglasje ljudskega odbora občine, na katerega območju so pašni interesenti.
Za postopek veljajo ustrezne določbe 15. do 19. člena tega zakona.
22.	člen
Pravico do pritožbe zoper odločbo po 20. členu oziroma pravico do ugovora zoper odločbo po 21. členu ima uporabnik. Rok za pritožbo oziroma ugovor je 15 dni.
č) Uporabnik skupnega pašnika
23.	člen
Ce se dodeli skupni pašnik kmetijski zadrugi, lahko nastopajo kot pašni interesenti samo člani kmetijske zadruge ter posestva in obrati te zadruge.
Za gospodarjenje s skupnim pašnikom lahko ustanovi kmetijska zadruga poseben pašni odbor.
24.	člen
Pašna skupnost je pravna oseba. Sestavljajo jo kmetijske zadruge, kmetijska posestva in druge kmetijske organizacije z območja, ki mu je skupni pašnik namenjen.
. Pašna skupnost dobi lastnost pravne osebe in pravico poslovanja z dnem vpisa v register skupnih pašnikov.
Pašno skupnost vodi odbor. Člane odbora izvolijo kmetijske organizacije, ki sestavljajo pašno skupnost.
25.	člen
Ce občinski ljudski odbor ali krajevni odbor sam gospodari s skupnim pašnikom, lahko nastopajo kot pašni interesenti kmetijske zadruge, kmetijska posestva in druge kmetijske organizacije ter zasebna kmečka gospodarstva z območja, ki mu je skupni pašnik namenjen.
Ce občinski ljudski odbor ali krajevni odbor sam gospodari s skupnim pašnikom, določi, kateri njegov organ bo opravljal posamezne naloge, lahko pa za opravljanje teh nalog postavi poseben pašni odbor.
26.	člen
Pašni interesenti iz 8. člena tega zakona, ki hočejo biti udeleženci skupne paše, se morajo priglasiti upravnemu oziroma pašnemu odboru kmetijske zadruge, odboru pašne skupnosti, občinskemu ljudskemu odboru oziroma krajevnemu odboru; ta odloči o tem, ali priglašeni izpolnjuje pogoje iz 8. člena tega zakona in jib vpiše v seznam pašnih interesentov.
27.	člen
Upravni organ okrajnega ljudskega odbora vodi za območje okraja register skupnih pašnikov z navedbo uporabnika.
III.	Gospodarjenje na skupnih pašnikih 23. člen
Gospodarjenje na skupnem pašniku se uredi t pravilnikom o skupni paši. V tem pravilniku se morajo med drugim določiti obveznosti koristnikov paše in prav tako uporaba dohodkov skupnega pašnika.
Pravilnik o skupni paši sprejme upravni odbor kmetijske zadruge, odbor pašne skupnosti, za kmetijstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor. Pravilnik o skupni paši, ki ga sprejme upravni odbor kmetijske zadruge, upravni odbor pašne skupnosti oziroma krajevni odbor, potrdi za kmetijstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora.
Zoper odločbo sveta je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe.
29.	člen
Na skupnem pašniku je dovoljeno pasti samo živino take vrste in samo toliko živine, kot je določeno v odločbi o dodelitvi skupnega pašnika.
Če skupni pašnik ne zadostuje za potrebe vseh pašnih interesentov, smejo pasti predvsem tisti, ki imajo rodovniško plemensko živino, nato tisti, ki imajo mlado živino in krave molznice, in šele nazadnje tisti, ki imajo drugo živino.
30.	člen
S skupnim pašnikom je treba gospodariti tako, da se doseže kar največja gospodarska korist, ohrani trajni donos skupnega pašnika in ziboljišuje stanje zemlj/šč.
Uporabnik skupnega pašnika mora skrbeti za to, da se prepreči uničevanje, izpiranje in zakraševanje tal, da uporaba ne presega zmogljivosti zemljišč in da se zemljišča in naprave na skupnem pašniku redno vzdržujejo in zboljšujejo (gnojenje, čiščenje; trebljenje, vzdrževanje stavb in poti ter podobno).
31.	člen
Gozdno drevje, ki raste na zemljiščih skupnega pašnika, je treba gojiti in izkoriščati po gozdnogospodarskih in gozdnotehničnih predpisih.
32.	člen ,
Na zemljiščih skupnega pašnika se ne smejo postavljati nova poslopja za individualno uporabo.
Poslopja in naprave (planinske staje, sirarne in podobno), ki so jih na teh. zemljiščih doslej postavili bivši upravičenci za individualno uporabo, smejo uporabljati še naprej, če sami pasejo na skupnem pašniku. Ce taka poslopja ovirajo smotrno ureditev skupnega pašnika, lahko odredi pristojni občinski ljudski odbor z odločbo odstranitev na stroške uporabnika skupnega pašnika, gradivo pa ostane bivšemu upravičencu.
IV.	Nadzorstvo
33.	člen
Zakonitost poslovanja upravnih oziroma pašnih odborov kmetijskih zadrug, odborov pašnih skupnosti in krajevnih odborov nadzoruje ustrezni upravni organi tistega občinskega ljudskega odbora, na katerega območju je uporabnikov sedež.
Kako uporabnik skupnega pašnika in pašni interesenti uporabljajo in vzdržujejo skupni pašnik, nadzoruje upravni organ tistega občinskega ljudskega odbora, na katerega območju ležijo zemljišča.
34.	člen
Pri izvrševanju nadzorstva sme upravni organ pristojnega občinskega ljudskega odbora v mejah svoje nadzorstvene pravice razveljaviti ali odpraviti vsak nezakonit sklep oziroma odrediti, kar je potrebno, da se poslovanje uporabnika ter uporabljanje in vzdrževanje skupnega pašnika spravi v sklad s tem zakonom ter s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Zoper odločbo po tem členu ima uporabnik pravico do pritožbe v 15 dneh po prejemu odločbe.
35.	člen
Ce se uporabnik ne ravna po odločbi upravnega organa, izdani po 54. členu, se na predlog tega organa
lahko razpusti upravni oziroma pašni odbor kmetijske zadruge oziroma pašne skupnosti ali pa se skupni pašnik odvzame dotedanjemu uporabniku in dodeli drugemu.
O razpustu upravnega oziroma pašnega odbora oziroma odbora pašne skupnosti odloči ljudski odbor tiste občine, na katere območju je uporabnikov sedež.
O odvzemu skupnega pašnika in o njegovi dodelitvi drugemu uporabniku odloči tisti občinski ljudski odbor, ki jo izdal odločbo o dodelitvi. Določba 18. člena se uporablja tudi v tem primeru.
Zoper odločbo po tem členu ima uporabnik pravico do pritožbe v 15 dneh po prejemu odločbe.
V.	Pravice do lesa in stelje
36.	člen
Pravice do lesa in stelje, ki so jih imele bivše agrarne skupnosti in posamezni udeleženci teh skupnosti, se odpravijo in na novo uredijo po določbah tega poglavja.
37.	člen
Pravica, dobivati tehnični ile^, drva an steljo v gozdovih bivših agrarnih skupnosti, se lahko na novo prizna:
1.	skupnemu pašniku samo za njegove gospodarske potrebe, kolikor jih ne more kriti na zemljiščih, ki so vključena v skupni pašnik;
2.	kmečkim gospodarstvom, ki so last udeležencev bivših agrarnih skupnosti oziroma njihovih pravnih naslednikov, če jim je to neogibno potrebno in bi bilo brez tega njihovo redno gospodarjenje ogroženo. Ta pravica se 'lahko prizna samo v gozdovih, v katerih so jo imeli že doslej.
38.	člen .
Ce glede na zmogljivost gozda ni mogoče kriti vseh potreb, se dodeli les najprej skupnemu pašniku, zasebnim kmečkim gospodarstvom pa samo sorazmerni del lesa oziroma stelje.
VI.	Prehodne in končne določbe
39.	člen
Določbe tega zakona veljajo za vse premoženje bivših agrarnih skupnosti, ki je bilo po zakonu o agrarnih skupnosti razglašeno za splošno ljudsko premoženje, in sicer:
a)	za nepremično premoženje z vsemi k njemu spadajočimi pritiklinami, premičninami in pravicami in tudi premično premoženje, ki je pripadalo agrarnim skupnostim (podobčinam, vasem, srenjam, soseskam, korporacijam, urbarialnim in drugim podobnim skupnostim);
b)	za pravice do paše, lesa, gozdnih pridelkov in podobno, ki so pripadale skupnostim servitulnih upravičencev, ki so bile po svojem izvoru podobne agrarnim skupnostim.
Za premoženje po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi skupna zemljišča in pravice, ki so bile po agrarni reformi, ki se je izvajala do 6. aprila 1941 na ozemlju Ljudske republike Slovenije, dodeljene skupinam agrarnih interesentov, bivšim občinam, agrarnim skupnostim, pašnim zadrugam in drugim podobnim skupnostim v skupno posest in užitek.
40.	člen
Določbe tega zakona ne veljajo za skupna zemljišča in njih dele, pri katerih so udeleženci na podlagi zakonitega postopka pred 6. aprilom 1941 brez ugovora dejansko prevzeli svoja oddelila, kakor tudi za tista zemljišča in njih dele, ki so po 51. členu zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 10-61/48) bili priznani kot last njihovih dotedanjih posestnikov.
41.	člen
Odločbe o tem, ali in katero premoženje je postalo po zakonu o agrarnih skupnostih splošno ljudsko premoženje, izda upravni organ tistega okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju leži premoženje bivših agrarnih skupnosti. Če leži premoženje bivše agrarne skupnosti na območju več okrajev, izda odločbo upravni organ ljudskega odbora tistega okraja, kjer leži pretežni del tega premoženja.
42.	člen
Kjer se govori v tem zakonu o zemljiščih agrarne skupnosti, se razumejo s tem tudi zemljišča, ki so bila obremenjena s pravicami agrarnih in tem podobnih skupnosti.
Kjer se govori v tem zakonu o agrarnih skupnostih, se razumejo s tem tudi bivše skupnosti servi-tutnih upravičencev, ki so bile po svojem izvoru podobne agrarnim skupnostim.
43.	člen
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS izda uredbo za izvajanje tega zakona.
44.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS, št. 52-325/47).
4'5. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRSc.
St. U-27/1-56
Ljubljana, dne 6, marca 1956.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko L r.	Boris Kraigher 1. r.
19.
UKAZ
Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podeljevanju Prešernovih nagrad, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 6. marca 1956 in ki se glasi:
Zakon
o	spremembah in dopolnitvah zakona o podeljevanju Prešernovih nagrad
Zakon o podeljevanju Prešernovih nagrad (Uradni list LRS, št. 4-27/55) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON
o Prešernovem skladu'
1.	člen
Prešernov sklad je ustanovljen v trajno počastitev največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
2.	člen
Namen Prešernovega sklada je pospeševati umetniško ustvarjanje in poustvarjanje na vseh področjih umetnosti ter znanstveno delo v jezikoslovju, filozofiji, zgodovini in drugih humanističnih vedah.
Ta namen dosega sklad s tem, da daje iz svojih sredstev posameznikom, zavodom in organizacijam štipendije in nagrade.
3.	člen
Sredstva sklada so: proračunske dotacije, darila, volila in drugi nepredvideni dohodki.
V republiškem proračunu je treba redno zagotoviti sredstva za dotiranje sklada.
4.	člen
Sklad upravlja odbor. Predsednika in člane odbora imenuje in razrešuje Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije.
5.	člen
Prešernov sklad je pravna oseba.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS predpiše statut sklada.
6.	člen
Sklad ima svoj proračun dohodkov in izdatkov.
Sredstva sklada, ki ostanejo konec leta, se prenesejo kot dohodek sklada v predračun za prihodnje leto.
Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je predsednik odbora za upravljanje sklada.
7.	člen
Prešernove nagrade in štipendije iz Prešernovega sklada podeljuje odbor za upravljanje Prešernovega sklada vsako leto na obletnico Prešernove smrti.
8.	člen
Prešernove nagrade se podeljujejo kot posebno priznanje za umetniško ali znanstveno prizadevanje in doseženi uspeh ter kot spodbuda za nove umetniške ustvaritve in poustvaritve ter nova znanstvena dela.
Prešernove nagrade se podelijo za najboljša umetniška dela ustvarjalne in poustvarjalne umetnosti ter 'za najboljša izvirna znanstvena dela s področij, omenjenih v 2. členu, ki so bila objavljena, razstavljena ali izvajana v preteklem letu. če po svoji kakovosti zaslužijo Prešernovo nagrado.
9.	člen
Stipendije iz sklada se podelijo za študij in umetniško ali znanstveno izpopolnitev doma in v tujini.
Štipendije se lahko podelijo izredno nadarjenim umetnikom in znanstvenikom in' izredno nadarjenim dijakom na srednjih umetniških šolah in umetniških akademijah ter fakultetah in višjih šolah.
10.	člen
Imena Prešernovih nagrajencev objavi odbor za upravljanje sklada obenem z obrazložitvijo za vsakega nagrajenca.
11.	člen
Podrobnejše določbe o organizaciji in delu Prešernovega sklada se predpišejo s statutom,
12.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
S tem dnem preneha veljati zakon o podeljevanju Prešernovih nagrad (Uradni list LRS, št. 4-27/55).
St. U-29/1 -56
Ljubljana, dne 6. marca 1956.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
20.
UKAZ
Na podlagi H. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politični ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi sklada Borisa Kidriča, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 6. marca 1956 in ki se glasi:
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi sklada Borisa Kidriča
1. člen
Naslov zakona o ustanovitvi sklada Borisa Kidriča se spremeni tako, da se glasi:
»Zakon o skladu Borisa Kidriča.«
2. člen
5.	člen zakona o ustanovitvi sklada Borisa Kidriča (Uradni list LRS, št. 22-76/55) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Sklad izvršuje svojo nalogo s tem, da za namene iz 2. člena tega zakona:
a)	podeljuje Kidričeve nagrade za najboljša izvirna znanstvena dela, ki so bila objavljena v preteklem letu;
b)	daje posameznikom, zavodom in organizacijam nagrade na podlagi razpisov;
c)	daje štipendije in podpore.«
5. člen
Prvi odstavek 5, člena zakona o ustanovitvi sklada Borisa Kidriča se spremeni tako, da se glasi:
»Sklad upravlja odbor. Predsednika in člane odbora imenuje in razrešuje Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije.«
4.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. U-28/1-56
Ljubljana, dne 6. marca 1956.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Mih« Marinko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
21.
Na podlagi prvega odstavka 25. in 43. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi s četrtim odstavkom 136. člena poslovnika Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 6. marca 1956 sprejela:
ODLOK
o Višji šoli za telesno vzgojo
Splošne določbe
1
Dosedanji Inštitut za telesno vzgojo v Ljubljani se preimenuje v Višjo šolo za telesno vzgojo.
šola se vodi po načelih o družbenem vodstvu.
šolo neposredno vodijo organi, ’ ki so določeni s tem odlokom.
Svet za prosveto in kulturo LRS izvršuje v zvezi z vodstvom šole s tem odlokom določene pravice in dolžnosti.
2
šola se vzdržuje v breme republiškega proračuna.
3
šola ima tele naloge:
vzgaja višje kvalificirane vzgojitelje za telesno vzgojo;
znanstveno proučuje vsa vprašanja telesne vzgoje;
skrbi za popularizacijo telesne vzgoje in pomaga telesu ovzgo jo im organizacijam pri njihovem delu.
4
Pouk na šoli traja tri leta.
5
Organizacija šole se predpiše s statutom šole.
6
Izobrazba absolventov Višje šole za telesno vzgojo, ki imajo diplomski izpit, ustreza višji šolski izobrazbi.
7
Sola ima samostojen predračun dohodkov in izdatkov, ki ga potrdi Ljudska skupščina LRS kot prilogo republiškega proračuna.
Direktor šole je odredbodajalec za izvajanje predračuna.
Vodstvo šole
8
Solo neposredno vodijo šolski svet, učiteljski zbor in direktor.
9
Šolski svet sestavljajo:
trije člani, ki jih izvoli učiteljski zbor izmed sebe;
član, ki ga izvolijo študenti izmed sebe;
član, ki ga izvoli izmed ljudskih odbornikov okrajni ljudski odbor Ljubljana;
dva člana, ki' jih imenuje Svet za prosveto in kulturo LRS izmed prosvetnih delavcev;
enajst članov, ki jih delegirajo organizacije in sicer: po dva člana Zveza za telesno vzgojo Slovenije »Partizane, Zveza športov Slovenije in Društvo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje LRS; po enega člana pa Ljudska mladina Slovenije, Zveza društev prijateljev mladine Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo, Centralni higienski zavod in Slovensko zdravniško društvo;
direktor šole.
Delovna doba šolskega sveta traja dve leti; posameznega člana lahko odpokliče oziroma razreši pred potekom tega časa tisti, ki ga je izvolil oziroma imenoval.
Svet za prosveto in kulturo LRS lahko razpusti šolski svet, če ta zanemarja svoje dolžnosti ali če njegovo delo nasprotuje zakonu. Zoper takšno odločbo Sveta ima šolski svet pravico do pritožbe na Izvršni svet LRS.
10
šolski svet izbere izmed sebe predsednika. Direktor šole ne nore biti predsednik šolskega sveta.
11
Seje šolskega sveta sklicuje in vodi predsednik. Predsednik skliče seje po svojem preudarku. Predsednik mora sklicati sejo v začetku šolskega leta, ob koncu polletja in ob konem šolskega leta, in tudi, kadar to zahteva tretjina članov šolskega sveta, učiteljski zbor ali direktor šole.
Seje pripravlja predsednik šolskega sveta s pomočjo direktorja šole.
