19. številka. V Trstu, v petek 6. marca 1891. Tečaj X EDINOST" B^^Bfe MBI^^t. ^^B m fcB Oglati in osa&ailft »« raiuna po nov ^^B^^ ^^^B BB ^^^^^^ ^B^^B »ranca T petitu za aMlove z izhaja na arado ^^^^ ^B ^H ■■ ^^A^B ■( ^B ^B «... ^B ^^^B^B B ^H ^H zahval*, oimrtnlce ^B ^B ^B ^■B^B ^B ^B .mBi ^T sa pola leta , ^H HA PoAllJ»jo ▼ tobaka t Trat« & H ^B ^B ^B H ^^B ^B H ^B H Rokopisi ae ne t t po ^^^^^ ^B ^B pre. aaroftta brai prlloftaa« aaroćaia« m ^^^^^B ^^B V^^H ^^^^^B upravnlitTo t apraraiitTO aa 0«tr». BBB^B BBB^^^ BB VHV ■■■ Odprte reklamacije BO proate poAtnine. Glasilo slovenskega političnega clružtva za Primorsko. »V edisost je mc£ , Zopet Vas kliče državljanska dolžnost na volišče, voliti Vam je poslanca za državni zbor. Po resnem posvetovanju z vsemi lokalnimi odbori, prišel je podpisani osrednji odbor do prepričanja in sklepa, da Vam priporoča za državnega poslanca gospoda IVANA viteza NABEUGOJA posestnika i. t. d. na Prošeku, kateri je Trst in okolico že celih 18 let zastopal Dunaju, ter okolico zastopa v mestnem zboru že 25 let! Ravno zato naš kandidat predobro in natančno pozna naše razmere, potrebe in težnje, da pa jih dobro pozna, dokazal je večkrat, ko se je iskreno potezal za pravice svojega naroda in za koristi mesta Trsta in okolice,. Nas kandidat je mož jeklenega značaja, mož, kateri zaradi svoje poštenosti, svojega stalnega političnega prepričanja, uživa neomejljivo zaupanje svojih prijateljev in znancev in celo spoštovanje nasprotnikov, ali kar je še več: on uživa zaupanje viših krogov, o čemur nam najboljše priča njegovo odlikovanje od strani našega premilostljivega in preljubljenega vladarja! Bliža se tudi za mesto in okolico jako važna prememba, to je odpravljenjc proste luke in baš zaradi tega potrebujemo izkušenega moža, kateri bode zastopal v državnemu zboru z vso silo in jedrnato besedo interese Trsta in okolice. Slovencem Trsta in okolice in ž njimi tudi pravičnim, za pravo svobodo in enakopravnost unetim avstrijskim rodoljubom ni treba, da si iščejo za državni zbor boljšega poslanca. — Naš kandidat je pri vsaki priliki dokazal, da je udan našemu presvitlemu cesarju, da se strogo drži svoje vere, da ljubi svoj narod in da je navdušen, za blaginjo skupne nam države Avstrije. Čestiti Volilci! v nedeljo, dne 8. marca t. I. pojdite vsi na volišče, bodite edini, ne brigajte se za nasprotnike, kateri bodo skušali, da Vas speljejo na krivo pot; ampak vsi volite tako, kakor Vam veleva vest in prava ljubezen do domovine — Vaš poslane naj bode IVAN vitez NABERGOJ. Trst dne 22. februvarja 1891. i i. I ' t . . r .1 l 11 i Osrednji volilni odbor: I. okraj : Sancin Anton (Drejač), Godina Ivan (Kudrič), Sancin Miha (Toč), Andrej Godina (Fuli), Sancin Vinko (Fačjo), Sancin Ivan ■(Skomadra), Sanein Ivan (Toč), Sancin Andrej (Čečeron), Sancin Anton (Siro), Sancin Franjo (Toč), Sancin Jakob (Skomadra), Godina Ivan (Ban), Furlančič Matija, Oblak Andrej, Vekjet Jurij, Miklavec Anton, Fabris Miha, Cerkvenič Jožef, Kurot Jožef. II. okraj : Nadlišek Franjo, Purič Jakob, Klun Anton, Purič Matija, Marc Ivan, Slamnič Matija, Lah Matija, Jožef Jelušič, Opara Anton, Klun Iv. Marija, Hrovatin Andrej, Benčič Jernej, Pečar Martin, Pečar Luka. III. okraj : Nadlišek Štefan, dež. posl., Vatoveo Iv. Marija, Trobec Anton, Negodo Josip, Vatovec Josip, MlaČ Anton, Žuljan Josip, Nadlišek Lovro, Turk Josip, Gregorič Ivan, Senica Iv. Marija, Godina Franjo. IV. okr^j : Martelanc Ivan, dež. posl., Pertot Andrej, Martelanc Andrej, Martelanc Franjo, Martelaue Svetko, Martelanc Dragotin, Pertot Luka (Pendla), Požar Josip, Pogorelec Anton, Skabar