primorsk novice Koper, 2. avgusta 1994 URADNE OBJAVE OBČiN !URSKA BMTRICA, KOPER, P!RAN, !N SEŽANA Št. 15 Skupščina občine Koper - SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Obrtno stanovanjske cone Vanganel - SKLEP o povišanju najemnin za poslovne prostore - SKLEP o javni razgrnitvi osnutkov sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Koper - SKLEP o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Debeli rtič - SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Hliban - ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora za območje občine Koper - ODLOK o vzpostavitvi, vodenju in vzdrževanju registra kmetij in registra stanovanj občine Koper - ODLOK o ustanovitvi ekološke komisije Skupščine občine Koper - SKLEP o ukinitvi javnega dobra in prenosu v družbeno lastnino v uporabi občine Koper za zemljišče s parcel, ki ležijo na območju zazidalnega načrta ob Kolodvorski in zazidalnega načrta kare ob vzhodni vpadnici - SKLEP o ukinitvi javnega dobra in prenosu v družbeno lastnino v uporabi občine Koper za zemljišče s parcel k.o. Oltra, k.o. Krkavče, k.o. Semedela 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št: 352-9/84 Predsednik Koper, 30. junija 1994 BORIS GORUP Na podlagi 273. člena Statuta občine Koper in v zvezi s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradne objave, št. 35/91) je Izvršni svet Skupščine občine Koper na seji dne 30. junija 1994 sprejel naslednji SKLEP 1. Skladno s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradne objave, št. 35/91) se s 1. julijem 1994 vrednosti poslovnih prostorov v lasti Občine Koper, kot osnova za izračun najemnin, povišajo za 4,25 %. 2. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Št.: 363-7/93 Predsednik Koper, 30. junija 1994 BORIS GORUP Občina Koper Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/ 86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 273. člena Statuta občine Koper je Izvršni svet Skupščine občine Koper na seji dne 30. junija 1994 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Obrtno-stanovanjske cone Vanganel, ki ga je izdelal Investbiro Koper pod št. projekta 93-53. 2. Javna razgrnitev traja do 15. septembra 1994. Javno razgrnitev opravi organizacija, ki je osnutek izdelala, veži upravne stavbe skupščine občine Koper v Kopru, irdijeva 10, ter na sedežu Krajevne skupnosti Vanganel. a osnutka je v veži upravne stavbe možen in četrtkih od 7. do 15. ure, ob sredah od uo 1/. ure, UU pe^.h pa od 7. do 13. ure, na sedežu krajevne upnosti Vangane! pa v času, ki ga dotoči svet te krajevne skupnosti. 4. V Krajevni skupnosti Vanganel se v času javne razgrnitve opravi javna obravnava. V času javne razgrnitve tahko dajo občan-, organizac^.n organi pripombe na razgrnjeni ostnute - _ na^ Zavod za knjige pripomb na razgrmtven.h mestih ah na Zavott Iružbeni razvoj občine Koper. Na podlagi 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) v zvezi s 37. in 38. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90,18/93, 47/93 in 71/93) ter 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet občine Koper na seji dne 21. julija 1994 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Koper za obdobje 1986-2000 (Dopolnitve 94/1) ter osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Koper za obdobje 1986-1990 (Dopolnitve 94/1), ki ju je izdela! Investbiro Koper. 2. Javna razgrnitev traja do 30. septembra 1994. 3. Javno razgrnitev opravi organizacija, ki je osnutek sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Koper izdelala, v vežiupravne stavbe skupščine občine Koper v Kopru, Verdijeva 10 in na sedežih krajevnih skupnosti Ankaran, Bertoki in Vanganel. Ogled razgrnjenih osnutkov sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Koper je v veži upravne stavbe možen v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v petek pa od 7. do 13. ure, na sedežih krajevnih skupnosti Ankaran, Bertoki in vangane! pa v času, ki ga določijo sveti teh kajevnih skupnosti. 4. V krajevnih skupnostih Ankaran, Bertoki in Vanganel se v času javne razgrnitve opravi javna obravnava. 68 URADNE OBJAVE Koper, 2.avgusta 1994- Št. 15 5. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe na razgrnjena osnutka sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Koper v knjige pripomb na razgrnitvenih mestih ali na Zavod za družbeni razvoj občine Koper. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 301-3/94 Predsednik Koper, 21. julija 1994 BORIS GORUP, l.r. Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 21. julija 1994 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta Debeli rtič, ki ga je izdelal Investbiro Koper pod št. projekta 92-68. 2. Javna razgrnitev traja do 30. septembra 1994. 