12
Šolski svet:
predpiše statut šole, ki ga predloži Svetu za prosveto in kulturo LRS v potrditev;
sestavlja predlog predračuna dohodkov in izdatkov šole ter skrbi za njegovo izvajanje;
predlaga Svetu za prosveto in kulturo LRS predmetnik in učni načrt; predlaga, kako naj se organizira pouk in kako naj se določi izpitni red;
obravnava druga vprašanja, ki so pomembna za pouk, in vprašanja, ki se tičejo znanstvenega dela na šoli; sprejema sklepe in priporočila o teh vprašanjih;
predlaga sistemizacijo delovnih mest na šoli za učno, administrativno in tehnično osebje; razpisuje natečaj za učno osebje in za mesta strokovnih delavcev; daje predloge za imenovanje direktorja in drugega učnega osebja ter strokovnih delavcev; daje mnenje o izvolitvi profesorjev višje šole; potrjuje izvolitev vodij oddelkov; obravnava predloge in pritožbe študentov in šolskega osebja v zvezi s poukom in delom na šoli;
skrbi za primerne življenjske in delovne pogoje študentov;
obravnava prošnje in daje predloge za dodelitev štipendij študentom;
nadzoruje uporabo splošnega ljudskega premoženja, ki je dano v uporabo šoli;
skrbi za to, da se- popularizira telesna vzgoja in da šola pomaga telesno-vzgojnim organizacijam; obravnava delo šole v celoti; rešuje druge zadeve, za katere je pristojen po posebnih predpisih.
Član šolskega sveta, ki ga izvolijo študenti, ne glasuje, kadar se daje mnenje o izvolitvi profesorjev višje šole, o potrditvi izvolitve v«Hiij oddelkov, o predlogih za imenovanje direktorja in drugega učnega osebja ter strokovnih delavcev in tudi ne o predlogih zx predmetnik in učni načrt,
13
■ Šolski svet dela in izvršuje pravice, ki mn pripadajo, samo na svojih sejah.
Šolski svet je sklepčen, če je na seji navzočih večina članov sveta. Svet sklepa z večino glasov navzočih članov.
14
Učiteljski zbor sestavljajo direktor, vsi učitelji in drugi strokovni delavci, ki so na šoli redni uslužbenci.
Učiteljski zbor zlasti:
skrbi za to, da se zakoni in drugi predpisi ter sklepi in smernice prosvetnih organov pravilno izvajajo;
obravnava vprašanja, ki se tičejo pouka in vzgojnega dela na šoli in njunega izboljšanja;
izdela podrobne učne načrte za posamezne predmete in panoge; daje pobudo za spremembo predmetnika in učnega načrta; voli profesorje višje šole; voli na predlog oddelkov vodje oddelkov; obravnava in sklepa o organizaciji in izvrševa*-nju znanstvenega dela na šoli;
obravnava vprašanja pomoči telesno-vzgojnim organizacijam;
gospodari s splošnim ljudskim premoženjem, ki je dano šoli v uporabo;
imenuje člane disciplinskega sodišča za študente;
odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe disciplinskega sodišča za študente;
rešuje drpge zadeve, za katere je pristojen po veljavnih predpisih.
Za profesorja višje šole je lahko izvoljen samo kandidat, ki ima popolno fakultetno izobrazbo in se odlikuje s strokovnim znanjem ter pedagoškimi izkušnjami.
Profesorji višje šole se ponovno volijo vsako peto leto.
15
Seje učiteljskega zbora sklicuje direktor po svojem preudarku; sejo mora sklicati, če to zahteva šolski svet ali petina članov učiteljskega zbora.
Sklep učiteljskega zbora velja, če glasuje zanj večina vseh njegovih članov.
Pri sklepanju o vprašaujih, ki se tičejo pedagoškega dela s študenti, glasujejo samo tisti člani učiteljskega zbora, ki so redni učitelji na šoli.
16
Ce misli učiteljski zbor, da sklep šolskega sveta ni v skladu z veljavnimi predpisi, zadrži njegovo izvršitev. Tak sklep mora direktor šole takoj predložiti Svetu za prosveto in kulturo LRS v odločitev.
17
Zastopniki študentov se lahko udeležijo seje učiteljskega zbora, kadar se obravnavaji. vprašanja pouka ali izvajanja študijskih pravil; na seji lahko povedo svoje mnenje in dajo svoje predloge.
18
Direktorja šole imenuje Svet za prosveto in kulturo LRS. Za direkforja je lahko njienovan samo, kdor ima pogoje za profesorja višje šole po tem odloku.
Direktor neposredno vodi delo šole, pripravlja in vodi seje učiteljskega zbora; skrbi za to. da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi, smernice pristojnih prosvetnih organov, statut šole ter odločbe, sklepi in priporočila šolskega sveta in učiteljskega zbora; vodi šolsko administracijo ter imenuje administrativno in tehnično osebje na šoli na sistemizirana mesta.
Direktor ima pravico in dolžnost zadržati izvršitev sklepov šolskega sveta ali učiteljskega zbora, ki so v nasprotju z zakonitimi predpisi, statutom šole ali s splošnimi nalogami šole, sklep učiteljskega zbora pa tudi. če je v nasprotju s sklepom šolskega sveta.
Tak siklep šolskega sveta oziroma učiteljskega zbora mora direktor takoj predložiti Svetu za prosveto in kulturo LRS oziroma šolskemu svetu v odločitev.
19
Šolski svet, učiteljski zbor in direktor so za svoje delo odgovorni Svetu za prosveto in kulturo LRS, direktor pa tudi šolskemu svetu.
20 I
Svet za prosveto in kulturo LRS ima v zvezi z vodstvom šole zlasti tele pravice in dolžnosti:
potrdi statut šole;
predpiše organizacijo pouka, predmetnik in učni načrt in določi izpitni red;
razpisuje natečaj za mesto direktorja;
imenuje direktorja in drugo učno osebje ter strokovne delavce; potrjuje izvolitve profesorjev višje šole;
nadzoruje, kako izvršujejo predpise organi, ki neposredno vodijo šolo;
obravnava predlog predračuna šole in ga s svojim mnenjem predloži pristojnemu organu;
opravlja splošno nadzorstvo nad izvrševanjem predračuna in kako se gospodari s splošnim ljudskim premoženjem, ki je dano šoli v uporabo;
opravlja druge naloge, za katere je pristojen po posebnih predpisih.
Študenti
21
Na šolo se lahko vpišejo kandidati, ki imajo popolno srednjo šolo z zrelostnim izpitom ali srednjo strokovno šolo z diplomskih izpitom po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu in zdravniškem pregledu.
Osnovni pogoji za sprejemni izpit se določijo s statutom šole.
22
Na šolo se lahko vpišejo tudi izredni študenti, če imajo pogoje iz 21. točke tega odloka; natančnejše določbe o pogojih za vpis izrednih študentov in za njihov študij se predpišejo s statutom šole.
23
Na šolo se lahko vpišejo kot redni ali izredni študenti tudi tisti, ki so že vpisani na višji pedagoški šoli ali na kakšni fakulteti.
24
Redni študent ima pravico in dolžnost obiskovati predavanja, seminarje in vaje, udeleževati se drugih oblik učnega dela in delati izpite. Za opravljanje diplomskega izpita veljajo za izredne študente enaki pogoji kot za redne študente.
Študent mora upoštevati šolske predpise ter varovati študentovski ugled in ugled šole. Za kršitev teh dolžnosti je študent disciplinsko odgovoren pred disciplinskim sodiščem za študente.
Natančnejše določbe o pravicah m dolžnostih študentov in o njihovi disciplinski odgovornosti predpiše statut šole.
25
Študenti lahko ustanovijo strokovna, kulturna in druga društva ali krožke.
Pravila teh društev in krožkov morajo biti v skladu s tem odlokom in s statutom šole.
26
študenti imajo pravico sodelovati pn delu organov, ki neposredno vodijo šolo. tako kakor to določa ta odlok.
Študenti sodelujejo pri vodstvu ustanov, kj se ukvarjajo z njihovimi zdravstvenimi, socialnimi in materialnimi vprašanji.
27
Status študenta Višje šole za telesno vzgojo preneha z diplomiranjem, najpozneje pa 6 mesecev po absolutoriju, z izpisom, obsodbo na strogi zapor ali na zapor daljši kot 6 mesecev, dokler taka kazen traja, ali z izključitvijo.
Po sklepu šolskega sveta lahko preneha status študenta, če je obsojen na kazen omejitve državljanskih pravic, dokler ta kazen traja.
Prehodne in končne določbe
28
Ne glede na določbe tega odloka o izvolitvi profesorjev višje šole imenuje Svet za prosveto in kulturo LRS izmed učiteljev, ki so »e na Inštitutu za telesno vzgojo, profesorje višje šole, če izpolnjujejo za to predpisane pogoje.
Rok za ponovno izvolitev profesorja višje šole iz zadnjega odstavka 14. točke tega odloka teče od dneva, ko je izdana odločba o imenovanju po prejšnjem odstavku.
29
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati uredba o ustanovitvi Inštituta za telesno vzgojo v Ljubljani (Uradni list LRS, št. 44/55) in vsi drugi predpisi, ki so z njim v nasprotju.
30
II
Ta odlok začne veljati ko ga potrdi Zvezna ljudska skupščina.
St. LS 34/1-56
Ljubljana, dne 6. marca 1956.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije •
Predsednik Republiškega zbora:
Josip Rus 1. r.
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.
23.
Na podlagi 1. odstavka 43. člena ustavnega za-ko o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 6. marca 1956 sprejela:
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS<.
St. LS 33/1-56
Ljubljana, dne 6. marca 1956.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.
Predsednik Republiškega zbora:
Josip Rus 1. r.
22.
Na podlagi 6. točke 21. člena in 43. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 6. marca 1956 sprejela-
ODLOK
o soglasju k odloku Sabora Ljudske republike Hrvatske o spremembi meje med Ljudsko republiko Hrvatsko in Ljudsko republiko Slovenijo
I
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije daje soglasje k odloku Sabora Ljudske republike Hrvatske z dne 15. decembra'1955, št. 8293, o spremembi meje med Ljudsko republiko Hrvatsko in Ljudsko republiko Slovenijo, s katerim se vasi Abitanti, Belvedur, Brezovica, Gradin, Koromači-Boškini, Moču-nigi, Pregara in Sirči, ki so zdaj v sestavi Ljudske republike Hrvatske v očini Buje, okraj Pula, izločijo iz sestave Ljudske republike Hrvatske in priključijo k ozemlju Ljudske republike Slovenije.
ODLOK
o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani
1
Pravice in dolžnosti, ki jih imajo nasproti Slovenskemu narodnemu gledališču v Ljubljani na podlagi odločbe o Slovenskem narodnem gledališču kot finančno samostojnem zavodu (Uradni list LRS, štev. 1-5/55) in na podlagi drugih veljavnih predpisov republiški organi, se prenesejo na okrajni ljudski odbor Ljubljana* z omejitvami, ki so določene s tem odlokom.	(
2
Slovensko narodno gledališče upravlja upravni odbor.
Upravni odbor šteje petnajst članov. Sestavljajo ga:
štirje člani, ki jih imenuje Svet za prosveto in kulturo LRS izmed javnih in kulturnih delavcev,
pet članov, kj jih imenuje okrajni ljudski odbor Ljubljana izmed javnih in kulturnih delavcev,
po en član, ki ga izvolijo izmed sebe kolektivi Opere, Drame in Gledaliških delavnic,
direktor Opere, direktor Drame in direktor Gledaliških delavnic.
3
Glavnega tajnika in direktorja Opere, Drame in Gledaliških delavnic postavlja in razrešuje okrajni ljudski odbor v soglasju s Svetom za prosveto in kulturo LRS.
4
Slovensko narodno gledališče kot osrednje slovensko gledališče prejema za delno kritje svojih izdatkov republiško dotacijo v višini, ki jo določi republiški proračun.
5
Do sprejetja republiškega zakona o gledališčih je za bistvene organizacijske spremembe, za odvzem poslopij in drugih osnovnih sredstev in za pravila Slovenskega narodnega gledališča, ki jih predpiše
okrajni ljudski odbor Ljubljana, potrebno soglasje Sveta za prosveto in kulturo LRS.
6
Pravilnik o plačali delavcev in uslužbencev Slovenskega narodnega gledališča predpiše oltrajni ljudski odbor Ljubljana.
•	7
Kolikor ni s tem odlokom drugače določeno, veljajo določbe odločbe o Slovenskem narodnem gledališču kot finančno, samostojnem zavodu (Uradni list LRS. št. t-S/Tj), dokler jih okrajni ljudski odbor Ljubljana ne spremeni.
8
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu
LRS«.
St. LS 55/1-56
Ljubljana, dne 6. marca 19%.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LPiS:
Miha Marinko 1. r.
Predsednik Republiškega zbora:
Josip Rus 1. r.
24.
Na podlagi prvega odstavka 43. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 6. marca 1936 sprejela:
ODLOK
o Slovenski filharmoniji v Ljubljani
1
Pravice in dolžnosti, ki jih imajo nasproti Slovenski filharmoniji v Ljubljani na podlagi odločbe o Slovenski filharmoniji kot finančno samostojnem zavodu (Uradni list LRS, št. 1-4/55) in na podlagi drugih veljavnih predpisov republiški organi, se prenesejo na okrajni ljudski odbor Ljubljana z omejitvami, ki so določene s tem odlokom.
2
Slovensko filharmonijo upravljata upravni svet in upravnik.
Upravni svet ima trinajst članov. Po štiri člane imenujeta Svet za prosveto in kulturo LRS in okrajni ljudski odbor Ljubljana izmed javnih in kulturnih delavcev, štiri člane pa izvoli kolektiv Slovenske filharmonije izmed sebe.
Upravnik Slovenske filharmonije je po svojem položaju član upravnega sveta, ne more pa biti njegov predsednik.
3
Upravnika Slovenske filharmonije imenuje okrajni ljudski odbor Ljubljana v soglasju s Svetom za prosveto in kulturo LRS.
4
Slovenska filharmonija kot osrednji glasbeni zavod prejema za delno kritje svojih izdatkov republiško dotacijo v višini, ki jo določi republiški proračun.
5
Do sprejetja posebnega republiškega zakona je za bistvene organizacijske spremembe, za odvzem poslopij in drugih osnovnih sredstev in za pravila Slovenske filharmonije, ki jih predpiše okrajni ljudski odbor Ljubljana, potrebno soglasje Sveta za prosveto in kulturo LRS.
6
Pravilnik o plačah delavcev in uslužbencev Slovenske filharmonije predpiše okrajni ljudski odbor Ljubljana.
7
Kolikor ni s tem odlokom drugače določeno, veljajo določbe odločbe o Slovenski filharmoniji kot finančno samostojnem zavodu (Uradni list LRS, štev. 1-4/55) še naprej, dokler jih okrajni ljudski odbor Ljubljana ne spremeni.
8
To odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. LS 36/1-56
Ljubljana, dne 6. marca 1956.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r.
Predsednik Republiškega zbora:
Josip Rus 1. r.
25.
SKLEP
o spremembi Šteodla članov, ki jih izvoli Ljudska skpščina LR Slovenije v univerzitetni svet in v fakultetne svete Univerze v Ljubljani
Na podlagi prvega odstavka 43. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudsike republike Slovenije v zvezi s 34. in 46. členom splošnega zakona o univerzah je Ljudska skupščina LR Slovenije na seji Republiškega zbora Ljudske skupščine LR Slovenije dne
6.	marca 1956
sklenila :
Ljudska skupščina LR Slovenije izvoli v univerzitetni svet in v fakultetne svete Univerze v Ljubljani tole število članov:
v univerzitetni svet 15 članov; v fakultetni svet prirodoslovno-matematične in filozofske fakultete 9 članov;
v fakultetni svet pravne in ekonomske fakultete 9 članov;
v falkultetni svet tehniške fakultete 15 Članov;
v fakultetni svet medicinske fakultete 9 članov;
v fakultetni Svet agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete 9 članov.
St. LS 37/1-56
Ljubljana, dne 6. marca 1956.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.
Predsednik Republiškega zbora:
Josip Rus 1, r.
26.
S K I. E P
•
o razrešitvi članov univerzitetnega sveta in fakultetnih svetov Univerze v Ljubljeni, ki jih je izvolila Ljudska skupščina LR Slovenije
Na podlagi prvega odstavka 43. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti .judske republike Slovenije v zvezi s 34. in 46. členom splošnega zakona o univerzah je Ljudska skupščina LR Slovenije na seji Republiškega zbora Ljudske skupščine LR Slovenije dne
6.	marca 1956
.	sklenila:
Zaradi reorganizacije v sestavi univerzitetnega in fakultetnih svetov in na predlog univerzitetnih organov se ražrešijo funkcije članov univerzitetnega sveta oziroma fakultetnih svetov vsi člani univerzitetnega sveta in fakultetnih svetov Univerz« v Ljubljani, ki jih je izvolila Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora dne 27, oktobra 1954.
St. LS 58/1-56
Ljubljana, dne 6. marca 1956.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r.
Predsednik Republiškega zbora:
Josip Rus 1. r.
27.
SKLEP
o izvolitvi članov, ki jih izvoli Ljudska skupščina LR Slovenije v univerzitetni svet in v fakultetne svete Univerze v Ljubljani
Na podlagi prvega odstavka 43. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi s 34. in 46. členom splošnega zakona o univerzah in na podlagi sklepa Republiškega zbora Ljudske skupščine LR Slovenije o spremembi števila članov, ki jih izvoli Ljudska skupščina LR Slovenije v univerzitetni svet in v fakultetne svete Univerze v Ljubljani, so bili na seji Republiškega zbora Ljudske skupščine LR Slovenije dne 6. marca 1956
izvoljeni
za dobo dveh let:
I.	Za člane univerzitetnega sveta:
1.	Albreht Roman, član Tajništva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo
2.	Bole Dušan, ljudski poslanec, Ljubljana
3.	Borštnar Jože, ljudski poslanec, Novo mesto
4.	inž. Brilly Marjan, direktor Uprave za investicije LRS, Ljubljana
5.	dr. Hočevar France, predsednik Vrhovnega sodišča LRS, Ljubljana
6.	Jenko Marjan, predsednik občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška
7.	inž. Kotnik Viktor, direktor Zavoda za gospodarsko planiranje LRS, Ljubljana
8.	Ledinek Miloš, ljudski poslanec, Murska Sobota
9.	P e r n u š Anka, direktor gimnazije, Ljubljana
10.	Perovšek France, ljudski poslanec, Ljub-bljana
11.	dr. Polič Svetozar, predsednik gospodarskega sodišče, Koper
12.	dr. Slokan Zmago, upravnik bolnišnice, Maribor
13.	inž. Tepina Marijan, predsednik Sveta za urbanizem LRS, Ljubljana
14.	Vodopivec Vlado, sekretar Sveta za prosveto in kulturo LRS, Ljubljana
15.	inž. Zave ar Pavle, direktor Kmetijskega znanstvenega zavoda, Ljubljana.
