GLASILO OBČINE DOMŽALE Ženam in mamkam sveta đoni pozdrav otrok srca, saj lepšega na svetu ni, će mami moja se smeji. 25. APRIL 1992 0B11.URI-ŠP0RTNI PARK DOMŽALE DNEVNIKOV KROS SODELUJEJO TEKMOVALCI IZ AVSTRIJE, ITALIJE, MADŽARSKE, HRVAŠKE IN SLOVENIJE. ATLETSKI KLUB DOMŽALE Slamnikarska zbirka se na ogled postavi Vse občane, posebej pa vodstva šol, obveščamo, da si odslej poleg Železne jame in drugih zbirk v Jamarskem domu lahko ogledajo tuđi slamnikarsko zbirko. Vodstva šol naj obisk šolarjev prej sporočijo po telefonu (711 832). Za druge obiskovalce bo tako Zelezna jama kot muzejska zbirka v Jamarskem domu odprta vsako nedeljo od 14. do 17. ure. I^VOLITVE so gledališka predstava Kdorje imel kdaj opravka s politiko, ve, da se ta deli °a tostransko vidno, javno sfero (politični oder) in on- stransko, nevidno, tajno sfero (zakulisje). Takšno de-litev politike nazorno odsli-kavajo tuđi volitve. Volilno leto, v katerem smo zdaj, je kar primerna priložnost, da nekoliko bol] osvetlimo našo politično areno. (Nad. na drugi strani) Ob razstavi OKOLJU PRIJAZEN DOM v Likovnem razsta-višču Domžale od 23. marca do ? aprila 199? „ iV-ddevanja za čisteiše oko-•ie postajajo v novi slovenski državi pomemben del političkih in razvojnih usmeritev. Bolj *ot kdajkoli se zavedamo, da •>am je vse bogastvo, ki je zdaj Pfvič povsem v naših rokah, dano zato, da ga ohranjamo, ^poštujemo in predamo potom-cem brez sramu in slabe vesti. Pri ohranjanju in skrbi za °kolje ima vsakdo v družbi Svojedolžnosti: od politike, ki ^ora sprejemati učinkovite ^krepe, gospodarstva in kmetstva, ki morata preseči mi-Se[nost zgolj brezobzirnega !"ačuna, do vzgojnih institucij ln ekoloških združenj, ki mo-rajo krepiti odnos do zdrave narave in okolja. Pri vsem tem ima veliko v',°go tuđi vedenje posamez-^a' vsakega izmed nas. rnesnaževanja ne povzro-CaJ° le drugi, veliki industrij-ski onesnaževalci, pač pa sta 2aznavna tuđi brezobzirnost Ustvarjajmo okolju prijazne domove tuđi v Domžalah in sprenevedanje malih ones-naževalcev, med katerimi se velikokrat znajdemo tuđi mi vsi. Potrebno je varstvo narave v hiši, na vrtu, v garaži - skratka, v našem vsakda-njem življenju in delu. Razi-skave namreč kažejo, da kar četrtino celotne onesnaženo-sti okolja lahko pripišemo go-spodinjstvom in osebnim av-tomobilom. Z razstavo OKOLJU PRIJAZEN DOM želimo opozoriti prav na to. Morda borno dosegli svoj namen: spremeniti želimo vsakdanje obnašanje in navade ter pokazati, s kakš- nim načinom življenja lahko tuđi VSI Ml prispevamo k var-stvu narave. Na razstavi OKOLJU PRIJAZEN DOM Vas borno sezna-nili z načini in možnostmi spremenjenega obnašanja pri rabi energije, onesnaževanju zraka, racionalni uporabi vode in gospodarnejšem ravnanju z odpadki. Prepričan pa sem, da boste kaj kmalu spoznali, da ste s tem pridobili veliko: obvaro-vali svoje zdravje, prihranili denar in nenazadnje ustvari I i bolj celovito in duhovno ter vsebinsko bogatejše življenje. Razstavo OKOLJU PRIJAZEN DOM namenjamo prav spremembi našega nepremi-šljenega načina življenja. dipl. inž. STANE ORAŽEM član Izvršnega sveta Domžale, zadolžen za varstvo okolja OD 20. do 30. aprila 1992 Pomla-danska akcija čišćenja okolja V dneh od 20. do 30. aprila 1992 bo potekala akcija po-mladanskega čišćenja okolja, vanj naj bi se vključili vsi, ki želijo okolie privlačno nam in tujcem. Akcija sovpada tuđi z 22. aprilom - DNEVOM ZEMLJE, katere del ohranja-nja je tuđi skupna skrb za njeno čistoćo in privlačnost. Vsi bi radi, da bi bila akcija učinkovita in odmevna, zato pričakujemo, da se bodo va-njo vključili krajani v krajev-nih skupnostih, podjetja, sole, turistična društva, tabor-niki, planinci, skratka, vsi, ki lahko pomagajo pri čišćenju okolja. Aktivnosti bo na ni-voju občine vodil poseben štab, v katerem so vkliučeni najpomembnejši izvajafci akcije, in bo poskrbel za ča-sovno in materialno organiziranost, pravočasno pripravil ustrezno opremo, organiziran pa bo tuđi odvoz odpadkov na dogovorjena mesta. Vse informacije v zvezi z akcijo lahko dobite na Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja občine Domžale (tel. št. 721-022). Letošnje POMLADANSKO ČIŠĆENJE OKOLJA je v naši občini nadaljevanje v prejš-njih letih uspešno izvedenih akcij ZA ČISTE IN ZELENE DOMŽALE, v katerih so vedno našli mesto vsi, ki želijo živeti in delati v čistejšem in bolj zdravem okolju. Naj bo tuđi letos tako! V SLAMNIKU PREBERITE t3 i S> P [19, St, II St. 13 Preprečevanje poškodb v cestnem prometu Ekologija in energija Ne zatiskajmo oči Politika in morala Pisma bralcev Sex shop - da ali ne? Osmič pod mengeško marelo M Tončku Ravnikarju v spomin MAPREPEK ČTestitamo I DOMŽALE, 27. MARCA 1992 • ŠT. 2 LETNIK XXX /lamnik Domžale I Volitve so gledališka predstava (Nadaljevanje s prve strani) Volitve nišo le gledališka predstava, ampak tuđi obred, ritual, saj nosijo v sebi nekaj skrivnostnega, neznanega, mističnega, nekaj, kar zgrabi ljudi. Le spomnimo se prvih »demokratičnih« volitev, ko se je do tal »zrušil« enopartijski prenoviteljski, pardon, komunistićno - udbovski sistem! Volitve so podobne uvajalnemu obredu, ko izvoljeni posameznik pridobi poseben položaj v družbi. V izvolje-nega posameznika se naselijo posebne lastnosti, ki ga v očeh volilcev naredijo drugačnega, kot je bil pred izvoli-tvijo, čeprav se on v resnici ni čisto nič spremenil. Videti pa je, da pomeni postati poslanec, župan, minister, predsednik stranke in vlade in biti deležen drugih »velevažnih« družbe-nopolitičnih funkcij, hkrati tuđi popolno preobrazbo tistega čIoveka.'Morda se ti bo zdela, cenjena bralka in spoštovani bralec Slamnika, naslednja primerjava za lase privlečena, toda »izvoljenec« je kot vrač v primitivni skupnosti, oseba, ki s kakršnokoli izvolitvijo »pomembne« funkcije kar naen-krat postane obdarjena z magično močjo. Ali je ta magična moć morebiti le skrivnostni odsev pridobljene oblasti, ne vem zagotovo, mislim pa, če je poprejšnji razmislek pravi-len, da je tuđi politika magična sila, ne le nekaj grđega ali neko vzvišeno početje. Ker pa je veliko ljudi, ki ne verja-mejo v skrivnostne, neznane družbene sile okoli sebe, se mogoče zaradi takšnega »mojega odkritja« ne želijo politično udejstvovati. Če pa že navaden državljan stopi na področje politike, ponavadi pade na nižjo stopnjo mentalne zmožnosti. Politika lahko tuđi škoduje človekovemu dušev-nemu zdravju! Že na začetku sem zapisal, da so volitave podobne gleda-liški predstavi. Kandidati za prihodnjo oblast nad Ijudmi so igralci, volilci pa gledalci (davkoplačevalci). Oddaljeni gle-dalec marsičesa ne more videti, kar se dogaja na politični gledališki predstavi, saj mu je popolnoma nedostopno »za-kulisje«. Na predstavi (volitvah) so igralci in igralci udele-ženci izmišljene resničnosti, šefe po predstavi se znova in znova začenja vsakodnevno življenje. Vsak le še misli in skrbi za svoj ljubi kruhek. In prav je tako! Spoštovano občinstvo Slamnika, vse skupaj prijazno vabim na naslednjo predstavo. Naporne vaje (predvolilni boj) se bo prej ali slej končal. Žal še ne vem, koliko bo vse skupaj stalo! Boj za oblast ni poceni! Še zmerom si želimo kruha in iger... Bogdan Osolin V četrtek, 19. marca po-poldne, je bil v Razdelilni trans-formatorski postaji na Podrečah sestanek direktorjev javnih po-djetij distribucije električne energije v Sloveniji, javnega podjetja prenosa - ELES ter predstavnikov agencije za prestrukturiranje energetskega gospodarstva. Na dnevni red so uvrstili pregled poslovanja javnih podjetij distribucije Slovenije posebej JP Elektro Ljubljana, oblikovanje izhodišč za gospodarjenje v letu 1992, oblikovanje enotnih mnenj o novih predpisih za energetiko. Da je bil sestanek pomemben, se vidi po tem, da se ga je udele-žil tuđi minister za energetiko, dr. Miha Tomšič. Gostitelj je bila tokrat Elektro Ljubljana okolica, direktor inže-nir Boštjan Ložar je gostom naj-prej predstavil RTP Domžale na Podrečah in center vođenja ter službo odjemalcem. RTP na Podrečah je ena prvih razdelilnih transformatorskih postaj v Sloveniji z obratovalno napetostjo 110/ 20 kV. Tu je nastal tuđi prvi center vođenja na daljinsko upravljanje naprav v razdelilnih transformatorskih postajah v Sloveniji. Tako iz Domžal poslužujejo vse razdelilne tfansformatorske postaje na območju Elektro Ljubljana okolica na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. S tem se je zaposlenost stikalcev in posluževalcev energetskih naprav na vsem območju precej zmanjšala. Minister za energetiko v Domžalah Tehnični direktor inženir Karei juvan, inženir Janez Hostnik in ekonomistka Maca Božič pa so udeležencem predstavili delova-nje tehnične službe in vođenje ter gospodarsko stran javnega podjetja Elektro Ljubljane. Podjetje, ki sele od 1. januarja 1991 posluje kot javno podjetje, je leto zaključilo s precej manjšimi izgu-bami kot druga tovrstna podjetja. Za gospodarjenje v letu 1992 so bile sicer sprejete nekatere pobude, vendar konkretnih navodil za pripravo gospodarskih načrtov ni bilo mogoče oblikovati. Izsiljena stavka elektrikarjev O stavki, ki so jo tako kot neka-teri drugi sindikati pripravili 18. marca, je direktor Ludvik Sotošek dejal, da ni bila upravičena. Do-dal je, da so plače v distribuciji res majhne, vendar še zdaleč ne tako majhne, da bi jih morali re-ševati na tak način. Posebej je nasprotoval odklapljanju elektrike našim odjemalcem. V junij-ski vojni smo elektriko odklopili našim največjim sovražnikom Ju-goslovanski vojski, da smo se je čimprej znebili. In sedaj smo to storili našim odjemalcem, ki raz-meroma drago in redno plačajo elektriko. S tem smo si zapravili ugled in zaupanje pri naših odje-malcih, ki smo ga dolga leta skrbno gojili. S stavko smo naredili slabo uslugo podjetju, sebi in posebej gospodarstvu, ki je že sicer v težavah. Vprašanje pa je, če je organizator s slabo organizirano stavko, ki se je povsem izjalovila, svoj namen dosegel? Stavka je tuđi pokazala, kako je možno z Ijudmi manipulirati. Pri tem je zanimivo, da delavcev ni nihče vprašal, če s stavko sogla-šajo, ampak so preprosto dobili »od zgoraj« navodila, kako in kdaj naj stavkajo. Stavka je bila torej izsiljena in hkrati tuđi neu-pravičena. Da je to res tako, je potrdil tuđi zbor delavcev, ki so ga imeli kar po radijskih zvezah po vseh nadzorništvih v petek, 20. marca. Delavci so soglasno sklenili, da v napovedanih stav-kah ne bodo sodelovali. Tako zaradi stavk elektrikarjev morda ne borno več ostali brez elektrike. S. S. Preprečevanje poškodb v cestnem prometu v občini Domžale V lanskem letu smo se na Institutu za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani odločili, da borno v eni izmed slovenskih občin izvedli program za preprečevanje poškodb v prometu. Program, kakršen bo potekal v občini Domžale, je bil zasnovan na Švedskem (Karolinški institut). Da bi rezultate lahko primerjali s šved-skimi, smo morali pri izboru občine upoštevati nekatere kriterije: število prebivalstva v občini (od 30 do 50.000), razvitost lokalnega in tranzitnega prometa, prometno rizičnost območja po številu in teži prometnih nesreč itd. Med desetimi slovenskimi občinami, ki so ustrezale zahtevanim PREDAVANJE O KATOLIŠKEM DRUŽBENEM NAUKU Človekovo dostojanstvo v medčloveških odnosih Vsak tretji petek v mesecu KO SKD iz Doba prirejamo strokovna predavanja v Kultur-nem domu na Močilniku v Dobu. Ta predavanja so postala že skoraj tradicionalna, saj v našo sredo vsak mesec vabimo priznane strokovnjake, ki nam odgrinjajo tančice neznanja. V naši sredi je bil poleg drugih že dvakrat priznani profesor dr. Anton Stres, ki nam je obakrat predaval o katoliškem družbenem nauku, o katerem smo do sedaj tako malo govorili in vedeli. Saj smo kristjani veljali za drugorazredne državljane. Odkril nam je veličino politike, ki je v bistvu najplemenitejše človekovo delovanje in odgovornost za čim lepše medsebojne odnose. Kristjan mora delovati v poli-tiki kot vsak drug človek, toda tako, da se vrne ugled in dobro ime poli-tičnemu delovanju. Vsak poklič, delovanje ali zavzemanje je lahko v svojem načinu umazano ali pa plemenito in pošteno. Te možnosti so praktično v vsakem pokliču. Zavzemanje za politiko je zavzemanje za dobro. Politika je služenje skupnosti, svojemu narodu. Vsak kristjan, ki čuti poklicanost za delovanje v politiki, naj najde svoj način delovanja ali stranko. Ko se pa odloča, v katero stranko se bo vključil, mora sam preudariti, ali so zavzemanja stranke združljiva z vero, katero nosi v svojem srcu. Profesor Anton Stres je tuđi avtor knjige OSEBA IN DRUŽBA, ki po-aja katoliška moralna načela glede gospodarstva, družbene in državne ureditve ter nekaterih najpomemb-nejših mednarodnih razmer. Lan-sko leto je ta nauk obhajal stolet-nico svojega novejšega obstoja in Predavatelj profesor Anton Stres in Peregrin Stegriar med predavanjem v Dobu razvoja in o tem nam je omenjeni profesor govoril. Katoliška moralna teologija je sicer že prej obravna-vala vprašanja s področja družbene pravičnosti in družbene morale, vendar se je v zadnjih sto letih, po okrožnici papeža Leona XIII. Re-rum novarum, tem vprašanjem po-svečala s posebno skrbjo in se razvila kot posebna veja katoliške moralne teologije in družbene filozofije hkrati. Zato to knjigo priporo-čam vsem, ki se želijo še bolj po-globiti v katoliški družbeni nauk. Knjiga je izšla pri Mohorjevi v Celju. Teh zadnjih sto let pa je z vidika družbene zgodovine izredno po-membnih. Veliki družbeni sistemi in obetavne zamisli o novem svetu so pokazali vso svojo moč in nemoć, blišč in bedo. Ta veliki eksperiment, ki ga je naredilo človeštvo s seboj, zapuščamo danes strez- njeni in stvarni. Hkrati pa odkri-vamo, da družbeno življenje v vseh svojih razsežnostih temelji vendarle na določenih vrednotah in normah. Ne gre nam več za velike in vseob-sežne družbene projekte, ki naj bi že sedaj vzpostavili »nebesa na zemlji«. Ostaja pa temeljno vprašanje o tem, kaj je prav in kaj ni. Tako se tuđi etika in morala ponovno vračata v naše javno življenje in politiko. )asno je, da katoliški družbeni nauk ni seznam uspešnih receptov za vođenje gospodarstva, politike in drugih družbenih ali javnih đe-javnosti. Mogoče lahko rečemo, da je ta nauk predvsem moralna inspiracija, navdih in vrednostna usme-ritev, ki naj nam odkriva, katere konkretne možne cilje v družbenem življenju je treba izbrati in jih uresničiti. Zato se ob družbenem nauku katoliške Cerkve ni tieba no- beni stroki bati za svojo samostojnost. Pravilno pojmovan katoliški družbeni nauk ni ideologija, ki bi delala nasilje nad znanostmi. Narediti čimbolj pravično družbo naj bo naše zavzemanje. Ne moremo skrbeti samo zase, pač pa smo odgovorni za svojega bližnjega in za vso našo skupnost. Glavni temelji katoliškega druž-benega nauka so trije. - Prvi temelj je dostojanstvo člo-vekove osebe. Naša vera nam govori, da Bog spoštuje človeka. Vsak človek je (ezusov brat in je odgovo-ren za svojega brata. Vsak človek je vreden božje Ijubezni ne glede, kakšen je. Nobena stvar ni tako po-membna kot človek. Človek je cilj ne sredstvo. Človeku je potrebno dati pravično plačo, da dostojno živi in svojo družino preživlja, si ustvari svoje imetje ter postane last-nik. - Drugi temelj je načelo, da Iju-dje postanejo na svojih mestih čim bolj odgovorni za svoja dejanja in talente (subsidiranost). To pripo-more, da svoje talente bolj razvijejo in postanejo bolj ustvarjalni. Potrebno bo razviti socialno partnerstvo, ki je drugod po svetu že raz-vito. - Tretji temelj je solidarnost. Ne moremo biti neodgovorni za sočlo-veka. Potrebno je skrbeti za tište, ki imajo manj. Katoliški družbeni nauk poudarja, da se Ijudje moramo čutiti dolžni drug za drugega. Kako katoliški družbeni nauk pojmuje lastnino? Človek naj ima lastnino, ker le tako je lahko svobo-den. Če nima nič, je prepuščen na milost in nemilost svoje oblasti. Lastnina je pogoj za človekovo svo-bodo in samostojnost. Kar ima človek sam zase, ima tuđi za bližnjega, ker Bog je ustvari I svet za vse svoje otroke, ne samo za nekatere. Naše lastništvo ni absolutno, ampak sem odgovoren tuđi za druge ljudi. Skupna blaginja, ki je izginila iz naše srede, ni da bi bila država bogata, posameznik pa reven. Skupna blaginja pomeni, da vsak posameznik nekaj od tega ima in je tako odgovoren za našo skupno blaginjo. PEREGRIN STEGNAR (Avtor se je honorarju odpovedal v korist Karitas) kriterijem, smo se odločili za občino Domžale, ker je bila na prvem mestu po usodnosti prometnih nesreč. Program bo izobraževalen. Cilj programa je zmanjšanje števila umrlih in poškodovanih prebivalcev občine Domžale v prometnih nesrečah. Na osnovi ugotovitev in izkušenj, ki jih borno pridobili v občini, pa želimo oblikovati model za preprečevanje nesreč v prometu, ki bi ga bilo mogoče uporabiti tuđi v drugih slovenskih občinah. Program bo usmerjen na vse udeležence v prometu: predšolske in šolske otroke, pešce, voznike, prometne policiste. V njem bodo sodelovale občinske zdravstvene organizacije, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine, Sekretariat za notra-nje zadeve, prometna policija, sole, vzgojno-varstvene organizacije, krajevne skupnosti in društva. Na Institutu smo že opravili temeljito analizo prometne varnosti v občini Domžale, v mesecu marcu in aprilu pa borno z anketnimi vprašalniki skušali ugotoviti, kakšna so stališča, ravnanje in znanje udeležencev v prometu. Delavcem Instituta bo pri delu s svojim znanjem in izkušnjami pomagal v ta namen oblikovani koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki različnih inštitucij občine Domžale: osnovne sole, VVO, policije, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zdravstve-nega doma. Šonja Borštnar Na osnovi 67. člena Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list RS št. 42/89 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/90) Občinska volilna komisija Domžale objavlja SEZNAM PRAVNOVELJAVNIH KANDIDATUR ZA NADOMESTNE VOLITVE V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE v volilni enoti št. 17 1. BRANKO LIPAR roj. 1944, predmetni učitelj, stan. Mengeš, Gorenjska 2, zaposlen Osnovna šola Mengeš predlagatelj: Osnovna šola Mengeš 2. JOŽICA POLANC roj. 1950, dipl. pedagog, stan. Domžale, C. padlih bor-cev 29, zaposlena Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale predlagatelj: Osnovna šola Olge Avbelj, Osnovna šola Josip Broz Tito, Osnovna šola Martin Koželj Dob, Osnovna šola Jurij Vega Moravče 3. SREĆKO SOMRAK roj. 1960, predmetni učitelj, stan. Moravče, Trg svobode 8, zaposlen: Osnovna šola Jurij Vega Moravče predlagatelj: Slovenska demokratična zveza - narodna demokratska stranka 4. MOJCA KANDUSCHER roj. 1955, predmetna učiteljica, stan. Domžale, Župan- čičeva 7, zaposlena Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale predlagatelj: Osnovna šola šlandrove brigade Domžale, 11. marca 1992 Predsednik Občinske volilne komisije Aleš Butala, l.r. NADOMESTNE VOLITVE V VOLILNI ENOTI ŠTEVILKA 17, ki obsega vse osnovne sole v občini Domžale, Glasbeno solo Domžale in Poslovno skupnost osnovnih šol BODO 9. APRILA 1992! 2 Domžale /lamnik PREZRAČUjEMO OBČASNO IN LE ZA KRATEK ČAS Zmanjšajmo onesnaže nje okolja s smotrno rabo energije Spremenimo svoje navade Varčevanje z energijo se Pr|čne pri drobnih, vsakdanjih °Pravilih; tu lahko dosežemo °bčutne prihranke že s praviI-n|rn ravnanjem tako pri ogreva-"ju kot pri električnih gospodskih napravah. Zato: - znižajmo temperaturo Prostorov in se topleie oble-cimo , ~ prezračujmo občasno, do-Dr° in le za kratek čas ~ ne zastirajmo grelnih teles z zavesami in pohištvom ~ uravnavajmo temperaturo Pr°storov ponoći ali podnevi, Kadar smo odstotni ~ skrbimo za prvilno temperaturo medija v ogrevalnem si-temu z uravnavanjem tempe-vature kotla in nastavitvijo me-sainega ventila ~ varčujmo s toplo vodo pri bivanju in pranju posode ? s termostatom uravna-I aJ.7io temperaturo vode v boj- ~ spremljajmo porabo ener-glle- da odkrijemo morebitne potratna varena 360 kg 0 kg 1773 kg 1,5 kg 14085 kg 3645 kg I 24kg 0,12 kg I 13,5 kg 3 kg 36 kg 0.006 kg 1700kg 0 kg j Zato: ~ redno vzdržujmo vse ele-mente sistema , ~ skrbimo za pravilno nasta-Vltev gorilnika ~ skrbimo za čist dimnik ,.~ toplotno izolirajmo cevi, Jer ni potrebna oddaja toplote ,~ dodatno toplotno izoli-rajmo bojler za toplo vodo ~ namestimo termostatske yentile j" namestimo avtomatsko re-§u'acijo ogrevalnega sistema "~ zamenjamo star kotel ? Modernim, bolišim izkorist-kom ~ kurimo le s takim gorivom, Za katerega je peč narejena ,.- uporabljamo tako gorivo, 1 manj onesnažuje okolje , ~ kjer je možno, namestimo kotel na plin "~ pravilno namestimo grelna telesa ~ če je možno, namestimo t0Plotno črpalko in nizkotem-Peraturno ogrevanje ~ pri vseh posegih poiščimo P°moč strokovnjaka Zmanjšajmo toplotne izgube v dosedanjih hišah, pred-I s^ti pa pri načrtovanju novih, anko storimo marsikaj, da °rno v njih zadržali čimveč °Plote in s tem porabili manj energije.Ali veste: ~ energijsko varčna hiša po- kWk2a °8revanie letno 15-000 y*h energije, potratna pa kar ^•000 kVVh ato pri obstoječih objekti h: l. ~ zatesnimo okna in vrata, 'er je prepih premočan |. """, zatesnimo in toplotno izo-^mo rolo omarice namestimo toplotno izol- 1)0 za grelnimi telesi Ol^~ namestimo nočno zaščito brn v're^eksijske zavese, sre- ne žaluzije, rolete) rncT 2arnenjajmo okna ali na- ^timo dodatno steklo stf v. toplotno izolirajmo pod-tr^ fasado in tla. n gradnji nove hiše pa: napake - pri nakupu električnih go-spodinjskih aparatov se odlo-čimo za energijsko varčnejše aparate - skrbimo za redno vzdrže-vanje in brezhibnost (odstra-njujmo led v hladilnih napravah, kamen v bojlerjih) - stroje napolnimo do pred-pisane količine (pralni in pomi-valni stroj) - pri uporabi vseh aparatov pazimo, da nišo vključeni dlje, kot je potrebno (luči, likalnik, štedilnik, pećica, sušilnik za lase) - kjer je možno, aparate vključujmo med cenejšo tarifo Zmanjšamo porabo energije pri ogrevalnem sistemu Oddaja odpadnih snovi je odvisna od porabe energije in vrste goriva. Primerjava emisij energijsko potratne hiše, ki po-rabi lignita energetske vrednost 45111 kVVh in energijsko varčne hiše, ki porabi plina energetske vrednosti 15.000 kVVh kaže: žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, ogljikovodikov, dušikovih oksidov, prahu in pepela - načrtujmo tako, da je zu-nanjih površin čimmanj - prostore pravilno orienti-rajmo glede na smeri neba - poskrbimo za optimalno toplotno izolacijo fasade, pod-strejša in tal ter preprečimo toplotne mostove - namestimo posebna toplotno izolacijska stekla - zatesnimo in toplotno izolirajmo rolo omarice na oknih - pri vseh posegih poiščimo strokovnjaka Zaloge nafte, premoga, ze-meljskega plina se zmanjšu-jejo, pri njihovem sežigu pa na-staja veliko snovi, ki onesnažu-jejo okolje. Tuđi nuklearna energija je zelo velika potenci-alna nevarnost za okolje. Ostanejo nam torej obnovljivi viri energije - sončno seva-nje, biomasa (les, bioplin, alkohol iz rasti in), veter, tekoče vode, geotermalna energija, toplotna okolica. Ali vesta, da - za 1 kVVh elektrike na naši vtičnici v termoelektrarhi zgori premog ali lignit energetske vrednosti 3 kVVh, - s sončnimi kolektorji za ogrevanje vode lahko v enodru- KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKIH KRŠĆANSKIH DEMOKRATOV DOB vabi na predavanje in pogovor p. Janeza Srake na temo: DINAMIČNOST V POLITIKI Predavanje bo v Kultur-nem domu na MOČIL-NIKU v Dobu v petek, 24. 