3. Javno razgrnitev opravi organizacija, ki je osnutek izdelala, v veži upravne stavbe skupščine občine Koper v Kopru, Verdijeva 10 ter na sedežu Krajevne skupnosti Ankaran. Ogled razgrnjenega osnutka je v veži upravne stavbe možen v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v petek pa od 7. do 13. ure, na sedežu Krajevne skupnosti Ankaran pa v času, ki ga določi svet te krajevne skupnosti. 4. V Krajevni skupnosti Ankaran se v času javne razgrnitve opravi javna obravnava. 5. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe na razgrnjeni osnutek ureditvenega načrta v knjige pripomb na razgrnitvenih mestih ali na Zavodu za družbeni razvoj občine Koper. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 352-12/84 Predsednik Koper, 21. julija 1994 BORIS GORUP, l.r. Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet skupščine Koper na seji dne 21. julija 1994 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Hliban, ki ga je izdelal Investbiro Koper pod št. projekta 93-155. 2. Javna razgrnitev traja do 30. septembra 1994. 3. Javno razgrnitev opravi organizacija, ki je osnutek izdelala, v veži upravne stavbe skupščine občine Koper v Kopru, Verdijeva 10 ter na sedežu Krajevne skupnosti Vanganel. Oeted razgrnjenega osnutka je v vež) upravne stavbe možen v ponedeijek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17 ure v petek pa od 7. do 13. ure, na sedežu Krajevne skupnosti Vangane! pa v času, ki ga določ) svet te krajevne skupnosti. 4. V Krajevni skupnosti Vanganel se v času javne razgrnitve opravi javna obravnava. 5. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe na razgrnjeni osnutek zazidalnega načrta v knjige pripomb na razgrnitvenih mestih ali na Zavod za družbeni razvoj občine Koper. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 352-13/84 Koper, 21. julija 1994 Predsednik BORIS GORUP,l.r. Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 in 18/93), 2. člen Odloka o sestavi in pristojnosti zborov, določitvi volilnih enot ter volitvah funkcionar- jev skupščine in Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 2/90) in 239. člena Statuta občine Koper, je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1994 sprejela ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA SANACIJO DEGRADIRANEGA PROSTORA ZA OBMOČJE OBČINE KOPER I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Z odlokom se sprejmejo PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI ZA SANACIJO DEGRADIRANEGA PROSTORA ZA OBMOČJE OBČINE KOPER (v nadaljevanju: AKT LEGALIZACIJE), ki jih je izdelal Investbiro Koper, št. dokumentacije 93-21/202, februar 1994. 2. člen Dokumentacija akta legalizacije vsebuje: - splošne določbe o aktu legalizacije in o njihovem izdelovalcu - besedilo odloka o aktu legalizacije - tekstualna obrazložitev oziroma utemeljitev akta legalizacije - pogoji oziroma soglasja - prikaz (tekstualni, numerični, kartografski) razvrstitve posegov - pregledne karte občine Koper z označeno razvrstitvijo posegov - projektne rešitve sanacije za tiste posege, ki jih akt legalizacije dopušča s pogojem sanacije - izračun stroškov komunalnega opremljanja. 3. člen Akt legalizacije obravnava vse prijavljene nedovoljene posege na območju občine Koper. 4. člen Akt legalizacije določa merila in pogoje ter skladno z Navodili za pripravo akta, razvršča posege na: L posege, ki jih akt legalizacije ne dopušča 2. posege, ki jih akt dopušča s pogojem sanacije 3. posege, ki jih akt legalizacije dopušča brez sanacije. 5. člen Akt legalizacije ne dovoljuje naslednje nedovoljene posege: - zaporedna številka 91, 170, 212, 342. II. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKO Koper, 2. avgusta 1994 - Št. 15 URADNE OBJAVE 69 VANJE IN OBLIKOVANJE OBJEKTOV 6. člen Za posege v prostor, ki jih akt legalizacije dopušča brez sanacije, se upoštevajo merila in pogoji za urbanistično oblikovanje ter merila in pogoji za oblikovanje objektov, ki so določeni v Odlokih sprejetih prostorskih izvedbenih aktov za območja, kjer se nahajajo posegi. 7. člen Za posege, ki jih akt legalizacije dopušča s pogojem sanacije, se poleg meri! in pogojev urbanističnega oblikovanja ter oblikovanja objektov, določenih v Odlokih sprejetih prostorsko izvedbenih aktov za območja, kjer se nahajajo posegi, upoštevajo tudi pogoji sanacije, navedeni v obrazložitvi razvrstitve posegov. 8. člen Sanacija arhitekturnih elementov nedovoljenega posega mora upoštevati tipologijo arhitekturnega oblikovanja istrske arhitekture: - oblikovanje strešne konstrukcije (smer slemena, vrsta in barva strešine, oblika strešin, strešni venci) - oblikovanje okenskih in vratnih odprtin - oblikovanje fasade - oblikovanje balkona, terase, loggie. 9. člen Za vse posege, ki jih akt legalizacije dopušča in se nahajajo na območjih naravne in kulturne dediščine se morajo upoštevati smernice in pogoji Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran (MZVNKD Piran). III. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE FUNKCIO-NALNIH ZEMLJIŠČ IN UREJANJE ZUNANJIH POVRŠIN 10. člen Velikost funkcionalnega zemljišča mora biti skladna s pogoji določenimi v odlokih sprejetih prostorskih izvedbenih aktov za območja, kjer se nahajajo posegi. Funkcionalno zemljišče mora biti določeno v lokacijski dokumentaciji. 11. člen Zunanje ureditve morajo biti skladne s pogoji določenimi v Odlokih sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov za območja, kjer se nahajajo posegi. 12. člen Minimalni odmik objekta od sosednje parcelne meje je 4.00 m, izjemoma je lahko manjši, če z njim soglaša lastnik sosednje parcele. IV. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA 13. člen Prometno urejanje mora biti skladno s pogoji določenimi v odlokih sprejetih prostorskih izvedbenih aktov za območja, kjer se nahajajo posegi. 14. člen Za vse objekte znotraj varovalnih pasov (magistralnih, regionalnih, lokalnih) cest mora investitor pridobiti soglasje upravljalca ceste. V. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE 15. člen Komunalna infrastruktura mora biti skladna s pogoji določenimi v Odlokih sprejetih prostorskih izvedbenih aktov za območja, kjer se nahajajo posegi. Vsi priključki na komunalno infrastrukturo morajo biti izvedeni skladno s pogoji upravljalcev. Nove trase komunalnih naprav in vodov morajo upoštevati in izkoristiti dano konfiguracijo terena. 16. člen Kanalizacija: , . . . V okviru kanalizacijskega sistema odvajanja m čiščenja odpadnih voda bo potrebno v postopku legalizacije za vsak posamezni poseg pridobiti soglasje k lokaciji in soglasje gradbenemu dovoljenju. ^ V soglasju k lokaciji se bo določila možnost legalizacije vsakega posega glede na obstoječi in predvideni kanalizacijski sistem in možnost priključitve objekta na obstoječo oziroma predvideno kanalizacijo. V soglasju k gradbenemu dovoljenju se bo na podlagi izdelane projektne dokumentacije, skladno z veljavno zakonodajo in po pogojih upravljalca, preverilo tehnične pogoje in določilo finančne pogoje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. 17. člen Vodovod: Objekte na navedenem območju je možno priključiti na javno vodovodno omrežje skladno z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ( Uradni list SRS, št. 18/84), Pravilnikom za dobavo in odjem vode iz Rižanskega vodovoda Koper ter skladno s Tehničnim pravilnikom RVK. To velja za tiste posege, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno in je priključek objekta možen. Konkretni pogoji priključitve bodo določeni v soglasju k lokaciji na podlagi vloge za vsak posamezni poseg. 18. člen 1. Za elektrodistribucijo je praviloma možno legalizirati vsak nedovoljen poseg v prostor, če ta ne ovira obstoječega in predvidenega elektroenergetskega omrežja in naprav ter je glede upoštevanja varnostnih odmikov zgrajen v skladu s tehničnimi pravilniki in normativi. 2. V postopku legalizacije bo potrebno za vsak posamezen poseg pridobiti soglasje k lokaciji in nato še ustrezno elektroenergetsko soglasje, v katerem se določijo tehnični in finančni pogoji za priključitev. 3. Pri legalizaciji večjih (skupinskih) nedovoljenih posegov v prostor je potrebno izdelati idejno rešitev elektroenergetskega omrežja. 4. Pri legalizaciji nedovoljenih posegov v prostor je potrebno: - upoštevati predpisane odmike novih objektov od obstoječega elektroenergetskega omrežja po zahtevah tehničnih predpisov - upoštevati predvidene koridorje planiranega elektroenergetskega omrežja po zahtevah tehničnih predpisov - predvideti prestavitve obstoječega elektroenergetskega omrežja zaradi nedovoljenih posegov - predvideti sanacijo obstoječega elektroenergetskega omrežja, ki zaradi nedovoljenih posegov ne ustreza glede zmogljivosti, tehnične izvedbe, dotrajnosti ali urbanističnih zahtev - kjer ne obstaja, predvideni novo elektroenergetsko omrežje za napajanje legaliziranih posegov - zaradi predvidenega prehoda z 10 na 20 kV projektirati in graditi VN elektroenergetsko omrežje za 20 kV - uskladiti potek prestavljenega obstoječega in novega elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami. 19. člen Komunalni odpadki Odstranjevanje, zbiranje in odvažanje odpadkov se izvaja v skladu z Odlokom o obveznem odvažanju smeti in odpadkov v občini Koper. 