11. Za člane fakultetnega sveta prirodoslovno-ma-tematične in filozofske fakultete:
1.	Božič Slavica, direktor gimnazije, Idrija
2.	Mainz Jože, direktor Višje pedagoške šole, Ljubljana
3.	Kimovec France, ljudski poslanec, Ljubljana
4.	Majhen Vlado, ljudski poslanec, Maribor
5.	Modic Lev, direktor Cankarjeve založbe, Ljubljana
6.	Musar Ema, direktor Učiteljišča Novo mesto
7.	Peternel Rado, svetnik pri Izvršnem svetu LS LRS
8.	Potrč Janez, predsednik Društva slovenskih književnikov, Ljubljana
9.	Ravbar Mirko, direktor klasične gimnazije, Ljubljana.
III.	Za člane fakultetnega sveta '»ravne in ekonomske fakultete:
1.	Bole Tone, predsednik okrajnega ljudskega odbora Maribor in ljudski poslanec, Maribor
2.	Gosak Martin, predsednik okrajnega ljudskega odbora Trbovlje
3.	dr. Grosman Vladimir, odvetnik, predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani
4 Hočevar Mirko, državni podsekretar pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS, Ljubljana
5.	Ingolič Jože, ljudski poslanec, Ljubljana
6.	Linhart Božo, direktor Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, Ljubljana
7.	dr. Potočnik Miha, tajnik Ljudske skupščine LtlS, Ljubljana
8.	Repinc Ivo, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani
9.	dr. Tominšek Teodor, državni sekretar za pravosodno upravo LRS, Ljubljana.
IV.	Za člane fakultetnega sveta medicinske fakultete:
L dr. Ahčin Marjan, direktor Centralnega higienskega zavoda, Ljubljana
2.	D u j c Albin, predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper
3.	dr. D u 1 a r Marjan, direktor Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu, Ljubljana
4.	dr. Kopač Ivan, direktor bolnišnice Novo Celje
5.	dr. Mušič Drago, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, Ljubljana
6.	Piškur Lojze, sekretar Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS, Ljubljana
7.	dr. Ravnikar Tone, pomočnik sekretarja Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS, Ljubljana
8.	Mr. ph. Rupreht Uroš, direktor Kemofarma-cije, Ljubljana
9.	Svetina Mira, ljudski poslanec, Kranj.
•
V.	Za člane fakultetnega sveta tehniške fakultete:
1.	inž. Guštin Božidar, direktor Litostroja, Ljubljana
2.	Horjak Dušan, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Kranj
3.	Hrast Silvo, direktor podjetja >Iskra«, Kranj
4 Jančar Rudi, direktor Inštituta za telekomunikacije, Ljubljana
5.	Jas nič Dante, član upravnega odbora Železarne Jesenice
6.	inž. Kerin Lojze, direktor Uprave za vodno gospodarstvo LRS, Ljubljana
7.	inž. Koželj Anton, ljudski poslanec, Senovo
8.	inž. Kleindienst Matej, uslužbenec Elektro-projekta, Ljubljana
9.	inž. Klem-enčič Ivo, predsednik občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center
10.	inž. Kremžar Ludvik, državni sekretar za gospodarstvo LRS, Ljubljana
11.	inž. Lučovnik Rudolf, direktor rudnika Mežica
12.	Pirkovič Franc, ljudski poslanec, Novo mesto
13.	Polajnar Jernej, direktor Export-projekta, Ljubljana
14.	inž. Turnšek Viktor, direktor Zavoda za preiskavo gradbenega materiala, Ljubljana
15.	W es n a v e r Žarko, direktor Mariborske tek-tilne tovarne, Maribor.
VI.	Za člane fakultetnega sveta agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete:
1.	inž. Berkopec Jože, direktor »Kmečke knjige«, Ljubljana
2.	Bernot Živko, ljudski poslanec, Ljubljana
3.	inž. Bud ihn a Karmelo, ljudski poslanec, Nova Gorica
4.	inž. Marentič Vera, šef odseka na Kmetijskem znanstvenem zavodu, Ljubljana
5.	dr. Pavšič Marjan, direktor Veterinarskega znanstvenega zavoda, Ljubljana
6.	inž. Pirkovič Vilma, ljudski poslanec. Novo mesto
7.	Simonič France, ljudski poslanec, Celje
8.	inž. Žagar Bogdan, direktor Inštituta za gozdarstvo in lesno industrijo. Ljubljana
9.	Ž a g a r Zoran, uslužbenec Glavne zadružne zveze LRS, Ljubljana.
St. LS 39/1-56
Ljubljana, dne 6. marca 1956.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r.
Predsednik Republiškega zbora:
Josip Rus 1. r.
28.
Na podlagi tretjega odstavka 3. člena pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca (Uradni list LRS. št. 37-208/52) izdajam na predlog Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS ter po zaslišanju organov za gospodarstvo okrajnih ljudskih odborov
ODREDBO
o določitvi ljudskih odborov, ki ustanovijo izpitne komisije zn opravljanje strokovnih izpitov v posameznih poklicih kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev iz gozdarske stroke
1
Izpitne komisije za opraljanje strokovnih izpitov v posameznih poklicih kvalificiranih delavcev iz gozdarske stroke ustanovijo:
a)	okrajni Ijmdski odbori: Celje, Gorica, Kočevje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto in Trbovlje za svoje območje za poklice: drevesničar — gojitelj gozdov, rižar — graditelj in vzdrževalec riž, vlak in gozdnih poti, krojilec, oglar, tesar-sekač. Izpitne komisije določijo svoje sedeže pri gozdnih gospodarstvih v svojem okraju;
b)	komisija pri OLO Celje posluje s sedežem pri gozdnem gospodarstvu Nazarje, tudi za izpite za poklic voditelj žičnice, za območje okrajev: Celje, Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Trbovlje;
c)	komisija pri OLO Gorica posluje s sedežem pri gozdnem gospodarstvu Most na Soči tudi za izpite za poklic voditelj žičnice za območje okraja Gorica in Koper;
č) komisija pri OLO Kranj posluje s sedežem pri gozdnem gospodarstvu Bled tudi za poklic voditelj žičnice, za območje okraja Kranj in Ljubljana;
d)	komisija pri OLO Kočevje posluje s sedežem pri kmetijsko-gozdnem gospodarstvu Kočevje, tudi za izpite za poklic voditelj žičnice za območje okrajev Kočevje in Novo mesto;
e)	za vse območje LRS poslujejo imenovane komisije za izpite za tele poklice in pri tehle gospodarskih organizacijah:
OLO Celje za poklic splavar, sedež komisije gozdno gospodarstvo Celje;
OLO Ljubljana za poklic smolar, sedež komisije Silva produkt, Ljubljana;
OLO Ljubljana za poklic gozdni semenar, sedež komisije Gozd. sem. in drev., Mengeš.
OLO Ljubljana za poklic rižar — urejevalec hudourniških objektov, sedež komisije Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana;
OLO Kočevje za -poklic dogar-obodar, sedež komisije Lesno industrijsko podjetje, Ribnica.
2
Za opravljanje strokovnih izpitov v vseh poklicih visoko kvalificiranih delavcev iz gozdarske stroke se za Območje vse Slovenije določi izpitna komisija pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo LRS.
Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS predlaga temu sekretariatu imenovanje predsednika in članov komsije.
Izpitna komisija iz ■ prvega odstavka posluje -pri gozdarski organizaciji, ki jo sama določi.
5
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 1-124/1-56
Ljubljana, dne 7. marca 1956.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS: Ing. Ludvik Kremžar 1. r.
29.
Na podlagi 13. točtke odloka o spremembah in dopolnitvah pravilnika o splošnih pogojih za- preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja LR Slovenije (Uradni list LRS, št 37-146/55) izdaja državni sekretar za gospodarstvo LRS
ODREDBO
o določitvi rokov za nabavo in montažo merilnih naprav električne energije
1
Za odjemalce, pri katerih se je doslej pavšalno ugotavljala poraba električne energije, mora dobavitelj električne energije montirati merilne naprave v spodaj določenih rokih:
1.	Za odjemalce tarifne kategorije »razsvetljava poslovnih prostorov«;
a)	v občinah Ajdovščina, Bled, Bovec, Brežice, Celje, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Ivančna gorica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kotper, Kostanjevica-Podbočje, Kranj, Laško, Lendava, vse občine v mestu Ljubljani, Ljutomer, vse občine v mestu Mariboru, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šoštanj, Tolmin, Tržič, Trbovlje, Videm-Krško, Vrhnika in Zagorje ob Savi — v letih 1956 in 1957, in sicer:
—	do 30. septembra 1956 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za ulice z začetno črko A do Č,
—	do 31. decembra 1956 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za ulice z začetno črko D do G,
—	do 31. marca 1957 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za ulice z začetno črko H do K,
—	do 30. junija 1957 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za ulice z začetno črko L do P,
—	do 30. septembra 1957 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za ulice z začetno črko R do T,
—	do 31. decembra 1957 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za ulice z začetno črko U do Z.
b)	V vseh drugih občinah — v letu 1957, in sicer:
—	do 31. marca 1957 v naseljih z začetno črko
A do E,
—	do 30. junija 1957 v naseljih z začetno črko F do K,
—	do 30. septembra 1957 v naseljih z začetno črko L do S,
—	do 31. decembra 1957 v naseljih z začetno črko S do Z.
2.	Za odjemalce tarifne kategorije »motorji in aparati« — v letu 1956, in sicer:
—	do 31. avgusta 1957 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za nlice z začetno črko A do J,
—	do 31. decembra 1956 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za ulice z začetno črko K do Z.
3.	Za odjemalce tarifna kategorije >razsvetljava društvenih prostorov« — do 30. junija 1957.
4.	Za odjemalce tarifne kategorije >zadružništvo« — do 31. decembra 1957,
5.	Za odjemalce tarifne kategorije »poljedelski motorji« — v letu 1957, in sicer:
—	do 31. marca 1957 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za ulice z začetno črko A do E,
—	do 30. junija 1957 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za ulice z začetno črko F do K,
—	do 30. septembra 1957 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za ulice z začetno črko L do S,
—	do 31. decembra 1957 v naseljih z začetno črko oziroma v mestih za ulice z začetno črko š do Ž.
6.	Za odjemalce tarifne kategorije »gospodinjstvo«:
a) v občinah, naštetih v točki 1 — a), v rokih, določenih v točki 1 — a);
h) v vseh drugih občinah v letu 1958, in sicer:
—	do 31. marca 1956 v naseljih z začetno črko A do E,
—	do 30. junija 1958 v naseljih z začetno črko
F do K,
—	do 30. septembra 1958 v naseljih z začetno črko L do S,
—	do 31. decembra 1958 v naseljih z začetno črko Š do 2.
II
Odjemalci električne energije oziroma hišni sveti, lastniki ali upravni organi hiš so dolžni najpozneje tri mesece pred potekom roka, ki je v I. točki določen za montiranje merilnih naprav, nabaviti merilne naprave ali pa pismeno pooblastiti dobavitelja električne energije, da nabavi merilne naprave na njihove stroške.
III
Roke za nabavo oziroma za montiranje merilnih naprav, določene v I. in II. točki te odredbe, lahko podaljša za gospodarstvo pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora na predlog dobavitelja električne energije, če iz objektivnih razlogov ni mogoče merilnih naprav nabaviti ali montirati, vendar največ za tri mesece, za več pa samo po poprejšnji pritrditvi Državnega sekretariata , za gospodarstvo LRS.
IV
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1-229/1-56
Ljubljana, dne 10. marca 1956.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Ludvik Kremžar 1. r.
Odloki ljudskih odborov
51.
Na podlagi 1. odstavka 16. člena in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 5. točke 26. člena statuta okraja Gorica z dne 12. avgusta 1955 je okrajni ljudski odbor Gorica na skupni seji obeh zborov dne 24. februarja 1956 sprejel
ODLOK
o dopolnitvi odloka o družbenem planu bivšega okraja Gorica za leto 1955 (Uradni list LRS, št 37-681/55)
1.	člen
V 3. točki razdelka B, poglavja XVI. odloka o družbenem planu bivšega okraja Gorica za leto 1955 se doda: odstotek za plačilni sklad gostilne Kmetijske zadruge v Vipolžah znaša 9 odstotkov.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica, uporablja pa se od 1. septembra 1955.
št. 01/1-12/1
Nova Gorica, dne 24. februarja 1956.
Predsednik OLO: lug. Karmelo Budihna 1. r.
52.
Na podlagi 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 28. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54), 8. člena uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev ia občin za leto 1953 (Uradni list FLRJ, št. 53-359/55) in na podlagi 26. člena statuta okraja Gorica je okrajni ljudski odbor Gorica na skupni seji okrajmega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. februarja 1956 sprejel
ODLOK
o dodatnem proračunu bivšega okraju Gorica za leto 1955
1.	člen
Dodatni proračun bivšega okraja Gorica za leto 1955 obsega:
a)	dododke v znesku	22,817.560 din
b)	izdatke v znesku	22,817.560 din
2.	člen
Ta dodatni proračun je sestavni del okrajnega proračuna za leto 1955.
3.	6len
Ta odlok velja takoj, objavi pa se v »Uradnem listu LRS« in v Uradnem glasilu dkraja Gorica.
St. 01/1-tm/l
Nova Gorica, dne 24. februarja 1936.
Predsednik OLO:
Ing. Karmelo Budihna 1. r.
53,	^
Na podlagi 61, člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 28. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54), 8. člena uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ, št. 33-359/55) in na podlagi 26. člena statuta okraja Gorica je okrajni ljudski odbor Gorica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. februarja 1956 sprejel
ODLOK
o dodatnem proračunu bivšega okraja Tolmin za leto 1955
1.	člen
Dodatni proračun bivšega okraja Tolmin za leto 1955 obsega:
a)	dohodke v znesku	19,712.203 din
b)	izdatke v znesku	19,712.203 din
.	2. člen
Ta dodatni proračun je sestavni del okrajnega proračuna za leto 1955.
3. člen
Ta odlok velja takoj, objavi pa se v »Uradnem listu LRS« in v Uradnem glasilu Okraja Gorica.
St. 01/1-992/1
Nova Gorica, dne 24. februarja 1956.
Predsednik OLO:
Ing. Karmelo Budihna 1. r.
54.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31/53) je okrajni ljudski odbor Kočevje na 7. seji obeh zborov dne 27. februarja 1956 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 2. volilni enoti občine Predgrad, ki obsega naselje Dol. Lazi pri Predgrađu, Vrt, Hreljin, Prelesje, Kot ob Kolpi, So-devci, Dečina, Dolenji Radenci, Srednji Radenci, Gorenji Radenci, Stari trg ob Kolpi, Močile, Deskova vas in Kovača vas, ker je prenehal mandat Juriju Prebiliču, odborniku okrajnega zbora okrajnega ljudskega odbora Kočevje, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
2.	člen
Nadomestne volitve bodo v nedeljo dne 6. maja 1956.
3.	člen
Ta odlOk se objavi v »Uradnem listu LRS«, v Uradnem vestniku okraja Kočevje in na krajevno običajni način v 2. volilni enoti.
St. 03/1-1468/1-36
Kočevje, dne 27. februarja 1956.
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
55.
Na podlagi 2., 4. in 28. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54) in 26. člena statuta okraja Koper je okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev 'ne 24. februarja 1956 sprejel
ODLOK
o povečanju proračuna bivšega okraja Postojna za leto 1955
1. člen
Izdatki okrajnega proračuna, določeni z odlokom o proračunu okraja Postojna za leto 1955 se povečajo za 18,116.000 din, tako da znašajo skupni izdatki okrajnega proračuna za leto 1955 286,777.000 din.
Povečanje izdatkov se pokrije v viškom dohodkov do te višine.	'
2.	člen
S tem odlokom se razveljavi 1. člen odloka o spremembali odloka o proračunu okraja Postojna za leto 1955 (Uradni list LRS, št. 35-654/55).
3.	člen
Ta odlok velja takoj.
St. 244/9
Koper, dne 24. februarja 1956.
Predsednik OLO:
Albin Duje 1. r.
POPRAVEK
V odloku o spremembi sestave Sveta za prosveto in kulturo LRS (Uradni list LRS, št. 5-7/56) se I. točka pravilno glasi takole:
»Slovenska filharmonija je namesto Lucijana Marije Škerjanca, ki se je odpovedal dolžnosti člana Sveta za prosveto in kulturo LRS, delegirala v Svet za prosveto in kulturo LRS dr. Dragotina Cvetka, predsednika upravnega odbora Slovenske filharmonije.«
Iz Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, dne
10.	marca 1956.
PREGLED IZ »URADNEGA LISTA FLRJ«
Št. 9 z dne 29. februarja 1956:
77.	Odlok o posebnih pogojih za dajanje in uporabo potrošniških kreditov za nakup kuriva v letu 1956.
78.	Odlok o najvišjih odkupnih cenah za tobak letine 1956,
79.	Odločba o dopolnitvi odločbe o prepovedi izvoza in o kontingentiranju proizvodov, namenjenih za izvoz.
80.	Odločba o kontingentih za uvoz nekaterih proizvodov.
81.	Odločba o spremembi Seznama vrst blaga in količnikov za obračunavanje razlik pri cenah pri uvozu.
82.	Spremembe in dopolnitve Seznama krajev in naselij, ki spadajo v obmejni pas.
83.	Navodilo, kdaj bodo banke in hranilnice dajale potrošniške kredite za nakup kuriva v letu 1956.
84.	Navodilo za izvajanje odloka o službeni obleki v pomorstvu in notranji plovbi.
85.	Odločba o velikosti posameznih vrst cigaret.
Popravek besedila obrazca recepta za zdravila.
St. 10 z dne 7. marca 1956:
86.	Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij.
87.	Odlok o dopolnitvi odloka o povračilu (regresu) pri prodaji uvožene plemenske živine.
88.	Odločba o razveljavitvi navodila Generalne direkcije za pošto, telegraf in telefon o začasnih organih v novih osnovnih enotah podjetij poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa.
89.	Odločba o spremembi tarife za prevoz potnikov v pomorskem in rečnem prometu.
90.	Odločba o zaračunavanju mednarodnih telegraf-sko-telefonskih taks določenim koristnikom.
91.	Sklep o dopolnitvi sklepa o sindikalnih organih,
ki sodelujejo pri sprejemanju tarifnih pravilnikov gospodarskih' organizacij in pri pritrditvah k tem pravilnikom.	*
92.	Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o kakovosti in načinu pakiranja in označevanja češpelj (sliv), grozdja, jabolk in oiehov, namenjenih za izvoz.