4.1992, ob 20. uri. žinski hiši prihranimo do 3.000 kVVh energije letno? Zato: - izkoristimo sončno energijo za ogrevanja sanitarne vode - izkoristimo sončno energijo za pasivno ogrevanje zgradb s pravilnim razporedom in velikostjo prostorov ter oken - namestimo elemente za pasivni zajem sončne energije (prosojne toplotne izolacije fasade, stekleniki) - namestimo kotel za kurje-nje z lesnimi odpadki - če je možno, uporabimo toplotno črpalko za ogrevanje in pripravo tople vode - kjer so primerne razmere, lahko naredimo malo hidro-elektrarno, izkoristimo bioplin ali veter - pri vseh posegih poiščimo pomoč strokovnjaka IN KAJ BOSTE STORILI VI? Zmanjšajmo onesnaženje okolja s smotrno rabo energije V Sloveniji »pridelamo« letno skupno prek 200.000 ton žveplovega dioksida 50.000 ton dušikovih oksidov in 14,000.000 ton ogljikovega dioksida. Gospodinjstva porabijo približno 30% vse energije in pri tem prispevajo k onesnaže-nju okolja: 37% SO2 (žveplovega dioksida) 17% NOX (dušikovih oksidov) 28% CO2 (ogljikovega dioksida) Energijsko potratna enodru-žinska hiša, ki jo na primer ogrevamo s sežiganjem lignita, oddaja letno 360 kg žveplovega dioksida in s tem onesnažuje do največje dovoljene mere (50 ug/m3) kar 7 milijonov kubičnih metrov zraka. Dovolj razlogov za odgovornejše ravnanje Na zmanjšano onesnaženje okolja lahko vplivamo s tem, da - varčujemo z energijo, - izberemo čistejše vrste goriv za ogrevanje. Možni prihranek energije v gospodinjstvih lahko doseže prek 40% ne da bi pri tem po-slabšali bivalne razmere. Naj-večji prihranek je pri ogreva-nju, saj je tu tuđi poraba energije največja. STANE ORAŽEM, dipl. inž. Član IS zadolžen za varstvo okolja Stranka kršćanskih demokratov Domžale OBVEŠČA, da so uradne ure vsako sredo od 12. do 16. ure v pi-sarni Ljubljanska cesta 70, prvo nadstropje. Urejeno smetišče Šentpavel SPREMLJAMO PORABO SREDSTEV EKOLOŠKEGA SKLADA Najprej srne-tisca V februarju in marcu je bilo očišćenih več velikih smetišč. Urejevalcem se je mudilo, saj so do začetka spomladan-skega oranja hoteli narediti pretežni del opravil. Takojš-nja uporaba saniranih površin (preoranje in zasaditev) za kmetovanje je namreč naj-boljši lek proti ponovnemu dovažanju smeti. Z odlagališča pri Šentpavlu (fotografija) je povsem odstranjeno smetje in navlaka. Podobno je med Kamniško Bistrico in Ten Tenom v Dom-žalah in ob izlivu kanala Pšate v Kamniško Bistrico v Srednjih Jaršah. Većina smetišča v Ihanu je sanirana, za zapolnitev bi bil možen edino dovoz gradbe-nega materiala. Tuđi v Trzinu je do roba gramoznice po-spravljeno, za zatrpanje pa bi rabili obilno količino gradiva. »Spotoma« je bilo urejenih še več manjših smetišč v okolici večjih in na Šumberku. Besedilo in fotografija: Igor Lipovšek Bogata suro vinska zaloga v Jabljah brez kontejnerja PESEM POSVEĆENA MATERINSKEMU DNEVU Pozdrav vsem ženam in mamicam sveta Ženam inmamicam sveta donipozdrav otrok srca, saj lepšega na svetu ni, če mami moja se smeji. Zakladsi, zlatamojamama, iskren pogled, poljub jemama insolza drobna, biser je, otrok sem tvoj, jaz ljubim te. Opora vedno nam si bila, poštenosti si nas učila, naj trdni smo, če jehudo inzdrava duša sta telo. Ko ležal sem bolan z vročino, si ti prečula z bolečino, točila bridke si solze, daritev tvoja jeza me. Kje tvoji žulji, tvoje roke? Vse dala si za nas, otroke, tovarna pije ti moči inpolje hrbet ti krivi. Za otroka mati vsa drhti, če nezro Ijubeče ga oči, a kopovrne se nazaj, srcu odpre se zopet raj. Kako poplaćam naj vse to? Kar ti storila si srčno, saj vem, da nočeš ti plačila, l/ubezen tvoja merodila. O tem, mama, vedno sanjam, hvaležno rožo ti poklanjam, kizrasla jeiz dna srca, otroku tvojega Ijubljenega. Emilijan Pevec Brezposelnost, stečaji, negotovost tuđi v Domžalah Površnemu opazovalcu se zdi, da socialne in ekonomske razmere v občini Domžale nišo tako kritične kot drugod v Sloveniji. Vendar ob pogledu na podatke gospodarje-nja in ob soočenju problematike v podjetjih, življenje v naši občini ni nič manj te-žavno kot drugod. Zaradi negotovosti v trgovinski menjavi oz. zastoju trgovinske menjave z drugimi »bivšimi« jugoslovanskimi re-publikami se je proizvodnja pošteno zmanjšala. Še naprej pa se povečuje tuđi brezposelnost. V občini Domžale je približno 2.000 nezaposlenih, kar je že prek 10% vseh zaposlenih v občini. Doslej sm imeli dva stečaja (Melodija in Mlinostroj) in eno likvidacijo (Toko). V zelo težkem položaju pa so še po-djetja: SGP GRADNJE, Agro-emona, Termit, Obrtnik, In-duplati, Hidrometal. Socialni položaj nezaposlenih in tuđi tistih, ki so zaposleni v podjetjih, je težak, vse težji. »Mizerna« nadomestila, še bolj »mizerne« plače. Nekaj bo treba narediti. Sindikat bo končno moral postati sogovornik pri razreševa- nju problemov delavcev. To predvsem zato, ker v tem pre-hodnem obdobju še nimamo lastnikov kapitala, kjer si ne-kateri brezvestni direktorji do-mišljajo, da so že lastniki po-djetij. Kar pa je tuđi razlog, da le-ti v imenu podjetništva frazo »delavci so se samoupravno odločili« zamenjujejo z grožnjami z odpovedmi, pošiljanjem delavcev na prisilni dopust, preštevanjem presežkov delavcev, kot da so delovna sredstva in tuđi delavci njihova last. Ne zave-dajo pa se, da v razvitem svetu v primerih, ko podjetje ne dosegla zelenih uspehov, lastniki najprej odpustijo ce-lotno vodstvo. Kaj pa oblast? Ta pa ima žal toliko problemov sama s se-boj in s svojimi strankarskimi razprtijami, da za probleme gospodarstva sploh nima časa. Če pa si ga le vzame, pa ni redek primer, da se postavi na stran »ubogih« direktorjev, za katere sindikat nima nobe-nega posluha pri tem, ko od-puščajo delavce in ne zago-tavljajo niti izplačil zajamčenih plač, ki jim jih ćelo zakon zagotavlja. JUSTI ARNUŠ 3 /lamnik Domžale Zakaj je bilo v Mengšu in Domžalah 66 ulic preimenovanih po hitrem posto pku? Na 15. seji Skupščine občine Domžale, dne 6. 2. 1992, je bilo med drugim preimenovanih tuđi 26 imen ulic v Domžalah in 40 imen ulic v Mengšu - ne da bi bil osnutek predloga posredovan v 30-dnevno javno razpravo, kot je to običajno! V svojem članku se ne mislim spuščati v vsebinska (beri ideološka) vprašanja preimenovanja imen ulic, temveč bi rad kaj več povedal o procedural-nih vprašanjih, ki se mi postav-Ijajo ob zgoraj navedenem sklepu občinske skupščine, saj menim, da je imel tak sklep kaj malo skupnega z demokratič-nimi postopki, za katere se vse-povsod zavzemamo. Kot delegat krajevne skupnosti Preserje v zboru krajevnih skupnosti SO Domžale sem glasoval proti hi-tremu postopku preimenovanja omenjenih 66. ulic in bi rad svojo odločitev tuđi obrazložil. Kaj se je res dogajalo na 15. seji skupščine občine Domžale? s^ Pod 9. točko dnevnega reda smo delegati najprej poslušati poročilo direktorja Geodetske uprave Domžale, ki je po uradni dolžnosti obrazložil osnutek predloga za preimenovanje ulic v občini Domžale. Predloge za preimenovanja so geodetski upravi posredovale krajevne skupnosti Slavka Šlan-dra Domžale, Simona Jenka Domžale, Venclja Perka Domžale in krajevna skupnost Men; geš. Po obrazložitvi je direktor Geodetske uprave delegatom predlagal, da osnutek sprej-mejo in ga (v skladu z doseda-njo skupščinsko prakso op. a.) posredujejo občanom v 30-dnevno javno razpravo. S takim sklepom bi občanom (pred-vsem prebivalcem »prizadetih« ulic) dali še zadnjo možnost, da v roku 30. dni posredujejo svoje predloge ali pripombe na predlagana preimenovanja. Nato je za govorniški oder stopil Franc Gorše - delegat SDZ-NDS v Družbenopolitič-nem zboru skupščine občine Domžale. Takoj po naročilu direktorja Geodetske uprave se je k be-sedi priglasil delegat Franc Gorše in predlagal, da se osnutek predloga prekvalificira v predlog in sprejme takoj (torej po hitrem postopku - brez javne razprave op. a.). Franc Gorše je imel kot delegat sicer pravico, da predlaga tak sklep, vendar dvomim, če se je zave-dal, da s tem svojim predlogom občanom (tuđi prebivalcem KS Slavka Šlandra, katere predsed-nik sveta je) dejansko odreka elementarno pravico do 30-dnevne javne razprave (tu mislim predvsem tisoče prebival-cev ulic, ki so bile predviđene za preimenovanje). Zakaj je delegat Franc Gorše predlagal »hitri postopek« preimenovanja imen ulic? Ne vem! Lahko le ugibam: Ali morda zato, ker živi na Trdinovi cesti, ki ni bila predviđena za preimenovanje in tako Goršeta sklep ne bi posebno prizadel (ne bi mu bilo treba menjati hišne tablice, naslova v dokumentih, naslova v tele-fonskem imeniku, delati novih vizitk..., kot bo to moralo sto-riti nekaj tisoč njegovih soobča-nov? Ali je morda to stdril zato, ker so prav tako (po hitrem postopku in ne, da bi kaj vprašali prebivalce) to storili bivši »par-tizansko-komunistični« oblast-niki, ki so si pač demokracijo predstavljali po svoje? Ali je morda to storil v skladu z napotki poslanca Ervina Antona Schvvarzbartla, ki jih je le tri dni pred sejo skupščine po-dal poslancem DEMOS-a, ko je med drugim zapisal, da predlaga poslancem, »ki so bili ob zadnjih volitvah zaradi zago-varjanja demokratičnih vrednot evropske civilizacije izvoljeni kot neopredeljeni ali na listah DEMOS-a«, da na 15. seji občinske skupščine glasujejo za prekvalifikacijo osnutka v predlog (torej, da preimenovanje ulic speljejo po hitrem postopku op. a.)? Ali pa je delegat Gorše to storil zaradi kakšnih drugih, meni neznanih »demokratičnih« nagibov? Kaj so o Goršetovem pred-logu menili delegati »prizadetih« krajevnih skupnosti? Nič! In to me je presenetilo, kajti oglasil se ni niti delegat Krajevne skupnosti Mengeš - Janez Škrlep niti delegati vseh treh domžalskih Krajevnih skupnosti: Slavka Šlandra - Karei Grad, Simona Jenka - Peter Pavli in Venclja Perka - Karei Strehar. Presenetil me je njihov molk zato, ker vem, kako bi ravnal jaz v primeru, ko bi se odločalo o preimenovanju ulic v krajevni skupnosti, ki jo v skupščini zastopam. Sam bi šel za govorniški oder in od-ločno zahteval, da se tak predlog ne sprejme po hitrem postopku, ampak normalno - v dvofaznem postopku, ter se tako mojim sokrajanom da za-res še tista zadnja (30-dnevna) možnost, da proučijo osnutek in podajo eventuelne predloge in pripombe, ali pa osnutek za-vrnejo. Ampak omenjeni delegati iz zbora krajevnih skupnosti so molčali! Ali je morda njihov molk po-menil tihi pristanek na Gorše-tov predlog? Če je tako, bi jih moral takrat kdo spomniti na tisto znamenito geslo, ki ga večkrat uporabi delegat E. A. Schvvarzbartl, ki pravi: »služiti« (verjetno misli narodu op. a.), — kajti služiti narodu tako, da mu odrečeš pravico do poslednje možnosti za vplivanje na zadeve, ki se tičejo predvsem taistega naroda (tu mislim zlasti prebivalce preimenovanih ulic), se mi zdi do-kaj čuden način »služenja«! Ali se je res tako mudilo? Menim, da ne! Kajti, če se je s preimenovanji čakalo skoraj dve leti, bi se lahko počakalo še tistih 30 dni! Tuđi posledice ta-kega (hitrega) preimenovanja je bilo na terenu kaj hitro čutiti. Ko so namreč prebivalci preimenovanih ulic zvedeli za preimenovanja, se je vsul plaz pri-pomb in zahtev^.dajmena ulic ostanejo nesprernenjena. Na podlagi anket, ki so bile potem opravljene, in podpisov, ki so se po ulicah začeli zbirati, lahko za sedaj trdim, da so ve-činsko voljo proti preimenovanju svoje ulice izkazali prebivalci Chvatalove, Vojkove, Brejčeve in Kraigherjeve v Domžalah in Partizanske ter Dolinškove v Mengšu in kot pravim, se tovrstne aktivnosti med stanovalci nadaljujejo. Prebivalci omenjenih ulic so v anketi v veliki večini odgovar-jali, da so se ulice preimeno-vale brez njihove vednosti in pristanka na vprašanje: »Kaj na splošno menite o preimenova-njih ulic?«, pa je le sedem (7) odstotkov (%) vprašanih (anketa je zajela 113 prebivalcev), odgovorilo, da menijo, da preimenovanja so potrebna, ostalih triindevetdeset (93) odstotkov (%) vprašanih pa je odgovorilo, da menijo, da preimenovanja nišo nujno potrebna oz., da so nepotrebna! Kako naj ostane volk sit in koza ćela? Čeprav sem na začetku po-udaril, da se ne bom spuščal v vsebinska vprašanja preimenovanja, bom kljub temu samo na enem primeru skušal dokazati, kako brezpredmetni so včasih predlogi za preimenovanje (v tem primeru predlog KS Slavka Šlandra). Vzel bom pri-mer Kraigherjeve ulice v Domžalah: Za predstavnike Krajevne skupnosti je ulica morda sporna zato, ker naj bi nosila ime po Borisu oz. Sergeju Kra-igherju!? Če pa vzamete v roke »Malo splošno enciklopedijo/ Državna založba Slov./letnik 1975), boste lahko na strani 397 prebrali, da je na Sloven-skem živel in delal tuđi LOJZ Kraigher (rojen 1877), slovenski pisatelj, dramatik in esejist, ki je med drugim napisal ob-sežno studijo o pisatelju Ivanu Cankarju! Z opisanim prime-rom želim povedati (in takihr primerov je kar še nekaj), naj bi veljaki krajevnih skupnosti, pa tuđi delegati omenjenih štirih KS pustili prebivalcem, naj na-prej živijo s dosedanjim imenom ulice, vsak pa naj v mislih ima pač »svojega Kraigherja«, Ijudje smo različni in nekomu »bo bolje ležal« Boris, drugim spet Lojz Kraigher! Ne pa, da jim ime ulice spremenijo mimo njihove volje in jih s tem sprav-Ijajo samo v dodatne stroške in sitnosti. Kaj lahko storijo stanovalci, katerim je bila ulica preimenovana, pa se s preimenovanjem ne strinjajo? Ker imamo sedaj demokracijo in je oblast v rokah ljudstva (bolj precizno povedano voliv-cev), imajo prebivalci preimenovanih ulic več možnosti. Naj navedem le tri: . 1. Lahko pokličete sedež svoje krajevne skupnosti (v Domžalah je to tel. 711-064, v Mengšu pa tel. 737-081) ali še bolje - pismeno vložite svoje nestrinjanje s preimenovanjem. Če bo takih zahtev iz posamez-nih ulic več kot polovica, lahko pričakujete (ker imamo pač sedaj demokracijo), da bodo vaše krajevne skupnosti same predlagale občinski skupščini, da predlog za preimenovanje z novim sklepom vrne nazaj v 30-dnevno javno razpravo. 2. Če krajevna skupnost vaših pripomb ne bo upoštevala, se s svojo pismeno pripombo kot občan lahko obrnete na Skupščinsko komisijo za vloge in pritožbe občanov, Ljubljanska 69, 61230 Domžale, ki je Student naj bo Nekoč, a ne tako dolgo nazaj, da bi se ne spominjali več, smo v šolskih čitankah lahko prebirali zgodbe, novele in crtice slovenskih avtorjev o tež-kem življenju studentov. Danes se zdi, da se je kolo zgodovine obrnilo nazaj. Povprečna slovenska družina komaj caka, da zadnjega člana spravi h kruhu. Razmere so pri-peljale do tja, ko je vredno več- krat premisliti, kdo bo financi-ral fanta, dekle, ki želi studirati. Potem, ko se po dolgem in teht-nem premisleku družina le od-loči, pot še ni končana. Na-sprotno. Studentska leta so postala nekaj dragega in za marsi-koga nedosegljiva. Biti student je še nedavno pomenilo tuđi živeti studentsko življenje. To danes ni več mogoče. Družin-ski proračun ne prenese vzdr- ževanja nekoga, ki bi, resda z veliko sreče, lahko že služil kruh. Socialne stipendije dobijo tišti, ki imajo starše nezaposlene ali pa se preživljajo sami. Za vse drugo ne ostane nič. Toda ko se s težavami student le prebije do stipendije, spozna, da tako lahko ne bo šio. Socialne stipendije so nizke. Absol-vent(ka), ki se preživlja sam(a), s povprečno oceno.okoli osem, dobi približno 5 tisoč tolarjev stipendije. V to je vključena tuđi vožnja, prehrana... Me-sečna vozovnica od Domžal do Ljubljane stane nekaj več kot tisoč tolarjev. Od tu naprej se začne brezupen boj - kako pre-živeti. Stipendija ne zadošča za normalno življenje, seveda brez obiska gledališča in po- dobnih »zabav«. Odločitev se giblje med dvema možnostma - ali redno studirati in živeti pod eksistenčnim minimumom ali skupaj studirati in delati. Po-navadi se je potrebno odločiti za drugo možnost. Najbližji so-potnik studentu tedaj postane čas. Začne se dirka od fakultete do honoramega dela - če ga je mogoče dobiti. Tako pade v začaran krog, iz katerega je resi-tev težka. Nizke stipendije pa nišo dovolj. Stipendije tuđi po-menijo, da bodo morali starši štipendistov plačati večji davek na dohodnino, kajti stipendije so obdavčene prek dohodka staršev. Tedaj se za nekaj tre-nutkov bolje godi tištim, ki so brez štipendij... Poseben problem naše družbe so studentske družine. po statutu in poslovniku vaše pritožbe dolžna obravnavati. 3. Vaša tretja možnost (ne pa tuđi zadnja) je, da v primeru, ko menite, da se delegat vaše krajevne skupnosti v občinski skupščini ni dovolj zav-. zemal za demokratičnost po-stopka preimenovanja imena vaše ulice, pričnete s postop-kom odpoklica tega delegata. To pravico in možnost namreč v skladu s 104. členom zakona o volitvah kot volivec imate. Zakon pravi, da mora volivca pri takem predlogu podpreti vsaj še 5% volivcev iz volivne enote, da lahko potem občin-ska volivna komisija sproži po-stopke za predčasni odpoklic delegata. Volivec lahko tak podpis oddaja ob predložitvi osebne izkaznice v sobi 10 v pritličju Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69. Tako bi recimo za pričetek postop-kov za razrešitev delegata iz KS Slavka Šlandra zadostovalo cea. 180 podpisov! Krajevni skupnosti Trzin in Dob sta postopke preimenovanja ulic speljali veliko bolj demokratično, saj so po predlaga- \ nih ulicah za preimenovanje; najprej pobrali podpise stano-valcev, in če je bilo podpisov več kot polovica, so se odločili; za preimenovanje, v nasprot-| nem primeru pa ne. Končal pa bom s svojim mne-' njem, s katerim se bo verjetno ' strinjala večina občanov! ' »Možnost za spremembo , imena posamezne ulice ima po \ zakonu sicer res občinska ( skupščina - (na predlog KS), 1 PRAVICO do zamenjave imena \ ulice pa naj imajo le prebivalci j te ulice in nihče drug! In kot je j rekel neki šaljivec na komisiji za preimenovanje imen ulic: | »Če se Ijudje večinsko odločijo , za SLONOVO ulico, pa naj jo i imajo« - tuđi to je demokracija, ali ne? Delegat KS Preserjev zboru krajevnih skupnosti SO Domžale MARTIN GROŠEL) Ob vseh floskulah, spodbuja-nju rojstev in problemih nizke natalitete pristojni pozabljajo na studentske družine. Ćelo več. Takrat, ko študentka ali družina zaprosi za pomoč, naj-večkrat sliši, da obstaja tuđi kontracepcija. Večkrat se sliši, da je na posledice potrebno misliti prej. Pomoči pa ni. Vsaj takšne ne, kakršno studentska družina potrebuje. To pa je po-navadi denar. Biti student je včasih pomenilo hoditi na fakulteto in se zabavati - torej živeti studentsko življenje. Za mnoge je danes fakulteta izhod v sili, kajti služb ni oziroma jih je zelo malo. Te pa so za matere nedo-stopne. Toda to je že drug problem. B. Z. Revščina se širi tuđi v domžalski občini Vse večja brezposelnost, minimalne plače zaposlenih in borne pokojnine upokojencev so naredile svoje: revščina ni obšla domžalske občine, ki je slovela kot ena najbogatejših v Sloveniji. Res je, v naši občini se obračajo veliki denarji, ki so iz nekaterih čez noč naredili milijonarje, iz drugih pa tuđi čez noč reveže. Začetki za nas novega kapitalističnega sistema so naredili svoje, poglabljajo se socialne razlike, na eni strani vidimo blišč, ki ga je naredil denar, na drugi pa uboštvo, la-koto, beračenje tistih, na kate-rih so zrasli novi milijonarji. Medtem ko se naši poslanci v skupščini ukvarjajo z moralo in preimenovanjem ulic, pa Ijudje lačni čakajo kruha. Kam naj se torej obrnejo, kdo jim bo dal jesti, Ijudem, ki so ćelo življenje pošteno delali, zdaj pa ne morejo več s svojim delom preživeti. Na Centru za socialno delo so nam povedali, da najbolj ogroženim dajejo enkratne družbene denarne pomoči in jih napotijo na Rdeči križ občine Domžale, kjer jim dajo pomoč v prehrambenih paketih in oblačilih. Na Rdečem križu opažajo, da prihajajo po pomoč predvsem družine s šolo-obveznimi otroki in moški brez zaposlitve. Opažajo pa tuđi, da so Ijudje, ki prihajajo po pomoč, osramoćeni in se počutijo ponižane, ker morajo prositi za hrano, obleko, saj so se do sedaj lahko sami preživljali s svojim delom, naenkrat pa so se znašli v revščini. Na Rdečem križu so v letošnjem letu izdali že 131 prehrambenih paketov z najosnovnejšimi živili (slad-kor, moka, olje), njihovo skla-dišče rabljenih oblačil, ki jih darujejo občani, pa se vse bolj prazni. Primanjkuje jim zlasti otroškega spodnjega perila in perila za odrasle. Prehrambene pakete dobivajo od Rdečega križa Slovenije, Unicefa in nemške pakete, ki so name-njeni hrvaškim beguncem. Zasuti pa so tuđi s prošnjami Osnovnih šol za pomoč otrokorn socialno ogroženih staršev, ki ne zmorejo plačevati šolske prehrane. Rdeči križ rešuje prošnje glede na svoje omejene finančne zmožnosti, kamur pa ne morejo pomagati, ga po-šljejo na Karitas, ki naj bi bil finančno bolj zmožen pomagati Ijudem. V tem sistemu vsi ne morejo preživeti, bogastvo se deli med bogate, za tište, na katerih pa je bogastvo zraslo, pa ostajajo le drobtinice. KRISTINA BRODNlK 4 Domžale /lamnik o.eC iz 3. letnika. - "sKrD > fi, brigade - DOMŽALE Osnovna |0^ ^ neuStavliivo Andret F «n M'na K 5 117 i2 teqa razreda Petra O je f v**fe opaZ\|a Boruta H a lN.K.O.T:B\ Urša 0 je ^ °zPbaretko. Vuce£ 7.c! Po soli paradiraF.co£ ^^ern^ lepo drsa. - PoznaV3lC m pok!icati Da-KOPER Marti« V se tVJ^ zaljubljen miana B, ker ve da e e^ q ^ ^ v Bommo B, w 'F',,,-,aF • ■-Vi d?" Brf ze > kan. BI val<" Pe z i« 9^ nis se oć S? T I Iz revije Antena v marctl Ne zatiskajmo SIOCI Kot kakšna zahrbtna in pri-kr'ta bolezen se nam je, prav Potiho in vztrajno pritihotapila v vas neljuba vsiljivka, ki ji ne •"oremo in ne smemo odpreti vJrt, temveč ji moramo prepreci nadaljnjo pot s PREVEN-J'VO. z zatiskanjem oči ne pomo odpravili nevarnosti. Če j* ne borno priznali ali če je ne oomo hoteli videti, smo izgubili bitko. Bolnik, ki sam sebi laže, da mu nič ni in je v resnici zelo °olan, a se v strahu pred diag-P°zo boji obiskati zdravnika, •*gubi bitko, še preden jo je Pričel. Zato, dragi starši, bi vam rada povedala, da so naši °tr°ci, ki jih imamo iz srca radi, v veliki nevarnosti, saj Preži nanje prav v nevednosti jer nepoučenosti. Ne smemo si !5§ati, da v naši občini še ni TEGA ZLA. Moram priznati, da smo vča-Sltl res prezaposleni s službo, aznimi družinskimi in finanč-?lrrii skrbni ob pomanjkanju Casa. Toda to, da otrokom odri-nerno nekaj žepnine zato, da se §a odkrižamo, in niti ne vemo, Za kaj porabi ta denar, nas še Pe resi odgovornosti, ki jo lrY1arno pred njim in zanj. Otroci si namreč lahko že P° naših šolah - na skrivaj »se ^e« - kupijo razne NALEPKE 'nPr. zvezdice), prepoiene * DROGO. ' Ko sem šla v dobri veri, da °Pravljam svojo človeško in Materinsko dolžnost na solo, da ^a problem opozorim, sem bila e'o razočarana, ko mi je odgo- °fna oseba oporekala. »To se ^ene ne tiče, kaj delajo otroci P°Poldan, da je pa dopoldan ,Se O.K.