20. člen Ogrevanje Objekti se segrevajo na različne načine z različnimi viri. Zaradi ekoloških vidikov se priporoča ogrevanje na lahka kurilna olja, plin in električno energijo. V! VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA 21. člen Zbiranje, čiščenje in dispozicija odplak Vsi objekti s polucijsko vrednostjo do 25 E, ki so oddaljeni do 200 m od trase javnega kanalizacijskega omrežja, se morajo priključiti na javno kanalizacijo, če imajo možnost gravitacijskega odtoka. če nimajo možnosti gravitacijskega odtoka, bo posameznim ali skupini objektov predpisala pogoje za odvajanje in čiščenje odpadnih voda sanitarna inšpekcija in upravljalec javnega kanalizacijskega sistema (možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje s črpalnim sistemom, možnost izvedbe greznice in možnost izvedbe čN) V primeru, da je v postopku obravnavana skupina 70 URADNE OBJAVE Koper, 2.avgusta 1994 - Št. 15 nastanitvenih ah drugih objektov, katerih polucijska vrednost fekalnega porekla ne presega 50 E, presega pa 25 E je za odvajanje odplak potrebno zgraditi priključek na javno kanalizacijo tudi do odmika objektov od javne kanalizacije lkm. V primeru, da se obravnava skupina objektov, katerih onesnaževanje z odplakami presega več kot 50 E, je potrebno predvideti in zgraditi lokalno čistilno napravo z ustrezno dispozicijo prečiščenih odplak in dehidriranega blata. Gradnja greznic praviloma ni sprejemljiva. čiščenje odplak v greznicah je izjemoma dovoljena v primeru, da objekt ni priključen na javno vodovodno omrežje in da v horizontalnem odmiku 100 m ni nobenega zgrajenega ali predvidenega drugega objekta in ni v enakem odmiku zgrajenega ali naravnega vodnega vira (vodnjak, lokalni vodni vir). Ob tem je lastnik objekta dolžan predhodno pridobiti pisno oceno pooblaščene komunalne organizacije o zagotavljanju rednega odvoza in higienske dispozicije fekalne gošče. Gradnja greznice s ponikanjem prečiščenih odplak je izjemoma sprejemljiva tudi v primeru vodopreskrbe objekta iz javnega omrežja ob pogoju, da v horizontalnem odmiku 150 (200) m ni nobenega drugega ali predvidenega drugega objekta in da ni v enakem odmiku lokalnega vodnega vira ter ob obvezni pridobitvi izjave pooblaščene komunalne organizacije za redno odvažanje in higiensko dispozicijo fekalne gošče. 22. člen Zbiranje in dispozicija odpadkov Pri vsakem objektu (tudi pomožnem, gospodarskem objektu) je potrebno locirati prostor za urejeno zbiranje odpadkov. Prostor za namestitev konteineija ali več konteinerjev (za ločitev odpadkov po vrsti že na izvoru) in konteinerjev za odlaganje posebnih odpadkov (ostanki, embalaža zdravil, pesticidov, herbicidov, gum, kislin, olja in podobno) je lahko skupen za enega ali več zaselkov v radiju do 500 m, če je ta radij večji pa mora imeti vsak zaselek urejeno svoje zbirno mesto. Gospodinjske - kuhinjske odpadke ni dovoljeno odlagati v kompostne jame. Do vseh zbirnih mest mora biti omogočen dovoz s komunalnim vozilom in organiziran redni odvoz na komunalno deponijo. Zbirno mesto in oprema za zbiranje in odvoz odpadkov morajo biti v upravljanju pooblaščene organizacije. 23. člen Sanitarni pogoji Upoštevati je potrebno pogoje, ki so podani v Odloku o določitvi varstvenih pasov izvira Rižane in o ukrepih za varovanje voda (Uradne objave, št. 7/88) za gradnje, ki so na območju varstvenih pasov Rižane. Za vse objekte, ki imajo določene dejavnosti se določi ustrezne pogoje glede varovanja okolja (načelo ma vse dejavnosti). 24. člen Varstvo pred požarom Pri izdelavi prostorsko izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o požamovarstvenih zahtevah (Uradni list SRS, št. 42/85). 25. člen VODNOGOSPODARSKI POGOJI V skladu z Zakonom o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje pri pristojnem upravnem organu na podlagi izdelave ustrezne tehnične dokumentacije za posege, ki lahko vplivajo na vodni režim. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93). Pri vseh posegih je potrebno zagotoviti ustrezen odvod meteorne vode. Ob strugah meteornih odvodnikov je potrebno zagotoviti ustrezen odvod meteorne vode. Ob strugah je potrebno zagotoviti prost in dostopen pas min. 4,00 m zaradi izvajanja rednih vzdrževalnih del. V naravne meteorne odvodnike ali v podtalje se lahko spušča le čista meteorna voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom Strokonega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85). . Pri vseh posegih v prostor je potrebno z mtenzivmmi ukrepi preprečiti erozijsko delovanje meteorne vode. V primeru, da se v objektu izvajajo proizvodne dejavnosti je potrebno urediti ustrezna skladišča nevarnih m škodljivih snovi ter ustrezno prečistiti onesnažene tehnološke vode. Za objekte, ki imajo rezervoarje za tekoča goriva (ogrevanje) je potrebno predpisati način ureditve in vzdrževanje, ter kontrolo tesnosti. 26. člen Vodooskrba s pitno vodo Obvezna je vodopreskrba iz javnega omrežja. V primeru, da ni možen priključek na razdelilno vodovodno omrežje, je za bivalne nastanitvene objekte potrebno zgraditi kapnico s hidroforjem za hišni razvod pitne vode in zagotoviti dovoz za cisterno s pitno vodo. Obstoječe vodnjake je potrebno sanirati tako, da bo voda v njih zaščitena pred onesnaženjem s površine in da se v odmiku vsaj 200 m od vodnega vira, ki lahko vpliva na neoporečnost vode, zemljišče ne bo tretiralo s kemičnimi ali drugimi umetnimi preparati (gnojila, pesticidi, herbicidi) in v odmiku vsaj 100 m ne bo tretiralo z gnojem, gnojevko ali drugimi naravnimi gnojili. 