93.	Statutarni sklep o številu članov skupščine Zveznega zavoda za socialno zavarovanje.
Izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Posamezna številka do 8 strani 10 din. vsake nadaljnje 4 strani 5 din več — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva lla, poštni predal 336 — Teleto-direktor In knjigovodstvo: 20-701, uredništvo In uprava: 23-579 — Čekovni račun: 60-KB-5-Z-399
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik XIII
Priloga k 7. kosu z dne 15. marca 1956
Št. 7
Register gospodarskih organizacij
Vpisi
Okrožna gospodarsku .odišča razglašajo:
299.
besedilo: »Marmorindus Sežana«, združena industrija kraških marmorjev, Dutovlje.
Poslovni predmet:	izkoriščanje
kraških kamnolomov s pridobivanjem in obdelavo kamna za gradbene in druge namene, za domačo potrebo in za izvoz; podjetje ima svoje predelovalne obrate (kamnoseške delavnice) v Vrhovljak, Koprivi in Opatjem selu, ki predelujejo kamen v končne gradbene in okrasne izdelke kamnoseške stroke; za vzdrževanje strojev in drugih osnovnih sredstev ima podjetje lastno mehanično delavnico v Vrhov-Ijah oziroma Sežani.
Ustanovitelj: DS dosedanjih podjetij Industrije kraškega marmorja v Sežani in Industrije marmorja in apna, Miren pri Gorici, na skupni seji 14. XII. 1955, sklep št. 1/1-55 (potrditev Obč. LO Sežana, št. 657/8-55 z dne 17. XII. 1955).
Direktor do konstituiranja: Rudež Dušan, sopodpisujejo Toman Moj-mir, tehnični vodja in namestnik direktorja, Ravbar Vladimir, komercialist, Guštin Zofija, računovodja. Koper, 21. februarja 1956.
Reg b III 76/1	765
300.
Besedilo: Gostišče »Čaven«, Hrvatini.
Poslovni predmet: Gostinstvo.
Ustanovitelj: LO MO Koper, odločba št. 1-1141/1 z dne 14. XI. 1955. Gostišče se je konstituiralo 24. I. 1956.
Poslovodja: Ličen Leopold.
Reg b 1 187/1	737
Besedilo: Obrtna mizarska delav-nica »Nanos«, Izola.
Poslovni predmet:	Mizarstvo,
manjša proizvodnja lesnih izdelkov.
Ustanovitelj: Obč. LO Izola, odločba št. 11-422/1-55 z dne 27. IX. 1955.
Poslovodja: Praček Martin, sopod-Pisuje Cuder Karel, knjigovodja.
Reg. b I 186/i	744
Koper, 23. februarja 1956.
Rti.
Besedilo: Gostišče »Pri rotovžu«, Novo mesto (Glavni trg 8).
Poslovni predmet: Postrežba s toplimi in mrzlimi jedili, točenje al-
koholnih in brezalkoholnih pijač, v manjšem obsegu tudi oddaja sob.
Ustanovitelj: LO MO Novo mesto, odločba št. 1340/3-54 z dne 8. IX. 1954. Gostišče se je konstituiralo 2. IX. 1954.
Poslovodja: Novak Marija, ki podpisuje za gostišče.
Ljubljana, 12. januarja 1956.
Rg I 122/1	253
302.
Besedilo:	»Gostilna Podtabor«,
Podtabor (št, 5).
Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, mrzla jedila, prodaja tobačnih izdelkov.
Ustanovitelj: Obč. LO Podtabor, odločba št. 262/1-55 z dne 9. VIII
1953.	Gostišče se je konstituiralo 9. VIL 1955.
Poslovodja: Pajk Vera, ki podpisuje za gostišče.
Rg II 263/1	525
Besedilo: Gostišče »Taborska jama«, Velike Lipljene (št. 2).
Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, mrzla jedila, prodaja tobačnih izdelkov.
Ustanovitelj: Obč. LO Podtabor, odločba št. 263/1-55 z dne 18. V], 1935. Gostišče se je konstituiralo 9. VIL 1955.
Poslovodja: Kanduč Franc, ki podpisuje za gostišče.
Rg II 262/1	526
Ljubljana, 25. januarja 1956.
303.
Besedilo: »Mocca«, trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami, Ljubljana (Puharjeva 3).
Poslovni predmet: Trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami.
Trgovina je bila ustanovljena pri Trgovskem podjetju »Prehrana«, Ljubljana in je na podlagi odločbe MLO Ljubljana opr. št. G 2556/54 z dne 16. VIL 1954 bila izločena iz sestava tega podjetja in prešla na poslovanje kot samostojna trgovina; konstituirala se je 5. V. 1955.
Poslovodja: Šuštar janez, sopod-pisujeta Golobič Valerija, v odsotnosti poslovodje in Gorenšek Mirko, računovodija.
Rg IV 655/1	709
Besedilo: Zadružno podjetje za izvoz vina in alkoholnih pijač, Ljubljana, skrajšano:	»Vinag«, Ljub-
ljana.
Poslovni predmet: Izvoz vina in alkoholnih pijač, posredovanje prodaje vina na debelo na domačem trgu.
Ustanovitelj:	Glavna zadružna
zveza LRS, odločba št. 34/13 z dne
16.	XII. 1955.
Urade, ljudske odbore, gospodarske in druge organizacije ter posameznike opozarjamo da je v naši založbi izšel
a M B H I K NASELIJ
L udske republike Slovenile
•
z zakonom o območjih okrajev in občim v LRS, imenikom naselij, občin, okrajev, najnovejšim seznamom pošt, abecednim seznamom občin s pristojnimi okrajnimi sodišči, krajevnim območjem okrožnih sodišč ter preglednim zemljevidom v prilogi
Praktični priročnik daje za vsako naselje potrebne podatke o občinski, okrajni in poštni pristojnosti. Znano je, da je bilo na podlagi uredb preimenovanih n. pr.'114 naselj, 56(2 jih je dobilo pristavke glede na enako se glaseča imena v istem kraju; 127 imen naselij je bilo popravljenih v zvezi s pravopisnimi napakami, 241 pa na novo razglašenih; 24 naselij je nastalo po združitvi več dosedanjih naselij. 279 pa jih je prenehalo zaradi združitve z drugimi naselji. Priložena karta je izdelana tako, da bo lahko k spremembi območij prikazala sedanji obseg okrajev in občin glede na prejšnjo razdelitev. Zato so v karti poleg prejšnjih in sedanjih okrajev in občin posebej označene tudi delitve prejšnjih okrajev in občin na nove. Imenik naselij LRS. bo tako koristil kot nujno dopolnilo poznanja najnovejše upravne razdelitve fari nas ter je obenem praktični dodatek k obsežnemu delu »Krajevni leksikon LRS«, v katerem bo vsak zainteresiranih tudi poslej našel vse potrebnejše podatke o vseh naseljih in tudi zaselkih, ki v tem imeniku niso našteti, — Cena 500 din
Direktor do konstituiranja: dr. Le-vičnik Miloš.
Rg IV 654/1	710
Ljubljana, 6. februarja 1956.
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
304.
Besedilo: Tovarna usnja »Konus«, Slovenske Konjice.
Besedilo odslej: »Konus«, usnjarski kombinat, Slovenske Konjice.
Poslovni predmet odslej: Proizvodnja usnja, izdelava pogonskih jermen, tekstilnih in drugih uten-zilij iz usnja, proizvodnja umetnega usnja, potrebščin za čevljarsko industrijo iz umetnega usnja, kleja iz odpadkov (mezdre'), pomožnega materiala za usnjarsko industrijo (sulfonirana olja, oksidirana olja, degras, kromove strojilne soli, kritne barve), proizvodnja in popravilo strojev in njihovih nadomestnih delov za potrebe usnjarske in čevljarske industrije.
Celje, 10. februarja 1956.
Rg II 46/5	693
305.
Besedilo: Trgovina »Plavž, Štore.
Poslovni predmet se razširi še na prodajo gradbenega materiala na drobno.
Celje, 15. februarja 1956.
Rg II 35/5	669
306.
Besedilo: »Vrvica«, tovarna trakov in okraskov, Celje.
Izbriše se Kerček Olga in vpiše Belcer Manfred, računovodja.
Rg I 64/2	704
Besedilo: Zadružno kmetijsko podjetje »Matija Gubec«, Leskovec-Krško.
Podjetje se je konstituiralo 28. I. 1956.
•	Rg V 81/2	702
Celje, 22, februarja 1956.
307.
Besedilo: Trgovsko podjetje »2e-lezninar«, Celje.
Izbriše se Sinkovič Viktor in vpiše se Grivič Rudolf, v. d. direktorja.
Celje, 25. februarja 1956.
Rg I 162/3	7M
308.
Besedilo: Podjetje za promet z odpadnim materialom »Surovina«, Maribor.
Vpiše se poslovna enota:
Odkupna postaja, Piran, Ulica 29. ftovembra 1, ki zbira, odkupuje in prodaja odpadni material in druge odpadke. Enoto je ustanovilo podjetje za promet z odpadnim materialom »Surovinam, Maribor, sklep DS z dne 25. VII, 1955 (odobritev Obč. LO Piran, št. 819/1 z dne 7. XI. 1955).
Poslovodja: Černetič Emil. Odkupna postaja nima posebnih pravic.
Koper, 19. novembra 1935.
Reg b I 161/1	2830
309.
Besedilo: Gostišče »Ljudska kuhinja«, Izola.
Po odločbi Obč. LO Izola z dne 27. IX. 1955, št. II-420/1-55 je prešlo v likvidacijo.
Likvidator: Leben Frane, knjigovodja pri podjetju »Ruda« v Izoli. Izbriše se Vergan Jože, poslovodja. Koper, 22. decembra 1953.
Reg b I 49/2	3282
310.
Besedilo:	Mehanična delavnica
dvokoles, Šempeter pri Gorici.
Z odločbo ustanovitelja Železničarskega športnega društva »Nova Gorica« v Šempetru z dne 1. IV. 1955, št. 73. je podjetje prešlo v likvidacijo.
Za podjetje v likvidaciji podpisujeta Segala Oskar, predsednik likvidacijske komisije in Koglot Edi, likvidator, izbrišeta pa se dosedanja upravičenca za podpisovanje Lorenzo Anton in Zorn Franc. Koper, 18. februarja 1956.
Reg a I 161/2	742
311.
Besedilo: Vinogradniško sadjar-sko^ posestvo KZ, Crni kal.
Ustanoviteljeve pravice se po dogovoru prenesejo od Kmetijske zadruge z o. j., Crni kal na Okrajno zadružno zvezo v Kopru.
Koper, 23. februariia 1936.
Reg b III 1/2	745
312.
Besedilo: »Pilama«, Reteče. Besedilo odslej: »Obrtna delavnica pilama, Reteče«, skrajšano: »Pilama«, Reteče.
Ljubljana, 7. januarja 1956.
Rg I 114/4	292
313.
Besedilo: »Savica«, z. z o. j. sobno dekorativnih slikarjev, Ljubljana, Besedilo odslej: »Savica«, zadruga sobno-dekorativnih slikarjev' Ljubljana (Rimska 19).
Poslovni predmet: Soboslikarska in pleskarska delavnost.
Ustanovitelj: Ustanovni občni zbor 20. VI. 1949, na podlagi pogodbe potrjene od MLO Ljubljana, štev. G 3868/55 z dne 17. V. 1955 je zadruga prešla v status podjetja.
Upravnik: Krošelj Roman, podpisujeta še Bricelj Milica, računovodja, in Gašperšič Mirko, v odsotnosti upravnika.
Ljuoljana, 14. januarja 1956.
Rg IV 627/3	361
3!4.
Besedilo: Jugoslovanske železnice, železniško projektivno podjetje, Ljubljana.
Podjetje se je konstituiralo 5. XI. 1934.
Izbriše se ing. Bajželj Fran in vpiše ing. Kastelic Gabrijel, direktor.
Ljubljana 27. januarja 1956.
Rg I 30/2	523
315.
Besedilo:	Trgovina »Tkanina«,
Ljubljana.
Besedilo odslej: Trgovsko podjetje »Tkanina«, Ljubljana.
Poslovni predmet: Trgovanje s tekstilnim, kratkim in pletenim blagom ter konfekcijo, na drobno.
Direktor: Bukovec Lojze, sopod-pisujeta Teržan Franja, računovodja in Kosi Štefan, v odsotnosti direktorja. Podjetje se je konstituiralo 14. III. 1955.
Vpišejo se tele poslovne enote:
Prodajalna »Tkanina«, Ljubljana, Nazorjeva ulica; poslovodja: Kosi Stefan;
Prodajalna »Pri Janezu«, Ljubljana, Adamič Lundrovo nabrežje 4; poslovodja: Skubic Jože in
Prodajalna »Pasaža«, Ljubljana. Cankarjeva 4; poslovodja: Gvardjančič Žvone.
Poslovne enote poslujejo po predpisih pravil in so nastale ob reorganizaciji Trgovskega podjetja »Tkanina« z odločbo MLO Ljubljana, št. G-4436/1-54 z dne 9. VII. 1954 in št. 1465/1-55 z dne 1. III. 1955. Poslovodje poslovnih enot samostojno nabavljajo blago pri grosistih, direktno pa od proizvajalca, sporazumno s podjetjem.
Ljubljana, 3. februarja 1956.
Rg I 85/2	687
316.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Cveta«, Ljubljana.
Vpiše se konstituiranje podjetja 14. Vil, 1935.
Direktor1: Babnik Nataša, sopod-pisujeta Struna Majda, računovodja in Vidmar Marija, v odsotnosti direktorja.
Vpišejo se poslovne enote:
Prodajalna Ljubljana, Stritarjeva št. 6; poslovodja Vidmar Marija, in
Prodajalna Ljubljana, Karlovška št. 30; poslovodju: Abram Antonija.
Poslovni enoti sta prešli z odločno MLO Ljubljana, št. G-39O0/2-54 z dne 9, Vil. 1934 ob reorganizaciji trgovskega podjetja »Merkur« Ljubljana v sklop tega podjetja.
,Na podlagi odločbe MLO Ljubljana, št. G-5297/1-55 z dne 27. VII. 1955 o reorganizaciji trgovskega podjetja šišenski vrh, se vpiše pripojitev podjetja šišenski vrh k temu podjetju s tema poslovnima enotama:
Prodajalna Ljubljana, Celovška št. 56; poslovodja: Novak Ivanka, in
Prodajalna Ljubljana, Litostroj-ski bloki III; poslovodja: Fridauer Slava.
Poslovne enote nimajo nobenih samostoinih pravic in poslujejo P0 predpisih pravil.
Ljubljana, 4. februarja 1956.
Rg I 54/2	688
Ljudske odbere, urade in ustanove, vse gospodarske organizacije in zainteresirane - posameznike opozarjamo, da jie izšla zbirka
Zvezni in republiški predpisi o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov
z dodatkom: Splošni zakon o ureditvi občin in okrajev
Knjižica obsega na 352 straneh zvezni in republiški zakon o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, s prilogami, ter pregledno vsebinsko kazalo splošnih zveznih in republiških predpisov s področja gospodarstvu, komunalnih zadev in gradbeništva, ljudskega zdravstva, socialnega skrbstva, delovnih razmerij, prosvete in kulture, notranjih zadev, splošnega ljudskega premoženja, splošne irprave in drugih zadev. Praktičen priročnik in nepogrešljiv pripomoček za poznavanje predpisov v pristojnosti ljudskih odborov, je mnogo pridobil na vrednosti s tem, da ima stvarno kazalo, razvrščeno po abecednem redu pojmov; s tem registrom je omogočena hitra orientacija pri iskanju tekočih zadev v posameznih zveznih ali republiških predpisih, v pristojnosti ljudskih odborov. Za popolnitev zbirke je na kraju dodan še Splošni zakon o ureditvi občin in okrajev, kar vsebino izdaje še bolj povrednoti. Kdor se na zbirko, ki je izšla v omejeni nakladi, še ni naročil, naj to čimprej stori. Cena 35U din.
»Uradni list LRS«, Ljubljana, Erjavčeva tla
317.
Besedilo: Agroindus, Ljubljana.
Izbriše se ing. Kralj Franc, in vpiše direktor do konsiituiranja Ropret Viktor.
Na podlagi odločbe Glavne zadružne zveze LRS Ljubljana, štev. 133/54 z dne 6. VIII. 1955 so se ustanoviteljske pravice podjetja Agrotehnika prenesle na Glavno zadružno zvezo LRS Ljubljana.
Poslovni predmet odslej: Projektiranje, organiziranje in proizvodnja namakalnih naprav ter drugih strojev in naprav za kmetijstvo, kletarstvo, prehranbeno industrijo in drugih strojev.
Rg I 166/2	723
Besedilo: Gostilna »Ob Gradašči-ci«, Ljubljana.
Besedilo odslej: »Bife ob Grada-ščici«, Ljubljana.
Rg I 123/2	716
Besedilo: »Kolesar«, trgovina s kolesi, motorji in deli, otroškimi vozički in športnimi potrebščinami, Ljubljana.
Vpiše se sprememba sedeža iz Karlovške 4 na Titovo 17.
Trgovina se je konstituirala 28. I. 1953.
Poslovodja: Jošt Janez, sopodpisu-jeta Korošec Zinka, računovodja, Potisek Milka, blagajnik, v odsotnosti poslovodje ali računovodje.
Rg I 120/2	711
Besedilo: »Moda«, trgovsko podjetje za promet na drobno z industrijskim blagom, Ljubljana.
Besedilo odslej: Trgovsko podjetje »Moda«, Ljubljana.
Podjetje se je konstituiralo 27. I. 1955.
Direktor: Marucelj Marjan, so-podpisuje Kopajtič Davorin, računovodja.
Poslovnih predmet odslej: Trgovanje s kratkim, pletenim, galanterijskim in hazarskim blagom, konfekcijo, igračami, steklom in keramika, z izdelki domače in umetnih obrti ter z izdelki iz plemenitih kovin, na drobno.
Vpišejo se poslovne enote: Prodajalna »Manon«, Ljubljana, Prešernov trg 3; poslovodja: Kante Vida;
r Prodajalna »Moda«, Ljubljana, Nazorjeva 5; poslovodja: Vrhovec Andrej;
Prodajalna »Dojenček«, Ljubljana, Cankarjeva št. 7; poslovodja: Medvedec Lidija, in Prodajalna »Okras«, Ljubljana, Čopova 54; poslovodja: Krašovec Slavka.