Anton, Pertot Josip, Iv. Mar. Bole, Mikelič Fran, Ferluga Jože, Sverca Tomaž. V. okraj : Kariš Fran, Ferdinand Ferluga, J. M. Sošič, Urbančič Miha, Štrukelj Jakob, Grgič Poter, Milkovič Josip, Možina Luka, Grgič Martin, Grgič Jože, Ilažem Andrej, Žagar Jožef. VI. okraj : Gorjup Vekoslav, Cibic Valentin, Gerlanc Andrej, Štoka Andrej, Cijak Jakob, Stoka Simon, Bogateč Jože, Košuta Kristjan, Brišček Anton, Furlan Ivan. V zadnjem trenutku. Približal ne je predvečer državnozbor-ske volitve za okolico in IV. mestni razred; približala se nam je velika odločilna bitka poštene naše stvari proti elementom, koji bi hoteli v žlici vode potopiti narod* nost našo ; bitka patrijotičnega čutstvo-vanja proti čutBtvovanju, pojavljajočem se v raznih prežalostnih prikaznih v javnem življenju mesta tržaškega. Žal, da so se drugorodnim našim nasprotnikom pridružili nekateri rojak: noši, koji so si vtepli v glavo, da kar čez noč rešijo socijalno oziroma delalsko uprašanje. Čudaki so toli slepi, da slutijo v nam nai-protnem kandidatu, g. Mauronerju, svojega izveličarja. Ko smo to čuli, posilil nam je ■meh na ustnici, kajti ne moremo Bi misliti večjega nezmisla, nego je ta, da bi •in bogate meščauske rodbine in prijatelj židovstva, pri katerem ima jedino svojo zaslombo, imel dovelj zmožnosti — k a m o-l i dobre volje — da bi ugodno rešil težavni ta problem. Vsa stvar je toli smešna in neverojetna, da si skoro ne moremo misliti pametnega človeka, ki bi kaj tacega le za jeden sam trenotek verjel. In vendar je v resnici tako, kakor po-izvemo iz dobrega vira. Čujemo namreč, da se je nasprotnemu kandidatu poklonila deputacija naših socijalnih demokratov, proseča njega pomoči. Znane so nam razne pritožbe in želje delavskega stanu, koje so — to priznamo radi — po svoji većini opravičene; znana nam je bolezen, ali gotovega leka za to bolezen ne poznamo mi in ga gotovo tudi g, Mauroner ne pozna. In vendar je g. Mauroner omenjeni deputaciji neki obljubil, da jim izpolni celo kopico teh željtl: da jim skrajša delavni čai, da jim pribori poboljšanje plačil, da jim na krožniku prinese obče volilno pravo, da jih osreči — ta bi bil najslajši mej vsemi blagri — z brezverakošolo itd. itd. Vse to je nasprotni kandidat neki obljubil. Obljubil pravimo, kajti da bi jeden sam poslaneo-novinec vse to izvršil, je pač boso. Kaj tacega ne sme in ne more obljubiti bodisi kateri-koli kandidat, ako resno misli z onimi, katerih zaupanje bi si hotel pridobiti. Stvar je taka: Mauroner je prefrigan mož — nastavil je kaj spretno svoje liman ce in nekateri lehkoverni ptički so se vseli nanje. Samo gledajo naj, da jih ne bode po tej tovaršiji skoro skoro glava bolela. Uverjeni pa smo, da treznomisleči naši delavci, kolikor jih ima volilno pravico, ne pojdejo na te limanice, kajti ne bi hoteli verjeti, da se tudi njim brezverska i o 1 a vidi prvi pogoj srečne bodočnosti delavskega stanu. Sicer pa: kakor si bodo posteljali, tako bodo ležali. Toliko v prev-darek našim delavcem-voliloem. Sedaj pa se obrnemo do naših vrlih okoličanov ter jih v tem zadnjem hipu poživljamo, da store svojo narodno dolžnost. Pri vsaki dosedanji državnozborski volitvi od leta 1873. sem osvetlila si je okolica svoje lice izhravši si svojim zastopnikom moža, ki je zvest sin te okolice, ki čuti a to okolico in ki je vsikdar kazal resno voljo pomagati ožji domovini svoji. Kolikor si jo gospod Ivan Nabergoj po-tezal za materijalne koristi okolice — bodisi v tržaškem mestnem zboru ali v parlamentu na Dunaju — toliko bi se gotovo ne bil potezal n i jeden drug poslanec, bodi že Peter ali Pavel; tak pa celo ne, ki