27. člen Varstvo pred hrupom V objektih ni dovoljeno opravljati dejavnosti, ki bi z generatorji emisije hrupa presegala za stanovanjsko merilno območje maksimalno dopustne vrednosti po veljavnem odloku v Republiki Sloveniji. Pri izdelovanju ocene emisije hrupa je treba upoštevati že obstoječe vrednosti, zato je prostorski ureditveni dokument potrebno opremiti z oceno sedanjega stanja, zlasti to velja za stanovanjska območja v bližini glavnih prometnic in drugih hrupnih con. 28. člen Varstvo zraka Predpisati je potrebno vir energije za ogrevanje, ki ne sme prekoračiti dovoljene stopnje vsebnosti žvepla. Za večje pozidave - skupine nastanitvenih objektov, je potrebno predvideti skupni vir čiste energije in po možnosti tudi skupno kurilno napravo. Navedeni pogoji veljajo za vse nastanitvene objekte, tudi za počitniške hiše, montažne hišice, ker je potrebno slediti namenu uporabe, enako za pomožne objekte, ki se uporabljajo za prenočevanje, torej bivanje. Navedeni pogoji ne bi veljali le v primeru obravnave legalizacije pomožnih - gospodarskih (nenastanitvenih) objektov, ki se uporabljajo le za odlaganje, shranjevanje predmetov, pridelkov ali podobno in ne služijo za prenočevanje in pripravo hrane. VII. VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 29. člen A. Smernice in pogoji za sanacijo degradiranega prostora a) Splošne smernice in pogoji 1. Za vse posege znotraj objektov in območij naravne in kulturne dediščine po dolgoročnem in družbenem planu republike in občine ter po njihovih spremembah in dopolnitvah si je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine (MZVNKD Piran) k PUP-u za sanacijo degradiranega prostora. 2. Soglasje MZVNKD piran si je potrebno pridobiti v fazi legalizacije posega, to je v fazi pridobivanja lokacijskega, gradbenega dovol- jenja in priglasitve del ter pri tehničem pregledu oziroma v fazi izdaje uporabnega dovoljenja. 3. Nekatera že izdana soglasja MZVNKD Piran za posege iz evidence so bila izdana ob nepoznavanju dejanskega legalnega stanja, zato jih je potrebno ponovno pridobiti v fazi eventuelne legalizacije. 4. Knterij kategorizacije zemljišča in kriterij bližine objektov je možno uporabiti v primeru potrditve legalnosti le-teh. Striktno je potrebno držati določila, ki omejuje lagahzacijo posegov na zazidljiva območja po planu le tam, kjer ni sprejetega prostorskega izvedbenega akta. Koper, 2. avgusta 1994 - Št. 15 URADNE OBJAVE 71 P,T.8e izven podanega seznama si je potrebno degradiraneg^prnsLl ^ smernice in pogoje za sanacijo d.kL^te j^^ž J. post^iJ^t p^prSlS preverjanju s pnstojno stužbo za varstvo naravne in kultni dediščine pod naslednjimi splošnimi pogoji: . if predstavlja prostorske degradacije naravnih in kulturnih spomenikov ter naselbinske dediščine in kulturne krajine, - Poseg na meji zazidljivega zemljišča oz. v njegovi neposredni bližini je možen pod pogojem, da sama meja zazidljivosti ne predstavlja posebne naravne ali kulturne vrednote, maskiranje posega je možno, če ni v vidnem polju spomenika ali dediščine, katerega prostorska pojavnost predstavlja eno izmed bistvenih vrednot in spomeniških sestavin (n.pr. nesprejemljivost objektov na slemenih, posamezni posegi znotraj velikih neurbani- ziranih površin), - gručo je možno legalizirati, v kolikor jo je možno oblikovati v skladu z oblikovnimi prvinami lokalne arhitekture in urbanistič- nimi značilnostmi prostorskega oblikovanja ter bi bila nova urbanistična struktura sprejemljiva glede na vrednotenje območja in ne bi rušila krajinske podobe območja, - posegi so možni, v kolikor sanacija prostora ne zahteva nespre- jemljivih spremljajočih posegov za potrebno infrastrukturno opremljenost zemljišča (s posebno pozornostjo na prometno ureditev), - posegi ne predstavljajo dodatne obremenitve obmorskega obalnega pasu od morske obale do prve glavne prometne vpadnice, b) Smernice in pogoji po matičnih konservatorskih strokah 1. Arheološka dediščina 1. Posege znotraj območij arheološke dediščine je možno legalizirati pod pogojem, da se na podlagi arheoloških sond v neposredni bližini opravljenega posega (stroške arheoloških sond nosi investitor) ugotovi arheološko sterilnost zemljišča. V nasprotnem slučaju se je potrebno držati določil Zakona o naravni in kulturni dediščini. 