Poslovne enote poslujejo po predpisih pravil in so prešle z odločbo MLO Lrubljana. št. G-5525-2-54 z dne 9. VII. 1954 ob reorganizaciji trgovskesra podjetja »Izbira« Ljubljana iz njego veza «klopa in prešle v sklop tega podjetja.
Poslovodje imajo pravico sklepati pogodbe o nakupu blaga v imenu in za račun podjetja.
Rg I 69/2	717
Besedilo: Podjetje za postavljanje, rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje telegrafskih in telefonskih naprav, Ljubljana, skrajšano: »Tegrad«, Ljubljana.
Podjetje se je konstituiralo 10. VI. 1955.
Direktor: Ing. Repe Anton, sopod-pjsujejo Volkar Alojz, računovodja, Gaberščik Jule, vodja materialne in nabavne službe, v odsotnosti direktorja in Schager Adolf, knjigovodja, podpisuje v odsotnosti računovodje.
Rg I 136/2	715
Besedilo: »Železo«, trgovina z železnino, Ljubljana.
Trgovina se je konstituirala dne 1. Vta. 1955.
Poslovodja: Černe Franc, sopod-pisujeta Pelan Marta, računovodja, in Frank Angelca, pomožni knjigo-, vodja, podpisuje v odsotnosti računovodje.
Rg I 94/2	726
Ljubljana, 6. februarja 1956.
318.
Besedilo: »Moka«, podjetje za nakup in prodajo žita in mlevskih izdelkov, Ljubljana.
Poslovni predmet odslej: Nakup, predelava in prodaja, na debelo, žita,	mlevskih izdelkov,	riža	in
stročnic	ter krmil; zastopstvo	in
konsignacijske zaloge teh predmetov.
Rg II 191/3	776
Besedilo: Tesarsko podjetje »Tesarstvo«, Ljubljana.
Poslovni predmet odslej: Tesarstvo, stavbno mizarstvo, izdelovanje štukaturne trstike in bakule
Rg II 192/17	777
Besedilo:	Trgovsko grosistično
podjetje »Galanterija«, Ljubljana.
Izbriše se Seme Jože in vpiše Pevc Gojmir, računovodja.
Rg II 183/4	802
Besedilo: Trgovsko podjetje »Kotom ateriaS«, Ljubljana, skrajšano: »Fotomaterial«, Ljubljana.
Besedilo odslej:	»Fotomaterial«,
trgovsko podjetje ua debelo, Ljubljana.
Sedež podjetja odsilej: Titova 20.
poslovni predmet:. Trgovanje s fotografskimi in optičnimi aparati, instrumenti in potrebščinami na debelo in drobno.
Vpišeta se poslovni enoti:'
Prodajalna, Ljubljana, Cankarjeva 7; poslovodja: Seiberl Štefka, in
Prodajalna, Ljubljana, Titova 20; poslovodja: Ojsteršek Jože.
Poslovni enoti sta bili ustanovljeni pri Invalidskem podjetju »Fo-tolik« Ljubljana in sta na podlagi odločbe p reorganizaciji podjetja z dne 23. VII. 1954, št. G 5712/54 bili izločeni in prešli na poslovanje tega podjetja.
Poslovni enoti poslujeta po predpisih pravil in nimata samostojnih pravic.
Rg 65/3	780
Ljubljana, 10. februarja 1956.
319.
Besedilo: »Oprema«, trgovina z železnino, instalacijskim materialom in tehničnimi predmeti, Ljubljana.
Podretje se je konstituiralo dne 28. VII. 1955.
Poslovodja: Belčič Jožko, sopod-pisujeta Lavrič Olga, pomožni knjigovodja, v odsotnosti poslovodje ali računovodje in Samotorčan Ivo, računovodja.
Poslovni predmet se razširi še na tehnično blago za proizvajalna podjetja in obrt, na drobno.
Rg I 95/5	822
Besedilo: Trgovsko podjetje in blagovnica »Tromostovje«, Ljubljana.
Podjetje se je konstituiralo 5. XI.
1954.
Direktor: Nadižar Jože, sopodpi-sujeta Trampuž Heda, v odsotnosti direktorja in Štular Ela, računovodja.
Rg I 50/3	825
Ljubljana, 13. februarja 1956
320.
Besedilo: »Elektrosigiial«, podjetje za izvoz in uvoz, projektiranje, montažo ter proizvotlnjo elektro-opreme in elektronaprav jakega in šibkega toka, Ljubljana.
Vpiše se računovodja Drame Jurij.
Rg II 287/8	830
Besedilo: Gostinsko podjetje kavarna »Evropa«. Ljubljana.
Izbriše se Palir Marija in na novo vpiše Varičak Silva, direktor.
Rg II 268/6	844
Besedilo:	»Sanolabor«, trgovsko
podjetje na veliko in malo, Ljubljana.
Izbriše se Vrau Adolf in na novo vpiše Pavlič Vinko, šef računovodstva.
Rg II 227/15	856
Besedilo: »Tehuometal«, trgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom, Ljubljana.
Vpiše se direktor Humar Jože, pri že vpisanem Kozamerniku Viktorju, šefu komercialnega oddelka pa. da podpisuje odslej kot drugi pomočnik direktorja.
Rg II 208/7, 8	859
Ljubljana, 16. februarja 1956.
321.
Besedilo: Les. Ljubljana.
Besedilo odslej: »Lesnina«, trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom. Ljubljana, skrajšano: »Lesnina«, Ljubljana.
Ljubljana. 22. februarja 1956.
Rg IV 552/13	781
322.
Besedilo: Delavska pekarna, Prevalje.
Vpiše se podjetje v novi register.
Poslovni predmet: Pekarstvo (peka kruha in peciva).
Ustanoviteli: Obe. LO Prevalje, odločba št. T-*1317/l-53 z dne 14. Vlil. 1953.
Za podjetje podpisujeta: Rednjak Jernej, poslovodja in Majsterl Anica, računovodja.
Maribor, 23. januarja 1956.
Reg i51/m	762
323.
Besedilo: Parna pekarna, Ravne ua Koroškem.
Besedilo odslej: »Parna pekarna«, Kavne na Koroškem.
Poslovni predmet: Pekarstvo (peka kruha in peciva).
Ustanovitelj: KLO Guštanj, odločba št. 851/48 z dne 6. X. 1948.
Za delavnico podpisujejo: škof Jože, poslovodja, Puh Bolti, računovodja, Pušnik Zofija, pom. knjigovodja, v odsotnosti računovodje, ž istimi pravicami, in Logar Marija, prodajalka, v odsotnosti upravnika, z istimi pravicami.
Maribor. 27, januarja 1956.
Reg 140/III	749
324.
Besedilo: Obrtno podjetje za izvrševanje elektro in radiotehničnih del »Elrad«, Gornja Radgona.
Podjetje se je konstituiralo dne 23. XI. 1955.
Reg 83/11	797
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Rakičan.
Izbriše se ing. Skledar Franc, direktor, in vpiše odslej Kutoš Ludvik, v. d. direktorja,.
Reg 136/1	795
Besedilo: Restavracija »Pod Uršljo«, Ravne na Koroškem (Trg svobode 8).
Vpiše se podjetje v novi register.
Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, postrežba s toplimi in hladnimi jedili, prenočevanje tujcev.
Ustanovitelj: KLO Ravne ua Koroškem, odločba št. 1 z dne 26. III. 1947.
Za podjetje podpisujejo: Cikulniv Ivanka, upravnik, Puh Bolti, računovodja,	Pušnik Zofija, pomožni	knjigovodja,	v	odsotnosti upravnika ali
računovodje.
Reg 147/111	755
Besedilo: »Gostišče Vaški dvor«, Zg. Polskava.
Izbriše se Kapun Alojz, in vpiše odslej Cizel Angela, poslovodja.
Reg 86/11	790
Maribor, 16. februarja 1956.
325.
Besedilo: Trgovsko podjetje s tekstilom in galanterijo »Moda«, Maribor.
Podjetje ima nesamostojno poslovno enoto:
Prodajalna »Nada«, Maribor (Gosposka 24), trgovina s tekstilnim, kratkim, pletenim, galanterijskim, hazarskim blagom, konfekcijo, igračami, s parfumerijskim in kozmetičnim blagom, vse na drobno.
Ustanovitelj: Trgovsko podjetje »Moda«. Maribor, odločba z dne 19.
XI.	1955 (dovoljenje Obč. LO Mari-bor-Center, št. II-849/2-55 z dne 15.
XII.	1955).
Poslovodja: Grmek Anica.
Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci podjetje. Samostojiih pravic nima.
Reg 152/1	861
Besedilo: Trgovsko podjetje »Korotan«, Mežica.
Vpiše se podjetje v novi register.
Poslovni predmet: Trgovina na drobno z živili, gospodinjskimi potrebščinami, mešanim industrijskim blagom, tekstilom in konfekcijo, kratkim in pletenim blagom, gradbenim materialom (brez lesa), drvmi in premogom, tobačnimi izdelki ter vžigalicami.
Ustanovitelj: KLO Mežica, odločba št. 687/2-51.
Direktor: Hrovat Maks, podpisujeta še Logar Adolf, računovodja in Stopar Marija, knjigovodja v odsotnosti direktorja ali računovodje.
V sklopu neposredne delavnosti podjetja so:
prodajalna »Ob Meži«, Crna, poslovodja Pod vratni k Amalija:
prodajalna »Pri pošti«, Mežica, poslovodja Škrubej Ivan;
prodajalna »Pod Gmajno«, Mežica, poslovodja Krenk Rudi, in
prodajalna »Pri Soncu«, Mežica, poslovodja Kasnik Jožica.
Prodajalne nimajo samostojnih pravic in poslujejo po predpisih pravil. Ustanovil jih je delavski svet matičnega podjetja, dovoljenje za poslovanje pa je izdal OLO Slovenj Gradec. Poslovodje podpisujejo za notranje poslovanje prodajaln, zanje pa podpisujejo tudi pooblaščenci podjetja.
Reg 139/III	759
Maribor, 18. februarja 1956.
326.
Besedilo: Obrtno mizarstvo, Maribor.
[zbriše se Madžarac Slavko, ravnatelj in vpiše Belec Jože, v. d. direktorja.
Reg 90/1	758
Besedilo: Ekonomija in vrtnarija, Ravne na Koroškem.
Vpiše se podjetje v novi register.
Poslovni predmet: Vrtnarstvo in ekonomija, proizvodnja in prodaja zelenjave, cvetličarske storitve, pridelovanje poljskih pridelkov za potrebe delavsko uslužbenske restavracije.
Ustanovitelj: KLO Guštanj, odločba št. 566/1-V ž dne 22. III. 1922.
Za podjetje podpisujejo:	Fišer
Franc, upravnik, Puh Bolti, računovodja. Pušnik Zofija, pomožni knjigovodja, v odsotnosti računovođi e.
Reg 149/TII	737
Besedilo: Mesarija in prekajevalnica, Ravne na Koroškem.
Vpiše se podjetje v novi register.
Poslovni predmet: Mesarstvo in izdelovanje klobas.
Ustanovitelj: KLO Guštani. odločba št. 579/1 z dne 20. III. 1952.
Za podjetje podpisujejo: Smavcer Jože, upravnik, Puh Bolti, računovodja, Pušnik Zofija, pomožni knjigovodja, v odsotnosti računovodje, Cesnik Jože, mesarski mojster, v odsotnosti upravnika.
Reg 141/111	748
Besedilo:	Pekarna »Piramida«,
Ravne na Koroškem.
Vpiše se podjetje v novi register.
Poslovni predmet: Pekarstvo (peka kruha in peciva).
Ustanovitelj: KLO Guštenj, odločba št. 575/1 z dne 22. III. 1952.
Za podjetje podpisujejo: Jelen Ivan. upravnik, Puh Bolti, računovodja, Pušnik Zofija, pomožni knjigovodja, v odsotnosti, računovodje, Sepetavec Zvonko, pekovske pomočnik, v odsotnosti upravnika.
Reg 146/III	754
^ Besedilo: Sodavičarstvo, Ravne na Koroškem.
Više se podjetje v novi register.
Poslovni predmet: Izdelovanje sodavice in brezalkoholnih pijač.
Ustanovitelj:	Izvršilni odbor
KLO Guštanj, odločba št. 569/1-7 z dne 22. III. 1932.
Za podjetje podpisujejo:	Fišer
Franjo, upravnik, Pu’ Bolti, računovodja, Pušnik Zofija, pomožni knjigovodja, podpisuje v odsotnosti upravnika in sopodpisuje v odsotnosti računovodje.
148/1II	756
Besedilo: Splošno modno kroja-stvo, Ravne na Koroškem.
Vpiše se podjetje v novi register.
Poslovni predmet: Krojaštvo moške obleke.
Ustanovitelj: KLO Guštanj, odločba št. 2 z dne 26. III. 1947.
Za podjetje podpisujejo: Kokalj Ivan, upravnik, Puh Bolti, računovodja. Pušnik Zofija, pomožni knjigovodja, v odsotnosti upravnika in računovodje, z istimi pravicami.
Reg 144/III	752
Maribor, 21. februarja 1956.
327.
^Besedilo: Brezalkoholna restavra-cija »Soča«, Maribor.
Izbriše se prisilna uprava na pod-Jagi odločbe Občinskega LO Mari-bpr-Centcr, št. 03/01-205/6 z dne 9. H. 1956 in prisilni upravitelj Likov, nik Franc, vpiše pa odslej upravnik Kapun Olga.
Reg 87/1	760
Besedilo: »Surovina«, podjetje za Promet z odpadnim materialom, Maribor, Tržaška 8.
Vpiše se podjetje v novi register.
Poslovni predmet: Zbiranje, odkupovanje in prodaja odpadnega materiala in drugih odpadkov, indu-strijsko sortiranje tekstilnih odpad-Padkov in predelava.
Ustanovitelj: MLO Maribor, odločba št. 716/1951 z dne 3. IV. 1951.
Direktor: Kopic Franc, podpisu-’ jejo še Dermota Danica, računovodja, Murko Vid, komercialni referent, v odsotnosti direktorja, in Hleb Suzana, fin. knjigovodja, v odsotnosti računovodje.
V sklopu podjetja so: odkupna postaja Maribor, Tržaška 95, poslovodja Kalan Vinko;
odkupna postaja Ptuj, Jadranska 13, poslovodja Orešnik Franc;
odkupna postaja Slov. Bistrica, Ljubljanska 5, poslovodja Čergulj Anton;
odkupna postaja Slovenj Gradec, poslovodja Cerar Jože;
odkupna postaja Ravne na Koroškem, poslovodja Cerar Jože, in odkupna postaja Radlje ob Dravi, poslovodja Janko Vincenc.
Postaje nimajo samostojnih pravic, zanje podpisujejo poslovodje in poslujejo po predpisih pravil. Ustanovil jih je delavski «vet matic-nega podjetja, dovoljenje za ustanovitev pa so izdali pristojni ljudski odbori.
Reg 239/1	828
Besedilot Dimnikarsko podjetje, Prevalje.
Vpiše se podjetje v novi register.
Poslovni pr.edmet: Dimnikarstvo. Ustanovitelj: KLO Prevalje, odločba št. Pov. 43/52 z dne 17. III. 1952.
Za podjetje podpisujeta: Rek Karel, upravnik in Praper Zora, knjigovodja.
Reg 150/III	761
Maribor, 22. februarja 1956.
328.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Komuna«, Prevalje.
Izbriše se Golob Marija in vpišeta odslej Koren Zofija, računovodja, Dirnitiš Marija, knjigovodja, ki sopodpisuje v odsotnosti računovodje, z istimi pravicami.
Maribor, 29. februarja 1956.
Reg 59/III	827
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodlSSa razglašajo:
329.
Besedilo:	»Motomontaža«, Novo
mesta (v izgradnji).
Zaradi pripojitve k podjetju »Agroservis«, Novo mesto.
Ljubljana, 19. januarja 1956.
Rg I 111/2	368
350.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Šišenski vrh«, Ljubljana.
Zaradi pripojitve k Trgovskemu podjetju »Cveta«. Ljubljana. Ljubljana. 7. februarja 1956.
Rg I 59/2	729
331.
Besedilo: »Krzno«, podjetje za izdelovanje in prodaja krznenih izdelkov, Ljubljana.
Zaradi pripojitve k Tovarni usnja, Šmartno pri Litiji.
Ljubljana, 10. februarja 1956.
Rg II 203/20	778
Register
finančno samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
332.
Besedilo: Revizijsko tehnični zavod, Ljubljana, Magistrat, Mestni trg 27.
Zavod opravlja redne, kompleksne in specialne revizije gospodarskih organizacij, organizira in pregleduje računovodstva, sestavlja in pregleduje kalkulacije, proučuje in analizira poslovne zaključne račune ter daje gospodarske finančne nasvete na območju OLO Ljubljana in LRS.
Ustanovitelj: MLO Ljubljana, odločba št. 1686/52 z dne 26. XI. 1952, finančno samostojen zavod je postal 7' odločbo št. G-7489/1-54 z dne 12. X. 1954. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za gospodarstvo MLO Ljubljana.
Za zavod podpisujeta:	Gorjanc
Jožko, direktor, in Jelenič Jernej, revizor.
Ljubljana-Center. 20. febr. 1956.
Št. 308/1-55-03-6	694
333.
Besedilo:	»Mestna vrtnarija«,
Ljubljana, Cesta na Rožnik.
Naloga zavoda je, vzdrževanje obstoječega javnega zelenila, širjenje, projektiranje, in novogradnja nasadov ter druga dela, proizvodnja rastlin (lepotnih drevnih, cvetja in lončnic), zaščita prirode vrtnarskih znamenitosti in zelenega mestnega pasu, fitopatološka zaščita in služba na področju mesta, usposabljanje vrtnarskega naraščaja v okviru »Nižje strokovne šole vrtno-olepše-valne stroke« in sprejemanje učencev, strokovno sodelovanje v regulacijskem projektantskem urejevanju mesta pri vrtno kulturnih vprašanjih, prodaja vrtnarskih proizvodov (cvetja, lončnic, drevnih itd.) v količini, ki se vzgaja preko lastne potrebe, uslužnostno urejevanje nasadov drugim zavodom, podjetjem in strankam izven MLO glavnega mesta Ljubljana, uslužnostno izpo-sojevanje zelenja in dekoriranja dvoran, razstav, slavnostnih prireditev-itd.