« No, jaz pa mislim, a so to naši otroci, zaupani tarŠem in učiteljem za celih 24 jj' jn to vsak dan posebej. ^ er>i namreč ni vseeno, kakšen • ° sosedov otrok, kot za svo-lega. »Mene se to ne tiče. Ali naj otrokom rečem, naj se zakle-nejo v stanovanje?« reče odgovorna oseba. Ne, toda mislim, da se je treba znati varovati. Če ne vemo za sovražnika oziroma nevarnost, to še ne pomeni, da je ni. Mislim, da je vse to treba otrokom povedati, jim razložiti in jih usmerjati v to, da bodo ideale začeli iskati tam, kjer so: v lepi knjigi, kulturi, veri, naravi, športu, dobrih prijateljih, starših... (tega se ne da kupiti z žepnino), - ne pa tam, kjer jih ni: diskotekah, bifejih, lokalih, sex shopih, pornografiji, slabih filmih (to si lahko kupijo z žepnino). Otroci so precej zmedeni s filmi, polnimi raznovrstnega nasilja. Včasih bi se radi poisto-' vetili z junaki, zato se jim zdi sošolec, ki jim ponuja ome-njene stvari (nalepke, špansko muho) za visoko ceno, morda ćelo junak, fantič, učenec viš-jega razreda osemletke. Kakšno moralo imajo njegovi starši? Je njihova morala - njihov bog - denar? Verjetno, sicer ne bi počeli tega, kot je služenje de-narja z naivno otroško dušo, ki bi rada obrnila svet na glavo, samo da ne bi česa zamudila. Priporočam ogled filma MOJ OTROK PA ŽE NE. Prav grozljivo je, s čim vse si ti mladi zasvojenci ne poma-gajo do denarja. Za stvar, ki jim je bila prvič prinesena v šolske klopi, prvič ćelo dana zastonj, kako »velikodušno«!!! Kako nizki in podli so cilji nekaterih, se tega za-vedamo? To ni stvar, ki se še vedno doga ja tam daleč po svetu nekje. ŽAL, SE DOCAjA ŽE NAM. BODIMO ČUJEČI! mama MARIJA PREIMENOVANJA POVZROČAJO MLADIM IDEOLOGOM SIVE LASE Ideološko obremenjena imena ulic v mestu Domžale smo odpravili Zaradi dezinformacij v zvezi s preimenovanjem ulic v Dom-žalah, ki jih producirajo neka-teri občinski, Školjčevi liberalni demokrati (g. Martin Grošelj in drugi) in zavajajo prebivalce nekaterih ulic, vas obveščam o poteku in postopku tega preimenovanja. Skupščina občine Domžale je z namenom, da bi dajala pobude in usmerjala aktivnosti pri odpravljanju ideoloških imen ulic, krajev in ustanov, ustanovila posebno komisijo, ki pa na začetku ni bila posebno uspešna. Ker je sestavljena strankarsko, je bila dolgo časa blokirana pri svojem delu (npr. SDP ni hotela imenovati svojega predstavnika več kot leto dni). Znano pa je, da ie SDZ že v letu 1990 predlagala ustano-vitev take komisije. Krajani so namreč vse pogosteje zahte-vali, naj se vendarle pristopi k odpravljanju ideološko obre-menjenih imen (npr. u. V. Vla-hoviča, Kidričeva, Kraigher-jeva, Brejčeva, Ljube Šercerja, itd. ter OŠ J. B. Tito, OŠ S. Šlandra, OŠ E. Kardelja itd.). Na sedežu krajevnih skupno-sti mesta Domžale so vse leto 1991 zbirali predloge za preimenovanje ulic. Po poobla-stilu svetov krajevnih skupnosti je to zadevo vod i I mestni koordinacijski odbor. Sprejete so bile usmeritve, po katerih naj bi čimprej odpravili ideološko obremenjena imena ulic ter jih preimenovali po po-membnih Ijudeh, praviloma ži-večih v obdobju pred drugo svetovno vojno. Izognili naj bi se vseh ideologij, zlasti pa rdeče, bele ali crne. Zaželjeni so bili predlogi, sloneči na krajinskih livadnih imenih. Oblikovana je bila strokovna delovna skupina, ki je prouče-vala ustreznost predlogov in pobud, pazila, da ne bi prišlo do podvajanja imen v mestu, dopolnjevala obrazložitve ter oblikovala predloge v skladu s predpisi. Predlog preimenovanja ulic je bil oblikovan v novembru 1991 in posredovan v objavo občinskemu glasilu »Slamnik« ter nabit na oglasnih deskah vseh treh krajevnih skupnosti. Oglas je vseboval poziv vsem krajanom, naj se vključijo v razpravo in posredu-jejo svoje pripombe ter dodatne predloge. Javna razprava v krajevnih skupnostih je trajala dva meseca. Na to je bil dopolnjen predlog posredovan občinski komisiji za preimenovanje, skupno z mnenjem te komisije pa poslan kot vloga na Geodetsko upravo občine. Geodetska uprava je po zakonu pristojna, da izvede predpisani postopek in predloži Skupščini občine preimenovanje ulic v spreiem. Na zasedanju zborov Skupš-čine občine Domžale dne 6. februarja 1992 sem predlagat, naj Skupščina predlog preimenovanja ulic za mesto Domžale sprejme v enofaznem postopku zaradi ekonomičnosti po-stopka. Za to me je spodbudilo več stvari: - na zasedanju skupščine je g. Župan, sekretar za notranje zadeve in član Izvršnega sveta, ponovno poudaril, da je preimenovanje ulic smotrno izvesti čimprej zaradi racionalnosti, še pred zamenjavo osebnih do-kumentov državljanov; - o možnosti in smotrnosti za sprejem predloga po skrajša-nem postopku smo razpravljali na mestni koordinaciji; - v razpravi na seji skupščine ni bilo bistvenih, praktično nobenih pripomb na domžalski predlog; - predhodna razprava po krajevnih skupnostih je trajala 60 dni, dovolj dolgo, da je imel vsakdo možnost podati pripombe in predloge; - skupščinske javne raz-prave (30-dnevne) so praviloma zgolj formalnost, kajti nihče jih na terenu ne organizira; - za krajane preimenovanje ulic ne povzroča stroškov, pa tuđi za občinski proračun so ti stroški bistveno manjši, kot so nekateri opozarjali; - v razpravi je bil osnutek proračuna občine, ki naj bi za-gotovil za to potrebna sredstva. Skupščina občine Domžale je sprejela odlok o preimenovanju nekaterih ulic v Domžalah torej povsem legitimno in z veliko večino glasov. Seveda, nekateri so bili preglasovani in se z rezultatom te demokratične igre ne morejo sprijazniti. Naj- brž imajo svoje razloge - ideološke. Kaže, da jim gredo tuđi umazane igrice dobro od rok. Menda pošiljajo pozivna pisma v nekatere ulice »zaslužnim ob-čanom prejšnjega obdobja«, morda »žlahti« (M. Grošelj, J. Bizjak), naj se uprejo preimenovanju ulic, kljub temu da je skupščina že sprejela odlok. Dva mladinca, fant in dekle, sta zbirala podpise po prejšnji Kra-igherjevi ulici in uspešno pre-pričevala krajane, kako jih bo preimenovanje drago stalo, da se je baje ulica imenovala po Lojzu in ne po Borisu Kraig-herju itd. (kar je smešno). Anketni list je nekdo anonimno poslal na krajevno skupnost brez ustrezne utemeljitve predloga (telefonski pozivi, dokumentacija v KS). To naj bi bila zahteva krajanov za ohranitev prejšnjega ideološkega imena ulic. Povsem na mestu bi bilo, če bi krajani predlagali poimeno-vanje svoje ulice brez navedenih igric. Seveda pa bi moral predlog vsebovati ustrezno obrazložitev v skladu s spreje-timi kriteriji. Sprejem predlogov naj poteka po principih prave, parlamentarne demokracije, ne na ulici, na mitingu. Imena ulic pa ne morejo biti zgolj domena krajanov posa-mezne ulice, temveč predlog celotnega kraja in odločitev v parlamentu. Predsednik Koordinacije svetov KS mesta Domžale FRANCE CORŠE ANKETA Se strinjate s preimenovanjem ulic? V času po zadnji seji Skupščine občine Domžale, ki je bila 6. februarja 1992, je bilo v zvezi s preimenovanjem ulic pQvedanega že precej. Zelo zagnani in aktivni pri tem po-četju so bili predvsem nekateri posamezniki v Liberalno demokratski stranki, spodbujeni s predstavniki SDP-ja. Seveda so (po svoji stari navadi) počeli to z dobršno mero neokusnosti in politične zlaganosti. Nas pa je zanimalo, kaj si Ijudje v resnici mislijo o preimenovanju ulic. Povprašali smo 100 anke-tirancev, kaj menijo o tem. Odgovori so bili (v %); 7. Se ne strinjam, to je predrago 9% 2. Se ne strinjam, ker menim, da je to nepotrebno 11 % 3. To je bilo nujno potrebno, čas je že, da se osvobodimo ideološko spornih imen 77% 4. Ne želim odgovarjati, me ne zanima 3 % Mislim, da so rezultati dovolj zgovorni, kajti 77% občanov se strinja s preimenovanjem. Med njimi je bilo precej takš-nih, ki so pripomnili, da bi jih morali preimenovati ćelo več, ker so ostanki starih časov še vedno precej vidni, pa tuđi »ta rdeči« lezejo ven iz vseh lukenj in nas skušajo ponovno pahniti v propad (reinkarnacija komunizma). Ob tem pa je potrebno še pripomniti, da je sedaj še ravno pravi čas, kajti pred nami so zamenjave osebnih doku-mentov. Zakaj bi morali ponovno po nove osebne izkaz-nice, če bi se ulice preimeno-vale recimo čez en mesec? Ravno na to vizo pa igrajo nekateri »ta rdeči«, ker želijo zre-voltirati občane, češ, poglejte, ravnokar ste zamenjali dokumente, pa jih morate zaradi teh Demosovcev ponovno, pa še na vaše stroške. JANEZ STIBRIČ DAVEK NA ŠOLSKO MALICO ludi šolarji obdavčeni Nova davčna zakonodaja je udarila vsevprek in po vsake-mur; da pa bo tuđi po šolarjih, ali točneje rečeno, po njihovih starših, marsikdo niti v sanjah ni pričakoval. Pa se je zgodilo! Najbrž na mnogih področjih, ki so mnogo bolj opazna in mnogo več prispevajo v dr- žavno blagajno kot ta, ki sem se ga lotila. Ampak začne se pri malem... Kar verjeti nisem mogla, ko sta mi moja nadobudneža ob koncu meseca prinesla domov položnici za šolsko malico. Nekje tam okoli pol stare milijarde tolarjev se je sukala vsota, Odprto pismo p °spodu Francu Goršetu, predsedniku Sveta KS Slavko Šlander, |OsPO{/u Karlu Gradu, delegatu KS S. Šlander v SO Domžale, «0spodo Janezu Peru, predsedniku Sveta KS Mengeš, SOsPodo Janezu Škrlepu, delegatu KS Mengeš v SO Domžale. n."°cka je padla. Demokratični odločitvi ljudstva o preimenova-Sj upe in čest se ne nameravam upirati. Vendar pa bi od Vas, ki .^ bili v končni fazi predlagalci in zagovorniki preimenovanja, rad s,'■ Zakaj si dr. France Kidrič (literarni zgodovinar, rektor Ijubljan-e univerze 1923/24, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, napisal Zgodovino slovenskega slovstva) ne zasluži več ulice v Mengšu niti v Domžalah? 2. Zakaj si dr. Lojz Kraigher (zdravnik, zobozdravnik, zaveden Slovenec, služboval od Bovca, Sv. Trojice, Gorice do Ljubljane, pisatelj (Kontrolor Škrobar/1914), dramatik (Školjka/1911, Umetni-kova trilogija/1921) ne zasluži več ulice v Domžalah? 3. Zakaj je v Mengšu izgubil ulico Ciril Kosmač (Balada o tro-benti in oblaku (tuđi film), novele (Gosenica, Tantadruj I tuđi radijska igra - v svetu nagrajena), Tistega lepega dne /tuđi film/ ...)? 4. Ali v komisiji za preimenovanje niste imeli vsaj literarno razgledanega človeka, če že ekonomista (glede na stroške) niste imeli? Pričakujem Vaš vljudni in iskreni odgovor. Z dolžnim spoštovanjem! IGOR LIPOVŠEK LENASI ob kateri pa me je zbodla v oči postavka prometni davek 5 (pet) odstotkov. Tako TORE)! Tako daleč smo prišli, da borno plačevali ćelo davek na šolsko malico, ki je za marsikaterega otroka edini obrok v dopoldan-skem času, za marsikaterega starša, zlasti tište z več otroki, pa izdatek, ki se zelo pozna v družinskem proračunu. In sedaj borno vsi skupaj plačevali še davek na šolsko malico! Pa je najbrž preden priđe do ustec našega šolarja, že večkrat plačan. Kruh, namaz, morda zemljica in jabolko, ali pa čaj, mleko, sem in tja tuđi kakšna enolončnica, so na)pogostejše malice naših šolarjev. Ce po-drobneje pogledamo kruh ali kakšen drug izdelek iz pšenice, ki so najvestnejši spremljevalci šolskih malic, ugotovimo, da je prometni davek plačan že pri umetnem gnojilu, ki pomaga zrasti pšenici. Obdavčeno je gorivo, s katerim kmet požanje pšenico, vmes je plačal tuđi prometni davek na zaščitna sredstva, kmetijske stroje, de-lovno obleko, hrano, ki jo poje, in kdo bi vedel, kateri davek še vse. Mlinar pšenico zmelje, in če moko prodaja, ji zopet zara-čunajo prometni davek. Prometni davek plačamo tuđi za kruh v trgovini in na koncu za majhen košček kruha plačajo tolarček tuđi šolarji oz. njihovi starši. Vmes so še davki na stroje, s katerimi pripravljamo hrano, pa davki na kuhinje in kuharice, prometni davek od drv, od kuhalnice, od servieta in davek, ki ga plača razdelje-valka hrane, davek na pobrani davek itd. itd. Davek na davek, veliki davek, vmes pa naša skrb za dobro in zdravo prehrano; skrb za to, da bi bili naši šolarji bolj zdravi, da bi se redneje prehra-njevali. Tako nam bo ostalo denarja ravno za davek, skoraj obvezna šolska malica pa bo ostala Ie še prijeten spomin. V. _J> /lamnik Domžal«! V studiju Mije Suhadolc Mija Suhadolc, zdravstvena delavka, ki je petindvajset let delala med drugim tuđi v medicini dela, se je pri svojem delu soočala z nemajhnimi težavami delavcev in delavk v proizvodnji, zlasti tistih, ki so delali na tekočem traku. Videla je, da ropot stroja človeku izredno škoduje. Delavke, ki delajo na Mija Suhadolc OBIŠČITE ME V STUDIJU VITA-ŠARM V LJUBLJANI, Ul. Gradnikove br. 10 (Nove Jarše), telefon: 455-124 aji 344-755, kjer opravljam: - ročno limfno drenažo - aromaterapijo - kozmetično nego obraza in telesa tekočem traku, se pritožujejo zaradi bolečin v nogah, in to mnogokrat že po desetih letih delovne dobe. Nekatere stalno spremljajo glavoboli, bolečine v križu in podobne tegobe. Ugotovila je, da Ijudem lahko pomagamo z ročno limfno drenažo. Svoje stro-kovno znanje je preizkušala na delavkah tovarne Odeja v Škofji Loki, Velani iz Ljubljane in tuđi v naši občini. Pre-cej je delovala v Rafolčah in okolici. V zadnjem času opravlja to delo v lastnem studiju v Ljubljani. Naj povemo še to, da je med njenimi pacienti pre-cej občanov iz naše občine, zlasti iz Domžal, saj je tam očitno zdravstvena prosvetlje-nost na bolj visoki ravni. Ravno zato smo jo poprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Ljubeznivo se nam je odzvala. Povejte nam prosim, kaj je ročna limfna drenaža? To je zvrst masažne tehnike, s katero obdelujemo velike površine kože in tkiva z name-nom, da vzpostavimo ravno-težje tekočin v organizmu. Po-stopek pri zdravljenju limfnih poti je Slovencem skoraj neznan; prav zaradi tega smo do takega zdravljenja nezaupljivi. Ali bi lahko preprosto povećali, kako delu je tako zdravije-nje na človeka? Poznamo krvni in limfni sistem. Kri prehranjuje naš orga-nizem, odpadne snovi pa od-daja v limfni sistem, ki pa jih mora ta predelati in v določe-nem času odvesti iz organizma. Če limfni sistem ni sposoben »odpeljati« teh odpadnih snovi v določenem času iz telesa, na-stajajo motnje - otekline, bolečine, mravljinčavost, utrujenost in morda še kaj. Z ročno limfno drenažo pomagamo odplaviti iz organizma odpadne in odvečne snovi. S tako metodo zdravljenja odvajamo iz limf vodo, beljako-vine in drugi odpadni material mehkega tkiva. Ko so ta material raziskovali, so ugotovili, da zaostajajo v limfah pretežno beljakovine živalskega izvora. Če uživamo torej preveč mesa*, sira in mleka, se nam te težave pojavljajo v 'še bolj zaznavni obliki. Ročna limfna drenaža vpliva na človeka imunološko, preventivno in relaksacijsko. V svetu tako zdravljenje zelo cenijo. Na Tirolskem deluje ćelo institut, ki se ukvarja samo s takim zdravljenjem. - dr. Vodder Schule VValchsee. Proti katerim boleznim še lahko uporabljamo to tenko-čutno masažno tehniko? Ročna limfna drenaža koristi tištim, ki imajo težave z nogami ali pa jim ćelo zatekajo. Naj navedem še bolečine v hrbte-nici zlasti v vratnem delu. Dalje, težko obračanje glave, bolečine v ramenskem sklepu, mi- grene, visok krvni pritisk, težave s prebavo, krči in še bi lahko naštevali. Kdo je pravzaprav utemeljitelj te metode? Utemeljitelja te metode sta danski biolog dr. Emil Vodder in njegova žena Estrid. Najprej sta oba delala kot maserja v Franciji. Že v začetku svojega delovanja je dr. Vodder opazil, da so skoraj pri vseh pacientih limfni vozli zatečeni. Poglobila sta se v problematiko teh vo-zlov in po daljšem studiju razvila novo tehniko zdravljenja, ki sta jo poimenovala »ročna limfna drenaža«. Metodo sta tuđi avtorsko zaščitila. Koliko časa se ukvarjate s to dejavnostjo? Nekako štiri leta. Na koncu bi rada povedala še to, da sta vzroka raznim tegobam med drugim tuđi neustrezna prehrana in nezadostno pitje tekočin. MILOŠ LIKAR Janja Šmigovc Kljub dosežkom moder-nega časa većina ljudi prisega na naravo, na njene sposobnosti, da človeku in njego-vemu zdravju pomaga. Če pa so zraven včasih Ijudje še ne čisto doumljivih sposobnosti, da naravo in njene moči usmerijo na odpravo človeko-vih težav, so rezultati sodelo- STE ŽE SLIŠALI ZA HEILLPRAKTIKE? Narava in Janja za vaše zdravje vanja človeka in narave prav neverjetni. Gospa Janja Šmigovc, s Pšate 68, je človek, ki prisega na naravo, na njene sposobnosti, da človeka ozdravi, da se izboljša njegovo telesno počutje. Pri tem uporablja predvsem ročno masažo, naravna zelišča in preparate ter bogate izkušnje, ki si jih je pri tem pridobila. Njeni slepi bol- niki so spregledali, gluhi za-slišali prave glasove, veliko njenih pacientov je z njeno j masažo odpravilo manjše i zdravstvene težave in pridobilo novo *ivljenjsko silo, zdravje, ki se v iskali, in ga končno našli - , •. jej. Njena ordinacija v tihem in mirnem delu naše občine ter njene spretne roke ob pomoči narave odpravijo išias in migreno; z masažo, ki glede na naravo vaše bolezni ali po-čutja traja od pol ure pa do kar nekaj ur, »obdelano« telo je bolj zdravo in se dobro po-čuti. Če imate torej zdravstvene težave in menite, da vam narava in gospa Janja lahko po-magata, zavrtite telefonski številki 442-172 ali pa 375-481! Gospa Janja se bo z vami dogovorila za vaš obisk, sku-paj z naravo pa bosta poskr-beli, da boste od nje odhajali bolj zdravi in z več moči za jutrišnji dan. Ali sem alkoholik? Večkrat se srečam z Ijudmi in v pogovoru o zadevah, ki so jih hudo prizadeli, razberem, da je vzrok za nastalo težko situacijo alkoholizem. V nadaljnjem pogovoru pa spoznavam, da so še daleč od spoznanja, da so alko-holiki. Za alkoholika priznavajo le človeka, ki se dan za dnem opijanja do take stopnje, da ni sposoben več niti normalne hoje. Oni pa so še daleč od tega. Vsak dan popijejo le nekaj »pivc«, ali nekaj vina, če jim ga ponudijo, pa se-veda v bife morajo pogledati, ker jih tam čakajo prijatelji. Tuđi večere preživijo skupaj z družbo po gostilnah. Kaj pa naj drugega počno. Po neprespani noči pa so tako utrujeni, da bi najraje ostali kar v postelji, kar se včasih tuđi zgodi. Vendar oni so še »zvezde«, kaj pa njihovi prijatelji, ki so že pred leti pustili službo in se zapili. Poznajo tuđi veliko mladih, ki se prav tako dan za dnem zbirajo v »boljših bifejih«, nekateri ćelo kadijo »travo«. Mnoge matere tožijo, kako ni-majo denarja za placilo položnic ali za nakup osnovne hrane, medtem ko njihovi že odrasli otroci ali možje popivajo in vese-Ijačijo, zapravljaio svoj zaslužek, potem pa prideio domov in mama naj poskrbi s svojo skromno pokojnino ali plačo tuđi žanje. Danes, ko je brezposel-nost vse večja, se večina podjetij za alkoholike ne zmeni več, preprosto jih odpustijo, saj imajo na razpolago dovolj treznih in prid-nih ljudi, ki so pripravljeni delati. Tako postaja problem alkoholi-kov še težji. Alkoholizem je huda bolezen, ki lahko uniči alkoholika, njegovo družino in škodi ce-lotni družbi. Pri številnih bolez-nih pa je tako, da jih v začetku težko spoznamo. Tako tuđi alkoholika težko ločimo od zmernega pivca, zato se večina alkoholikov tolaži, da to nišo. Bežijo pred resnico, pri tem jim pomagajo s toleranco tuđi njihovi najbližii in jih tako pahnejo na rob družbe. Anonimni alkoholiki in njihovi svojci, ki se vsako sredo zvečer ob 19. uri zbirajo na Ljubljanski 34, v prostorih župnijske Karitas Domžale, imajo vprašal-nik, po katerem lahko testiramo sami sebe, ali smo tuđi mi alkoholiki in v katerem stadiju bolezni smo. Preberite ga natančno in če ste ugotovili, da spadate med alkoholike, poiščite takojš-njo zdravniško pomoč in zaprosite za zdravljenje. Če o svojem stanju niste prepričani, se lahko pogovorite z anonimnim! alkoholiki. Na njih se lahko obrnete tuđi v primerih, ko ste se odločili, da ne boste več pili. Pomagali vam bodo, da boste pri tej odločitvi lažje vztrajali. Sedaj pa si natančno preberimo anketni list z vprašanjem »Ste alkoholik?« in na vprašanje pošteno odgovorimo. M. B. Karitas v Trzinu Trzinska Karitas, ustanovljena v novembru 1991, že utečeno deluje. Čeprav smo majhni, se soočamo s problemi beguncev, težkih bolni-kov; seveda je naša skrb posvećena tuđi starejšim župlja-nom. Čeprav je zelo pomembno duhovno delo in ne zgolj zbi-ranje dobrin, pa smo le uspeli pridobiti nekaj sredstev, ki so namenjena najbolj potrebnim. V trgovini je bilo darovano precej hrane in drugih uporabnih reci, ki smo jih razde-lili potrebnim, predvsem be-guncem. Obleko nam še vedno redno prinašajo. Ko jo pregledamo in posortiramo, jo od-pelje župnik Jože Tomič na zbirno mesto na Viču, le m-m;?; rip| ostaja v Trzinu. Menimo, da še nismo našli poti do vseh, ki potrebujejo materialno ali duhovno pomoč. Zaradi tega smo organizirali vsak torek od 17.-18. ure »pogovorno uro« v žup-nišču Trzin, kjer nam je župnik odstopil en prostor in telefon za naše delovanje. Vsak tretji torek v mesecu je stro-kovno merjenje krvnega tlaka. Imamo še veliko načrtov o prirejanju tečajev, iskanju zaposlitve za mlade... upamo, da borno predviđeno delo za letos uresničili. V domžalski občini deluje kar nekaj župnijskih Karitas. Bilo bi hvalevredno, če bi se skupaj zbrali in si posredovali svoje izkušnje, mar ne? Lep pozdrav! Odbor župnijske Karitas Trzin Otročiči moji, ne ljubimo z besedo* ',+n;wi, ;•, tuđi ne z jezikom, ampak v dejanju iriremici. (IJN3, 18) Imejmo radi svoje otroke Karitas Župnije Jarše Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem trgovin MARKETA Koli-čevo in MINI-MARKETA, ki so kupili in darovali hrano in drugo blago za begunce in revne občane. Dobrine smo osebno defili najpotrebnejšim in borno z akcijo še nadaljevali. Hvala tuđi za naprej! Hkrati vas obveščamo, da imamo uradne ure vsak petek od 16.-17. ure v prostoru župnišče JARŠE (tel. 712-422). Pričaku-jemo vas! Še naš žiro račun dobrote: 50120-620-149 sklicevalna številka 05-1300113-1042920. S. F. DJUDJAJ I meti rad otroka ne pomeni dati mu vse, mu ustreči vedno in v vsem. Bolj pomembno kot to, da mu nudimo vse ma-terialne dobrine, je to, da mu znamo in zmoremo dati del sebe, svoje Ijubezni, svojega življenja. Čas, posvećen otroku, ni nikoli izgubljen, obrestuje se stotero. Zato se igrajmo z njim in ga poslu-šajmo. Ni vedno lahko poslušati otrok, ko imamo toliko drugih skrbi. A skrbi bodo vedno, otroci pa bodo odšli. Med igro ali med spreho-dom, pa tuđi ko nam pomaga pri delu, se nam nudi dovolj priložnosti, da se z otrokom pogovarjamo in ga spozna-vamo. Takrat se nam bo odprl in nam marsikaj razkril. Mi borno tišti, ki nam bo zaupal. Ne ulica, mi mu borno pravi prijatelji in zavetje. Ne smemo pozabiti, kako pomembno je, da svojim otrokom nismo samo starši, tem-več tuđi prijatelji. Morali bi to biti. Saj drugače se ne bo obračal na nas, ko bo odraš- čal in naletel na probleme. Pomoč bo iskal drugje, veli-kokrat na nepravem mestu. In ne pozabimo, da so otroci tuđi osebnosti, ki imajo svoje misli. Zato jim ne vsi-Ijujmo vedno svojih, lahko so njihove boljše, le da ne ustre-zajo vedno našemu egoizmu. Naj bo tisto, kar mu dajemo-,vedno res namenjeno otroku, ne le zadovoljitvi naše sebičnosti in naših želja. In ne po-slušajmo samo njihovih be-sed, katere gredo tolikokrat mimo nas. Prisluhnimo njihovim dušam, skrivnostim njihovih src, začutimo tisto nei-zrečeno, ki je v njih. Pona-vadi je to želja po razumeva-nju, po Ijubezni, po tem, da bi jih sprejemali takšne, kot so. Bodimo veseli, da smo jih smeli sprejeti, da je Bog v nas videl vredne vzgojitelje in va-ruhe svojega življenja. Zato se potrudimo, da borno opra-vičili to njegovo zaupanje. MILOJKA LUNAR 6_ Ste alkoholik? Stadij alkoholizma. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (VVHO) prof. E. M. (ellineka. Oa Ne Simptomatična faza ■ ( ) ( ) 1. Imate po hudem popivanju kdaj težave z izgubo spomina? ( ) ( ) 2. Pijete na skrivaj? ( ) ( ) 3. Veliko premišljuje'e o alkoholu? : ( ) ( ) 4. Spijete prve kozarce na hitro? j ( } ( ) 5. Vas zaradi pitja mučijo občutki krivde? ( ) ( ) 6. Se izmikate pogovorom o alkoholu? Kritična faza ( ) ( ) 7. Imate po prvih kozarcih neustavljivo željo po nadaljnjem pitju? i ( ) ( ) 8. Uporabljate izgovore za opravičevanje pitja? ' ( ) ( ) 9. Se do svoje okolice obnašate zelo agresivno? ( ) ( ) 10. Se zaradi pitja nagibate k notranji skesanosti iri trajnim občutkom krivde? i ( ) ( ) 1T. Ste kdaj kakšno obdobje poskušali abstinirati? < ( ) ( ) 12. Ste poskusili izdelati sistem pitja (npr. ne piti pred določenim časom)? ( ) ( ) 13. Ste pogostokrat menjali službo? ( ) ( ) 14. Prilagaiate svoje delovne in življenjske navade pitju ! alkohola? ( ) ( ) 15. Ste opazili, da vas ražen alkohola stvari ne zanimajo kaj dosti? ( ) ( ) 16. Opažate izrazito samopomilovanje? ( ) ( ) 17. So v družinskem življenju nastopile kakšne spremembe? ( ) ( ) 18. Ste se zalotili pri ustvarjanju zalog alkohola? ( ) ( ) 19. Zanemarjate redno prehrano? ( ) ( ) 20. Ste morali zaradi zlorabe alkohola kdaj v bolnišnico? ( ) ( ) 21. Pijete redno zjutraj? Kronična faza ( ) ( ) 22. Ste kdaj popivali več dni zaporedoma? ( ) ( ) 23. Ste opazili pri sebi upadanje moralnega čuta? probno razmišljanje o politiki •" morali oz. nemorali. Prav-*aprav o pomanjkanju neke splošne morale, ki manjka ne-katerim politikom (članek se ^naša na občinske politike). Mislim, da vam ni potrebno ra*!agati, da so to nekateri P°»tiki iz Liberalno demonske stranke in SDP-ja. Ce vzamemo samo primer, k'je zadnje dni (tedne) zelo a*tualen; sex shop. Verjetno Vas zanima, zakaj se toliko 8°vori o njem. Če sem iskren, Varfi lahko zaupam, da se le-P° tega skriva pod plaščem "isture, točneje, Knjižnice °mžale, še točneje, glavni Vzrok je v. d. ravnatelj knjižne ga. Cveta Zalokar-Ora-Zern. Ona je ena izmed dele-8atk (SDP-ja) v Družbenopoli-ticnern zboru SO Domžale. Ker je njena stranka seveda v opoziciji (to pomeni, da ni Več na oblasti), poizkuša na Vse (ampak res na vse, še tako 'zprijene) načine nagajati pri ae'u vladne koalicije. Kot ena '2rned stanujočih v bloku, Jer imajo kabelsko televizijo, e trudi, da po naključju ne bi Pfišla v eter kakšna novica, ki ^1 govorila v prid Demosu. Če as zanima, ona je bila glavna Pobudnica, da je na sejo *upščine prišla lastnica sex popa, da so bili tam prisotni VP' Ijudje s kabelske televi-'Je> da se je naredil prispevek a Tednik, v katerem je kar ^golelo laži in pretvar... anko se seveda samo sprašu-^o, kaj jo vodi k tako ne-Jioralni dejavnosti? Si tako ei° močno želi imeti oblast? Al" I Pa je res do konca »izpri- V18«. nesposobna prenesti r. ra2, se vživeti v realni svet, pjgi se ve, kdo pije in kdo be ^0^" primer je tuđi v Li-eralno demokratski stranki, imenuje pa se Martin Grošelj. Mar je možno, da bi ta, sicer mirni in na pogled prijazen fant mogel storiti to, kar je storil? Pošiljati pisma svojim članom stranke, v katerem jih poziva, naj zberejo vse pod-pise z ulice, ki se je (legalno) že preimenovala. Mar je možno, da on širi dezinformacije (dekleta ne smejo nositi mini kril, se sončiti zgoraj brez...)? Pred volitvami bi re-kel, da ne. Sedaj pa me iz dneva v dan preseneča, seveda negativno. Če bi bi I jaz član njihove stranke, bi protestno izstopil iz nje. Če pa bi živel v Preserjah, bi zahteval, da ga razrešijo kot delegata v Zboru krajevnih skupnosti SO Domžale, kjer naj bi pred-stavljal mnenja in zahteve ljudi, ki živijo na območju KS Preserje. Sprašujem se, če Ijudje v Preserjah zahtevajo, da tam visijo avtomati za kondome, da bi bil tam lociran sex shop. Če zahtevajo, po-tem ga razumem, da takšne zahteve prenaša naprej po medijih in pismih. Če pa ne, potem mislim, da bi ga morali razrešiti kot delegata KS Preserje. O tem seveda odločajo prebivalci KS, ki so ga tuđi izvolili. Na njihovem mestu pa bi se vseeno vprašal, ali je posredoval kakšna mnenja in predloge KS na »višji« nivo, ali so zgradi I i kakšno cesto, uredili kanalizacijo, svetilke ob cestah? To seveda ništa edina pri-mera, pri katerih bi se lahko spraševali, kam jih je zanesla politika. Upam, da mi ne bo potrebno več pisati o takšnih zadevah, ker menim, da je časopis tipa Slamnik name-njen predvsem za informiranje občanov o dogodkih v občini, ne pa, da se politiki spopadamo med seboj. Vendar, če so nekateri že začeli z de-zinformacijami, je potrebno to stvar uravnotežiti in predstaviti drugo stran medalje. Najhujše je to, kar smo nekoč že imeli (nopartijski sistem) in si ga nekateri želijo nazaj (vsaj prevzeti oblast). Če to stvar obrnem na preimenovanje ulic, potem vam je gotovo znano, da so ulice v prejš-njem sistemu preimenovali kar tako, brez vprašanja pre-bivalcev. Če je bil kdo proti temu, je dobil (v najboljšem primeru) samo kakšen negati-ven zaznamek v osebni karto-teki. Sedaj, po vseh teh javnih razpravah, po preimenova-njih, ki so neideološka (tuđi mi bi lahko preimenovali ulice npr. v Balantičevo, pa jih nismo, ker smo prisluhnili željam občanov), nam nekateri očitajo, da je bilo to izpe-Ijano nedemokratično, zava-jajo ljudi z velikimi stroški, ki naj bi jih s tem imeli... Mar je oblast res toliko vredna, da se nekateri ne znajo več brzdati in poče-njajo stvari, ki po nekih sploš-nih, evropskih, demokratičnih načelih nišo možne? Mogoče mislijo, da bi tako znova pridobili oblast? Si želite, da vam vladajo takšni Ijudje? Verjetno bom v naslednii šte-vilki doživel pravi napaa opozicijskih sil. Vendar se tega ne bojim. V zalogi imam še precej umazanih potez, ki so jih naredili predstavniki levih strank. Zato le pogumno, LDS-ovci in SDP-jevci. Raz-krijmo karte do konca. Prej, ko jih borno, lažje bo naša nova, mlada država zaživela, prej borno prebrodili gospodarsko krizo... JANEZ STIBRIČ Na enem drevesu več saclnih sort Čeprav sem sele po cepljenju več sadnih sort na eno drevo ugotovil, da nisem prvi, ki je v Komendi delal take poskuse, nisem bil prav nič razočaran. Nasprotno, zelo ponosen sem, da je bil to že pred dvesto leti Peter Pavel Glavar, po krivici zapostavljen veliki Slovenec, župnik v Komendi, čebelar, sa-djar, ljubitelj slovenske zemlje in njenih ljudi. Človek, ki je bil vsestransko pomemben za slovenski narod, zato mu je treba dati v naši zgodovini ustrezno mesto. Na obisku pri Clavarju je njegov brat, general Jernej Ba-saj, pri ogledu njegovih lepih sadovnjakov dejal: »Zdaj se spomnim, da si bil že v Vopov-Ijah pravi mali sadjar. Nekoč si cepil domačo hruško tako, da je polovica rodila moštnice, polovica pa tepke.« Sadjarji so od blizu in daleč hod i I i gledat ta čudež na Gorenjskem. Meni se danes to ne zdi ravno čudež, pa sem vseeno ponosen, da mi je uspe! moj sen - imeti na enem drevesu več sort sadja. Tako sem cepil na zgodnjo ozi-roma poletno jablano več drugih zgodnjih sort jablan. Cepiči so se lepo pri jeli in že drugo leto po cepljenju sem občudo-val ter užival v pestrosti barvnih odtenkov jablanovega »šopka«. Da ne govorim o okusnosti ne-škropljenih plodov. Taka vzgoja sadnega drevja se je izkazala za zelo primerno v majhnih vrtovih. Če bi imel za vsako sorto svoje drevo, bi to vzelo preveč prostora. Poleg tega nastane kasneje, ko dre-vesa porastejo, problem s pre-obilico zgodnjega sadja, ki ga ni mogoče v kratkem času ob-stojnosti zaužiti. Obstojen pa ni, da bi ga shranjevali. Tako sem rešil več stvari hkrati. Najpomembnejša je, da imam lahko na majhnem vrtu več sort sadja, ki ga sproti, ko dozoreva, družina lahko po-rabi. Ostal pa mi je prostor, kjer sem nasadi I druge sadne vrste. Pogled na pisano sadno pre- progo je ob vsakem letnem času zanimiv. Prav gotovo je tuđi opraševanje boljše. Pa še kaj bi lahko naštel. Uspešnost takega cepljenja več sort jabolk na eno drevo je bila devetdeset odstotna. Izka-zalo pa se je, da je uspešnost cepljenja odvisna od vrste dre-vesa. Mislim na njegovo starost in druge lastnosti. Najhitreje se primejo in zara-stejo cepiči na mlajših dreve-sih. Pri starejših so rane večje, zaraščanje je počasnejše. Ob-staja pa tuđi nevarnost, da se cepljeni del pod težo plodov in zaradi velike listne površine ter sunkov vetra odlomi. Zato je potrebno z rezjo prilagajati rast cepiča zaraščanju cepljenega mesta. Tuđi tukaj velja rek, da se velike stvari delajo počasi. In mislim, da to velja prav v sa-djarstvu in v naravi. Vse te nove sorte sadja, ki so sicer zelo lepe, debele, okusne, jih lahko obiramo, skratka, tržno zani-mive. Vendar ne odtehtajo pre-izkušene in odporne stare sorte, ki jih je slovenski sadjar skozi stoletja vzgajal na sejancu, div-jaku oziroma na semenjaku. Ta je tuđi pri mojih ceplje-njih najlepše uspel. Izkopal sem ga v gozdu, posadi I in cepil pa v vrtu. Po cepljenju žlahtnih sort je tako močno pognal, kot bi hotel reci: »Le poglej, kje so prave korenine moje moči!« Divjak, sejanec, semenjak ali kakorkoli ga že imenujemo, pa ima tuđi to dobro lastnost, da njegove korenine voluharju ne dišijo preveč. Seveda semenjak potrebuje več let rasti (do deset) preden zarodi. Je pa tuđi res, da rodi in preživi več rodov (sedemdeset let in več). Ob tem mi nehote prihaja na misel tisto berilo iz prve čitanke, ko mimoidoči sprašuje starčka, zakaj sadi dre-vesa, ko pa ne bo mogel več uživati njihovih plodov. Pa jim kot dober gospodar odvrne: »Jih bodo pa drugi jedti.« BRANIMIR BITENC IZJAVA ZA JAVNOST Nasilje nad svobodo ? Domžalski odbor Liberalno-demokratske stranke se v svoji izjavi za javnost zgraža nad tem, da je Skupščina občine Domžale sprejela odlok o jav-nem redu in miru v občini, ki med drugim prepoveduje: »opravljati storitve, ponujati usluge in prodaiati stvari na način, ki ogroža ali žali javno moralo ter kvarno vpliva na vzgojo mladine«. Prepričani so na-mreč, »da je sprejeta odločitev grob poseg v elementarno pravico, to je pravico do svobod-nega življenja, ki ga želi živeti po svoji veri in prepričanju...«. Liberalne demokrate najbolj moti to, da ni nikjer v odloku zapisano, »kaj to javna morala je«. Svoj strah zaradi narašča-jočega »nasilja nad svobodo« zabelijo z demagoškimi vpraša-nji »ali je kršenje javne morale, če se dekleta sončijo zgoraj brez, če v gostilni kdo izgovori kletev ali če se mlad par poljub-Ija v parku...«. Da jih potola-žimo, zagotavliamo, da po naših pojmovanjih javne morale gornja dejanja ne bi predstavljala prekrška. To pa še ne pomeni, da po-jem javne morale ne obstaja! Bistvo moralnih pravil je ravno v tem, da nišo nikjer defeni-tivno zapisana, saj predstav-Ijajo kompleksen sistem druž-benih norm in splošno prizna-nih vrednot, ki pa se nenehno spreminjajo. Kljub temu pa so lahko pravno sankcionirana, če se določena skupnost preko svojega demokratično izvolje-nega organa tako odloči. Konkretno presojo, ali gre pri dolo-čenem dejanju za kršitev sankcionirane norme, pa opravijo pristojni državni organi in sod-nik za prekrške, v zakonsko predpisanem (večstopenjskem) postopku. Ko liberalni demokrati pred-lagajo »pluralizem javne morale«, upamo, da s tem ne mislijo, da bi lahko kdo svojo »pravico do svobodnega življenja« izvajal tako, da bi n.pr. pred osnovnošolsko dvorišče pripeljal monitor in na njem otrokom vrtel trdo pornografijo. S tem bi namreč ne samo ogro-žat javno moralo, ampak tuđi posegal v pravice drugih. Starši imajo namreč ustavno pravico, da v skladu s svojim prepriča-njem zagotavljajo svojim otrokom moralno vzgojo (41. člen Ustave Republike Slovenije). Mimogrede: tuđi Ustava - logično- prav nič ne definira, kaj morala je. Čudimo se, da v Liberalno-demokratski stranki ne vedo, da je pojem morale vsebovan že v mnogih zakonih in drugih predpisih in da je predvsem v kazenskem pravu teoretično in praktično zelo obdelan. V slovenskem kazenskem zakonu obstaja ćelo poglavje »Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in moralo«. Še bolj pa se čudimo in smo zaskrbljeni, da so ćelo vodilni delavci občinske uprave, na čelu s predsednikom Izvršnega sveta (ki je hkrati tuđi vodja liberalnih demokratov) po spre-jemu odloka tarnali o tem, da ga ne bodo mogli izvajati, ker ni nikjer definiran pojem javne morale. Sprašujemo jih: kako lahko vodijo upravne postopke, če ne vedo, kaj je javna mo- rala? Zakon o splošnem uprav-nem postopku namreč v svojem 266. členu določa, da se izvr-šljiva odločba lahko razveljavi, če je potrebno, da se odvrne neposredna nevarnost za »javno varnost, javni red in mir ali JAVNO MORALO...«. 134. člen pa določa, da mora uradna oseba, ki vodi posto-pek, »paziti na to po uradni dolžnosti«! Ali lahko vodi ob-činsko upravo oseba, ki se javno na televiziji zgraža nad tem, kar zahteva zakon? »Noč se plazi nad svobod-njaštvo,« so zapisali Liberalni demokrati, iz njihovih »argu-mentov« pa izhaja, da se je njim nekaj »zamračilo«. Prepričani smo, da bodo tuđi s tem odlokom Domžale še naprej poznane kot odprto, svetov-Ijansko, podjetniško in svobo-domiselno mesto. Pa tuđi evropsko, civilizirano! Občinski odbori strank SDZ-NDS (Narodni demokrati), SKD, SKZ-LS in SDSSS povezanih v koalicijo DEMOS DOMŽALE 8 /lamnik Domžalt RAZISKOVANJE, RAZISKOVANJE Karton za izdelovanje tekočinske embalaže Že pred časom je bila v Pa-pirnici Količevo narejena razi-skovalna naloga z naslovom: Možnosti izdelave kartona za izdelovanje tekočinske embalaže po sistemu Tetrapak, ki jo je sofinancirala tuđi občina Domžale iz proračunskih sred-stev za raziskovalno dejavnost. Delež proračunskih sredstev je bil sicer minimalen, pomenil pa je spodbudo raziskoval-nemu delu, kar ni nepo-membno. Kartonska kompleksna embalaža se je močneje začela uveljavljati po letu 1950. Embalaža je zelo stabilna, funkcionalna in praktična. Kot osnovni material je uporabljen brezlesni karton, ki že sam po osnovnih posebnostih zagotavlja trd-nost. V svetu je uporabljenih več sistemov. Švedska industrija je lansirala svoj sistem Tetra-pak. Ime sistema je izbrano glede na osnovno obliko embalaže, ki je tetraeder. Zaradi nepraktične oblike je ista firma lansirala novo obliko Tetra-brik, ki ima za osnovo kvader. Švedska industrija je lansirala tuđi Tetra Brik Aseptik, ki ni samo pakiranje, ampak kompleksen raciona-len sistem distribucije prehrambenih proizvodov (mleko, sadni sokovi, jedilno olje, voda, vino,...). Po tem sistemu se v svetu pakira okrog sedemdeset tekočih živilskih proizvodov. Sistem zajcrna nasied-| nje: - stroja za polnjenje - material za pakiranje - pomožna oprema za distribucijo - kompleten program servisira-nja Prednosti kartonske embalaže v primerjavi s stekleno Osnovna zahteva, ki jo mora iz-polnjevati embalaža, je zaščita proizvoda. Mleko je zelo obćutljivo živilo, ki se hitro inficira. Ernbalaža mora biti med pakiranjem čista, prav tako je potrebna zaščita pred infekcijo med skladiščenjem in pre-vozom. Mleko je občutljivo tuđi na svetlobo. 1. Pakiranje na bazi papir/plastika omogoča boljšo zaščito pred svetlobo kot steklena embalaža. Svetloba povzroča spremembe v vonju in zmanjšuje hranilno vred-nost. Primerjalna studija na uni-verzi VVisconsin v ZDA, narejena v pogledu oksidacije vonja za štiri različne vrste embalaže, je pokazala naslednje: Stopnja Embalaža: oksidacije: papir/plastika 12,7% steklenica 46,8% plastična vrečka 50,5% plastična steklenica 86,1 % 2. Lažje zagotovimo higiensko neoporečnost kot pri stekleni emba-laži. Higienski standard povratnih steklenic je odvisen od: - rokovanja na poti iz mlekarne do potrošnika in nazaj - pranja in stanja pred pranjem - koncentracije pralnega sredstva - možnost inficiranja na poti med pranjem in polnjenjem. Pogovor z invalidom Francem Limonijem Franc Limoni se je rodil 25. maja 1941 v Krtini v tako imenovani Kovačevi Pintarnici, to je v stanovanjskem poslopju ob nekdanjem mlinu. Pozneje se je družina preselila v mlin, kjer so stanovali do leta 1959 in nato odšli domov k Bitencu v Raco. Domaćini te poznamo kot invalida na vozičku. Kako te je ta nesreća doletela? Ko sem imel dve leti sem obo-lel za paralizo. Posledice so bile hude. Naenkrat se mi desna noga ni več razvijala, zdravniki so ugo-tovili, da bo ostala suha. Čeprav do šestega leta nisem hodil, sem pa kljub temu veliko gibal, se je Franc Limoni noga kljub temu razvijala, vendar bolj počasi. S šestimi leti sem do-bil oporni aparat in začel hoditi, kar se mi je pri hoji seveda poznalo. Kako s/ se kot invalid prebi jal skozi življenje? Osnovno solo sem do leta 1959 obiskoval v Krtini potem pa pri Sv. Trojici. Po končani osnovni soli sem se kot invalid za-poslil v tapetniški invalidski de-lavnici v Homcu. Ko so delavnice propadle, sem se zaposlil pri Ko-munalnem podjetju Domžale kot inkasant vodarine. Zaradi te-žavne hoje po hribih se mi je poškodovala hrbtenica. Po daljši bolezni sem bil sedem let kurir pri istem podjetju. Vem, da imaš družino. Kako kaj živite? Pred nekaj već kot šestindvaj-setimi leti sva se vzela z Lucijo, doma je iz Senovega. Imava hčerko Biserko in sina Borisa. Oba sta že preskrbljena. Žena je zaposlena na Biotehniški fakulteti v Crobljah. Ker je tuđi ona zbo-lela na hrbtenici, pred leti so jo operirali in težjih del ne more več opravljati, je telefonistka. Čeprav si invalid, včasih ven-darle nisi bil na vozićku, kako je s tem? Po vrhu vsega me je'v maju 1979 zadela še možganska kap. Povsem mi je »odpovedala« še leva noga. Od tedaj sem veliko na invalidskem vozičku. Pravza-prav imam kar dva enega teren-skega in enega sobnega. Iz stanovanja v nadstropju le s težavo s pomočjo bergel pridem do vo-zička. Na dan prevozim okrog 20km vse tja do Doba in še dlje me Ijudje lahko vidijo. Promet me sicer nič ne ovira, le projektanti in gradbeniki do invalidov na vozičkih nišo prav nič uvi-devni. Skoraj nikjer ob stolpnicah ni posebne poti, da bi se invalid lahko pripeljal v trgovino, zdravstveni dom ali druge javne prostore. Kako prenašaš svoje težave? Res je, kar precej težav imam. Po vrhu vsega drugega sem pred štirimi leti preživel še infarkt. Z vsem sem se sprijaznil, človek mora biti z vsem zadovoljen. Kako dolgo si že upokojen? Ker se mi zdravje niti za silo ni več povrnilo, so me v letu 1981 upokojili, tako sem že več kot deset let upokojenec. Vidim, da precej kadiš, ali ti cigarete ne škodujejo? Kadim veliko preveč, po 30 do 40 cigaret na dan. Za vse najdem dobro voljo, toda za to, da bi cigarete opustil, pa ne. Z ženo se sicer dobro razumeva, če je pa kdaj kaj narobe, so vmes gotovo cigarete. Žena lepo skrbi zame, saj sem povsem odvisen od nje. Večkrat me tuđi kam pelje z avto-mobilom. I ma ta svoj avto? Čigavo je tole stanovanje? Da. Že pred leti sva prodala parcelo, ki sem jo po starših po-dedoval pri Kremžarju v Dobu. Kupila sva avtomobil AX. Lani pa sva odkupila tuđi tole kar udobno stanovanje v bloku v naselju Si-mona Jenka v Domžalah. Spominjam se fe tuđi kot igralca. Včasih si bil tuđi jamar. Kakšne spomine imaš na mladost? Ali imaš kakšen hobi? Na mladost imam lepe spomine. Včasih sem veliko igral pri različnih igrah, največ v Dobu, na Studencu pa menda pri igri Bratova kri. In, čeprav sem invalid, sem tuđi po jamah veliko hodil. Izmed hobijev me največ zaposli zbiranje znamk, imam jih dvanajst albumov z vseh konti-nentov. Imam tuđi obsežno zbirko papirnatega denarja od začetka stoletja, kovanega pa iz srede prejšnjega stoletja. Denarja sicer ne zbiram več, hranim pa ga za vnukinjo Maso. S. S. Tuđi karton je izpostavljen raznim možnostim inficiranja med proizvodnjo in dodelavo, vendar je kontrola inficiranosti mnogo bolj oreorosta. 3. Polnilna linija s kartonsko embalažo zavzema štiri- do petkrat manj prostora kot polnilna linija za stekleno embalažo. Tetra Brik Aceptic stroj zavzame 22,9 m2 za proizvodnjo 3600 kom/h. Za toplo polnjenje v steklenice potrebujemo stroj za pranje, stroj za polnjenje, hladilni kanal in stroj za etiketiranje. 4. Manjši prostor za skladiščenje embalaže in izdelkov. Za skladiščenje papirnih rol potrebujemo 1,44m2 za 4000 pakiranj. Ena paleta s 680 steklenicami zaseda površino 0,96 m2, to pomeni, da potrebujemo za 15000 steklenic 22 palet oz. 21 m, to pa je 39-krat več kot pri kartonski embalaži. 5. Manjši stroški pri kartonski embalaži v primerjavi s stekleno. Raziskave v Nemčiji so pokazale, da bi morali stekleno embalažo uporabiti vsaj 30-krat, da bi bila primerljiva s kartonsko embalažo. 6. Površina za tisk pri kartonski embalaži je veliko večja, kot je površina etikete. 