2. Naselbinska dediščina - urbanistični spomeniki Vključuje pogoje za posege znotraj razglašenih območij urbanističnih spomenikov, skupaj z vplivnim območjem. Posege je eventuelno možno legalizirati pod oblikovnimi pogoji, primernimi glede na samo stavbo, bližnje objekte, urbanistično zasnovo naselbine, če s svojo pojavnostjo v prostoru ne kmijo vizuelne podobe naselbine. Ni možno legalizirati eventuelnih posegov znotraj zaščitenih zelenih površin naselbine, ki so sestavni del urbanističnega spomenika. Pomožne objekte je možno legalizirati samo če predstavljajo sprejemljiv in nujen poseg v sklopu naselbine. - naselbinska dediščina Možna je sanacija posegov pod oblikovnimi pogoji, če so posegi v sklopu obstoječe legalne gradnje ali ne krnijo prostorskega razmerja in okvira naselbine. Možno je legalizirati samostojne posege pod oblikovnimi pogoji, če s svojo pojavnostjo ne obremenjujejo vizuelno prostora in so v skladu z urbanistično tipologijo naselij oz. zašel- kov. Pomožne objekte je možno legalizirati pod oblikovnimi pogoji, v kolikor njihova lega in velikost ne predstavlja posebno motečega elementa v prostoru (n.pr. pritličen objekt ob notranjem robu terase). Spomeniškovarstveni pogoji za oblikovanje stavb so nasled- - objekt mora biti pritličen, enoetažen ali enoetažen z nsardo glede na zahteve v obstoječih izvedbenih aktih, - objekt mora biti v svoji osnovni velikosti podolgovat tvokotnik z ožjo stranico maksimalne dimenzije 8 m v smeri edbi oz. 60 cm v leseni izvedbi, na zatrepmh fasadah pa se tra streha zaključiti v ravnini s streho, ftreha mora biti simetrična dvokapnica v smen daljše anice krita s korci, naklon 20 - 22 stopinj, okna moraio imeti obliko podolgovatih pravokotnikov ax dim okna 120x140 cm). Fasadne odprtine morajo biti porejene na obe daljši stranici, zatrepm fasadi naj ostaneta ' g in zunanja stopnišča niso dovoljeni, možna «Ì M ,ap„i v,aj «..h straneh (loggie, delno zaprto in pokrito zunanje stopnišče). c) Umetnostno arhitekturna dediščina Sanacija posegov na objektih umetnostno arhitekturne dediščine je nujna pod posebnimi pogoji za vsak posamezen objekt glede na njegovo umetnostno specifiko. Eventuelno je možna legalizacija posegov, v kolikor je sprejemljiv: - njihov prostorski obseg (prevladovati mora historična masa objekta), - gradbene mase morajo biti med seboj funkcionalno in oblikovno logično povezane, v kolikor gre za poseg v sklopu obstoječe stavbe, - eventuelni pomožni objekti, ločeni od osnovne stavbe, so možni v kolikor ne motijo vizuelne podobe stavbe in celotnega ambienta, s posebnim poudarkom na zunanjo ureditev, kjer je le ta vključena v poseg, - poseg mora biti neupadljivo oblikovan v skladu z obstoječimi oblikovnimi prvinami historičnega objekta (razmerja, materiali), ali nevtralno oblikovan v skladu z določili za naselbinsko dediščino, ali sodobno oblikovan, vendar ne sme preglasovati historičnega objekta. B. Naravna dediščina 1. Krajinski parki in naravne znamenitosti Samostojnih posegov znotraj območja krajinskih parkov (regijski park Kraški rob) in naravnih znamenitosti ni možno legalizirati, saj trenutno stanje predstavlja njihovo popolno razvrednotenje. Možna je eventuelna legalizacija dodatnih posegov k obstoječi legalno grajeni strukturi pod podanimi oblikovnimi pogoji za naselbinsko dediščino, v kolikor so dodatni posegi možni glede na velikost objekta in sprejemljivi glede na originalno zasnovo in namen objekta. Smiselno se za območje krajinskega parka in naravnih znamenitosti uporabljajo tudi smernice in pogoji za naselbinsko dediščino in kulturno krajino (razen določil v zvezi z oblikovanjem novih zaselkov, ki v teh primerih niso možni). 2. Kulturna krajina Možna je eventuelna legalizacija posegov pod oblikovnimi pogoji za neselbinsko dediščino in naslednjimi spomeniškovar-stvenimi pogoji: - ne degradirajo tipične pojavnosti kulturne krajine v vseh njenih prostorskih in oblikovnih elementih, - neposredno omogočajo razvoj kmetijstva kot gospodarske dejavnosti, ki je oblikovala kulturno krajino, - ne zahtevajo preoblikovanja dodatnega krajinskega prostora (ceste, infrastruktura), - omogočajo oblikovanje prostorsko sprejemljivega sklenjenega zaselka, oblikovanega po kriterijih za naselbinsko dediščino. 3. Oblikovane zelene površine Posegi so sprejemljivi v kolikor niso uničene oblikovane zelene površine (poleg naravnih znamenitosti še parki, okrasni vrtovi, okrasni nasadi, nasadi cipres in borovcev, ostalo ambientalno zelenje), ki ustvarjajo tipični ambient parkov ali ruralnega zaledja. C. Izven območij naravne in kulturne dediščine Zaradi oblikovne skladnosti celotnega obalnega območja predlagamo sanacijo prostora pod podobnimi kriteriji kot naselbinsko dediščino in kulturno krajino razen v sodobnih urbaniziranih naseljih. VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU PROSTORSKEGA IZVEDBENEGA AKTA 30. člen Vsak investitor mora za nedovoljeni poseg pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje, razen tistih, ki imajo v aktu legalizacije kot vrsto dokumentacije dovoljeno priglasitev del. Za vsako spremembo namembnosti je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje. Investitor nedovoljenega posega, kateremu je predpisana kot vrsta dokumentacije zazidalni načrt, mora pristopiti k izdelavi le-tega. 31. člen Investitor si mora za nedovoljen poseg, ki leži znotraj območja varovanja naravne in kulturne dediščine, v fazi pridobivanja lokacijskega, gradbenega dovoljenja in priglasitve del ter uporabnega dovoljenja, pridobiti soglasje od Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Pirana (MZVNKD Piran). 