Ustanovitelj: MLO glavnega mesta Ljubljana, odločba št. GO 231/54
z dne 7. IV. 1954. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen MLO tajništvo za komunalne zadeve. Ljubljana.
Za zavod podpisujejo:	Pirnat
Franc, direktor, samostojno, v njegovi odsotnosti podpisuje zanj ing. Štebi Andreja, tehnični vodja, vse listine denarnega, materialnega, obračunskega in kreditnega pomena, na podlagi katerih se sprejema in izdaja denar, kakor tudi listine na podlagi katerih se vknjižuje v poslovne knjige sopodpisuje Te-Kavc Ivan, računovodja
L.jubljana-Center, 23. febr. 1956.
St. 17/7-56-03/6	695
334.
Besedilo: Lekarna Šentvid, Šentvid nad Ljubljano.
Naloga zavoda je, da oskrbuje potrošnike z zdravili, s sredstvi za zdravljenje za humane in veterinarske namene, s sanitarno-higienskimi in higiensko-kozmetičnimi sredstvi in da opravlja zdravstveno prosveto med ljudstvom.
Ustavovitelj: MLO Ljubljana, odločba št. ZS/34 2839/54 z dne 19. V. 1954. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za zdravstvo in socialno skrbstvo Obč. LO Ljubljana-Šentvid.
Zavod upravlja 5 do 7 članski upravni odbor; upravnik je mr. ph. Oblak Jože.
Zavod zastopa mr. ph. Oblak Jože, upravnik v mejah zakonitih pooblastil, ob odsotnosti ga nadomešča mr. ph. Gračner-Koruza M., listine finančnega pomena sopodpisuje Lenček Marjanca, računovodja. Ljubljana Šentvid, 28. januarja 1956.
St. 02/1-189/55	681
335.
Besedilo: Dom vaienske šole avtomehanične stroke, Ljubljana. Šentvid (št. 101).
Zavod bo nudil gojencem primerno in zadostno hrano ter dobre živ-
ljenjske pogoje. Vzgajal jih bo v splošni izobrazbi v kulturne, poštč-ne ljudi in zavedno borce za socializem, vzbujal in razvijal bo v njih pravilen odnos do tovarišev, do fizičnega in umskega dela ter skupne lastnine. V izvcnšolskem času jim bo dajal možnost, da se bodo lahko kulturno in politično udejsto-vali v organizacijah in društvih ter se tako zlivali s skupnostjo.
Ustanovitelj:	MLO Ljubljana,
odločba št. 1674/2 z dne 12. VI. 1954; za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto in kulturo OLO Ljubljana.
Zavod upravlja upravni odbor. Upravnik je Bizjan Franc, kj zastopa zavod v okviru zakonitih pooblastil, v odsotnosti ga nadomešča Havliček Jožko, predmetni učitelj in član šolskega odbora; finančne listine sopodpisuje Pipan Štefka, računovodja.
St. 02/1-250/35	680
Besedilo: Vajenski dom, Ljubija-na-Šentvid (št. 5).
Delovno področje je javno prosvetno. Zavod omogoča učencem, ki v kraju svojega stalnega bivanja nimajo ustrezne obrti, da bi se izučili, sirotam in socialno ogroženim učencem iz Ljubljane redno šolanje s tem, da jim nudi primerno stanovanje in hrano, pogoje za učenje in da jih vzgaja v skladu s smotri socialistične družbe. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto OLO Ljubljana.
Zavod upravlja 11 članski upravni odbor, upravnik ja Marenče Anton.
Ustanovitelj: MLO Ljubljana, odločba štev. tajn. 107/53 z dne 15. I. 1953.
Zavod zastopa Marenče Anton, upravnik, v mejah zakonitih pooblastil, ob odsotnosti ga nadomešča Margeta Ante, vzgojitelj, listine fi-
V naši založbi je izšla zbirka:
Splošni register predpisov za leto 1954
Ta periodična in za vsakogar zelo praktična zbirka, ki je doslej izšla v posameznih letnikih za vse pravne predpise od 1945. leta dalje, prinaša tudi ; i leto 1954 v "regledni obliki ^ :brane vse predpise, ki so bili objavljeni v Uradnem listu FLRJ (z dodatkom »Mednarodne pogodbe in drugi sporazumi«, v Uradnem listu LRS ter druge uradne objave v Gospodarskem vestniku. Odloki ljudskih odborov, ki s» bili objavljeni v Uradnem listu LRS pod lastno numeracijo, s navedeni še posebej v dodatnem delu zbirke po imen ljudskega odbora in po predmetu. Zbirka, ki se je izkazal kot zelo koristen pripomoček pri vsakdanjem delu, se dobi pri Lredn " listu LRS. Ljubljana. Erjavčeva lia, poštni predal 336. Cena tudj tej zbirki je 390 din.
Uprava »Uradnega Usta LRS«
nančnega pomena sopodpisuje Šu-bert Vika, računovodja.
St. 02/1-359/55	679
Ljubljana Šentvid, t4. febr. 1956.
Spremembe
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
536.
Besedilo: Doni onemoglih, Mure-tinci.
Izbriše se Branisel Anica in se vpiše novi podpisnik Črnivec Mara, ki bo sopodpisovaia vse poslovanje zavoda.
Dolane, 15. februarja 1956.
St. 03/1-165/1	663
Zadružni register
Vpisi
Okrožna gospodarska sofllšCa razglašajo:
175.	.
Besedilo: Stanovanjska zadruga z
o.	j., »Mirje«, Lj ubijana dur jaška št. 1).
Namen zadruge je, zidanje, upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš za potrebe svojih članov. V ta namen zadruga posluje po predpisih pravil.
Zadruga je bila ustanovljena s sprejetjem pravil na občnem zboru 13. VI. 1955 (dovoljenje MLO Ljubljana, odločba št. G-592I-55 z dne 23. VIII. 1935).
Vpišejo se člani upravnega od-bora;
Prof. dr. Hadži Jovan Letonja Ed' vard, ing. Zemljič Marijan, Zajc Ladislav, Sašel Jaroslav. Za zadrugo podpisujejo pooblašenci:
Letonja Edvard, podpredsednik, Zajc Ladislav, blagajnik in knjigovodja n. o., prof. dr. Hadži Jovan, predsednik, ing. Zemljič Marijan, tajnik.
Ljubljana, 3. februarja 1956.
Zadr II 237/1	^
Spremembe
Okrožna gospodarska sodU'a razglasa!0*
176.
Besedilo:	Kmetijska zadruga *
o. j., Šentjanž.
Zadruga pospešuje poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradn--štvo, domačo obrt itd. in posluje ta namen po potrjenih pravilih. Dole/, znaša 500 din, vsak član jatn z 20kratnim zneskom vpisanega oe-IcŽd
Upravni odbor šteje 7 do H ola nov. Za zadrugo podpisujeta .IK>. tjj, člana upravnega odbora, kader enega lahko nadomešča od on bo pooblaščeni uslužbenec.	•.
Za podpisovan je so pooblaščen •
Blas Matija, predsednik. ’.	.
vrh. Repše Stanko, tajnik. Brin in Kastelic Bara, poslovodja.
Celje, 4. aprila 1955. r Fi 240	70'
Uradi, pisarne, IjudsJti odbori, vsaka ustanova, podjetje'in vsakdo, ki ima dosta opravka z iskanjem in tolmačenjem posameznih republiških in zveznih zakonskih predpisov, potrebuje za svoje redno, ekspeditivno poslovanje našo vsakoletno publikacijo
Splošni register predpisov
Doslej so izšlj ti registri za posamezna leta vse od leta 1945 dalje (register za 1. 1948 ie že razprodan), za leto 1955 pa je še v tisku: Vse te publikacije vsebujejo predpise, ki so bili objavljeni, :u sicer prva leta v Uradnem listu Dl' J in FLRJ, v Uradnem Listu NVS in SNOS oziroma LRS, v Finančnem zborniku. Vestniku urada za cene, Vestnikov organov za cene, Službenih obvestulih zveznega urada zacene m Vestniku Prezidi ja Ljudske skupščine iLivj, V zadnjem času so v predpise uvrščeni poleg še obstoječih, že naštetih listov, tudi še predpisi, objavljeni v Gospodarskem vestniku. Snov je urejena po abecednem redu in časovnem razdobju, z glavnimi ter stranskimi gesli, v zadnjih publikacijah pa so še posebej uvrščeni o-o istem načinu tudi predpisi ljudskih odborov, kar praktično vrednost teh priročnikov še poveča. Cena registrom je: 60 din za leto 1945/47, 55 din za leto 1949, 120 din za leto 1950, 280 din za leto 1951, 110 din za leto 1952 in 390 din za leto 1953.
»Uradni list LRS«, Ljubljana, Erjavčeva Ha
ir?.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
omejenim jamstvom, Kojsko.
Zadruga posluje po 2. členu pra-vil. Delež znaša 500 din, družinski člani plačajo 100 din. Jamstvo je lOkratuo na vpisani delež.
Upravni odbor šteje 5 do 11 članov. Za zadrugo podpisujeta po dva člana Upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča od odbora pooblaščeni uslužbenec.
V neposredni delavnosti zadruge so:
pospeševalni »Sadjarsko-vinarski °dsek, trgovina št. 1 v Kojskem in št. 2 v Vedrijanu, odkup kmetijskih Pridelkov, gostilna »Pri veselem Bricu«, pekarna, mesnica, kovaška delavnica, delavnica sodavice, trans. Port in hranilno-kreditni odsek, vsj v Kojs’kem.
Koper, 21. decembra 1955.
Zadr a I 67/1	269
178.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
omejenim jamstvom. Gorjansko.
Zadruga posluje po 2. členu pravil. Delež znaša 500 din. Jamstvo je 'Okratno na vpisani delež.
Upravni odbor šteje 5 do 11 članov. Za zadrugo podpisujeta [K> dva olana upravnega odboja, katerih onega lahko nadomešča od odbora pooblaščeni uslužbenec.
Koper, 11. februarja 1956,
Zadr b I 52/1	682
179.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
omejenim jamstvom, Črni vrh.
Izbrišejo se Rudolf Jožef. Mikuž Blanko in Logar Janez, vpišejo pa novi člani u. o.:
Likar Alojz, Zadlog 31, Ožbič Ju. ['b Zadlog 39. Žgavec Dominik, Mrzli log 11, kmetje. Poleg članov npravnega odbora so upravičeni Podpisovati za zadrugo še:
Rudolf Karel, predsednik, Kavčič - imon član u. o.. Habe Marica, knjigovodja. Črni vrh 66. Mikuž Stanko, <~rni vrh 81.
Koper. 20. februarja 1936.
Zadr a I 64/2	767
180.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
omejenim jamstvom, Breginj.
Izbrišejo se Simač Franc, Čuš Jožef, Tonkli Dominik, Kramar Ivan, Cenčič Stefan, Baloh Viktor, Terlikar Avguštin in Cenčič Anton ter vpišejo novi člani upravnega odbora:
Gašperut Anton, kmet. Sedlo 7, Dugon Anton, poštar, Logic 1, Cenčič Jožef, Robedišče 32, Rosič Viktor, Homec 3, Cenčič Jožef, Robedišče 27, Baloh Rudolf, Sedlo 23, Cenčič Andrej. Stanovišče 17, Leben Franc. Stanovišče 4, kmetje.
Izbrišeta se upravičenca za podpisovanje Simač Franc in Čuš Jožef. Poleg članov upravnega odbora podpisujeta za zadrugo tudi Čebokli Franc, knjigovodja, in Leban Albin, upravnik.
Zadr a 1 8/2	772
Besedilo:	Kmetijska zadruga * z
omejenim jamstvom, Renče.
Izbrišejo se Špacapan Ivan. Pre-geli Ivan, Špacapan Jakob in Kodrič Angel ter vpišejo novi člani upravnega odbora:
Vičič Franc, kmet, Renče 126, Žigon Anton, zidarski delavec, Renče 284, Arčon David, mesar. Renče 16 in Arčon Boris, kmet. Renče 102. Za zadrugo podpisujejo Vičič Jože, predsednik, Gatnik Cvetko, odbornik, in Mozetič Mirko, računovodja.
Zadr a I 63/2	775
Koper, 24. februarja 1956.
181.
Besedilo:	Kmetijska	zadruga z
o. j.. Javorje (nad Škofjo Loko).
Vpiše se še novi izvoljeni član upravnega odbora Podobnik Blaž ter novi pooblaščenec za podpisovanje Čemažar Janko, uslužbenec zadruge.
Zadr III 240/9	736
Besedilo:	Kmetijska	zadruga z
o. }., Šmihel pri Novem meslu.
Vpišejo se še novi izvoljeni člani upravnega odbora zadruge:
Košir Martin, Mišiak Jože, Smaj-dek Franc, Vesel Jože, Jakše Ivan,
in poleg Burgerja Ivana, člana u. o. se vpišejo še t ’ pooblaščenci za podpisovanje: Smajoek Franc, član u. o., Blažič Ivan, poslovodja KZ, Jug Janez, knjigovodja.
Zadr III 241/9	755
Ljubljana, 6. februarja 1956.
182.
Bejedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j. v Borovnici,
Vpišeta se nova izvoljena člana upravnega odbora:	Suhadolnik
Franc in Suhadolnik Anton. Poleg dosedanjih pooblaščencev podpisujeta še Žibert Ivan, tajnik, jn Kovačič Franc, odbornik.
Na novo se vpiše Košir Janez, upravnik.
Pogodbe podpisujeta po dva skupaj, eden ten mora biti član u. o.
Zadr Ul 242/12	734
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j. v Hinjah..
Vpišejo se novi izvoljeni člani upravnega odbora Turk Jože, Muhič Jožef, Papež Jakob. Poleg Vidmarja Feliksa, predsednika u. o. podpisuje še Šporar Franc, poslovodja.
Zadr III 245/7	786
Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga Novi Turjak v Turjaku.
Besedilo odslej: Kmetijska obdelovalna zadruga Novi Turjak v Turjaku, v likvidaciji.
Člani likvidacijske komisije so: Otoničar Stane, Bregar Janez, Ocepek Stane, Zobec Janez, Zgonc Bruno, Purkat Franc. Možek Jože, Hočeva r Alojzij, Lukančič Jakob.
Zadr TV 96/5	788
Ljubljana, 7. februarja 1956.
183.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Hrib-Loški potok.
Remontno podjetje v Loškem potoku se je spojilo s to zadrugo, zato se poslovni predmet zadruge razširi še na remotni odsek v Hribu-Ix»škem potoku, ki bo zidal in popravljal zgradbe.
Ljubljana, 9. februarja 1956.
Zadr II 216/11	785
184.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Turnišče.
[zbrišejo se člani upravnega odbora: Muzek Jože, Tomanič Mirko, Vindiš Ivan, Zorec Konrad, Cestnik Matevž, Vesenjak' Ivanka.
Maribor, 20. decembra 1955.
Zadr III 128	104
185.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Turnišče (Ptuj).
Zadruga posluje po 2. členu pravil.
V sklopu neposredne delavnosti zadruge so: Zadružna trgovina, odkup, zadružna gostilna, obrtna delavnica, strojni in hranilno-kreditni odsek KZ, vsi v Ptuju, ki poslujejo po predpisih pravil.
Člani upravnega odbora zadruge so:
Ing. Zorec Egon, Rop Leopold, Vesenjak Stanko, Emeršič Tomaž, Pal Alojz, Kozenburger Martin, Drobnič Franc, Šimenko Štefan, Bregar Janez. Za zadrugo podpisujejo:
Rop Leopold, predsednik, Šimenko Štefan, tajnik, ing. Zorec Egon, člana u. o., Pal Marija, knjigovodja. Maribor, 28. decembra 1955.
Zadr 152/1	70
186.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Rački vrh.
Zadruga posluje po 4. členu pravil in ima trgovino ter odkup v Račkem vrhu, ki poslujeta po predpisih pravil.
Člani upravnega odbora zadruge so:
Kovačič Alojz, Bratkovič Avgust, Slana Franc. Nemec Avgust, Plut Marija, Baša Franc in Kovačič Edi. Za zadrugo podpisujejo Kovačič Alojz, predsednik, Kosi Feliks, v.d. upravnika in Golenko Anton, knjigovodja.
Zadr 179/1	588
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Slatina Radenci-Šratovci (Slatina Radenci).
Zadruga posluje po 4. členu pravil. 7 sklopu njene delavnosti so: Trgovina v Slatini Radencih, odkup in transportni odsek v Slatini Radencih ter hranilno-kreditni odsek KZ Slatina Radenci-Šratovci, ki poslujejo po predpisih pravil.
Člani upravnega odbora so:
Puhan Stefan, Mlinarič Jože, 2u-man Ivanka, Vebarič Alojz, Hajdi-nek Ivan, Rihtarič Jakob, Korošec Feliks. Za zadrugo podpisujejo Puhan Stefan, predsednik, Mlinarič Jože, tajnik, Vrbnjak Alojz, v. d. upravnika, skupaj s predsednikom vse komercialne spise, ter Golenko Anton, knjigovodja.
Zadr 172/1	582
Maribor, 50. januarja 1956.
187.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Slatina Radenci-Šratovci
za<lru&i se je po sklepu Obč. LO Gornja Radgona, št. 02/1-483/3-55 z dne 28. I. 1956 pripojila Kmetijska zadruga z o. j.. Rački vrh. Poslovni predmet se s tem razširi še na trgovino in odkup KZ v	Račkem	vrhu, ki poslujeta	po
predpisih pravil.
Maribor, 31. januarja 1956.
Zadr 172/1	589
188.
Peredilo: Kmetijska zadruga z o. j., Ploderšnica.
izbrišejo se pooblaščenci za podpisovanje:	Sumandl Jože,	Lubej
Manja, Kramberger Slavko.
Zadr iII/110	(,18
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o.j., Ploderšnica (Gradišče).
Zadruga posluje po 2. členu pravil.	r
V sklopu neposredne delavnosti zadruge sta: Odkup KZ m zadružna trgovina >Pioderšnica< KZ, oba v Gradišču, ki poslujeta po predpisih pr .vil.