7. Kartonska embalaža veliko manj tehta kot steklena. Trditev, da embalaža povečuje ceno proizvoda, je zgrešena. Pri-hranki, ki jih daje sodobna embalaža, so veliko večji, kot je njena cena. Možnost izdelave v Papirnici Količevo Osnovni namen raziskovalne naloge je bil v tem, da se pripravi jo osnovni parametri za iz-delavo osnovnih kartonov, na-menjenih izdelovanju tekočin- ske embalaže. Glede na te niko, ki je v Papirnici KoličeV obstajajo možnosti za izdelal omenjenih vrst kartonov. Ker' empirični podatki za širšo \i nost nezanimivi (kdor si jih ži pogledati, jih dobi v domžal* knjižnici, kjer so shranjene v1 raziskovalne naloge), se bo' omejil samo na stvari, ki sti jih naredili v okviru raziskav) V okviru raziskovalne naloj smo analizirali tuje vzorce k« tonov, definirali zahteve ! testne metode. Po osnovnih ij ziskavah smo izbrali možne v ste surovin in jih analizirali, if brali najprimernejše ter pripr? vili recepture za industrijski pf iskus. Določiti je bilo treba tu' ustrezno tehnologijo in izve* poskusno proizvodnjo. Ugotovitve anal iz kartoni narejene po pripravljeni tehn' logiji, so pokazale, da smo skf raj v celoti dosegli zahtevne p rametre,, tako da srno v nadaij1 vanju ustrezen karton posla v predelavo in izvedli poskusi1 pakiranje v Ljubljanskih ml' karnah. Testirali so tuđi embi lažo in mleko. Rezultati so p-zitivni, to pomeni, da je karto narejen v Papirnici KoličeV primeren za izdelavo embalaŽ za mleko. Pri uvajanju proi* voda v redno proizvodnjo b potrebno odpraviti pomanjklj1 vosti, ki so bile ugotovljene p1 industrijskem poiskusu, zagotf viti ustrezne surovine in izve* vse druge priprave in aktivni sti, potrebne za stabilno proi^, vodnjo. STANE ORAŽEM dipl. inf ) Vedno več Ijubiteljev psov v Domžalah Pes je človeku najbolj zvest prijatelj. To spoznava vedno več ljudi, saj se tuđi na področju domžalske občine število Ijubiteljev kosmatih štirinožcev vedno bolj povečuje. O tem pa ne govori zgolj pasji lajež, pač pa tuđi število članov Kinološkega društva Domžale. Vanj se vključu-jejo predvsem tišti, ki hočejo in želijo svojega Ijubljenca čimbolje vzgojiti za bivanje v urbanem okolju, pa tuđi tišti, ki želijo izpo-polniti svoje znanje, se aktivno udejstvovati v zanimivih športnih panogah in nenazadnje v obrambnih, zaščitnih ter humanitarnih dejavnostih. Pravilno ne-govan in vzgojen pes je ponos posameznika in izraz kulture naroda. To pa je lahko le, če je njegov lastnik strokovno dobro podkovan, seznanjen z napotki o vzgoji in negi. Prav to pa mu nudi članstvo v kinološkem društvu. Štirinajstletna tradicija Domžalsko kinološko društvo je bilo ustanovljeno na pobudo izvrš-nega odbora Kinološke zveze Slovenije in nekaterih Ijubiteljev psov iz Domžal maja 1978. Prvo leto so zabeležili 54 članov, nato pa se je vsako leto vključilo v različne oblike dela društva Več novih, tako da jih je sedaj že blizu 300. Dom-žalčanom so spočetka precej pomagali prijatelji iz Ijubljanskega društva, ki je bilo in je še vedno baza kinoloških strokovnjakov. Po-sebej velja omeniti znanega kinološkega strokovnjaka Miroslava Zi-darja, ki je tuđi domžalski občan in sedaj sekretar Kinološke zveze Slovenije. Začeli so s šolanjem psov, za vadbo pa so v najem vzeli dve travnati parceli, ob njiju pa postavili leseno lopo za vadbene rekvizite. Februarja 1979 so jim nepridipravi lopo zažgali. Člani društva pa se nišo dali omajati in so s prostovolj-nimi prispevki zbrali denar za na-kup starega poštnega železniškega vagona, ki jim je nekaj let služil za shrambo rekvizitov. Izboljševali so strokovno delo, vsako leto pripravili tečaj šolanja psov, nekajkrat organizirali meddruštvena tekmova-nja šolanih psov, priredili vzrejni pregled ovčarskih pasem in javne nastope šolanih psov na stadionu v Domžalah. Po letu 1980 so ustanovili petč-lansko tekmovalno ekipo, ki se je več let uspešno udeleževala različnih tekmovanj šolanih psov po Sloveniji. Udeleževati pa so se začeli tuđi lavinskih tečajev za reševanje ljudi izpod ruševin ali snežnih pla-zov. Kmalu so se vključili še v enote za Teritorialno obrambo in Civilno zaščito ter začeli vaditi pse za obrambne in zaščitne namene. Tuđi vadbeni prostor, ki so ga imeli v najemu, so s pomočjo sekretariata za LO in CZ postopoma odkupili, tako da je sedaj trajna last društva in brezplačno na voljo vsem članom. Svoje znanje so in še vedno prei-skušajo ob rušenju starih stavb v Domžalah, naredili pa so tuđi posebno vadišče za vadbo psov - ruševinarjev. V društvu se ukvar-jajo še z vzrejo pasemskih psov, predvsem nemških ovčarjev, dog, novotundlandcev in drugih pasem. Nov društveni dom Člani Kinološkega društva Domžale, ki ga že dalj časa uspešno vodi Janez Hribar, so pred leti dobili od Strelske družine Domžale dovoljenje, da lahko za potrebe društva uporabijo zgradbo v nepo- Člani KD Domžale s svojimi Ijubljenci pred novim društvenim domom ob vadbišču na Šumberku sredni blizini društvenega vadišča za Šumberkom. Zgradbo so postopoma obnavljali in dograjevali, tako da je prerasla v lep objekt, društveni dom, ki je vsem članom v ponos. Upravni odbor društva je že leta 1989 ustanovil tričlanski gradbeni odbor, ki se je najprej lotil zbiranja denarja za obnovo in do-graditev objekta. Denar so zbrali z organiziranjem tečajev za šolanje psov, članarino in finančno po- V jahuarju je Kinološko društvo Domžale izdalo zanimivo publikacijo, KRONIKA 1991, v njej je predstavljena dejavnost društva v preteklem letu. V reviji, ki so jo na pobudo člana društva Bojana Beštra (ta se je za stroške priprave revije odpovedal honorarju za vođenje enega izmed tečajev) pripravili člani društva Miroslav Zidar, Sašo Novak in Marko Kern, je tuđi več zanimivih strokovnih člankov v področja kinologije. Revijo so delno financirali z objavo oglasov, natisnjena pa je bila v tiskarni Tipos. Prejeli so jo vsi člani društva, nekaj izvodov pa je bilo naprodaj tuđi v veleblagovnici Napredek Domžale. močjo pristojnega občinskega organa. Veliko so prispevali člani društva, tako s prostovoljnimi prispevki kot z odrekanjem povračila stroškov za obiskovanje izobraže-' valnih seminarjev, odrekanjem ho-norarjev inštruktorjev, pa tuđi s po-sojili. Gradbeni odbor je pritegnil tuđi dve podjetji in nekaj zasebni-kov, ki so pomagali z materialom ali delom. Člani društva so brezplačno opravili veliko prevozov, zidarskih in slikopleskarskih del. Vsa mizarska dela je opravi! eden izmed najbolj požrtvovalnih članov društva. Vsa dela, vključno z zunanjo ureditvijo, bodo opravljena letos spomladi, ko naj bi z otvoritvijo v maju tuđi kronali večletno delo. V zgradbi je večja soba, namenjena pisarniškim opravilom in sejam or-ganov društva ter strokovnim predavanjem in drugim dejavnostim. Poleg tega so uredili še prostore za sanitarije, manjši bife in velik". shrambo za rekvizite. Šolanje psov Kinološko društvo Domžale i' lani organiziralo tečaj šolanja pso1 po programih ISP-A, ISP-B in ISP-1, Tečaj i so potekali dvakrat tedenskflj sodelovalo je 31 tečajnikov. Tečaj^ so vodili inštruktorji Janez Pirna' Drago Šušnjara in Srečo Coren'1 Po končanem tečaju pa so vsi vo<<; niki, ki so se dobro izšolali, opra*"[ ljali izpite. Sodnik je bil Domin^ Knavs Tuđi letošnjo pomlad se bo šoU'j nje nadaljevalo. Na tečaje se je prH javilo nad 50 vodnikov s svojin* Ijubljenci, za izpite pa se bodo pri' pravljali tuđi štirje tečajniki višj* stripnje (ISP-2). Novembra lani so organizira'1: predavanje za lastnike mladih psov oziroma bodoče lastnike. Teme s" bile zelo zanimive: nakup, prehrana, vzgoja in zdravstvena neg3. psov. j Od zgodnje pomladi do pozn«1 jeseni poteka z manjšo prekinitvij" v poletnih mesecih, ludi šolanjf oziroma kondicijsko vzdrževanj6 vodnikov in psov reševalne enotf, za reševanje ljudi izpod ruševin V] pogrešanih oseb. Komisija za reše/l valne pse pri KZS je lani v domžal'j skem društvu dvakral organizirali: izpite (R-1, R-2 in R-3) za vso Sic venijo. V letu 1992 nameravajo v Kino; loškem društvu Domžale začeti tuđi s tečaji nove kinološke športn^ zvrsti agilitv. Kogar zanima kaj več o delu drU' štva ali se želi vanj vključiti, dorTi' žalski kinologi vabijo medsfi' Redna srečanja so vsako nedelj" dopoldne na vadišču za Šumbet' konr SAŠO NOVA^ cedam ( DOMŽALE V MARKETIH DOMŽALE in KAMNIK, MARKETU DIKA Radomlje, M MARKETU Domžale in MARKET Loka pri Mengšu NUDIMO PO IZREDNO UGODNIH CENAH SLT - mila pakirana po 3 in 4 kom. 63,40 - šamponi, 1 I 162,10 i - laki za lase, 200 ml. 170,30 f - laki za lase, 400 ml. 27870 - laki za lase, 600 ml. 359,80 - pena za utrjevanje las, 450 ml. 313,90 - mehčalec perila FABRIC, 21 310,10 - prašek za pomivalni stroj, 1 kg 138^60 - prašek za pomivalni stroj, 3 kg 486!50 - krema za lase VALLEY 145,20 - deodoranti 218,13 i'Domžale /lamnik PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Revolucija teče dalje Človek, ki se je po pomladi 1990 morda sprostil ob misli, ćeš sedaj so norosti komunizma za nami, lahko v današnjem času z bridkostjo v srcu ugotav-'ja, da se je krepko uštel. Ne samo ideje, ampak tuđi dejan-ski projekti, ki se pojavljajo v naši okolici, so po svojem končnem rezultatu takšni, da se jih ne bi sramovali tuđi najbolj zagreti revolucionarji v ob-dobju največje revolucionarne vneme. Eden od tovrstnih pro-jektov si ravno sedaj med nami utira pot do svojega zasluže-nega mesta v zgodovini. Že za-radi tega bi bilo neprimerno, če bi ga ne omenili. V mislih imam Projekt množičnega preimenovanja ulic v Mengšu, ki po svoji naravi neverjetno spominja na Podobne zadeve, kot jih je iz-vajala povojna oblast, in ki de-jansko nišo imele druge nacere, kot da manifestativno po-kažejo navadnim smrtnikom, kdo je sedaj tišti, ki vlada »v 'menu ljudstva in za njegov blagor«. Kako se je kalilo jeklo Če samo mimogrede ome-nirrio nekatere statistične podatke, se človek ne more izog-ni.ti vtisu, da gre za značilno Porevolucionamo megaloman-stvo, le da so se zamenjali glavni akterji, metode pa so °stale iste. Tako ima Mengeš na °brnočju svoje krajevne skupnosti šestinšestdeset ulic (66), niisli pa jih preimenovati kar dvainštirideset (42), kar bi ob Površnem izračunu naneslo slabih petinšestdeset odstotkov (65%) vseh ulic. Prestolnica najmlajše evropske države pa i'h je od približno tisoč osem sto (1800) ulic dosedaj preime-jiovala dvaindvajset. Ni treba D'ti posebno učen, da ne bi ugotovil nesorazmerja, toda ali J^ še kaj slajšega od tega, da se °°do lahko Mengšani, tišti, ki J'rn bo do tega kaj mar, hvalili, ?a s(m)o v Mengšu kar petin-Sestdeset odstotno obračunali * Preteklostjo. Dosežek, ki bi bil svoj čas vreden udarniškega Pr'znanja in objave navidnem ^estu v javnih trobilih, pardon glasilih. Kako bo rjavelo jeklo Strinjam se, da so nekatera lrriena ulic popolnoma nepri-Jperna za današnji čas, toda njihov delež je zanemarljiv. Ne bi se spuščal tuđi v filozofsko-po-('tične utemeljitve drugih poi-irnenovanj, ker mi je kot navad-nemu državljanu bolj po-rnembno to, da sploh lahko na-Pišem svoj bivalni naslov, kot da tega ne bi mogel. Zastavijajo se mi nekatera vprašanja bolj retorične narave, kot npr. ali bodo sedaj tišti, ki bodo živeli 2 novimi imeni ulic v svojih °sebnih izkaznicah, kaj bolj odrešeni vsakdanjih travm, ki i'h pred nas postavlja življenje? ^li bo komu, ki bo imel to Sfečo, da bo živel v ulici, ki bo nosila ime kakšnega velepo-'riembnega moža, že samo dej-stvo njegovega bivanja preži-veti ob čedalje nižji mezdi, če J° bo sploh še imel? In da bo ^oral še, iz že tako čedalje bolj P/aznih žepov, odšteti nekaj "čnikov, da' bo lahko ponosno Pritrdtl novo ulično ime na Svoje čedalje večje siromaštvo. A'i pa, da se bodo pojavili stro-*Ki, drugi - kot so tiskanje no-v'h zemljevidov, načrtov komunalne infrastrukture...? Ali Se sploh kdo zaveda, da se zaradi zmešnjave, ki bo nastala °b množičnem preimenovanju i"''c/ lahko ćelo ogroža člove-sko življenje, če se npr. voznik mterventnega vozila prve po- moči ne bo uspel znajti v labirintu novih ulic? Sicer pa, ali je to sploh po-membno. Važno je le, da smo na PRAVI poti v prihodnost, pa četudi gremo že nekaj časa na-zaj. Živela prihodnost! PS: Če jo borno dočakali. JURE RIFELJ LDS Domžale Se enkrat o trapastih zamislih Pa brez panike bi rekel Švejk. Sošolcu Mihu kot drugim krajanom Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir in vsem ostalim sporočam, naj se me ne bojijo, saj nimam nobene želje, da bi postal vrhovni. Strasti po oblasti in gospodovalnosti v meni ni in upam, da me ta pri mojih letih ne bo obsedla. Moram pripomniti, da me je bivša skupščina krajevne skupnosti po nenadni smrti bivšega predsednika sveta KS g. Franca Zormana, naprosila, da prevza-mem to mesto. Na mojo izrecno zahtevo sem prevzel to kot vršilec dolžnosti. Na volitvah novega sveta KS sem prevzel mesto predsednika sveta zato, ker tega mesta ni nihče hotel prevzeti. Razlogi so bili verjetno v tem, ker so člani sveta menili, da sem najbolj primeren, pa tuđi honorar ni bil ravno privlačen. Kar se tiče komunistične in klerikalistične diktature, pa imam lastne izkušnje. Navedel vam bom primere, bralci naj pa sami presodijo. Jeseni 1987, torej še pod dik-tatujro komunistov, sem napi-sal štiri in pol tipkanih strani dolg članek. V njem sem kritizi-ral poslovanje Stanovanjske zadruge Domžale, delo domžal-ske davčne uprave, poslance v slovenski skupščini pa vse do Branka Mikuliča. Odločil sem se, da bom članek objavil v Ne-deljskem dnevniku. Juš Turk, odgovorni urednik te rubrike, me je res hotel vreči skozi vrata. Še danes ga slišim, kako se je dri name. Zgini, skrajšaj, kaj misliš, da je to tvoj časopis. Jaz imam pol strani časopisa za ćelo Slovenijo, ne pa samo zate. Na moje prigovarjanje se je le potrudil in članek prebral. Ni bila sporna vsebina, ampak dolžina članka. Tuđi Juš Turk je ugotovil, da je vsebina zgoš-čena, aktualna in da bi s kakrš-nim koli krajšanjem članek iz-gubil svojo vsebino. Tako je bil članek brez popravkov in kraj-šanj objavljen. Kako pa je to do predkratkim potekalo v Slamniku, torej pod diktaturo klerikalizma. V Slamniku št. 15/91 je uredništvo tega objavilo, katere ulice in ceste v KS Vir ni majo času primernega imena, in tuđi objavilo, kako naj se v bodoče te ulice in ceste imenujejo. Jaz sem na to takoj reagiral v Slamniku št. 16/91. V daljšem članku sem spodbijal utemelje-nost preimenovanja. Od tega članka so mi v Slamniku objavili samo tisto, kar je uredništvo še nekako preneslo. Torej zače-tek in konec članka. Srce članka pa sem na vso jezo od-nesel na uredništvo Nedelj-skega dnevnika. Torej, če hoćete prebrati vsebino celotnega članka, morate vzeti v roke Slamnik št. 16/91 in Nedeljski dnevnik z dne 18. 1. 1992. K članku Trapaste zamisli, objavljenem v Slamniku št. 1/ 92, nimam kaj dodati in se tuđi ne opravičevati. Vprašujem pa se, kdo je tišti, ki koga posi-Ijuje. Menda so to tišti, ki nas silijo v preimenovanje ulic, in tišti, ki krajane naše krajevne skupnosti silijo, naj pridejo na zbor krajanov v Dob. Jaz se samo branim in sem prepričan, da s tem branim interese večine krajanov naše krajevne skupnosti. Ko sošolec Miha sprašuje, koliko pa jih je bilo pod novo oblastjo že oropanih, zaprtih, mučenih in pobitih, bi rekel, da o tem, koliko je bilo zaprtih, mučenih in pobitih, ne vem, vem pa, da je bilo oropanih in ogoljufanih veliko. Nikoli ni-sem izjavil, kot navajaš, Miha, da so vsi trapasti in zamočeni. Ljudje so v glavnem pametni in razsodni, neko majhno število pa je po mojem prepričanju le trapastih in zamočenih. Pa naj končam, kajti če bo članek predolg, mi ga bo uredništvo spet skrajšalo in mu s tem vzelo vsebino. Lep pozdrav vsem bralcem, pa tuđi sošolcu Mihu. PAVEL GROŠ Preime-nujmo se še mi iz svojega žepa Glede na že sprejet sklep domžalskega DEMOSa na zadnjem zasedanju skupščine je potrebno javnosti povedati še nekaj dejstev, ki so povezana z izglasovanjem sklepa o preimenovanju ulic v občini. Gradivo je bilo posredovano kot osnutek, ki naj bi ga skupščina sprejela ali zavrnila. Če bi ga sprejela, bi šel v javno raz-pravo med ljudi, da bi povedali svoje mnenje. Na predlog g. župana in njegovih se je osnutek preoblikoval v predlog in po izglasovanju bil tuđi sprejet brez javne razprave po terenu (seveda zaradi večje demokratičnosti in vračanju tradicionalnih civilizacijskih vrednost op.p.). Ljudje na terenu so zgroženi in razočarani obe-nem, preimenovanja so se do-gajala v ozkih koordinacijah kvazi lokalnih veljakov, izvo-Ijenih »zaradi zagovarjanja demokratičnih vrednot evropske civilizacije« (citat iz pisma g. župana Demosovim poslan-cem). Seveda so tuđi predlogi samo predlagani ter izglasovani brez vsake obrazložitve (asociacija na ne tako davno enoumje). Verjetno je en od pogojev zgo-dovinska »čistost« osebnosti (npr. domobranski pesnik Ba-lantič...), da lahko v naši občini dobiš svojo ulico ali trg. Po mojem mnenju, ki pa ni Gregorijeve lučke v Dobu Spuščanje lučk po potoku zvečer pred godom svetega Gregorija, letos je bilo to v torek 11. marca, je v Dobu zelo star običaj. Zanimivo je, da se je obdr-žal tuđi v najhujših časib po drugi sve-tovni vojni do danes. Na Pšati so letos drugič spuščali lučke. Po Ijudskem izročilu je običaj nastal takole. Dan se do praznika Sv. Cregorija precej podaljša. Cevljarjem se je dan zdel zadosti dolg, da jim ne bi bilo treba delati tuđi pri luči, so jo spustili po vodi. Zato je potem spuščanje lučk prišlo v navado. Starejši domačini pomnijo v tem času različne vremenske razmere, včasih, ko je bil potok še zamrznjen voda pa nizka, so lučke plavale kar pod ledom, to je običaju dalo poseben čar. Včasih so bile vode zelo visoke, tako nizke kot letos pa že zlepa ne. Zato so se lučke po nizki vodi pomikale zelo počasi. Spuščanje Gregorijevih lučk po va-škem potoku je v Dobu res že star, a se je nekoliko moderniziral. Če so nekdaj svečke pritrjevali na lesene deščice, tega Spuščanje lučk po potoku, zvečer pred sv. Gregorijem leta 1991 zdaj nihče več ne počenja. Sedaj upo-rabljajo za to kose stiroporja, ki skupaj s prižganimi svečkami ponoči plavajo skozi vas. Letošnjega spuščanja Gregorijevih lučk od gasilskega doma do znamenja ob Prešernovi cesti se je udeležilo več kot šestdeset navdušenih otrok in odraslih. preverjeno med Ijudmi, nosi veliko odgovornost za sprejem sklepa tuđi g. župan, ,ki je po-slal posebno pismo svojim Demosovim poslancem, jih nago-varjal, da ga podprejo pri njegovih amandmajih (to bi moralo biti samoumevno, če so dobri) in jim v nasprotnem pri-meru ćelo zagrozil s svojim od-stopom (oz. razmislil bo o smi-selnosti opravljanja svoje funkcije). Seveda so poslanci pod psihozo razmišljali s »svojo« glavo in podprli župana v vsem, kar jim je serviral na mizo (strankarska disciplina na višku). Zlobna, a resnična pri-pomba je prišla iz poslanskih klopi, da bi danes lahko nove zvonove dobili po vseh farah, ne samo v Domžalah, denar pa bi tako zagotovil Izvršni svet iz proračuna. Denar je tuđi pri preimenovanju ulic pomemben dejav-nik. Porabili ga borno (iz proračuna), približno 1.26 milijonov tolarjev, zato verjetno ni bil slab predlog enega od poslan-cev, ki je predlagal, naj se ulica ali trg preimenujeta ob soglasju vsaj dveh tretjin polnoletnih prebivalcev ulice, ki pa bi ob soglasju za preimenovanje na svojo denarnico prenesli tuđi vse stroške preimenovanja. De- TRGOVINA Z DODATNO STANOVANJSKO OPREMO Ulica talcev 14, 61230 Domžale • Tel&Fa* (061) 721-781 * velika iztiira halogenskih luči: namizne, stojeće, vgradne * žični sistem light line in palični sistem halogenskili luči za opremo lokalov in stanovanj * stavbno in pohištveno okovj e * stoječiinstenskiobešalniki * stikala firme Legrand * drotma kopalniška oprema Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure, o"b sobotah od 9. do 12. ure. Vljudno vat>ljeni! nar iz proračuna pa bi lahko porabili za druge, bolj potrebne izdatke, npr. v socialni program, v družbene dejavnosti, za brezposelne, za razvoj obrti in podjetništva, razvoj podeže-Ija ali ekologije. Verjetno ne bi bilo posebnega problema raz-deliti 1.26 milijona SLT, saj denar potrebujemo na vseh po-dročjih. Predvsem pa bi bilo dobro vprašati davkoplačevalce, kate-rih denar zapravljamo. Moje mnenje je, da sedanji trenutek (kljub zamenjavi dokumentov) ni primeren za postopek preimenovanja, ker preveč stane. Pravzaprav je meni in verjetno še marsikomu, prav vseeno, ali živim na Titovi ali Balantičevi, če ne morem živeti tako, kot živi tišti na Hauptstrasse ali na Los Angelos aveniji. Tako pa borno živeli, če borno drugače in bolje delali, in manj politiko-vali in zapravljali davkoplače-valčev denar. Po tem članku čakam, kdaj boste, gospodje iz Demosa, na podlagi nove, drugačne koordinacije predlagali nov amandma k Odloku o preimenovanju ulic in zahtevali preimenovanje obeh Dragarjevih ulic v občini Domžale. Ali pa tuđi ne? Verjetno ime ulice ni sporno, ker pač nikoli nisem bil komunist, pozitivnih pogojev pa tuđi nimam, ker nikoli nisem bil »ta bel«. Vedno sem bil »zelen«. Kaj moremo? D. T. Zaklali te borno 933, moje znanje moj ponos Ali smo res vsi dvignili roke od Agroemone? Ali je mlad, sposoben, strokoven kolektiv res prepuščen sam sebi v agoniji borbe za preživetje, ne sebe, pač pa ubogih, nedolžnih živali, ki v končni stopnji lahko v zahvalo, da so ćelo življenje delale za ljudi, ne morejo priča-kovati humane, normalne smrti, ampak bodo crknile od lakote. Agroemone i so ostali sami. Odkreli so se jih vrhovi VPS Emona, vsi, katerim je Agro-emona obilno pomagala pri preživetju in razširitvah, odrekla se jih je oblast, ravno sedaj, ko pomoč najbolj potrebujejo. Moramo res uničiti in razpro-dati vse premoženje in znanje, ki ga imajo delavci Agroemone v nemajhnih količinah. Se v re-publiških vrhovih res ne najde tistih 15 mio sit za odpis obresti in za ponoven zagon proizvodnje ali pa imata mali pobalin Podobnik in njegov veliki tast Oman res toliko moči, da že vnaprej odrekata vsako pomoč Agroemoni. Tuđi vsi strokovnjaki, ki ste delali razne doktorate, lahko papir vržete proč; vaše znanje ni nič vredno in kar ste se naučili in »pogruntali« na Agro-emonskih farmah, ne boste mogli več prenašati na mlajše rodove. Če je dolg za obresti res samo 5% od tako v tančico skrivnosti zavite afere Slovin-gate, gospodje, to res ni velik problem za vas (saj veste, mislim na nakup za blagovne rezerve). Verjetno bi kakšno dobro besedo in večjo angažiranost pričakovali tuđi od bivšega direktorja Agroemone g. Sene-gačnika, ki se je pravi čas uraa-knil za svetovalca Republiške vlade, pa g. Koviča, g. Marke-ševe in tuđi g. Osterca. In še o kravah. Če jih pustimo pobiti, pomeni to samo še en dokaz več, da Slovenci niti sami sebe niti svojega znanja ne znamo ceniti. Na zahodu so ponosni na vsak svoj dosežek, kaj sele da bi imeli kravo rekorderko, ki bi dajala tri krat več mleka od svoje kolegice iz sosedovega hleva. Da pa bo Agroemona prema-gala tuđi te »zgodovinske«, prejšnjedobske, »rdeče« na-pake in prebrodila krizo ter se razvila v odlično podjetje, jim zares želim že zaradi znanja, ki je vloženo v proizvodnjo. Za-upam v razum vladajočih, od-ločujočih ljudi in v sposobnost mladih, ambicioznih strokov-njakov iz Agroemone. Tišti pa, ki še vedno dvomite, rajši pre-mislite, kako boste pomagali Agroemoni v težavah, da borno še naprej jedli govedino in pili mleko. Krava, številka 933, ne-kateri smo še vedno s tabo. TONE DRAGAR Ihan, Domžale _9 10 /lamnik ANKETA Sex-shop -da ali ne? Ker so v zadnjem času precej govorili o Odloku o javnem redu in miru občine Domžale in ker so se pojavljale najrazličnejše dezinformacije (dekleta naj ne bi smela hoditi v mini krilih, sončenje »zgoraj brez« naj bi bilo prepovedano, s tem odlokom naj bi onemogočili delo sex shopa...), smo se odločili opraviti anketo med občani (zaradi lažjega preračunavanja smo anketirali točno 100 oseb). Anketa je pote-kala v dveh delih. V prvem smo občane povprašali, kaj menijo o odloku? Odgovori na to vprašanje so bili sledeči; /. Odlok je nesprejemljiv, kar je razvidno iz medijev (Tednik, kabelska TV) 43 % 2. Odlok ni v skladu z zakonodajo, jemlje osebno svobodo (mini krila, sončenje zgoraj brez) 37% 3. Odlok ni sporen, moti me samo to, da ni definirana javna morala 13% 4. V celoti se strinjam z odlokom . 