72 URADNE OBJAVE Koper, 2. avgusta 1994 - Čt. 15 32. člen Investitor si mora za nedovoljeni poseg na 1. in II. območje kmetijskih zemljišč ter na gozdne površine v fazi pridobivanja lokacijskega dovoljenja pridobiti soglasje pristojne službe za kmetijstvo in gozdarstvo. 33. člen Vsak investitor mora za nedovoljeni poseg pridobiti dokumentacijo za legalizacijo posega v roku devetih mesecev po sprejetju odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora za območje Občine Koper na Skupšini občine Koper. 34. člen Pred gradbenim dovoljenjem je potrebno pridoviti potrdilo o plačilu nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora, sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter odškodnino za spremembo namembnosti zemljišča v nekmetijske namene. 35. člen V primeru, da investitor ne poravna vseh navedenih obveznosti se smatra, da je odstopil od postopka legalizacije objekta. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Prostorski ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora za območje občine koper so na vpogled pri pristojnem organu občine Koper. 37. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupnosti obalnih občin Koper. 38. člen Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-8/94 PREDSEDNIK Koper, 19. julija 1994 Aurelio Juri Na podlagi 5. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ul. RS, št. 33/91), 22. člena Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v SR Sloveniji, v letu 1991 (Ul. RS, št. 8/90), 10. člena Stanovanjskega zakona (Ul. RS. št. 18/91), 239. člena statuta občine Koper in 2. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionaijev skupščine in Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 2/90) je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnost in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 19. julija 1994 sprejela ODLOK O VZPOSTAVITVI, VODENJU IN VZDRŽEVANJU REGISTRA KMETIJ IN O VZPOSTAVITVI, VODENJU IN VZDRŽEVANJU REGISTRA KMETIJ IN REGISTRA STANOVANJ OBČINE KOPER 1. člen S tem odlokom se vzpostavi, vodi in vzdržuje register kmetij ter register stavb in stanovanj v občini Koper (v nadaljevanju: občina). Register kmetij je po tem odloku evidenca vseh kmetij v občini. Register stavb in stanovanj je po tem odloku evidenca vseh stavb in stanovanj v občini. 2. člen Vsi osebni podatki, ki se vodijo in vzdržujejo v registrih iz 1. člena tega odloka se uporabljajo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ul. RS, št. 8/90 in 19/91). Drugi podatki iz registrov, opredeljenih v tem odloku, se vodijo in vzdržujejo v skladu z namenom njihove uporabe oziroma v skladu s predpisi, ki določajo zbiranje podatkov. 3 Re" . Podatke iz registrov iz 1. člena tega odloka smejo uporabiti subjekti iz 5. odstavka 10. člena Stanovanjskega zakona (Ul. RS, št. 18/91) za izvrševanje svojth nalog, določemh Drugi subjekti smejo uporabljati podatke iz registrov samo v obliki, ki ne omogoča identifikacije posameznika, na katerega se podatki nanašajo, razen če za uporabo individualnih podatkov nimajo osebne pisne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. 4. člen V skladu z 2. točko drugega odstavka 22. člena Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v SR Sloveniji, v letu 1991 (Ul. RS, št. 8/90), bo Zavod Republike Slovenije za statistiko občini zagotovi! naslednje podatke iz popisa, izključno za namen vzpostavitve občinskega registra kmetij: - identifikacija gospodinjstva, - priimek in ime ter naslov nosilca kmečkega gospodinjstva, podatek o površini zemljišča v lasti članov kmečkega gospodarstva, - podatek o uporabljeni površini zemljišča po posameznih kategorijah, - podatke o sadovnjakih in vinogradih posameznega kmečkega gospodarstva, ter - podatke o kmetijski mehanizaciji posameznega kmečkega gospodarstva. 5. člen V skladu s 1. točko drugega odstavka 22. člena Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v SR Sloveniji, v letu 1991 (Ul. RS, št. 8/90), bo Zavod Republike Slovenije za statistiko občini zagotovi! naslednje podatke iz popisa, izključno za namen vzpostavitve občinskega registra stavb in stanovanj: - identifikacija stavbe oziroma stanovanja, - priimek in ime ter naslov lastnika stavbe oziroma stanovanja, - podatke o morebitnih solastnikih stavbe oziroma stanovanja, - podatek o površini stavbe oziroma stanovanja, - podatek o številu sob v stavbi oziroma stanovanju, - podatek o napeljavah v stavbi oziroma stanovanju, - podatek o nadstropju, v katerem se nahaja stanovanje, ter - podatek o letu zgraditve stavbe oziroma stanovanja. 