Člani upravnega odbora so: Lorber Jože, Strnad Franc, Platajs Jo-že, Niki Jože, Cehner Ivan. Za za-drugo podpisujejo:	Lorber Jože,
predsednik, Bračič Štefka, knjigovodja, Zašler Franc, poslovodja, v odsotnosti knjigovodje, sopodpisiije finančne listine.
Zadr 183/1	625
Maribor. 1. februarja 1956.
189.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Slovenska Bistrica.
Zadruga posluje po 2. členu pravil. V sklopu njene neposredne delavnosti so: Lesni odsek, trgovina, odkup in transportni odsek v Slovenski Bistrici, trgovina v Črešnjevcu in Zagrebu, ki poslujejo po predpisih pravil.
Člani upravnega odbora so: Ipavec Svetozar, Verhovnik Tone, Venguš Jože, Pušnik Lojze, dr. Zemljič Ivan, Pristovnik Miha, Verhovnik Ivan, Špur Anton in Onič Anton. Za zadrugo podpisujejo Ipavec Svetozar, predsednik, Verhovnik Anton, tajnik, in Boršič Mirko, računovodja.
Maribor, 13. februarja 1956.
Zadr 197/1	832
Izbrisi
okrožna gospodarska codi££a razglaSaJoi
190.
Besedilo:	Kmetijska	zadruga z
o. j., Rački vrh.
Ker se je združila s Kmetijsko zadrugo z o, j.. Slatina Radenci-šra-tovci.
Maribor, 30. januarja 1956.
Zadr 179/1	587
191.
Besedilo:	Kmetijska	zadruga z
o. j., Motvarjevci.
Ker se je združila s Kmetijsko zadrugo 7, o. j. Prosenjakovci. Maribor, 3. februarja 1956.
Zadr III/85	594
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
I	244/54	1400
Dne 22. V. 1956 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18, dražba nepremičnin k. o. Moravče, vi. št. 63: pare. št. 9, hiša št. 3, dvorišče in gospodarsko poslopje, svinjak oziroma drvarnica, pare. št. 111, njiva, pare. št. 8, vrt, pare. št. 120/1, njiva, pare. št. 120/2, kozolec. Cenilna vrednost znaša 847.520 din, vrednosti pritiklin, najmanjši ponudek 847.520 din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 3. marca 1956.
J 988/55	1340
Dne 26. aprila 1956 ob 8. uri bo pri tem sodišču, soba št. 1, javna dražba nepremičnin in pritiklin., vi. št. 80. k. o. Krčevina pri Vurbergu. Cenilna vrednost znaša 1,294.858, najmanjši oonudek 129.487, varščina pa 863.238 din.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 5. marca 1956.
Oklici dedičem
O 763/55-5	1278
Koler (tudi Kular) Franc, kmet v Kuzmi 10©, je 4. XII. 1935 umrl in zapustil oporoko z dne 29. XI. 1955. Otrod Koler Rudolf, Sambi Roza roj. Koler, Sadi Neža roj. Koler, Bunderla Frida roj. Koler in Koler Terezija, neznanega prebivališča nekje v Avstriji, naj se v enem letu od te objave priglasijo sodišču. Po preteku roka bo sodišče obravnavalo zapuščinski postopek na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in s skrbnikom, Fartekom Mihaelom, kmetom iz Kuzme 115.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 3. februarja 1956.
O 25/56-7	1279
Baler Marija roj. Gorčan, kmetica, Moravci 91, je umrla 17. I. 1955 in zapustila oporoko z dne 2. XI.
1955.	Nečak Emerik, neznanega prebivališča nekje v Nemčiji, naj se r enem letu od te objave priglasi sodišču. Po preteku roka bo sodišč* obravnavalo zapuščinski postopek na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in s skrbnikom Makoterjem Stefanom, kmetom iz Moravec 4© Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 10. februarja 1956.
O 686/55-4	1277
Bratkovič Matija, posestnik, Murska Sobota, Partizanska 16, je 18. IX. 1955 umrl in zapustil oporoko z dne 26. Vlil. 1955. Sin Bratkovič Anton, neznanega prebivališča nekje v Ameriki, in vnuka Bratkovič Karel in Marija, ki živita na Madžarskem, se naj v enem letu od te objave priglasijo sodišču. Po preteku roka bo sodišče obravnavalo zapuščinski postopek na podlagi .podatkov, s katerimi razpolaga in s skrbnikom Dragovičem Stefanom.
Okrajno sodišče y Murski Soboti,
• dne 24. februarja 1956.
O 285/55-6	952
Debevc Gregor, preužitkar, Sv. Rok nad Cerknico, je umrl 2U. IX. 1943 in ni zapustil oporoke. Dediči so: otroci Debevc Anton, Kamnik mesto 38, Debevc Janez, 5683 High-land Rd, Cleveland, übio, USA, otroci pok. sina Jožeta:	Debevc
Franc, Zamostec pri Sodražici, De-Bevc Amalija, Škofja Loka, novi Blok 5, otroci pok. sina Franca: De-Bevc Franc iu Debevc Alojz, oba Bv. Rok pri Cerknici ter otroci pok. sina Gregorja:	Debevc Ivan, De-
bevc Nada in Debevc Lado, vsi Zigmarice pri Sodražici. Odsotni dediči naj se v enem letu od te objave priglasijo sodišču, sicer se bo Po preteku roka zapuščinski postopek obravnaval na podlagi razpoložljivih podatkov in s skrbnikom Jerančetom Slavkom, uslužbencem v Postojni.
Okrajno sodišče v Postojni, dne 14. januarja 1956.
O 415/55-6	1085
Milavec Frančiška roj. Ženko, posestnica, Studeno 15, je umrla 15. X. D32 in zapustila ustno oporoko. Pri-jevljeni.dediči so otroci Milavec Jo-|efa por. Sebastjan, Celovec, De Wüte Strasse 18, Milavec Katarina, Dravrain N. 5b. Bregie, Avstrija» Milavec Jakob, Srednja vas, p. Ruda, Avstrija, Milavec Marija por. Košmrl, Dravrain N, 5b, Brege' Av-strija, ter Milavec Andrej, Drav-rain N. 5b, Brege, Avstrija. Odsotni dediči naj se v enem letu od te objave priglasijo sodišču, sicer se bo P° preteku roka zapuščinski postopek obravnaval na podlagi razpo-■ozljivih podatkov in s skrbnikom Čukom Francem, uslužbencem v Postojni.
Okrajno sodišče v Postojni, dne 26. januarja 1956. 0492/55-4	1281
, Kos Brigita roj. Blažič, upokojen-
Trbovlje, Novi dom 27, je umrla 10. III. 19>5 Vnuk Ko« Stanko, neznanega bivališča, naj se priglasi temu sodišču v enem letu od te ob-jave. Po preteku tega roka se bo obravnavalo o zapuščinski zadevi s Postavljenim skrbnikom in na pod-a£' podatkov, s katerimi bo sodišče
razpolagalo.
Okrajno sodišče v Trbovljah, dne 1. marca 1936.
Oklic o skrbnikih in razpravah
Postavljeni skrbniki bodo v tožbab zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost tn stroške dokler se sami ne zglasijo ali ne imenujejo pooblaščence.
Tož'be za razvezo zakona:
G >0/56-4	1416
Staudohar Vida roj. Blažič, Brestovica 87, proti Staudohar ju Marku, zdaj neznanega bivališča v Italiji. Razprava bo 6. IV. 1956 ob 7.30 uri pri tem sodišču. Skrbnik je Ružič Albert, delavec, Brestovica 63.
Okrožno sodišče v Gorici, dne 9. marca 1956.
G 230/56	1401
Osim Ludvik, krojaški pomočnik, Maribor, Leningrajska 4, proti Osim Ani, zdaj neznanega bivališča, Skrbnik je Drozg Jože, strojni ključavničar v Mariboru, Fochova ulica 23.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 7. marca 1956.
G 260/56-2	1417
Pušnik Anton, tesarski pomočnik, Podvelka 15, proti Pušnik Antoniji, nazadnje bivajoči v Bitrici pri Limbušu, zdaj neznanega bivališča. Razprava bo 24. IV. 1956 ob 8. uri pri tem sodišču, soba št. 86/11. Začasni skrbnik je Hajne Jože iz Maribora, Betnavska 18.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 7. marca 1956.
Razne objave
Objave
St. 544/2-56	1513
Fakultetni svet Medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje tale mesta:
1	mesto izrednega profesorja za infekcijske bolezni,
1	asistentsko mesto v Fizikalnem inštitutu,
2	asistentski mesti na Očesni kliniki,
2	asistentski mesti na katedri za tuberkulozo,
3	asistentska mesta v Mikrobiološkem inštitutu,
1 asistentsko mesto v Biološkem inštitutu.
Prošnje s potrebnimi prilogami je treba vložiti v 15 dneh po objavi r »Uradnem listu LRS«.
Dekanat medicinske fakultete v Ljubljani
JAVNE LICITACIJE
za izvrševanje gradbenih in grad-beno-obrtniških del
St. 1297/56	1441
Na podlagi 1. člena zakona o oddajanju gradbenih del (Uradni list
I.RS, št. 17/55) ter 3. člena .pravilnika o postopku pri javni pismeni li-
citaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/35) razpisuje Tovarna olja. Slovenska Bistrica prvo pismeno javno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za objekte:
Za leto 1956 je izšel, sicer zaradi tehničnih ovir v tiskarni, šele sedaj
,Gospodarski koledar1
V njem so važni Članki o vseh gospodarskih strokah, posebej še opozarjamo na članek Zorana Poliča: »Odkrivanje napak nam omogoča boljše gospodarjenje«. Dalje bodo prispevali: Dr. Vladimir Krivic: »Komune in naš nadaljnji gospodarski razvoj«. Srečko Rihtar: »Nekaj misli o tehnični pomoči«, Tone Klemenčič: »Nova pota v pospeševanju graditve stanovanj« in »Proizvodnost dela. plače, osebna potrošnja«, prof. dr. Stojan Pretnar: »Nekaj gospodarskih pogledov na vprašanja iznajditelj-stva«, dr. Lavo Čermelj: »Ob obletnici londonskega sporazuma«, dr. Julij Felaber: »Koroški Slovenci v letu 1935«, Jože Pavličič: »Kazniva dejanja v gospodarstvu«, dr. Marjan Dular: »O organizaciji dela v podjetjih« in »O varnosti dela«, Edvard Pirnat: »Drobni problemi v gospodarstvu, ki vidno rastejo« (ta članek je posebno zanimiv in pomemben za komercialiste, računovodje in knjigovodje) itd. — Tudi letos nadaljuje »Gospodarski koledar« s »Seznamom gospodarskih predpisov« v priredbi Toneta Klemenčiča, s čimer pridobiva koledar iz leta v leto pomembnejšo vrednost za vsakogar, ki želi biti poučen o vseh predpisih z gospodarskega področja, Ker je zaradi varčevanja s papirjem naklada omejena, naj gospodarske ustanove, organizaći ie, podjetja in posamezniki čimprej naročijo potrebno število izvodov »Gospodarskega koledarja 1956« pri »Novi proizvodnji«, Ljubljana, Trubarjeva ulica 15, poštni predal 407, tekoči račun Ljubljana 60-KB 11-1142. Izvod koledarja stane 500 din, na odrezku položnice ali denarne nakaznice naj se napiše namen plačila.
Uredništvo »Nove proizvodnje«, Ljubljana
1. gradnja ekstrakcije, predračunska vrednost 7,560.000 din; rok dovršitve gradbenih del je 31. Vlil. 1956, rok dovršitve obrtniških del pa 29. IX. 1956;
2.	gradnjo kotlovnice, predračunska vrednost 4,540.000 din; rok dovršitve gradbenih del je 29. IX. 1956, rok dovršitve obrtniških del pa 31. X. 1956;
3.	gradnja mostu čez potok Bistrica, predračunska vrednost 1 milijon 200.000 din; rok dovršitve vseh del je 15. VII. 1956.
Javna licitacija bo 7. IV. 1956 ob 16. uri v prostorih Tovarne olja, Slovenska Bistrica. Rok za oddajo ponudb je 5. IV. 1956 do 8. ure v vložišču Tovarne olja, Slov. Bistrica. Višina varščine je 0.4% od predračunske vsote in se mora predložiti pri investitorju z garantnim pismom. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55). Ponudbi je treba priložiti cenih osnovnih materialov.
Projektni elaborati bodo interesentom na razpolago od 21. III. 1956 dalje pri Projektivnem biroju v Mariboru, Gregorčičeva 30 proti kavciji 15.000 dinarjev.
Tovarna olja, Slov. Bistrica
Izgubljene listine
preklicujejo
Ajster Ivan, Crešnjice 65, p. Cerklje ob Krki, osebno izkaznico, reg. številka 27642, ser. številka 0405952 (Krško).	1402
Baš Kristinca, Trbovlje, Trg Franca Fakina 22, osebno izkaznico, reg. štev. 8936, ser. štev. 0722246 (Trbovlje).	1403
Bauman Angela roj. Dominko, Dobrenje 70, Košaki, osebno izkaznico, reg. štev. 34876, ser. štev. 41813 (Ma-ribo.).	1364
Bauman Rupert, Maribor, Tezno, Štrekljeva 24, osebno izkaznico, reg. štev. 45680, ser. štev. 0136082 (Maribor).	1374
Bobič Dragica, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 85467/52, ser. št. F-0107777 (Ljubljana).	1287
Bokal Ana. Ljubljana, osebno izkaznico, reg. Št. 11448/55, ser. št. F-CS'5758 (Ljubljana).	1392
Brecelj Ivana, Žapuže 29, osebno izkaznico, reg. št. 31818, ser. št. G-0327281 (Gorica).	1288
Cajnkar Ivan, Bodislavci 18, p. Bučkovci, orožni list št. 1086, izdan v Ljutomeru.	1124
Cizelj Alojz, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 103243/33, ser. št. F-0477553 (Ljubljana).	1332
Cvitanovič Nada, Novo mesto. Trubarjeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 12337, ser. št. 0326697.	1404
Carf Marija, Maribor, Tomšičev drevored 2, potni list št. 074308 z dne 27. VI. 1953, izdan v Mariboru.	1386
Cebokelj Ivan, Podkraj 68, p. Col, osebno izkaznico, reg. št. 49891, ser. št. 0326132 (Gorica).	1125
Cepin Bogdan, Ljubljana, indeks agronomske fakultete univerze v Ljubljani.	1412
Čuden Marjan, prej Ljubljana, Trž;aška 91, zdaj Ravne na Koroškem, Gimnazijski drevored 3, osebno izkaznico, reg. št. 17568, ser. št. 0039876 (Ljubljana).	1312
Daražio Cveta, Maribor, Cesta zmage 21, osebno izkaznico, reg. št. 40159, ser. številka 0057905 (Man-bor).	1382
Dobeic Janez, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 99277/51, ser. štev. F-0121587 (Ljubljana)	1393
Felkar Jože, Lucova 33,- p. Petrovci, osebno izkaznico, reg. št. 37620, ser. št. 0119330 (M. Sobota). 1240 Fiiršt Matija, Nasova 7, p. Apače, osebno izkaznico, reg. št. 5295. ser. št. 0061995 (Gor. Radgona). 1314
Frank Jolanda, Topole 70, p. Ilirska Bistrica, osebno izkaznico, štev. 3134.	,	1405
Gabrijan Frančiška, Cirknica 14 pri Šentilju, osebno zkaznico. reg. Številka 276T6, ser. številka 0172995 (Maribor).	1”
Garmut Kristina, Maribor, Ulica X. oktobra 3, osebno izkaznico, reg. št. 46653, ser. št. 0194107 (Maribor okolica).	1365
Gorjan Ivanka, Nova Gorica, Grč-na 3, osebno izkaznico, reg. št. 299 (Gorica),	1315
Gotenc Matija, Jesenov vrt 2, p. Nova sela pri Kočevju, osebno izkaznico, reg. št. 1068, ser. št. 0347378 (Kočevje).	1242
Gričar Amalija, Ljubljana, indeks filozofske fakultete v Ljubljani. 1413 Haue Roža. Počenik 15, p. Jakobski dol, osebno izkaznico, reg. št. 30467, ser. št. 0191400 (Maribor okolica).	1785
Hočevar Marija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 75832, ser. št. F-0098142 (Ljubljana).	1428
Holsedl Justina por. Damiš, Mari-bor-Tezno, Ledine 9, osebno izkaznico, reg. št. 45087, ser. št. 0047273 (Maribor).	1378
Horvat Albert, Vanča vas 72, osebno izkaznico, reg. št. 14841. ser. št. G-0095551 (M. Sobota).	1437
Hozjan Ivan, Odranci, delovno knjižico štev. C-23I248-13791 (Celje).	1429
Humer Franja. Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 6143531, ser. št. 0083745 (Ljubljana).	1394
Hvala Angela, Dol. Trebuša 88. p. Slap ob Idrijci, osebno izkaznico, reg. Št. 2741, ser. št. G-0255451 (Tolmin).	1318
Jäkin 'Ema, Hrastnik. Podkraj 64. osebno izkaznico, št. F-0741533 (Trbovlje).	1282
Jakin Nada, Hrastnik, Podkraj 64, osebno izkaznico št. F-0741552 (Trbovlje).	1283
Jakopee Jože, Brezje, Petrovičeva št. 15 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 10865, ser. št. 0004751 (Maribor).	1369
Janžekovič Jože, Radoviča 35, p. Metlika, osebno izkaznico, reg. št. 2519, ser. št. 0485829.	1070
Jevšenjak Jože. Maribor, Turist hotel, delovno knjižico, št. 487150. serija 91807 (Zagreb)/	1370
Kastelic Frane, Sela pri Višnji go.i, osebno izkaznico, registr. št. 3509/50, ser. št. F-0flO5819 (Grosuplje).	1269
Kiraly Anton, Maribor, Tržaška št. 81, osebno izkaznico, registr. št. 17642, serijska štev. 0018639 (Maribor).	1381
Krajnc Jožica. Ptuj, Mejna št. 9, osebno izkaznico št. 14030.	1005
Krajne Rozalija roj. Brodnjak, Starše 27, osebno izkaznico, reg. št. 36193, ser. št. 0261430 (Ptuj). 1407 Krajnc Srečko, Šober 52, p. Kamnica pri Mariboru, osebno izkaznico, registr. št. 46855, ser. št. 0193909 (Maribor ok.).	1372
Kralj Franc. Ljubljana. Tržaška cesta, osebno izkaznico, registr. št. 13487, (Kočevje) in prometno knjižico za motorno kolo znamke »NSU«, št. S-1245.	1430
Kralj Julka, Jesenice, Kidričeva št. 19. osebno izkaznico, reg. št. 7918. ser. Št. 352658.	1320
Kramberger Roza, Maribor, Melj.., Oreško nabrežje 7, osebno izkaznico, reg. št. 88578, ser. št. 87337 (Beograd).	1380
Kramar Franc, Iška Loka 16, osebno izkaznico reg. št. 36567/51 (Ljubljana).	1431
Kobalej Anton. Maribor," Tezno, Tuškova 29. knjižico za kolo. štev. 12752 (Maribor).	13J9
Kocjan Štefanija, Povir 16, p. Sežana, osebno izkaznico, reg. št. 6151 (Sežana).	1433
Kopajner Ivan, Šentjanž 49. p. Vuzenica, osebno izkaznico, registr. št. 60° 19 ser. št. 0179034 (Maribor). 1421 Korenjak Franc, Kromberk i03> p. Nova Gorica, osebno izkaznico, reg. št. 42877, ser. št. 0306230 (Gorica).	DD
Kreča Heda. Trbovlje, Obrtn.ška št. 13. osebno izkaznico, reg. št. 679‘. ser. št. 0720102 (Trbovlje). 1344 Krenker Anton, Završe 71. p- Mislinja, osebno izkaznico, registr. G’ 50653, ser. št. 0373543.	D00
Kristan Terezija. Maribor. Gregorčičeva 51, osebno izkaznico, rf • št. 2394. ser. št. 9706 (Maribor). D»' Križman Ivan, Brezovo brdo ^ p. Obrov, osebno izkaznico, reg , 3974 (Ilirska Bistrica).	.