5% 5. Nevem 2% Na naslednje vprašanje, ali so seznanjeni z vsebino od- loka,- smo prejeli samo 4 pozitivne odgovore, kar pomeni, da so anketirana odgovarjali na prvo vprašanje povsem pod vplivom medijev. Nato smo jim predstavili odlok in se z njimi pomenili o pojmu javna morala. Presenečenje je bilo popolno, kajti skoraj vsi so nas seznanili o širjenju govoric, da je g. Schvvarzbartl zahteval, da v odloku mora pisati o prepovedi oblačenja deklet v mini krila itd. Rezultati na ista vprašanja, ki smo jih zastavili na začetku, so bila sedaj, po branju odloka, naslednja; 1. Odlok je nesprejemljiv, kar je razvidno iz medijev (Tednik, kabelska TV) 4 % 2. Odlok ni v skladu z zakonodajo, jemlje osebno svobodo (mini krila, sončenje zgoraj brez) 2 % 3. Odlok ni sporen, moti me samo to, da ni definirana javna morala 0 % 4. V celoti se strinjam z odlokom 93 % 5. Nevem 1% Drugi del ankete je bil namenjen sex shopu. Prvo vprašanje je bilo, kaj menite o tem, da imamo (naj bi imeli) v Domžalah sex shop? Tu so odgovori; 7. Najbo, sajima vsa dovoljenja za obratovanje 29 % 2. Naj bo, vendar so mu z odlokom prepovedali obratovanje (Odlok o ja vnem redu in miru) 52 % 3. Me ne moti, če je to seveda v skladu z zakonodajo 6 % 4. Sem proti delovanju, kaj takega ne sodi v urbano naselje, tuđi sosedje so proti temu 10% 5. Nevem 3% Tuđi te anketirance smo seznanili z odlokom, jim pojasnili, da niti sosedje niti krajevna skupnost ni dala soglasja za obratovanje, ravno tako pa smo jim obrazložili, da se za vsem tem skrivajo določeni posamezniki, ki za vsako ceno želijo ustvariti napeto politično ozračje v občini. Odgovori na ista vprašanja so bili sedaj naslednji; 1. Naj bo, saj ima vsa dovoljenja za obratovanje 0 % 2. Naj bo, vendar so mu z odlokom prepovedali obratovanje (Odlok o javnem redu in miru) 3 % 3. Me ne moti, če je to seveda v skladu z zakonodajo 6% 4. Sem proti delovanju, kaj takega ne sodi v urbano naselje, tuđi sosedje so proti temu 90 % 5. Ne vem / % Kakšne zaključke torej prej, vendar je spisek precej lahko potegnemo iz ankete? obsežen. Mar je možno, da Večina ljudi sploh ne ve, predstavniki oblasti in poli-v čem je bistvo odloka. Pri tične stranke LDS Domžale tem so svoje seveda ustvari I i podpirajo in obiskujejo lo-mediji in pa nekateri posa- kal, ki sploh ne bi smel biti mezniki v t.im. levih poli- odprt. Saj so ravno oni tišti, tičnih strankah (SDP, LDS). ki morajo ravnati po zakoče samo pogledamo, kdo nodaji (ne pozabite, sex vse so bili že gost sex shopa, shop ni sporen zaradi tega, ki uradno še ni (ne more) biti ker naj mu sprejeti odlok ne odprt (spisek vas bo mogoče bi dovolil obratovanja, am-presenetil, vendar je vse to pak zaradi tega, ker nima možno videti, ker je zabele- soglasja sosedov in krajevne ženo na filmskem traku); skupnosti, ki ga seveda ne Martin Crošelj - sekretar more dati, če so sosedje LDS Domžale, Jože Lenič proti). Kaj to pomeni? Da - predsednik LDS Domžale imamo nesposobne ljudi in predsednik Izvršnega v vodstvu, da je Izvršni svet sveta Skupščine občine SO Domžale pravzaprav Domžale, Milan Pirman stranka LDS v malem, da - predsednik poslanskega imamo nesposobno inšpek-kluba LDS Domžale, Franci cijsko službo (če bi jaz »na juhant - sekretar Sekretari- crno« odprl bife, sem pre-ata za občo upravo in član pričan, da bi v trenutku do-izvršnega sveta SO Dom- bil »inspekcijo na vrat«, sex žale, Zoran Kramžar - pod- shop pa je ne, ker za tem predsednik izvršnega sveta stojijo zgoraj omenjeni Iju-SO Domžale in sekretar Se- dje!!!). Nekaj čudnega se kretariata za družbeno pla- dogaja z levimi strankami niranje in razvoj, Boris Gra- v Domžalah. Zakaj, gospe brijan, član izvršnega sveta, in gospodje iz LDS-a in zadolžen za kmetijstvo... SDP-ja, zakaj? Lahko bi našteval še na- JANEZ STIBRIČ Domžale so že od nekdaj slovele po svoji podjetnosti. Nekoč slamnikarsko mesto je danes postalo zatočišče tištim, ki vedo, kaj hočejo. Eno najbolj razvitih slovenskih mest pa se je nedavno začelo spopadati s hudim problemom. V Domžale se je prikradlo nekaj pohujšlji-vega, nekaj, kar kvari javni mir in red, kar dviga prah in razburja občane. Ene bolj, druge manj. Prišle so na dan nove in stare definicije morale, pokazali so se tišti, ki so za, in tišti, ki so proti. Nedaleč stran od centra, tik ob Kamniški Bistrici, je gospa Vlasta Čavž odprla vse prej kot nedolžno dejav-nost. Podjetje, ki se je pridružilo staremu, nosi vabljiv naziv: Trgovina sex shop. Natančneje to pomeni, da podjetnica odpira lokal za-prtega tipa skupaj z erotiko, torej vključuje tuđi predsta-vitev erotičnega perila in erotičnih pripomočkov. Začelo se je s sosedi Podjetna gospa Čavž je lokal odprla brez privoljenja sosedov oziroma širše okolice, ki je ob takšni dejavno-sti nujno potrebno. Privoljenja za odprtje lokala tako zelo strnjenem naselju tuđi ni dobila od krajevne skupnosti. Za lokal takšne dejav- nosti mora obstajati urbani-stična, namenska opredeli-tev prostora. Gospa Čavž trenutno deluje povsem pro-tizakonito, za opravljanje takšne dejavnosti pa je lahko tuđi kaznovana. Vlasta Čavž je dokumentacijo brez potrebnega privoljenja sosedov predstavila na ob- žalske skupščine. Tu so De-mosovi poslanci sprejeli amandma, ki prepoveduje »opravljanje storitev, ponu-janje uslug in prodajanje stvari na način, ki ogroža in žali javno moralo ter kvarno vpliva na vzgojo mladine«. Poslanec Peter Primožič jim je dejal, da njihov amandma ZGODILO SE JE Pripoved o seks shopu čini, tam pa je razburila duhove ... Nadaljevanje v domžalski skupščini Demos in opozicija sta se povsem ločila. Medtem ko opozicija spodbuja vsako podjetniško inovativnost, seveda v primernih okolišči-nah, Demosovi predstavniki menijo, da prilika dela tatu. Odločitev o dejavnosti Vla-ste Čavž je bila na seji dom- verjetno nima ustavne pod-lage, kar pomeni, da je sporen. Trgovina sex shop je priromala na visok nivo, vprašanje morale pa ostaja v »razpravi«. V intervjuju za kabelsko televizijo CATV IMPULZ je župan, gospod Ervin-Anton Schvvarzbartl dejal, da podjetje opravlja storitve, ki nišo v interesu občanov. Prepričan je, da je dejavnosti takšne vrste potrebno omejiti, torej jim določiti oštre pogoje izvajanja. Po njegovem mnenju je dejav-nost nesprejemljiva za vrednote, za katere so po voli-tvah borijo. V okviru svojih kompetenc, moči in pred-vsem moralnega vpliva bo skušal prepovedati dejavnosti, kajti Domžale so za podjetnosti takšne vrste pre-majhne. Kako naprej? Lastnica podjetja Glorex d.o.o. še vedno verjame v svoj uspeh, saj meni, da ji zakon dejavnosti ne prepoveduje. Zaveda se neu-strezne lokacije in po njenih besedah trenutno še neure-jenega parkirišča. Srečuje se s številnimi težavami, saj ne more dobiti niti natakaric za strežbo. Tako vsa dela opravlja sama. Poseben problem ji povzročajo govo-rice, ki so zelo žaljive. Svojim najbolj vnetim gostom oziroma tištim, ki si po nje-nem mnenju zaslužijo obi-skovanje lokala, je namenila tuđi članske izkaznice. Prepričana je, da ji Ijudje na-sprotujejo le zaradi nevošč-Ijivosti, saj v Domžale pri-naša lokal, ki pomeni po-djetnost nove vrste. Kdo bo zmagovalec, ne bo povedal Salomon; odločil bo moč-nejši. Vsaj do takrat pa bo lokal podjetne Vlaste Čavž gotovo zelo obiskan. B.Z. Iz naših krajevnih skupnosti Ob prazniku Članice Krajevne organizacije Rdečega križa Dob so tuđi ob letošnjem dnevu žena obi-skale vse starejše krajanke in jih razveselile z drobnim darilcem. Bolj kot darilca so bile vse obi-skane vesele toplih besed ter najboljših želja za zdravje in prijetno počutje. Program gre naprej Program krajevnega samopri-spevka se v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir uspešno ures-ničuje tuđi v letu 1992. As-faltno prevleko bo do konca marca dobila Čufarjva ulica, nato pa se izvajalec SVT seli v Aljaževo, po njej pa bo na vrsti Metelkova. Ob samopri-spevku so k dosledni realizaciji programa samoprispevka pri-spevali predvsem krajani sami z dodatnimi sredstvi pa tuđi z razumevanjem, ko je bilo potrebno brezplačno odstopati zemljišča. Največja naloga pa v letu 1992 ostaja nadaljevanje ureja-nja športnega parka, ki bo za-nesljivo opravljena preje, če se bodo krajani odzvali vabilu k sodelovanju, katerega objav-Ijamo na drugem mestu. V zaključni stopnji je pridobivanje potrebne dokumentacije, na osnovi katere bodo pričeli graditi večnamenski objekt. Za boljšo vidnost Z izgradnjo TV oddajnika na Limbarski gori se je le delrto izboljšala vidnost oz. sprejema-nje I. programa RTV Ljubljana na območju dela Črnega grabna. Del tega območja je še vedno brez potrebnega signala, zato se je SVET Krajevne skupnosti Blagovica odločil, da skupaj z RTV Ljubljana-Oddajniki in zveze postavijo dodatni pre-tvorniki, ki bo še preostalim do-mačijam prinesel v hiše signal prvega programa RTV Ljubljana. Cradbeni odbor je po pridobitvi dokumentacije že začeli graditi temelje, RTV Ljubljana je ustrezne aparature že nabavila, tako da »bodoči« poslušala in gledalci s tega območja lahko že do konca letoš-njega leta pričakujejo boljšo Viktor Vranič iz Tlačnice pri Pecah pri svoji kovačnici, izde-luje pa tuđi kose in košare slušnost in vidnost prvega programa, drugega zaradi velikih finančnih sredstev, ki bi bila potrebna zanj, za zdaj še ne bo. Kanalizacija tuđi v Češenik in Turnše Medtem ko so se izvajalci kanalizacije s Češeniške (nekda-nje Ulice Tomšičeve brigade) preselili na začetek Prešernove, kjer pa je brez kanalizacije le še nekaj hiš, so se o tej pridobitvi začeli pogovarjati tuđi v vaseh Češenik in Turnše. S postavi-tvijo smernih znakov na M10 in obeh tabel krajevnih imen, z izgradnjo dela javne razsvet-Ijave sta obe vaši postali bolj »znani« in vidni, na dveh zbori h krajanov pa so vroče raz-pravljali tuđi o gradnji kanalizacije na tem območju. Samoprispevek, v tem delu plačujejo le 0,5 odstotka za ceste in javno razsvetljavo ter del no ureditev potoka, se po-časi izteka in dobri rezultati pri Ali si lahko predstavljate, kako veliki bi bili videti, če bi si nadeli masko? Vsaj pol metra višji! In kako bi gledali v lepi svet? Ni težav. Luknjice za oči so narejene na maskirnem vratu. gradnji kanalizacije v sosed-njem Dobu, kjer plačujejo 1,5 odstotka tuđi za kanalizacijo, so jih opogumili, da tuđi sami razmišljajo o uvedbi novega samoprispevka, s katerim bi v petih letih zbrali kar nekaj finančnih sredstev za gradnjo kanalizacije. Ne sicer dovolj za vse kanale, vendar računajo, da bo tuđi njim pomagala občina, če-prav za zdaj ne more. Odločitev za kanalizacijo je v njihovih rokah. Še pred polet-jem naj bi se na referendumu odločili, ali bodo prispevali po dva odstotka ali pa bodo tuđi v prihodnje reševali ta problem, ki je zlasti aktualen v večjih objektih, vsak po svoje - včasih tuđi na škodo okolja. KRAJEVNA SKUPNOST DOB OBVESTILO Krajevna skupnost Dob obvešča najemnike gro-bov na pokopališču Dob in pri Sveti Trojici, da po-ravnajo najemnino za leto 1992 - 93 najkasneje do 31. 3. 92. na Krajevni skupnosti Dob v uradnih urah: ponedeljek od 8. do 11. ure sreda od 8. do 11. ure in od 16. do 18. ure petek od 8. do 11. ure KRA/EVNA SKUP\OST DOB /lamnik 11 Resnice in zmote o domžalskih »obritih glavah« Mnoge je presenetil pred kratkim objavljen zapis v reviji Mladina, o skin-headih, obritih glavah, kot rasističnem gibanju, ki je na pohodu tuđi v domžal-ski občini. Bili smo šokirani, da se lahko kaj takšnega dogaja ^udi pri nas, starši in pedagogi so bili ogorčeni nad izjavami skinov, kakšnega določnega °dziva pa ni bilo z nobene strani. Ker pa reviji Mladina, ki )e znana po svojem senzaci-°nalizmu ne gre vedno verjeti, sem se odločila, da poiščem Predstavnika skin-headov \ Domžalah in se sama prepričam, koliko je resnice v šokant-nem Mladininem zapisu. Moram priznati, da me je bilo kar malo strah, ko sem ga ' cakala na dogovorjenem me- s*u, saj so veliko govorili o skin- headovski agresivnosti, netole- Tel.: 731-031 - Lastna proizvodnja svetlobnih neonskih inpleksi napisovvseh velikostiin oblik - vse vrste notranjihin zunanjihnapisov terznakov - računalniško izrezovanje napisovinznakov - dekorativna razsvetljava izložb in pročelij hiš - oblikovanjem osnutki 30 LET TRADICIJE rantnosti in pomanjkanju člo-veške kulture. Zato sem bila toliko bolj presenećena, ko mi je fant z obrito glavo, oblečen v vetrovko, kavbojke in težke škornje, gentlemansko odpiral vrata in se ćelo ponudil, da bi nesel mojo torbico. Govori I je v kratkih, odrezanih stavkih, vendar brez groženj ali izziva-nja. Preprosti, kratki in jasni odgovori so del njegovega imidža, zato jih nisem obdelo-vala po svoje, pustila sem jih takšne kakršni so, da govorijo sami zase. Naj povem še to, da je skin-head želei ostati anonimen in da je to morda še en dokaz več, da so njegove izjave bližje pravi resnici o gibanju skin-headov pri nas. Kdo ste skin-headi, kako se vas prepoznavajo? Pobrita glava, zelen ali mo-der bomber (t. j. kratka ve-trovka), crni čevlji dr. Martins, rdeči trogarji, kavbojke Levi S. Morda poslušate kakšno posebno zvrst glasbe? Poslušamo Ol! To je podzvrst punka, skupine: 4 Skins, Na-bath, itd. Torej se družite tuđi s pun-kerji in sprejemate njihovo ideologijo? Ne. S punkerji smo bili nekaj časa skupaj, potem pa smo se skregali eden od naših se je ste-pel z enim punkerjem in zdaj nismo več skupaj. Za kaj se torej zavzemate, kakšna je vaša ideologija? O tem jaz ne vem dosti. Vem, da so skini nastali v An-gliji, ker so bili brezposelni, priseljenci pa so imeli delo. Bili so jezni. Zbirali so se v skupi-nah in tepli priseljence. Naši skini pa podpirajo ideje Zmaga Jelinčiča. Ta nas večkrat obišče in se pogovarja z nami. Ali to pomeni, da so se skini borili za preživetje? Ne vem. Ne marajo drugih ras - črncev, ker mažejo belo raso. Ali gre za rasizem? Crnci so manjvredni. Kaj pa Bosanci? Kakšni so v redu, če ne te-žijo, so v redu. Ljubljanski skin-headi jih pa tepejo. Bosance, jih je sploh še kaj ostalo? V Domžalah jih ni već, v Ljubljani pa so. Pa metalčev tuđi ne maramo, ker so smrdljivi. Pedre pa sovražimo. Po-navadi pedre najdemo za Pe-trolom v Ljubljani, zraven že-lezniške postaje. Enega od naših pošljemo za vabo. Ko ga peder opazi in gre za njim, naš zažvižga, mi skočimo iz grma in ga pretepemo. Torej vam ni pomembna ideologija, ampak gre bolj za mla-dostno objestnost? Ja, mislim da je to. V glav-nem žuriramo skupaj z Ljub-Ijančani, pijemo, delamo žurke in tepemo tište, ki ne ubogajo. Ali vi rišete kljukaste krize po Tivoliju, tuđi v Domžalah sem jih že opazila? Mi ne rišemo kljukastih kri-žev. To je brez veze. Rišejo jih mulci, idioti, ki ne vejo, za kaj se gre. Kaj pa v Ljubljani, ali obstaja kakšna organizirana skupina, ki propagira nacizem? Ne da bi jaz vedel. Krize rišejo kar tako, brez veze. Ni-majo nobene ideologije, nišo organizirani. Mi pa z njimi ni-mamo nič. Vi torej žurirate, se napijete in potem tepete? )a. Ampak ženske ne tepemo. Jaz jih ne. Nekateri pa jih, ker so kakšne ženske tuđi zoprne. Na živce mi gre, da nas gre 10 po cesti, nasproti pa pri-haja parček, fant in punca. Eden od naših zavpije: Ol!, fant zbeži, punco pa pusti tam. Mi ga ujamemo in ga pretepemo, ker ni v redu, da pusti punco samo. Punci pa nič ne naredimo. Z bokserji se ne tepemo, ker s tem lahko koga tuđi ubi-ješ, potem je pa konec. Znamo pa iti tuđi do konca, če je treba. Koliko vas je v Domžalah? Zdaj nas je pet. Pred kratkim smo pridobili novega člana. V Ljubljani pa jih je več, ker je večje mesto. Zmerom več nas je. V glavnem smo stari od 17 do 25 let, vsi delamo ali ho-dimo v solo. Imate tuđi kakšne probleme s policijo, vas nadzorujejo? Kar naprej nas popisujejo, čeprav nas že vse poznajo. Vprašanja znam že na pamet. Iščejo orožje, ali ne vem kaj. Mi ne nosimo orožja. Imate tuđi kaj pune - skin-headovk? Pune nam primanjkuje. Vsak od nas ima svojo punco in jih malo navajamo. Povemo jim kako naj se oblačijo. Drugače pa ne hodijo z nami na akcije. Ko boš pisala intervju, nas ne kritizirat. Tisto v Mladini je bilo grozno. Starši so bili jezni. V Mladini so naredili iz nas kretene. Ne delat tega. Nisem kritizirala ali morali-zirala, želela sem ga predstaviti takšnega, kot je - skin-heada v Domžalah. K. B. Mengeš na slikah in fotografijah Na sv. Valentina dan, zavet-nika zaljubljencev, je bila v preddverju mengeške kinod-vorane odprta razstava Mengeš na slikah in fotografijah, ki jo je ob pomoći članov Kulturnega društva Franca Jelovška pripra-vil g. Marko Korenčan, amaterski zbiratelj razglednic, foto-grafij in dokumentov pri sekciji zbiralcev starih razglednic. Otvoritev razstave so kulturno oblikovali člani obeh kulturnih dru-štev v Mengšu, mešani pevski zbor Svobode in recitatorji KD Franca Jelovška. Tišti, ki ste si razstavo ogledali, ste videli marsikatero stvar, ki je šla Mengeš, Glavni trg pred prvo svetovno vojno že skoraj v pozabo ali pa se je niti ne spominjate. Na fotografijah so deli Mengša, slikani še v prejšnjem in na začetku tega stoletja, pivo-varna, Cregčevi bratje, stari dokumenti, npr. vozniško dovoljenje za kolo, stare petrolejke, slike... Marsikateri obiskovalec si je vzel čas in si skušal čim več vtisniti v spomin. Mengšani imamo sami veliko gradiva ćelo doma, na podstrešju in ga čuvamo, da le ne bi kdo izvedel, da ga imamo. Morda pa niti ne vemo, kaj vse imamo. Verjetno bi bilo zelo dobro, če bi Mengšani sami poskrbeli za tako ali še ćelo večjo zbirko in bi bilanam in našim zanamcem v ponos ter večni spomin. Kaj pravite, če bi naredili akcijo zbiranja vsega starega? Bi bili pripravljeni odstopiti starine men-geškemu muzeju, ki bo, če bo le vse po sreči, zagledal luč sveta? TATJANA SIVEC STRMŠEK O modrosti govorjene besede Za medsebojno razumevanje uporabljamo Ijudje pretežno govorjeno besedo, zato lahko za govor rečemo, da je eno naj-močnejših orodij pri življenj-skem uspehu. Znanstveniki so dognali, da ima le kakšnih pet odstotkov ljudi prijeten in izrazit govor od narave. Skoro vsak med nami pa ima možnost, da svojo govo-rico z vajami izpolni do te meje, da bo dobra, jasna in pri-kupna. Dr. M. VVeller, znani retorik, je izrekel pomembne besede: - Kdor hoče biti govornik, mora znati najprej govoriti! In kako lahko postanemo moj-stri govorjene besede? Najprej moramo spoznati svoje govorne napake. Gotovo ste že kdaj slišali svojo govorico po magnetofonu ali ćelo po radiu in bili potem slabe volje, češ da govorite pretiho, preglasno, prehi-tro, prepočasi, nerazločno in še bi se dalo naštevati. Dobro zdravi lo za jasno govorico je šepeta-nje. Ko šepetamo, nehote zač-nemo govoriti počasneje in ra-zločneje. In ne gre samo za to. Govoriti moramo tuđi lepo! Če bo naš glas mehak in lepo zveneč, nas bodo Ijudje radi poslušali. Dobrega govorjenja se moramo torej naučiti. Med vajo ust-nice izrazito premikajmo in široko odpirajmo usta. S tem borno povećali resonančni prostor in glasilke bodo popustile. Glas bo globlji, polnejši in lepši. Zraven dihajmo globoko in enakomerno! Najvažnejši pri izgovorjavi so samoglasniki. Oni nosijo melodijo jezika, zato jih izgovarjajmo z odprtimi usti. Seveda pa ne smemo zanemarjati soglasnikov. Samoglasniki dajejo jeziku le-poto, soglasniki razumevanje. Samoglasniki so hrbtenica besede, soglasniki njeno meso in kri. Naše besede naj bodo zgo-vorne in lepe. Sokrat je rekel: - Govori, da te vidim! Da borno to dosegli, se moramo veliko vaditi v branju. Berimo glasno in počasi. Sprva nalašč pretiravajmo in prišlo nam bo v navado, da borno govorili bolj razločno. Tuđi telesna drža med govorom je važna. Če smo sklju-čeni, obtežujemo grlo, prsni koš in glasilke. Za vajo menjajmo hi-trost branja. S tem si urimo artiku- lacijo. Spet drugič berimo šepe-taje, nato tiho, glasneje, nazad-nje kričimo! (Seveda ne v bloku). Tako borno dobili v oblast glasovno spreminjanje, ki je tako potrebno pri vsakem govoru. Tuđi tale vaja je dobra: berimo z različnimi smiselnimi poudarki: vprašujoče, prošeće, zapovedu-joče, brezbrižno, pomembno, prestrašeno, drzno, rezko, milo, veselo, žalostno, pritrdilno... Tako pri vajah kot pri govorih raje uporabljajmo kratke stavke, kajti kratek stavek je vedno učin-kovitejši, mikavnejši in slikovi-tejši od dolgega. Največja umet-nost govora je ravno v tgm, da z minimumom besedi dosežemo maksimum bistva. Pa veliko uspeha! IVAN KEPIC NAŠI GRADOVI Grad Češenik Grad in vas Češenik viri še v 19. stoletju in ^rkvene listine še danes pišejo Čemšenik. Ver-{^tno je ime nastalo iz osnove čemš ali češmin, k' je rastel v okolici. Nemško se je kraj imenoval Scherenbiichl, Scherembiichl, Schorenpihel, najdemo pa tuđi '"Ugo obliko tega imena. Prvi čemšeniški gospod VVulfing je v listini Ornenjen leta 1300. Harting Češeniški še kot ^obrotnik stiškega samostana omenja leta 1329. Y listini, izdani na sv. Jurija, 24. aprila 1604, pa le zanimiv tale podatek: In dem dorf Scheren-oiJchel oder na Kherdtini genandt in Avher Pfarr, J'on Oberstainer Landtgericht gelegen. To je Skrati tuđi prvo znano slovensko ime za vas Prtino. Na starem cerkvenem računu z dne 4. decembra 1614 so našli pripis: ratio filialis Ecc-'esiae c. Leonhardi in Schorenpichel. Leta 1615 So ime Krtine v Urbarju zapisali Shern-Puchel in naslednje leto Scherenpichel. Pozneje je ime nekdo prečrtal in napisal Cartina. „ Ja zveza Češenika s Krtino kaže, da so imeli Cešeniški gospodje svojo posest in grad na Kr-t'ni. Po soseskinem patronu sv. Lenartu bi mogli S CH£ F\ Ef\raiCH t L L. Grad Češenik v Valvasorjevih časih sklepati, da so se skupaj s soseskinem zavetni-kom tu naselili v frankovski dobi med sedmim in desetim stoletjem.. ..,..,.. Kdaj so čemšeniški gospodje svoj grad postavili v ravnino v sedanji Češenik, seveda ne vemo. Valvasor poroča, da je tam, kjer je sedaj češeniški grad, prvotno stal utrjen stolp »turen«, ki je imel vhod visoko nad zemljo, najbrž po dvižnem mostu, da je bil dobro zavaravan pred napadalci in poplavami, ki so bile včasih pogoste. Na »turen« v Češeniku ali na črnelskem hribu spominja tuđi vas Turenše. Tuđi to krajevno ime so zapisovali različno. Leta 1683 so jo imenovali Poturnis. V češeniški »turen« je kar nekaj let po vrsti treskalo, dokler ga strela leta 1581 ni povsem razdejala. Potem so zgradili sedanjo graščino. Ko so Češeniški gospodje izumrli, je grad in posest v Češeniku prišla v last rodbine Lamberg. Leta 1600 je bil lastnik gradu Viljem pl. Lamberg. Tega so Turki ujeli in zahtevali zanj visoko odkupnino. Njegova soproga Sabina je grad za-stavila kamniškemu meščanu Petru Šavničarju za 3000 goldinarjev in z njimi moža odkupila rz turškega ujetništva. Iz leta 1619 sta ohranjena zadolžnica in za-stavno pismo Sebastijana Lamberga Juriju Kri-štofu in Janezu Boltežarju Purgkhstalu za 24.000 florintov. Zastavno pismo se nanaša na gospo-stvi Češenik in Črnelo, ki sta bili leta 1673 last Ernsta Sauraua. Z dne 7. maja 1620 je ohranjen obsežen inventarni zapisnik, na desetih straneh so popisali češeniško posest: zimo, žito, lesnino, želez-nino, perilo, perutnino, posevke idr. Za Lambergi so lastniki češenškega gospostva postali Sauraui. Leta 1630 je v dobski krstni knjigi omenjen Franc pl. Saurau iz Češenika. Iz leta 1658 je ohranjena pogodba med Ern-stojj Saurauom in Lambergi o lastništvu gospo-stevčešenik in Črnelo. Dne 8. oktobra 1660 je v Češeniku prenočil cesar Leopold, ko se je vračal iz Kranjske na Štajersko. Po smrti Felicite, rojene Paradeiser, vdove po Francu Ernstu Saurau, je Češenik podedoval Ivan Boltežar Rasp, ki se je 21. marca 1677 