6. člen Podatke iz 4. in 5. člena tega odloka smejo občina oziroma njeni organi uporabljati izključno za namen, za katerega so podatke dobili in jih ne smejo posredovati drugih uporabnikom, ki za njiihovo uporabo nimajo ustrezne pravne podlage (pisne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo ali zakonskega pooblastila). 7. člen Vse potrebne stroške v zvezi s prevzemom podatkov od Zavoda Republike Slovenije za statistiko ter v zvezi z vzpostavitvijo registrov iz 1. člena tega odloka nosi občina oziroma njeni organi. 8. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 052-7/94 Koper, 19. julija 1994 PREDSEDNIK Aurelio Juri Na podlagi 239. člena statuta občine Koper in 2. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave št. 2/90) je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na sej! družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1994 sprejela Koper, 2. avgusta 1994 - Št. 15 URADNE OBJAVE 73 ODLOK O USTANOVITVI EKOLOŠKE KOMISIJE SKUPŠČINE OBČINE KOPER 1. člen S tem odlokom se ustanovi ter določi delovno področje in sestava ekološke komisije Skupščine občine Koper. 2. člen Ekološka komisija ime ob redni obravnavi ekoloških vprašanj v občini Koper predvsem naslednje pristojnosti: 1. predlaga skupščini program ekoloških sankcij in ukrepov; 2. sodeluje v javnih razpravah pri obravnavi prostorskih ureditvenih načrtov ter poda mnenje izvršnemu svetu, če meni, da je poseg ekološko vprašljiv; 3. predlaga izvršnemu svetu ukrepe za saniranje ekološko nevarnih situacij; 4. obravnava problematiko divjih odlagališč, o tem poroča skupščini ter ji predlaga ustrezne ukrepe; 5. obravnava problematiko onesnaženosti vod, o tem poroča skupščini ter ji predlaga ustrezne ukrepe. 3. člen Komisija ima predsednika ter 4 člane, ki jih skupščina izvoli na predlog občinske komisije za volitve in imenovanja izmed znanstvenih, strokovnih delavcev ter delegatov občinske skupščine. Mandat predsednika in članov komisije se ujema z mandatom delegatov občinske skupščine. 4. člen Komisija sodeluje z ustreznimi republiškimi organi ter občinskimi institucijami, ki se ukvaijajo s podobnimi vprašanji. 5. člen Strokovna opravila za komisijo opravljajo strokovne službe občinske skupščine in izvršni svet ter pristojni občinski upravni organi. 6. člen Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnih objavah. Št.: 021-8/94 PREDSEDNIK Koper, 19. julija 1994 Aurelio Juri Na podlagi 3.odst. 248.člena Zakona o združenem delu (preč.b.-Uradni list SFRJ št.11/88), 4.člena Ustavnega Zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije ( Uradni list RS št. 1/91) in 239. člena statuta občine Koper in 2.člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionaijev skupščine in izvršnega sveta ( Uradne objave št. 2/90) je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1994 sprejela javnega dobra in postanejo družbena lastnina v uporabi občine Koper. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 466-9/94 PREDSEDNIK Koper, 19. julija 1994 Aurelio Juri Na podlagi 3.odst. 248.č!ena Zakona o zšruženem delu (preč.b.-Uradni list SFRJ št.11/88), 4.člena Ustavnega Zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije ( Uradni list RS št. 1/91) in 239. člena statuta občine Koper in 2.člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta ( Uradne objave št. 2/90) je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1994 sprejela SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA IN PRENOSU V DRUŽBENO LASTNINO V UPORABI OBČINE KOPER ZA ZEMLJIŠČE S pare. št. 1217/4, 1313/2, 1313/4 k.o. Oltra, pare. št. 1442/2 k.o. Krkavče, pare. št. 2064/L 2064/2, 2064/3, 2064/4, 2064/5 k.o. Semedela 1. člen S tem sklepom se ukinjajo naslednja javna dobra: - v k.o. Oltra, pare. št. 1217/4,1313/2,1313/4, vpisane v vlož. št. 37, - v k.o. Krkavče, pare. št. 1442/2, vpisana v vlož. št. 36, - v k.o. Semedela, pare. št. 2064/1, 2064/2, 2064/3, 2064/4, 2064/5, vpisane v vlož. št. 546. 2. člen Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo imeti značaj javnega dobra in postanejo družbena lastnina v uporabi občine Koper. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 466-10/94 PREDSEDNIK Koper, 19. julija 1994 Aurelio Juri SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA IN PRENOSU V DRUŽBENO LASTNINO V UPORABI OBČINE KOPER ZA ZEMLJIŠČE S PARCEL, KI LEŽIJO NA OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA OB KOLODVORSKI IN ZAZIDALNEGA NAČRTA KARE OB VZHODNI VPADNICI 1. člen S tem sklepom se ukinjajo naslednja javna ^bra v Lo Koper s parcele Št; 1461/2, 1461/3, 1567/2, 1567/5, 1567/6, 1567/ 12 ^567/13 1567/14,1567/17,1567/18,1567/25,1567/28,1567/29, Ì56Ì/S, 156S 1570/3, 1570/4, 1570/5, 1570/6, 1570/7, 1570/8, 1570/10, vse vpisane v vlož. številki 864. 2. člen Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo imeti značaj 74 URADNE OBJAVE Koper, 2. avgusta 1994 - Št - . * . * ' *