Kukmnn Darinka, Maribor. ' revoluciie I. osebno izkaznico riši. 27050, ser. št. F-OO^sfl d ^ Uanab	T’V
Kumer Anton, lezero 13 n. ' ^ nje. osebno izkaznico, reg.	A‘
ser. št. 0341410 (Novo mesto). 1
Kunstek Boris, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 106209/55, ser. št. F-0013519 (Ljubljana).	1290
Kušar Anica por. Čuden, prej Ljubljana, Tržaška 91, zdaj Ravne na Koroškem, Gimnazijski drevored št. 3, osebno izkaznico, registr. št. 43630, serijska štev. 0065940 (Ljubljana).	1313
Kuzmič Avguštin, Vrat ja vas 2, p. Apače, osebno izkaznico, registr. št. 6530)1, ser. št. 0063530 (Gornja Radgona).	1322
Lapub Jože, Zg. Obrež 10, p. Artiče, osebno izkaznico, reg. št. 12985, ser. št. 0378295 (Krško).	1523
Leber Jožef, Vosek 36, Smarjeta ob Pesnici, osebno izkaznico, reg. št. 10536, ser. št. 583321 in knjižico za kolo, tov. znamke Puch, izdano v Mariboru.	1350
Lipnik Jožef, Zg. Sečovo, Rog. Slatina, konsignacijo za prodajo lesa, št. 08271, izdano marca 1955.	1057
Lobnik Martina, Ranca pri Pesnici, osebno izkaznico, reg. št. 25920, ser. št. 0173939 (Maribor ok.).	1389
Lovenjak Stefan, Poznanovci 40, p. Mačkovci, osebno izkaznico, ser. št. 0127802 (M. Sobota).	7312
Lovrečič Kristina, roj. Vergan, Kortina 3, Marezige, osebno izkaznico, reg. št. 16954, ser. št. 0410564 (Koper).	1331
Luif roj. Skofljanc Marija, Krška vas 110, osebno izkaznico, reg. št. 29179. ser. št. 0407489 (Krško). 1335 Majcen Ana, Ptuj, Ljutomerska 4, osebno izkaznico, reg. št. 21971, ser. št. 0263281 (Ptuj).	810
Majnik Ivica, Idrija, Ljubljanska št. 4, osebno izkaznico, reg. št. 11672, ser. št 0540982 (Idrija).	1422
Marčič Marija, Bistrica pri Limbušu, osebno izkaznico, registr. št. 15520, serijska št. 0574975 (Maribor okolica). '	1351
Marič Aleksander, Kranj, Dom JLA, osebno izkaznico, reg. št. 16765, ser. št. 0829075 (Kranj).	1423
■ Markelc Alojz, Ljubljana, vojaško knjižico, izdano od vojaškega odseka Sko*plje.	1432
Markonoši Arbin, Ljubljana, osebno izkaznico, registrska štev. 17423 (Celje).	1433
Marolt German, roj. 10. I. 1936 na Bistrici 18, osebno izkaznico, reg št. 32037, ser. št. 03360100.	6J5
Martinuč Jožefa, Koper, Cankarjeva 9, delovno knjižico, reg. št. 726, ser. št. 007692 (Buje).	1071
Milič Viktorija, Maribor, Pobrežje, Nasipna 63. osebno izkaznico, reg. št. 11061, ser. št. 0003843 (Maribor).	1377
Mom Milena, Fram 142, osebno izkaznico, rezistr. št. 7573, serij. št. 0566360 (Maribor ok.),	1360
Močnik Ana. Kamnik, osebno izkaznico. registrska št. 12437, ser. št. 0438747 (Kamnik).	1308
Mogin Olga, Ljubljana, indeks prirodoznanstvene fakultete univerze v Ljubljani.	1509
Murn Edi, Dolenja vas 85, osebno izkaznico, reg. št. 545, ser. št. 0567855 (Maribor).	1395
Nagode Karel, Jesenice, Staneta Bokala 9, osebno izkaznico, reg. št. 696, ser. št. 0345406 (Jesenice). 1326 Noč Marija, Jesenice, Fužinska 2, osebno izkaznico, reg. št. 5679, ser. št. G 350389 (Jesenice).	1327
Novak Ivan, Ljubljana, Metelkova, osebno izkaznico, reg. št. 47514/53, ser. št. F-0157216, delovno knjižico, št. 304198/33528 in poklicno vozniško dovoljenje za vsa motorna vozila, št. 1212 (Ljubljana).	1396
Ogrin Stanislava, Dol pri Borovnici, osebno izkaznico, reg. št. 36657, ser. št. 0144467 (Ljubljana ok.). 1291
Ogrizek Rudolf, Proizvodnja nafte, Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 50895, ser. št. 90132604 (Murska Sobota).	1110
Okorn Marija, Kokrica 30, pošta Kranj, osebno izkaznico, registr. št. 21329, ser. št. F-0222639 (Kranj). 1328 Pajn Franc, Ljubljana, Polje, mesečno vozno karto za smer Ljubljana—Polje.	1292
Panze Alojzija, Šmartno 12 pri Slov. Gradcu, osebno izkaznico, reg. št. 10140, ser. št. 0274830 (Slovenj Gradec).	1329
Pavalec Alojzija, Ruperče 12, p. Pernica, osebno izkaznico, reg. št. 37826, serijska št. 0843447 (Maribor okolica).	1384
Pavlovič Franc, Palčje 21. p. Pivka, osebno izkaznico, reg. št. 22326, ser. št. F-0632636 (Postojna) 1301 Pelko Marija, Ljubljana, Celovška, blok 14, osebno izkaznico, reg. št. 138 (Novo mesto).	1310
Pervanje Marija, Levpa, osnovna šola, p, Kal nad Kanalom, osebno izkaznico, reg. št. 10591.	1036
Piree Karel, Portorož, Via Croce Bianca, Pacug 313, osebno izkaznico, reg. št. 0331068, ser. št. 14275 (Nova Gorica).	1302
Pirjevec Marija, Maribor, Heroja Staneta 4, osebno izkaznico, reg. št. 53032, ser. št. 0053985 (Maribor). 1366 Podrezovnik Franc, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 106564/53, ser. št. F-0013874 (Ljubljana). 1293
Pompe Nuša, Ljubljana, univerzitetno izkaznico.	1294
Popit Slavka, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 84143/52, ser. št. F-0106453 (Ljubljana).	1295
Prašnikar Srečka, Šempeter v Savinjski dolini, osebno izkaznico, reg. št. 62701/51, ser. št. F-0GS5011 (Ljubljana).	1334
Puugračič Angela, Maribor, Le--ninzraiska 28, osebno izkaznico, reg. št. >6220, ser. št. 0892361 (Maribor okolica).	1358
Radovič Ljubomir, Maribor, Pobrežje, Geršakova 6, diplomo o nižjem tečajnem izpitu, izdano od nižje gimnazije v Riznicu 1948/49, spričevalo I. razreda srednje kmetijske šole v Prištini za šolsko leto 1949/50, letno spričevalo II. razreda iste šole v letu 1950/51.	1349
Rajht Marija, Maribor, Tržaška 65, osebno izkaznico.reg. št. 17732, ser. št. 0018049 (Maribor).	1376
Rakovec Marija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 20902, ser. št. F-0043212 (Ljubljana).	1414
Ravnjak Štefanija, Pekre 16, Maribor, osebno izkaznico, registr. št. 14520, ser. št. 0582175 (Maribor okolica).	1361
Reven Elizabeta, Kamna gorica pri Radovljici, osebno izkaznico, reg. št. 3833 (Trbovlje).	1311
Ritonja Marjan, Obč. LO Slov. Bistrica, delovno knjižico, številka 72236/749 (Slov. Gradec).	760
Rodošek Ana, Gerečja vas 7. p. Hajdina, osebno izkaznico, reg. št. 51654, ser. št. 0259075 (Ptuj). 1424
Rugelj Jože, Kočevje, osebno izkaznico, reg. št. 6918, ser. št. 0555228 (Kočevje).	1434
Sabelnik Franc, Malečnik 18 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 3083, ser. št. 0382893 (Maribor okolica).	1391
Sap-Ljubljana, Ljubljana, Sredi-ška 13. prometno knjižico od avtobusa FAP S-1844.	1435
Satler Pavel, Pragersko 108, osebno izkaznico, reg. št. 54843, ser. št. 0861984 (Maribor ok.).	1371
Sedej Alojz, Sebenje 14, p. Križe, osebno izkaznico, ser. št. 0206661 (Kranj).	1423
Seifrid Mara, Maribor, Pristan 7, osebno izkaznico, reg. št. 45190, ser. št. 0047376 (Maribor).	1354
Slatinšek Maks, Radmirie 34, sečno dovoljenje št. 292/20S-II/55, izdano od okrajne uprave za gozdarstvo Celje, na revirnem vodstvu Ljubno ob Savinji 27. X. 1955.	1286
Slemenjak Terezija. Lovrenc na Pohorju 182. osebno izkaznico, reg. št. 11855, ser. št. 0325555 (Novo mesto).«	1357
Smolej Zofi. Jesenice, Savsko nabrežje 2, osebno izkaznico, reg. št. 7691, ser. št. 0332401 (Jesenice). 1439 Soršak Ivan, Trnovec pri Slovenski Bistrici, osebno izkaznico, reg. št. 52047, ser. št. F-0482134 (Maribor okolica).	1375
Subotič Mihael, Sestreže 50, pošta Majšperk, spričevalo o dokončani osnovni šoli. izdano od upravitelj»-stva šole v Majšperku 1936. 1. 1112 Šivavec Stanislav, Bršlenovec 3, p. Trojane, osebno izkaznico, reg. št. 22O04i, ser. št 0733134 (Trbovlje)	1397
Šmid Mihael, Jesenice, Skladiščna št. 4, osebno izkaznico, registrska št. 24621.	134?
Solar Jože, Češnjica 7, p. Železniki, osebno izkaznico, reg. št. 21618, ser. št. 0222828 (Kranj).	1410
Sostar Ladislav, Maribor, Ukrajinska 30, delovno knjižico, številka 36037/7907^1, izdano na Reki. 1353
Sprohar Anton, Gradaščica št. 5, p. Materija, osebno izkaznico, reg. št. 13954 (Sežana).	1304
Štrakl Zora, Maribor, Leningrajska 28, osebno izkaznico, registr. št. 17674/5, serijska št. 0074684 (Radgona).	1359
Štucin Cveto, Gradec pri Grosupljem, osebno izkaznico, reg. št. 11949, (Radovljica).	1335
Tavčar Anton, Domžale, Cerkvena 8, osebno izkaznico, reg. št. 27758, ser. št. F-0473668 (Kamnik) 1336
Temlin Mihael, Beltinci 185, spričevalo o dokončani strokovni kovinski nadaljevalni Šoli v Mariboru, letnik 1949/50	1562
Točaj Jože, Gaj 44, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 52923, ser. št. 0053875 (Maribor ok.).	1388
Tomič Djordje, Maribor, Tržaška cesta 65, strokovno spričevalo za avtomehanika, izdano od Tovarne avtomobilov v Mariboru.	1590
Toplak Mihaela, Kranj, Stražišče št. 122, osebno izkaznico, reg. št. 2370, ser. št. F-0178680 (Kranj). 1436
Tovarna avtomobilov, Maribor, prometno knjižico za avtobus, štev. 5427, last TAM v Mariboru. 1363
Trojar Anica, Ljubljana, osebno izkaznico, registr. št. 19450, ser. št. G-0413360 (Ljubljana).	1296
Tručll Anuška, Murska Sobota, Lendavska 21, osebno izkaznico, reg. št. 9945, serijska št. F-0234255 (Ljutomer).	8794
Ulbl Angela, Vinička vas 1, p. Zg. Korena, osebno izkaznico, reg. št. 51339, serijska št. F-048144? (Maribor).	1352
Upelj Hilda, Ljubljana, Parmova št. 48, osebno izkaznico, registr. št. 58346/51, serij. št. F-O0S0656 (Ljubljana).	1337
Urek Jože, Zakot 5, Brežice, osebno izkaznico, reg. št. 1048, ser. št. 0366360 (Krško).	1306
Valenčič Jože, Lipa, Jordan pri Reki (Primorje), preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 49810, ser. št. 0879016, izdani od Maribor okolica, objavljen v Uradnem listu LRS, ker se je našla.	1356
Vukelič Zoran, Celje, osebno izkaznico, registrska št. 12252, ser. št. F-0606556 (Celje).	1398
Vuzem Stefan, Ciglence 58, Tezno pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 39832, ser. št. 0844041 (Maribor okolica).	136?
Zadravec Matija, Odranci 26, p. Beltinci, osebno izkaznico, reg. št. t6686, ser. št. 0240996 (Lendava). 1203
Zajelišnik Edvard, Studenec 38, p. Studenec, osebno izkaznico, reg. št. 0383985, ser. št. 39675 (Krško) in izjkaznico rezervnega oficirja, štev. 2093, ser. A-PU, izdano od VP 3068 (Maribor).	1348
Zorger Jožef, HE Glava Sete, Da-nilovgrad, Crna gora, delovno knji-
žico, izdano 30. IV. 1954 v Mariboru.	1355
Zupanc Marija roj. Žerjav, Ljubljana, osebno izkaznico, registr. št. 58526 (Krško).	1338
Žemva Ana, Kranj, Gorenja Sava št. 45, osebno izkaznico, registr. št. 12303, ser. št. 0829612 (Kranj). 1297
Žeks Jožipa, Žigerski vrh 49, Sevnica, osebno izkaznico štev. 42956 (Ljubljana).	1192
Žigon Alojzija, Maribor, Pobrežje, Ulica Šarhovih 45, osebno izkaznico, reg. št. 20088, ser. št. 0017434 (Maribor).	1387
Žnidaršič Lovrenc, Kočevje, Roška 31, osebno izkaznico, reg. št. 4222, ser. št. 0550532 (Kočevje). 1307
Dr. Makso Snuderl:
USTAVNO PRAVO FLRJ
1. knjiga
Ob 10. obletnici sprejetja naše ustave je izšlo pomembno delo univ. prof. dr. Maksa Šnuderla: Ustavno pravo FLRJ. V prvi knjig: je v posameznih poglavjih uvodnega dela opredeljen pojem ustave ter zgodovinski razvoj ustav v starem veku. v fevdalni dobi, dalje ustavni razvoj v Angliji, ZDA, Franciji in drugih evropskih državah. Sledi poglavje o ustavah po prvi svetovni vojni in v ZSSR ter o ustavah ljudskodemokratičnih držav po drugi svetovni vojni. Obsežen je prikaz o razvoju ustavnega življenja v Jugoslaviji, od vidovdanske ustave do naših dni. Uvodni del zaključuje oris metod meščanskih pravnih teorij in materialistične dialektike ter viri ustavnega prava
Jedro knjige vsebuje razdelek o družbeni in politični ureditvi Jugoslavije. V prvem delu so zvrščena poglavja o suverenosti delovnega ljudstva, o diktaturi proletariata in ljudski oblasti v obdobju neposredne revolucije ter o ljudski demokraciji, o teoriji ljudske, pa socialistične demokracije in o zakonitosti. V drugem delu razglablja pisec o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ, o družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, o samoupravi proizvajalcev v gospodarstvu, o politični samoupravi delovnega ljudstva, komunah in družbenem upravljanju nasploh. Tretji del nazorno prikazuje poglede na teorije o federalizmu, federalističnih težnjah jugoslovanskih narodov, o razvoju federalizma v razdobju prve ljudske oblasti in ljudske demokracije ter v razdobju socialistične demokracije. Obsežno pravno študijo zaključuje Četrti del o temeljnih pravicah človeka državljana v zgodovinskem poteku, s posebnim pogledom na klasifikacijo temeljnih pravic in dolžnosti državljana FLRJ. Poglavja o moralno-druž-benem razmerju ter subjektu pravic in dolžnosti državljana zaključujejo knjigo. V posebnem seznamu so na kraju izdaje zbrani vsi pravni akti vrhovnega ljudskega predstavniškega telesa Jugoslavije, od 1943 dalje, ki so povezani s študijem ustavnega prava FLRJ, ter stvarno kazalo.
S tem delom o družbeni in politični ureditvi Federativne ljudske republike Jugoslavije smo dobili Slovenci res tehten pripomoček za študij ustavnega prava. Pisano je v lepo tekočem in lahko razumljivem stilu ter v lepo čitljivi tiskovni obliki, ki jo je oskrbela Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Strani 400 cena 350 dinarjev.
Izdaja »Uradni Ust LES» — Direktor tn odgovorni urednik: Ivo Lapvlne — Tiska tiskarna »Toneta TomSIfa» v Llubljant