poročil s Suzano Margareto, rojeno Saurau. Od leta 1 710 je ohranjeno poravnavno pismo med VVolfom Herbertom Apfaltrerjem, ki je imel neke pravice do češeniškega posestva, in Le-opoldom Engelbertom Raspom, kot lastnikom. Janez Sevfrid Rasp je z odstopnim pismom leta 1714 svoje pravice do posestva Češenik izročil Karlu Antonu Raspu. Iz leta 1715 je ohranjen osnutek poravnavne pogodbe med Karlom Antonom Raspom in VVolfom Horvvard-tom Apfaltrerjem. Po izročilnem pismu je Janez Savfridt Rasp leta 1718 neko posest izročil VVolfu Horvvordtu Apfaltrerju. Okrajno sodišče je Ivanu Savfridtu Raspu leta 1720 izdalo zaščitno pismo za 1 500 florintov ali izročitev dvorcev v Češeniku in Črnelem, kar mu je dolgoval Karei Anton Rasp. Od leta 1723 je ohranjen inventarni zapisnik barona VVolfa Horvvardta. Iz leta 1737 je ohranjeno kupno pismo, baron Sigmund Ferdinand Apfaltrern je Češenik prodal Leopoldu Zahariju pl. Rastenu. Ohranjena je tuđi neka originalna pogodba med grofom Adamom Raspom in Jožefo Terezijo Hasiber iz leta 1745. V letu 1777 sta dosegla poravnavo VVolf Horvvardt Apfaltrer, ki je prevzel Karla Raspa, in Leopold Engelbert Rasp. Zanimiv je invetarni zapisnik od 24. aprila 1777; tu so popisali: gotovino, nepremičnine, listine, galanterijo, sre-brnino, porcelan, majolike in steklenino, slike, ure, obleko, moško perilo, orožje, namizno in drugo perilo, pregrinjala, preproge, posteljnino, platno, prejo, predivo, cin, baker, medenino, usnje, slanino in prekajeno meso, orodje, vozove in vprego, kleti, shrambe, kapelo, žito, seno in slamo, gospodarsko orodje, pohištvo po prostorih in podložniški zaostanki. Po oporoki iz leta 1752 je leta 1794 češeniško posest prevzel Leopold Zaharija Marija Ignac pl. Rastern. Od 6. avgusta 1796 je tu zagospodaril Vincenc Leopold pl. Rastern. Sredi 19. stoletja se je v listinah zvrstilo več češeniških dedičev. Naslednik Franc Ksaverij Nikomed pl. Raztern je 24. decembra 1875 umri za srčno kapjo. Za njim je postala lastnica Češenika Johana Raz- tem- (se nadaljuje) 12 /lamnik Kultura Predsedstvo na jamarskem občnem zboru Slamnikarska zbirka se na ogled postavi Tako kot smo v prejšnji šte-vilki Slamnika že napovedali, se je v nedeljo, 8. marca, v okviru Društva za raziskovanje jam Si-mon Robič zvrstilo kar nekaj pomembnih prireditev. Dopoldne smo se jamarji, domaćini in gostje, zbrali na Šenturški gori pod Krvavcem na Robičevi spominski sloves-nosti. O življenju in delu zna-menitega prirodoslovca Si-mona Robiča je ob njegovi 95-letnici smrti govoril znani starosta jamarjev dr. France Habe iz Postojne. V kulturnem programu je nastopil oktet bratov Pirnat iz Jarš, ki letos praznuje že 35-letnico svojega uspeš-nega prepevanja po Sloveniji, v zamejstvu in drugod po svetu. Ob zaključku prireditev ob tridesetletnem jubileju društva so imeli jamarji popoldne svoj redni občni zbor. Med gosti smo v Jamarskem domu pozdravili dr. Franceta Habeta, ki je zastopal Jamarsko zvezo Slovenije in mednarodno komisijo za zaščito krasa in jam, predstojnik biotehniške fakultete dr. Feri Habe je ob tem v imenu konjeniškega kluba Biotehniške fakultete Krumperk društvu izročil lično priznanje za uspešno sodelovanje. Ob 16. uri je v Jamarski dom prišlo še nekaj gostov. Skupaj s člani društva in udeleženci občnega zbora so si najprej ogledali na novo postavljeno in urejeno slamnikarsko zbirko. Za tište, ki usode slamnikrske zbirke ne poznajo, naj na kratko povzamemo. Avtor in spodbudnik domžalske zbirke je bil sedaj že pokojni Tonček Ravnikar. Zbiranju eksponatov iz sedaj že skoraj povsem opuš-čene slamnikarske obrti po naših krajih je posvetil veliko pro-stega časa. Tako so leta 1973 postavili slamnikarsko zbirko. Ravnikarju je tedaj precej po-magal Franci Brojan. Zbirko so ostavili v treh sobanah v gradu Krumperk. Tu si jo je ogledalo kar precej šolarjev in turistov. Urejena je bila tuđi vodniška služba. Za zbirko je bilo najbolj usodno to, da je občina pred kakimi štirimi leti iz gradu izse-lila vse stranke, že pred tem pa so začeli preurejati stopnišče v gradu. Tako dostop do zbirke ni bil več mogoč. Ko pa so razni priložnostni obiskovalci, med njimi je bilo tuđi nekaj »Ijubiteljev« in preprodajalcev starin, skozi okno vdrli v grad, je zbirka hitro kopnela. Kolikor je Ravnikarjeve bire v gradu še ostalo, so jo prepe-Ijali v klet domžalske knjižnice. Od tod je zapuščina rajžala v zaklonišče. Ko je bilo v junij-ski vojni treba zaklonišče hitro izprazniti, so morali ćelo neka-teri občinski uradniki prijeti za delo. Zbirko so na hitro prepe-Ijali v Godbeni dom v Dom-žale. Da pri premeščanju zbirke z eksponati delavci nišo ravnali prav pažljivo, kažejo tuđi nekateri razbiti stroj i za šivanje slamnikov. V Jamarskem domu na Gor-juši je bila poleg razstavnih prostorov z arheološkimi in ge-ološkimi eksponati, Jamarske in Robičeve zbirke velika v glav-nem slabo izkoriščena ropotarnica. Jamarji so prostor lansko jesen prezidali in ga začeli ure-jati. V februarju so v dva lepo urejena prostora iz Godbenega doma pripeljali ostanek eksponatov tako imenovane Ravnikarjeve slamnikarske zbirke. V Jamarskem domu na Gorjuši so razstavljeni vsi eksponati, ki so še ostali. Zbirka je pregledno postavljena. V prvem manjšem prostoru je prikazano pletenje kit, v drugem večjem pa proizvodnja slamnikov od šivanja do končnega oblikovanja. Zbirko dopolnjujejo številne fotografije izdelkov iz pšenične slame in številnih delavnic v Domža-lah, Mengšu in Ihanu. Poseben kotiček je namenjen tuđi mode-larni in livarni, kjer so prikazani različni modeli pokrival iz mavca ter modeli iz čina za industrijsko proizvodnjo. Tu ima svoj prostor tuđi I ivama modelov in peč za segrevanje modelov. Del na novo postavljene slamnikarske zbirke v jamarskem domu Modeli in livarna v slamnikarski zbirki na Gorjuši MATERINSKI PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Mikložičeva16, Ljubljana, štev. 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom". Hvala! Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošiceva 16, Ljubljana Tel.: (061)311-658 Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste še pridružili! Na slovesni otvoritvi zbirke se je v pritličju Jamarskega doma zbralo kar precej gostov, med njimi je bil tuđi domžalski župan magister Anton Ervin Schvvarzbartl z ženo. Svoj obisk sta na Gorjuši napove-dala tuđi ministra za kulturo in turizem Andrej Capuder in Ingo Paš, a sta bila v tem času oba na službenem potovanju. Vse občane, posebej pa vodstva šol, obveščamo, da si od-slej poleg Železne jame in drugih zbirk v Jamarskem domu lahko ogledajo tuđi slamnikarsko zbirko. Vodstva šol naj obisk šolarjev prej sporočijo po telefonu (711832). Za druge obiskovalce bo tako Železna jama kot muzejska zbirka v Jamarskem domu odprta vsako nedeljo od 14. do 17. ure. S. S. \« Literarni večer v Knjižnici Domžale hi« Marinka Fritz - Kune Ob iziđu njene nove knjige POSTAJA DEATH - Treba je govoriti o drogah, seznanjati, informirati, je pisateljičin prispevek k demistifikaciji droge. Marinka Fritz-Kunc je bila v lanskem letu med slovenskimi knjižnicami izbrana za najbolj brano in priljubljeno pisate-Ijico. S svojimi deli, kot so: Ja-nov krik, Ne verjemi vetru, Pusti čakati jutri in Grand fouette, je med bralci in bralkami priljubljena zaradi tega, ker se lo-teva problemov, s katerimi se srečuje posameznik. Teme njenih del so starševski problemi, mladostno prestopništvo, vpra-šanja medsebojnih odnosov, družine... Zato ni presenet-Ijivo, da se je v zadnjem času z vso čustveno zavzetostjo lo-tila problema droge med mla-dimi. Živi na Obali, tam je droge na pretek in kot mati vsak dan trepeta za usodo svojih dveh sinov. Opozoriti hoče na to, da se starši niti prav ne zave-dajo, kako hitro lahko njihov otrok postane žrtev droge, še posebej heroina. Zato je več- krat poudarila, da že po nekaj fiksih, tako rekoč v 14 dneh, lahko človek postane odvisen od heroina. Nevednost med mladimi, starši, pa tuđi strokov-njaki je velika, saj se ne po-udarja dovolj razlika v nevar-nosti posameznih vrst drog - na primer od tako rekoč nene-varne trave do katastrofalnih učinkov heroina. V sredo, 12. marca, zvečer se je v Knjižnici Domžale na pogovoru s pisateljico Marinko Fritz Kune ob iziđu njene nove knjige Postaja Death zbralo veliko poslušalcev, kar priča o iz-jemno pereci problematiki, s katero smo vse bolj soočeni v naši družbi, pa tuđi v naši občini. Smo blizu Ljubljane, preprodajalci pa imajo, kot kaže, eno glavnih stičišč prav pri nas. Razveseljivo pa je, da so se na pogovoru zbrali tako strokovnjaki, starši, pa tuđi veliko število mladih. »Na zahodu je igla izven trenda... Sedaj se to seli na vzhod. Kar so Italijani preživ-Ijali leta 1975, preživi jamo mi... Mladostna meja narko-manov se niža. Vse več je sred-nješolcev, tuđi petnajstletniki so na igli...« Takšna je ena izmed izjav narkomana, ki so zbrane v drobni knjižici POSTAJA DEATH. Z njo je Marinka Fritz-Kunc pred meseci pričela akcijo, s katero želi, da začnemo vsi skupaj razmišljati o prisot-nosti droge pri nas - predvsem pa opozoriti na ogroženost otrok, ki so največkrat prve in najbolj tragične žrtve tega zla. Kajti v ozadju tega zla je organizirana mreža preprodajalcev, so Ijudje, ki lahko od tega zelo dobro živijo in veliko zaslužijo. In ki jim naši organi pregona še zdaleč ne znajo (ali ćelo ne želijo) onemogočiti. Pri tem ne mislimo drobnih dilerjev z nekaj grami, pač pa tistih, ki pre-kupčujejo s kilogrami, vred-nimi več sto tisoč mark. In Slovenija je po podatkih Interpola v Evropi na 4 mestu po pretoku droge na njenem ozemlju, je pravo križišče in baje tuđi kar solidno tržišče. Zaskrbljujoča pa je tuđi kazenska zakono-daja, ki je smešno prizane-sljiva. Tako najprej izenači tište, pri katerih zasežejo gram in tište s kilogramom, kazen pa se vrti okoli leta, leta in pol. V Italiji za isti prekršek sledi kazen prek 10-ih let zapora. Pisateljica Marinka Fritz Kune v okviru akcije, ki jo je začela, hodi po slovenskih šo- lah in knjižnicah in se pogo-varja o drogah in zasvojenosti. Pri tem poudarja, da ni strokov-njaka, da ne ve odgovorov, da nima čarobne paličice, ampak zgolj namen, da se začne o tem razmišljati in zavedati. Pogovor je pospremljen z dokumentarnim filmom režiserja Mitje Novljana MISISIPI o mlade-niču, ki je padel v oklep heroina. Na poti in pogovorih pa jo spremlja tuđi Aljoša, ozdrav-Ijeni narkoman, ki najbolj av-tentično lahko pove mladim, s kakšnimi bolečinami in trpljenjem je povezana zasvojenost z drogo. »Dokler si svoboden, lahko izbiraš sam. Potem zate izbi-rajo drugi. Preprodajalci ma-mil, miličniki, psihiatri... Na koncu zopet izbiraš sam... Počasno umiranje, skozi lažna upanja, do konca...« Celotno akcijo je pisateljica razdelila na več nivojev. Tako naj bi knjiga Postaja Death, v kateri so zbrarae pretresljive izjave narkomanov in staršev, Lutke v Knjižnici Domžale V okviru lutkovnega abonmaja vas vabimo na novo predstavo. Ohiskala nas bo lutkovna skupina TRI iz Kranja. Sami pravijo, da si želijo približati čarobnost lutk, delček otroštva vsem, kijih ni sram priznati, da je še kaj otroškega v njih, otroke pa vedno znova vračati tja, kjer so najraje - v svet domišiljije. Skupina nas bo razveselila s svojo najnovejšo avtorsko predstavo »OJOJ, BOLI!« Glavni lik v predstavi je deklica Čenča, ki sojo avtorice prevzele po znanem stripu Čenči Nedeljki, ki že več let izhaja v Nedeljskem dnevniku. Predstava OJOJ, BOU! je grajena izključno na animaciji in je brez teksta. Vbistvu sta to dve kratki predstavici, ki ju povezuje ista tema - bolečina. Vprvigre za fizično, v drugi za duševno bolečino, vendar se vse srečno konca. Na srečanje s Cenčo vas vabimo v torek, 31. 3. 1992 ob 17. uri. našla mesto v vseh slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Na pogovoru v domžalski knjižnici je povedala, da se na njen poziv še vedno ni odzvalo več kot 200 šol, kar kaže na svoje-vrstno nojevsko držo prvih, ki so poklicani, da otroke sezna-nijo z nevarnostmi droge. Poleg tega bo v kratkem izdala tuđi roman Borboleta, resnično zgodbo o mlađem narkomanu. Slikar Zvest Apolonio pa naj bi oblikoval tuđi plakat o tej temi. Vse pa z enim samim ciljem: razširiti vedenje o nevarnosti droge, pripraviti stroko, da se končno poenoti in skupno na-stopi v boju proti drogi in razgi-bati starše in mladino, da se o tem pogovarjajo in se pripra-vijo na spopad z drogo. »Nekaj je na tem. Če bi ta nekaj zaštekal, potem bi vedeli kako naprej...« Tako kot je pokazal pogovor, recepta za spopad z drogo ni. Pomembno je stalno in nacrtno preventivno delovanje. Pogo-varjati se, seznanjati mlade s pastmi, informirati starše, pomagati tištim, ki so v tem. Edina rešitev pa je bogatejše notranje življenje, predvsem pa krepitev samozavesti vsakega posamez-nika, občutek, da je vsakdo po-memben, dragocen, enkraten. Naučiti se moramo ceniti sebe in svoje sposobnosti. In pri tem pomagati tuđi svojim otrokom. Rešitve so namreč v nas samih, saj »Raja pa ni, nebes sploh no-benih, sploh pa ne potem, ko si nekaj časa noter. Potem je samo še pekel!« CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Domžale /lamnik 13 Ob razstavi v Likovnem razstavišču Domžale Različnost, ki ji je skupno delovno okolje V četrtek, 5. marca, je bila v Likovnem razstavišču Domžale otvoritev razstave učiteljev oddelka za likovno pedago-giko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Tako so se predstavili: kiparja Dragica Cadež in Aladar Zahariaš ter slikarji Zdenko Huzjan, Crtom i r Frelih, Ivo Mršnik, Boris Jesih, Her-man Gvardjančič, Bojan Kcva-čič in Sergej Kapus. Avtorje je ob otvoritvi predstavila umet-nostna zgodovinarka in direktorica Galerije ZDSLU Judita Krivec-Dolgan, ki je v njem po-udarila, da so skupne predsta-vitve določenih šol, ki jih zaz-namujejo prav imena posamez-nih avtorjev, v svetu nekaj pov-sem običajnega. Pri nas pa do-slej tovrstnih nastopov nismo bili vajeni in je to razstavo zato označila kot eno reprezentanč-nejših. Z njo namreč spozna-vamo solo in poskušamo vred-notiti njen duhovni potencial ter identificirati njene učitelje kot znane slovenske likovnike. Na razstavi so se namreč zbrali likovni umetniki, ki s svojim de-lom pomembno posegajo v naš prostor in so v kontinuiteti slovenske umetnosti nepogrešljivi. Vanjo vnašajo svoje osebne sve tove, intimna viđenja, likovne rešitve, ki so si med se-boj tako različne, da bi jih v skupni portret ne mogli povezati. Kiparka DRAGICA ČADEŽ je znana po skulpturah, ki tradici-onalizem povezujejo z izkuš-njami modernizma, ob tem pa oživljajo davne magične kultne prostore. Slikar ZDENKO HUZJAN se ukvarja zlasti z blizino smrti, v slike žalobnih barv pa kot jasno konturo postavlja stilizirane figure. IVO MRŠNIK upodablja človeške like, člove-kovo glavo, ki je zrcalo duše, polne strahov in traLilTi in se na njej slikovito igrata svetloba in senca. Tuđi kipar ALADAR ZAHARIAŠ se ukvarja s človeško figuro, vendar relativno klasično s poudarjanjem materije. Slikarski svet HERMANA GVARDJANČIČA pa je na-sprotno človeško pojavo popol-noma izločil. A le na videz, saj jo je transformiral v abstraktne pejsaže, ki imajo svojo daljno izhodišče v gorenjski pokrajini. Z veliko teoretskega znanja in OŽIVLJENA SVOBODA Vdova Rošlinka toplo sprejeta Večstrankarstvo prinaša tuđi dobre stvari. V Mengšu imamo od letošnjega leta naprej kar dve kulturni društvi, pa tuđi dve igralski skupini. Pohitela je tista, ki je zadnja leta preživ-Ijala precejšnjo krizo - igralska skupina DKD Svoboda. Z upri-zoritvijo veseloigre Cvetka Go-larja Vdova Rošlinka je dokazala, da je pod odličnim reži-serskim vodstvom Zvoneta Ur-biča sposobna pripraviti na odru poldrugo urico prijetnega razpoloženja, v katerem so uživali vsi od igralcev, ki so bili dobro vodeni in hkrati pri-merno sproščeni v svoji igri do gledalcev, ki so skoraj do zadnjega kotička napolnili veliko mengeško dvorano kulturnega doma, kar je zagotovo največji uspeh. Celotna Golarjeva zamisel sloni na preprosti ljudski šega-vosti, da vse vdove nišo take, kot je videti na prvi pogled. Namesto da bi mati možila svojo, za možitev godno hčer, bi se rada v drugo poročila sama, njena starost in odnos do mlađega ženina pa zbuja ko-pico zabavnih domislic in šaljivih nerodnosti. Vdovo je odlično odigrala Bojana Burgar, menda prvič na odrskih de-skah, s še posebno dobro upri-zorjenim snubljenjem na postelji. Franc Jerič kot ženin je bil izrezan navihan mladenič, ki je dvojno igro brezhibno pripeljal do konca. Hčerko je z veliko mero nedolžnosti in zvitosti hkrati odigrala Barbara Rodica, prav tako pa je prijetno delo- vala kot vezni člen med prizori njena prijateljica Vesna Burnik. Posebno pozornost je treba na-meniti drugi glavni osebi - sve-temu možu oz. romarju Balan-taču, ki ga je z veliko mero okusa in ljudske zvijačnosti odlično upodobil Jože Gogala. Vi- izvrstno interpreti ral Niko Ro-bavs. Že zaradi vdove, svetega romarja in pastirčka je bilo vredno videti to igro. V celoti vzeto, gre za zadetek v pol no, tako po izbiri igralcev kot po izbiri dela, kar je bilo občutiti tuđi ves čas v dvorani in ob koncu predstave, ko so gledalci bogato nagradili oživljeni del Svobode z dolgotrajnim aplav-zom, gospod Pišek pa je reži-serju, ki je odlično držal niti v svojih rokah, in glavni igralki, ki je bila kot izrezana nerodna in hkrati pretirano živahna vdova, podaril simbolična da-rila ter se v imenu vseh številnih gledalcev zahvalil za lepo odr-sko doživetje. Pričakujemo dramsko delo Jelovškovega Mengeška Vdova Rošlinka, mati in hči deti je bilo, kot da mu je vloga napisana na kožo. Tuđi svata - Zvone Urbič (sicer režiser veseloigre) in Janež Burnik sta bila odlično kos svoji vlogi. Nepo-zaben pa bo ostal tuđi stranski lik, pastirček Tinče, ki ga je društva, ki bo, upajmo, prav tako uspešno, saj je bil Mengeš od nekdaj močno središče igralskih talentov. Svobodaši so z mladim režiserjem Zvonetom Urbičem zagotovo veliko pridobili. IVAN SIVEC Ko bi znala biti srečna Kaj je sreča? Je to življenje v toplem in mir-nem domu? Je to spoznan je, da te imajo prijatelji radi? Ali morda občutek, ko dobiš lepo oceno? Veliko je stvari, ki nam prinašajo in dajejo občutek sreče, zadovoljstva. Vsak človek hre-peni po sreči in za vsakega je sreča nekaj dru- 8e8a- Tuđi sama si želim, da bi bila v življenju srečna. Ne vem pa, če mi bo to vedno uspelo. Kajti ni sreča samo v velikih stvareh. Tuđi tišti majhni, tolikokrat na videz nepomembni tre-nutki in dogodki lahko človeku prinesejo srečo. Samo ustaviti se moramo ob njih in prisluhniti življenju okrog nas in svoji notranjosti. A v teh nemirnih časih, ko vsi samo hitimo in lovimo čas, da ne bi česa izpustili, je to včasih skoraj nemogoče. Zato upam, da tuđi sama ne bom vedno samo hrepenela po veliki sreči, ki jo bom videla v nedosegljivih stvareh. Ampak, da bom znala biti srečna tuđi ob drobnih dogodkih vsakdana. Saj ti tuđi občutek, da si komu poma-gal, da si komu potreben, da ti Ijudje lahko zaupajo, nosi srečo. In ta sreča je najlepša. P. L Črtomir Frelih: GRMEČICA, 1991 akril, oglje na papirju intelektualizma se ponašajo slike in grafike ČRTOMIRA FRELIHA, sicer domžalskega rojaka in pobudnika omenjene razstave. V njegovih nekako ekspresionističnih slikah je zaz-nati tako otroško igrivost, filozofski cinizem kot tuđi elemente mitologije in senzualnosti. Nekoliko več vedrine in svetlobe je na razstavi prisotnih v grafikah v Italiji šolanega BOJANA KOVAČICA. Po filigranski natančnosti risbe, ki se veči-noma ukvarja s krajino, osam-Ijenimi drevesi, obrisi gozda in stiliziranimi liki človeka v njej, pa je znan BORIS JESIH, ki se je na razstavi predstavil z dvema deloma. V uvodnem nagovoru je šte-vilne obiskovalce tega nadvse zanimivega in kvalitetnega li-kovnega dogodka pozdravila predstavnica Knjižnice Domžale, v okviru katere Likovno razstavišče Domžale deluje. Povedala je, da se srečujejo s številnimi, predvsem finanč-nimi problemi, da pa jim je kljub temu uspelo pritegniti ne-katere sponzorje. Tako so pri-čeli izdajati ob razstavah kvali-tetnejše kataloge, pomoč za to pa našli pri Papirnici Količevo in Tiskami Slovenija. Upajo, da bodo naleteli na odmev tuđi pri drugih in s tem skušali uresni-čiti nacrt, da postane Likovno razstavišče v Domžalah po-memben kulturni hram. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Osmič pod mengeško marelo Mengeška godba, kdo pa drug, je spet spravila na noge, že osmiČ po vrsti, vse, ki imajo radi »govejo« glasbo. Po zaslugi višje sile in pa srtče sem imel priložnost gledati in poslušati premierno predstavo »Pod mengeško marelo«, v Mengšu seveda. Do zadnjega sedeža polna dvorana v petek zvečer in dvakrat v soboto pomeni, da je Ijudem narodna glasba všeč in se je ne naveličajo, čeprav jo nekateri poslušajo deset ur na dan. Pa ne mislite, da je organizacija tako spektakularne pri-reditve, kot je mengeška »Ma-rela«, preprosta. Ni. Če ne bi starejši člani Mengeške godbe izkoristili vseh svojih izku-šenj, požrtvovalnosti in sposobnosti, pa tuđi pomoči mladih članov in končno vsega Mengša, bi Marela ostala za-prta. Tako pa je bila spet pre-majhna. Bil sem v dvorani. Z užitkom sem gledal in po-slušal izvajalce vseh sort. Še bolj pa ob opazovanju občin-stva, ki je dobesedno žarelo od navdušenja. V mislih pa sem bil daleč, v Korpah, pod Limbarsko goro, pri gospe Makarovičevi, ki se ji od žalosti para srce, brž ko sliši be-sedi »narodna glasba«. Če ima ona, umetnica, tak odpor do te zvrsti glasbe, da ji reče »volovska« ali »goveja«, ji gre zameriti to, da se ne zaveda, da ima vsak pravico i/Msliti in uživati po svoje: tišti, ki so mu vse Slaki, in tišti, ki obožujejo njene šansone, DANICA VOLČINI Vir, Bukovčeva 30 61230 Domžale Tel.: 061/711-890 KAJ VAM NUDI TAČEK? • program Chiccho • otroško konfekcijo (kompleti, perilo, trenirke, igralne hlače, majice...) • plenice Pampers • otroško opremo, previjalne miže po naročilu • igrače, knjige Vse to in še več v trgovini TAČEK vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Se priporočamo! trgovina I MI AMIGO d.o.o. inengeš (061) 739-353 vabi k vpisu v tečaje priprave na sprejemne izpite za srednje sole za visoke sole »malo maturo« maturo slovenski jezik angleški jezik matematika po potrebi borno izvajali tuđi tečaje za snov iz drugih predmetov možnost plačila s čeki pri vpisu v dva tečaja popust sapramiške in maksi mačke. Osebno Svetlano rad poslušam. Poleg znanih ansamblov mengeški godbeniki vsako leto poskrbijo za nova prese-nečenja. Prijetno je poživil rock ansambel Evforija. Fantje so dali duška svojim glasbi-lom in sebi, pa nabijali v brk vsem narodnjakom. Tuđi brhke in žlahtne har-monikarce so v svoj redni program brez predsodkov uvedle tuđi mini seks-shop program. Radovedni voditelj Boris nika-kor ni doumel, kako deluje kakšen poseben instrument. Ena izmed pogumnih mu je morala v živo pokazati, da palico pomočiš ali posliniš in jo porivaš med kožo, noter pa ven, toliko časa, da ji priđe, mislim, da priđe prava glasba. Hec, a ne? Povsem nov instrument, »škafbas« so jim v dar prinesli prijatelji iz Borovelj. Zato lahko pričakujemo, da bodo prihodnje leto prinesli vsaki puško. V Borovljah izdelujejo najboljše. To je tisto, kar polni mengeške dvorane. Poleg Alp-skega kvinteta, Marele Inter-nacional, Nageljna in še in še. Mengeškemu Zvonu dajem visoko ceno. Pravi cukrček, poln miline, romantike in ti-stega melosa, ki spominja na lepo, vaško življenje. Odlično in poživljajoče. Šov program od Oberkorošcev je bil boljši od otvoritvene predstave v Albertvvillu, ko so se neki angelci guncali na veli-kanskem ringlšpilu in člove-ški, stonogi pajki kobacali po vrveh. Korošci so dobrodušno pre-pevali, muzicirali, jodlali in na vso moč zabavali ljudi. Prvič smo videli slovitega trobentača Mengšana Fran-ceta Kompareta v »civilu«, ko je pokazal, kako težka je pot trgovskega potnika ali glasbe-nega managerja. Res hudo. Iz neuradnih krogov smo zvedeli, da nameravajo Mengšani z godbeniki na čelu zgraditi za prihodnjo »deveto« Marelo novo, velikan-sko dvorano. To bi jim človek kar verjel, seveda, če ne bo prišlo kaj vmes. To se pa lahko zgodi, če Slovenijo raz-delijo seveda na tristo in več občin, kar bi sledilo, da bo Mengeš razdeljen vsaj na pet občin. Nato pet županov in jasno pet novih kulturnih do-mov. Vprašanje bo, če bodo Mengšani še tako skupaj držali in v kateri dom bodo spravili Marelo. Ker to ne bo jutri, bo iz mengeške godbe zrasel gotovo še kak nov ansambel, »goveji« ali pa tuđi ne. V vsakem primeru bodo simpatične harmonikarce razvijale svoj seks-schop naprej, pa, če je prvemu možu naše barke to všeč ali ne. Demokracija je na strani pogumnih in norme morale včasih čudno zmeša. Vse izvajalce in organiza-torje osme mengeške Marele imam iskreno rad in jih vse spoštujem. Ob izvedbi osme Marele sem na moč užival. Rahlo senco so mi delale skrbi, kdaj se bo udri sneg s kozolca na oder, na kovača, župana, Janeza in njegov kontrabas. Kot da ni bilo dru-gega prostora, ražen pod kapom. ANDRE) ZAJC 14 /lomnik Šport Hitrostni motociklizem Obdobje novih časov Vse življenje sedemintride-set-letnega elektro mehanika Petra Verbiča, ki ima v Srednjih Jaršah pri Domžalah svojo obrtno delavnico, je tesno povezano z motorji. Bivši več-kratni državni prvak in dobitnik zlate čelade je sedaj predsednik AMD Domžale in hkrati tuđi predsednik komisije za hitrostni motociklizem pri AMZ Slovenije. Za ta atraktiven motošport mu je v domaćem okolju uspelo pritegniii ce'o vrsto novih tekmovalcev. Mnogi so postali šampioni. Poln načrtov in ustvarjalnosti si v novih razme-rah, ki narekujejo profesiona-len odnos do dirkanja in organizacije dirk (po razpadu Jugoslavije), prizadeva vse to dvig-niti na čim višji nivo. Seveda je najvećja težava glede primerne tekmovalne proge. Edina alternativa dirkališča v Sloveniji je na letališčih v Portorožu in Mariboru. AMD Domžale, ki je za zdaj edini organizator teh dirk pri nas, je lani že uspešno orga-niziral dirko v Portorožu, prvo po dolgih letih v Sloveniji. Le-tos pa ima v nacrtu štiri medna-rodne dirke, ki bodo hkrati štele tuđi za državno prvenstvo. Dve dirki bosta na podaljšani 2 km SIMOK STANE GRM VIR, Zrinjskega 20, telefon: 724-368 IZVAJAM elektroinštalacijska dela dolgi stezi (lani 1 km) na leta-lišču v Portorožu. Prva bo 25. in 26. aprila in druga ob koncu sezone, 17. in 18. oktobra. Pr-vič po tridesetih letih, ko so bile dirke na Ljubelju, borno spet videli dve gorski dirki 17. maja in 16. avgusta v Dolskem na progi Kamnica - Klopce, na 2 km dolgi progi z 200 m visinske razlike. AMD Domžale bo sodelovalo z klubom ADAM Racing Team tuđi pri organizaciji dirke v Mariboru. V novi sezoni bo torej pet dirk V prvem Slovenskem državnem prvenstvu, ki bo potekalo v petih ra-zredih: do 125ccm - serijski (od 14 let); do 125ccm - tek-movalni; do 250 (od 16 let); superbike in prikolice. Poleg tega si prizadevajo, da bi naši tekmovalci vozili v sklopu av-strijskega državnega prvenstva. V novih razmerah, ki terjajo profesionalen pristop, je AMD Domžale formiralo A tekmo-valno ekipo, v kateri bo en tek-movalec, in B ekipo z vsemi preostalimi 12 tekmovalci, s svojimi sponzorji ali s spon-zorji prek društva. V A tekmo-valni ekipi bo naš najboljši mo-torist šestnajstletni Igor Jerman, ki mu bodo skušali zagotoviti optimalno (vse je seveda od-visno od finančne podpore sponzorjev), od tekmovalnih motorjev in tehnične priprave do treningov in tekmovanj. Peter Verbič Glavni sponzor ekipe bo HB internationale, sosponzorja: Helios Domžale in Zavaroval-nica Triglav. V ekipi bodo vo-dja ekipe, tehnični vodja priprave motorjev in dva mehanika. Vse to domžalske motoci-kiisie vodi k cilju, da bi ob koncu domaćih in tujih velikih mednarodnih tekmovanj zaigrala slovenska himna. MIRAN KOKALJ NAPREDEK-GLAVNI POKROVITELJ ZIMSKEGA KROSA Na novi progi Domžalski atleti ne počivajo, bi bil kratek raport o delu Atlet-skega kluba Domžale, katerega tekmovalci redno trenirajo in tuđi sodelujejo na različnih tek-movanjih, znani pa so tuđi kot dobri organizatorji. Pred kratkim so se tako domžalski atleti udeležili že tradici-onalnega mitinga kluba IBL Olimpija v dvorani v Šiški. Tu jih je kar precej izkoristilo priložnost in izboljšalo svoje osebne rekorde na najkrajših progah. Lepo vreme pa letos atletom omogoča, da se s treningom, ki je za naj-boljše kar štirikrat v tednu, selijo na zunanja športna igrišča, precej moči pa so si pridobili tuđi na enotedenskem treningu v Stru-njanu. Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA DELO REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANjE Ljubljana, GlinŠka 12 Razpisuje JAVNI NATEČAJ »1000 NOVIH DELOVNIH MEST« Republiški zavod za zaposlovanje razpisuje NATEČAJ za sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest. Za vsako novo delovno mesto, na katerem bo delodajalec zaposlil brezposelno osebo, bo zagotovljeno 150.000,00 SLT kot nepovratna sredstva. POGOJI NATEČAJA: 1. Na natečaju lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki bodo na območju Republike Slovenije zagotovile zaposlitev brezposelnim iskalcem zaposlitve, prijavljenim pri Republi-škem zavodu za zaposlovanje in še zaposlenim delavcem, ki imajo status trajnega presežnega delavca. 2. Obravnavani bodo le novi programi ali širitve obstoječe dejavnosti, ki zagotavljajo nova delovna mesta. 3. Nova delovna mesta morajo zagotavljati zaposlitev za nedoločen čas. NAVODILA ZA SODELOVANJE NA NATEČAJU: 1. Prijavo na natečaj pošljite pristojni Enoti Republiškega Zavoda za zaposlovanje. 2. Prijava mora vsebovati: - predstavitev obstoječe dejavnosti - dokumentacijo za novi program (poslovni nacrt s tržno in ekonomsko utemeljitvijo novega programa ali programske preusmeritve) - opis delovnih mest, ki jih zagotavlja novi program (zahte-vana stopnja izobrazbe in poklič, posebna znanja in zahteve...). - izpolnjen obrazec RZZ - 06/92 3. O dodelitvi sredstev bo v skladu z določili natečaja in sprejetim poslovnikom odločal odbor pri Republiškem Zavodu za zaposlovanje. 4. Sredstva, odobrena z natečajem, izključujejo možnost izkoriščati druga sredstva za izvajanje programov pri aktivni politiki zaposlovanja. 5. Dodatne informacije dobijo vsi zainteresirani pri Enoti Republiškega Zavoda za zaposlovanje v Domžalah. Sredi februarja je Atletski klub Domžale na svoji progi (za TEN TENOM) pripravil II. zimski kros, na njem se je pomerilo več kot sto tekmovalcev, med njimi tuđi iz Maribora, Celja, Slovenske Bistrice, Velenja, Ljubljane in od drugod. Proge so bile dolge od 1000 do 8000 metrov, v posa-meznih kategorijah pa so zrna-gali: pri pionirkah Jasna Hajšek, AK Obrtnik Slovenska Bistrica, tretja je bila domačinka Darja Ko-kalj, pri pionirjih je bil najboljši Mitja Kranjčič, prav tako iz Slovenske Bistrice, med zmagovalce pa so se vpisali še: Jolanda Ste-blovnik iz Velenja (Vesna Sovinc je bila sedma), Robert Prelog s Ptuja, Barbara Železnik iz ŽAK Ljubljana, Izudin Hrapič iz Velenja in Marjan Krempi iz Slovenske Bistrice. Med veterani je bil Anton Vidovič iz Lukovice tretji. II. zimski kros je tuđi zaradi po-kroviteljev (generalni pokrovitelj je bil NAPREDEK Domžale, so-pokrovitelji pa Razvojni zavod ter Komunalno stanovanjsko po-djetje iz Domžal, Kočna iz Kam-nika in Varnost iz Mengša) lepo uspel in je bil dobra priložnost za »trening« organizatorjev pred osrednjo atletsko prireditvijo SPOMLADANSKIM KROSOM v aprilu. V. Občinsko prvenstvo ŠSD v namiznem tenisu V organizaciji ZTKO Domžale je bilo v telovadnici TVD Partizan Mengeš občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za učence in učenke osnovnih šol v domžalski občini. Izvajalec je bil TVD Partizan Mengeš pod vodstvom Toneta Gostiše in Jožeta Mlakarja. Tekmovanje se je v ekipnem delu, ki je bil v ponedeljek, 9. marca, udeležilo 15 ekip iz petih osnovnih šol, v kategoriji posa-mezno, ta del tekmovanja je bil v sredo, i 1. rnarca, pa je sodeloalo kar 78 mladih igralcev in igraik iz šestih osnovnih šol. Kot je že v navadi, so imeli največ uspeha pred-Rezultati: Učenci - ekipno 1. OŠ Mengeš I 2. OŠ Janko Kersnik, Brdo I 3. OŠ Mengeš II 4. OŠ Janko Kersnik, Brdo II Občinska prvaka v namiznem tenisu za leto 1991/92, Tanja RIBNI-KAR in Cregor JAMŠEK (oba OŠ Mengeš) Foto: Janez Stibrič stavniki iz OŠ Mengeš in OS Janko Kersnik-Brdo. Prvenstvo je potekalo v v čudovitem, tekmovanlnem raz-položenju, nekaj medsebojnih dvo-bojev pa je bilo kar na vrhunski ravni. V kategoriji učenci 5.-8. razred so v finale prišli samo predsav-niki OŠ Mengeš, kar je bilo dokaj presenetljivo glede na kvaliteto njihovih največjih nasprotnikov z OŠ Janko KersniK-Brcio. Najuspešneiši tekmovalci so se uvrstili na regijsko tekmovanje. Učenke - ekipno 1. OŠ Janko Kersnik, Brdo I 2. OŠ Mengeš I 3. OŠ Janko Kersnik, Brdo II 4. OŠ Mengeš II Učenci 1 .-4. razred posamezno 1. Štefan Prvinšek OŠ Janko Kersnik, Brdo 2. Jan Veber OŠ Mengeš 3.-4. Gašper Srebačic OŠ Mengeš i.-A. Borut Majdič OŠ Mengeš Učenke 1.-4. razred posamezno 1. Katja Frol OŠ Mengeš 2. Alenka Knuplež OS Mengeš 3.-4. Nataša Sajk OŠ Janko Kersnik, Brdo 3.-4. Metka Pustotnik OŠ Janko Kersnik, Brdo Učenci 5.-8. razred posamezno 1. Cregor Jamšek OŠ Mengeš 2. Gašper Gostiša OŠ Mengeš 3.-4. Miha Javh OŠ Mengeš 3.-4. Klemen Jamšek OŠ Mengeš Učenke 5.-8. razred posamezno 1. Tanja Ribnikar OŠ Mengeš 2. Tanja Pervinšek OŠ Janko Kersnik, Brdo 3.-4. Petra Štrukelj OŠJanko Kersnik, Brdo 3.-4. Franja Moćnik OS Janko Kersnik, Brdo JANEZ STIBRIČ Novice s Srednje sole V skladu z novo zakonodajo se je Srednja kovinarska in us- njarska šola preimenovala v SREDNJO SOLO DOMŽALE. Paviljon Srednje sole Domžale na sejmu Alpe-Adria Šola se je v hali A Gospodarskega razstavišča (fotografija) vidno predstavila na mednarodnem sejmu Alpe-Adria. Pokazala je program za računalniško krojenje, modeliranje in oblikovanje predmetov. Program je plod sodelovanja inženirjev-uči-teljev na soli in novogoriškega Pri-mexa. Šola organizira tečaje za uporabo tega programa tuđi za zu-nanje interesente. 6. in 7. marca je bil informativni dan za osmošolce. Šola še vedno vpisuje učence v široko paleto dve-tri- in štiriletnih strojnih, kovinsko-predelovalnih (strugar, frezalec, orodjar; varilec, klepar, avtoklepar; monter hladilnih, vodovodnih, ogrevalnih, klimatskih in plinskih naprav; finomehanik, strojni meha- nik, ključavničar) in usnjarskih po- klicev (usnjarski, konfekcijski in ga-lanterijski tehnik: usnjarsko-krznar-ski konfekcionar; usnjarski galante-rist). Starši in mladi so si solo tuđi ogledali in bili najbolj zadovoljni z novimi in preurejenimi prostori, dopoldanskim poukom, odlično prometno povezanostjo Domžal in širokim znanjem, ki v teh časih rastoče nezaposlenosti še vedno omogoča relativno ugodne možno-sti za zaposlitev ali samozaposlitev v obrti in podjetništvu. Največ zanimanja je bilo za šolanje finome-hanika. Za prvošolce v okviru obveznih izbirnih vsebin poteka program EKOLOGIJA. Do sedaj so na gozdni učni poti opazovali spremembe, ki jih na rastju povzroča človekova ekološka nespamet, ogledali so si čistilno napravo v Študi, farmo v Ihanu in imeli predavanje o ekoloških problemih domžalske ob-čine. Tekst in foto: I. L. L. KRISTINA BRODNIK Mini krilo kot protest Kristino smo ujeli sredi dela na sedežu SDP, ko je hitela pripravljati predavanje Boštjana M. Zupančiča o javni morali. Dogovarjala se je za plakatiranje, vabila, voditelja, ozvoče-nje, dekoracijo,... Na Stranki demokratične pre-nove bi pričakovali starejše člane, tište, ki še verjamejo v moč Ideje, ne pa simpatično dekle. Kaj te je privedlo v SDP, te drugje nišo ma-rali? Ne bodi smotan! Jaz jih nisem marala! Nekatere stranke se mi zdijo preveč »popeglane«, druge premalo revolucionarne. Pomagal pa je razgovor o programu in ciljih stranke z njenimi starimi člani. Svoje je naredil tuđi studij na filozofski fakulteti, ki mi je dal ustrezno injekcijo levičarstva. Levičarstvo. Ali to še sploh ob-staja? Kako gledaš na revolucijo? Lahko odgovorim posredno? Mislim, da se je v življenju za svoje ideale potrebno boriti. Zavračam fi-zično nasilje, verjamem pa v dobro. Oblast, kar vidimo tuđi danes pri Peterletu, ni nekaj, kar se rade volje prepušča. Torej je ta stranka že od nekdaj »tvoja«? Sploh ne. Moje simpatije do nje izvirajo sele iz poznih osemdesetih let, ko je Jugoslaviji predstavila jasen nacrt prehoda v drugačen politični sistem, ko se je borila za na-rodnostne pravice, samostojnost re-publik, človekove pravice in svo-boščine,... Kot bi dejal dramatik Drago Jan-čar v Velikem briljantnem valčku, si zdaj »V«. Kaj delaš V SDP? Pomagam izdajati Levi čar, naše glasilo, ki je ob šankih že postalo obvezno čtivo. Organiziram okro-gle miže in razprave, na noge postavljam Demokratični forum,... Kaj je to Demokratični forum? Gibanje! Levičarsko gibanje, blizu sindikalnemu boju delavcev, studentom - mladim nasploh, obrobnim družbenim skupinam. Ukvarjamo se z ekološkimi problemi, narkomanijo, brezposel-nostjo, človekovimi demokratič-nimi svoboščinami. Delamotudi na združevanju mladih popotnikov, mirovnikov in zabavi mladih... In kakšne zabave so tebi všeč? Da se vsi razumemo, se imamo radi, ob kitari pojemo o Ijubeznl, bratstvu, prijatelju in svetu brez meja... (Recimo John Lennon in podobne fore)... ter sem ter tja vzkliknemo: »Lastnina je ta-tvina«... Zraven pa zrolate marihuano! Droge pa ne! Ponavadi si dobre volje. Katero pesem si zjutraj zapoješ, da se te drži optimizem ves dan? Califomia dreamin' is where i vvanna be. Sanjaš o Kaliforniji. Torej se je leto 1969, v katerem si bila rojena, s hipijevstvom in studentskim! nemiri, krepko vtisnilo v tvoje gene! Mogoče sem reinkarnacija štu-dentskega upornika, ki je umri v ne-mirih. Verjetno se je v demonstraci-jah proti vojni v Vietnamu boril za svobodo mišljenja, govora, oblačenja, ugovora vesti, pravico do iz-bire svojega življenja, a mu ni uspelo. Bo tebi? Mislim, da bo, ker imam dovolj energije (pa ne jedrske) in borbe-nega duha. Kristina Brodnik Videti te je tuđi na Rdečem križu. Pomagam socialno ogroženim in beguncem, s pisarniškim delom pa prek študentskega servisa zaslužim tuđi kakšen tolar. Imaš mogoče uro? Mogoče jo imam! Težiš! Povej, koliko je! Dvajset do osmih. Že!? Moram letet'! A na košarko? Ne! Te že dolgo ne treniram več. Zdaj s kolegicami hodim na aero-biko, moram skrbeti za svoje telo. Sploh zdaj, če si bom iz protesta proti odloku o javni morali kdaj nataknila mini krilo. A ti, ki si zmeraj v hlačah!? Pa ravno v tem je štos! Besede in Kristino lovil terzapisal: IGOR LIPOVŠEK LENASI Šport /lamnik 15 Umetnostno kotalkanje Alpe Adria v Domžalah V nedeljo, 15. marca, po-poldne je bilo v Hali komunal-nega centra v Domžalah med-narodno umetnostno kotalkar-sko tekmovanje v okviru sode-lovanja ALPE ADRIA. Izvedbo tekmovanja je Zveza kotalkar-skih športov Slovenije zaupala Kotalkarsko, drsalnemu klubu Domžale, ki je svojo nalogo tuđi odlično opravil. V kotalkanju so se pomerile štiri skupine, dve iz Italije, iz Furlanije-Julijske krajine in Ve-neto ter dve iz Slovenije. Na otvoritveni slovesnosti je tako tekmovalce kot gledalce poleg drugih pozdravil tuđi domžal-ski župan magister Ervin Anton Schvvarzbatl. Tekmovalci in gledalci v Hali komunalnega centra v Domžalah Prvo mesto si je priborila ko-talkarska ekipa Veneto, zbrala je 43 točk, drugo mesto je prav tako pripadlo gostov iz Furlanije-Julijske krajine, dosegli so 20 točk. Tretja je bila ekipa Slo- Narodne nose na kotalkah ob zaključku tekmovanja venija I z 19.5 točke in četrta ekipa Slovenjije II. Prireditev si je ogledalo veliko Ijubiteljev kotalkarskega športa in staršev nastopajočin otrok. Domžalski organizatorji in člani kluba so med drugim po-vedali, da bi radi še bolj razši-rili ta šport. Upajo tuđi, da se jim bo posrečilo priti do kotalkarskega igrišča - ploščadi na prostem. Že sedaj pa vas vabijo na prihodnje tekmovanje, ki bo prav tako v Domžalah 16. in 17. maja letos. Hkrati se organizatorji zahvaljujejo vsem, ki so jih pri tem delu podprli in se jim seveda še vnaprej pri porobi0- S. S. TAIDA v Ta se pa izmed vseb spozna, iz Kamnika je doma! Kamničani so namreč na svoje tablice dobili kamniški grb, Domžalčani po avtomobilskih tablicah nismo razpoz-navni in se moramo voziti naokrog kot ljubljanske srajce. Je to prva lastovka, ki bo prihodnje pokrajinsko središče odne-sla Domžalam in ga dala Kamniku? Tradicionalna maškarada v Domu upokojencev v Domžalah Pogovor za okroglo mizo na Krumperku V soboto, 21. marca do-poldne, so v prostoru konje-niškega kluba na Krumperku pripravili pogovor. Seveda ni težko uganiti, da je be-seda tekla o usodi gradu in posestva Krumperk. Dr. Feri Habe je najprej z diapozitivi prikazal razvoj konjeniškega kluba na Krumperku. Inže-nir Anton Preskar je orisal dosedanja prizadevanja za ureditev gradu Krumperk in okolice, ki na to caka že pol stoletja. Iz Preskarjevega po-ročila smo zvedeli, da je bilo že več poskusov, da bi grad obnovili in bi s svojo idilično lokacijo med goz-dovi in pašniki spet zaživel, a se je zmeraj ustavilo pri denarju. Ko pa je že kazalo, da bo kljub težavam obnova vendarle stekla, je prišla še vojna za Slovenijo, tako smo spet na začetku. Za Preskarjem, ki je med drugim nekako povedal, da ni nobenega pravnega nasled-nika kar dvakrat nacionalizi-ranega Krumperka, prvič so ga leta 1942 nacionalizirali Nemci, po vojni pa naša nova oblast, se je oglasil za-stopnik Hinka Pogačnika sina Stanke Pogačnik iz Ruš, NOVO V DOMŽALAH! DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.O.O. Kolodvorska 6, 61230 DOMŽALE, tel.: (061) 711 -082, tel.-fax.: 712-278 razpisuje seminar z naslovom: RAČUNOVODSTVO MALIH PODJETIJ Program obsega: - osnove dvostavnega knjigovodstva - spremljanje premoženja, uspešnost podjetja ter bilanca stanja in uspeha. Predviđen termin seminarja bo v aprilu 1992, trajal bo 30 ur. V kolikor bo interes, borno organizirali tuđi nadaljevalni tečaj. Na seminarju boste dobili tuđi ustrezno gradivo. OBRTNIKI DOMŽALSKE OBČINE - POZOR! TEČAJ VOĐENJA POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKE Tečaj je namenjen usposabljanju obrtnikov oz. njihovih delavcev, ki želijo osvojiti strokovno znanje za vođenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva z računalnikom. Predviđen termin tečaja bo takoj, ko bo oblikovana skupina, trajal pa bo 15 ur. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu. URADNE URE: ponedeljek, torek, sreda od 8.-16. ure in četrtek, petek od 8.-15. ure. Tradicionalni pohod »RASICA 92« Planinsko društvo Janez Trdina iz Mengša tuđi letos organizira Trimski pohod na Rasico. Pohod bo v soboto 11. aprila s pričetkom od 7.-9. ure z dveh startnih mest: 1. Mengeš OŠ Mengeš 2. Črnuče Savski most in ciljem pri Mengeški koči na Gobavici. Pohodniki, ki bodo krenili na pot v Domžalah ali Trzinu, pa bodo prejeli kontrolni kartonček na Dobenu poleg gostilne Ručigaj. Kontrolne točke bodo na Dobenu poleg gostilne Ručigaj, na vrhu Rasice poleg stolpa in na grebenu nad Dobenom. Pohodniki prejmejo za prvo udeležbo izkaznico, za tri-kratno bronasto, za šestkratno srebrno in za desetkratno zlato značko. Pot je dolga približno 10 km, visinska razlika je 350 m. Z zmernim tempom jo prehodite v treh urah. Prisrčno vabljeni! DOLMEN STUDIO ZA ARHITEKTURO 11 IN OBLIKOVANJE, ® 061/59-362 D projektiranje stanovanjskih objektov D adaptacije D notranja oprema stanovanj in lokalov □ grafično oblikovanje NOVO NOVO NOVO V DOMŽALAH /•~n /->T MARKET DOMŽALE, Ulica talcev 11 VABI v NOVO DELIKATESO, kjer vam nudimo: - mleko, vse mlečne izdelke (siri, jogurti, smetana) - mesnine (salame vseh vrst) - zmrznjeni program OBVEŠČA da je Market odprt tuđi ob NEDELJAH od 8. do 12. ure. SVEŽ KRUH! MESEC APRIL JE MESEC CEDAMA DEGUSTACIJE, DEGUSTACIJE, DEGUSTACIJE ... Pričakujemo vas! ki je bila lastnica Krumperka pred vojno. Njenega moža in očeta dveh otrok, Hinka in Vojka, so Nemci 11. j aprila 1942 v Mariboru i ustrelili kot talca. Ženo Stanko je okupator interni-ral, fanta pa sta pred tem ušla na Češko. Krumperško posest so nacionalizirali in jo prodali nekemu VVurtz-bachu. Zastopnik Hinka Pogačnika, ki je po denacionaliza-cijskem zakonu pravni na-slednik Krumperka, je še do-dal, da že ima urejeno vso potrebno dokumentacijo, in da jo bo Občini Domžale izročil v torek, 24. marca. O tem, kako bo Pogačnik, če bo grad in posest dobi I nazaj, z njim ravnal, zastopnik ni povedal. Predstavnica Spomeni-škega varstva iz Kranja gospa Lebanova je povedala, da je krumperški grad kulturni spomenik. Dodala je, da so dosedanje studije pokazale, da gradu ni mogoče spremeniti v hotelsko po-slopje z velikimi zmoglji-vostmi, ampak kažejo na to, da bi ga bilo smiselno upo-rabiti za kulturne in gospodarske, razstavne in prodajne namene. Samo v prit-ličju pa bi bilo možno urediti manjši gostinski obrat. Na podstrešju ni mogoče iz-delati prenočitvenih sob. Tu je treba ohraniti nekdanjo obrambno funkcijo gradu. Organizatorji, med njimi je bil tuđi Jure Berlot, so pri krumperškem gradu organi-ziral kolesarsko tekmovanje, za udeležence posvetovanja pa so za vožnjo pripravili tri vozove s konjsko vprego. Kdaj se Krumperku obe-tajo boljši čaši? g 5 /lamnik Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 šte-vilka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izdaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka # Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELI, Liberalno demokratska stranka • |anez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, SDP - Socialdemokratska prenova • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Socialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski kršćanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • Janez ST1BRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka. Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvo predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.