se je porodil v mestu in ki pozna le mestnega življenja sladkosti. Da si je pa gosp. Nabergoj ohranil n&rodnih idejalov, kojim hoče ostati svest tudi v bodočnosti — kdo bi mu to zameril, kdo bi mu štel to v greh ?! Kdor si je ohranil le iskrico svetega narodnega 6uta, to je, ljubezni do zemlje, ki nas je rodila in do jezika, v kojem smo prve svoje molitve pošiljali proti nebu, ta mu bode hvalo pol na njega zvestobi, s katero je čuval in čuje dragoceni naš zaklad — narodnost našo. Domovinska ljubezen, ki se nam pa v prvi vrsti kaže v ljubezni do rodnega jezika, je oni blagi čut, ki plemeni stce našo in ki dela, da siuo res ljudje po božji volji. Človek, v kojega srcu smo zatrli vse idejale, vsa blaga, duh naš oživljajoče in plemeneča čutstva, bil bi le nekaka premikajoča se masa, a ne bil bi vzvišeno, svetu gospodujoče bitje — ne bil bi kralj sveta. Potem-takem moramo biti g. Ivanu Nabergoju od srca hvaležni, da poleg materijalnih koristi goji in čuva tudi taka plemenita čutstva, da vzbuja narodni čut mej svojimi sorojaki in ds brani narodnost svojo tudi na zunaj, kjer-koli in kadar-koli se mu vidi potrebno. Da pa g. Nabergoj ni vsega dosegel, kar bi bil gotovo rad dosegel, na tem ni on sam kriv, ampak krive so obstoječe razmere, kojih mahoma pre-meniti ni moči posamičnim poslancem in tudi čelnim strankam ne. Brigo svojo za koristi svojih volilcev pokazal je g. Nabergoj nebrojnokrati osobito v preteklem letu in ljudstvo naše mu je opetovano in pri javnih shodih burno pritrjevalo ter mu na demonstrativen način skazovalo hvaležnost svojo. In da bi čut hvaležnosti na skazanih dobrotah tako hitro zamrl v sroih naših ljudi?! Ne, to ni mogoče : tako otrpnelih src še nimamo. Volilci, ne dajte se varati po raznih agitatorjih, koji bi hoteli pri občem zublju speči privatno svojo klobasico, ne klanjajte hrbtov svojih raznim hujskačem, koji bi hoteli preko teh Vaših hrbtov dospeti do svojega, Vašim interesom ne odgovarjajočega cilja. Pridite v nedeljo vsi na volišče ter v lastnem interesu, v interesu narodnosti naše in v proslavu staro-avstrijske prečastne zastave volite g. Ivana Nabergoja. —t—. Ljudski shod so sklicali prešlo nedeljo za slovensko ljudstvo v Trstu. Došlo je na ta shod zares kakih 150 do 200 delavcev raznih vrst in sicer v dvorano „Hotel Evropa". Na tem shodu je razpravljal delavec gosp, Z a dni k program socijalno-demo-kratiške stranke ter ta program razglašal kot jedino pravi program za delavce slovenskega rodu, kateri bi se imeli do le organizovati kot posebna delavska stranka na podstavi socijalno>demokratiškega programa. Ta program obseza mnogo dobrega, nli tudi mnogo napačnega, in dedukcije, katere je izvajal g. Zadnik gledč na politično bodočnost avstrijskih Slovanov s svojega stališča, so naravnost krive, dasi se kažejo laskave slovanskim narodom. Mi smo dobro uraeli g. Zadnika. ali to, kar je on govoril o plodovitosti Amerike in izvajal za Slovane evropske, bi ne dovajalo Slovanov evropskih, še manj specijalno avstrijskih, do boljše bodočnosti, ampak naravnost do — propada, do tega, da bi Slovani izgubili svojo podedovano zemljo in s tem do pogube njih narodnosti. Slovani bi se postavili na ozračje, med nebo in zemljo, brez lastnih tal, in radovedni bi bili mi, kako bi oni potem mogli še ohraniti se kot Slovani. Toda več je toček, katere bi morali kritikovati in izpodbijati ; zato pride še čas, kolikor bo imela „Edinost" prostora tudi za to, sumo po sebi in glede na slovensko delavsko ljudstvo jako važno zadačo ali nalogo. Kar pa se nam sumljivo zdi, je to, da je pripročal g. Zndnik slovenskim delavcem socijalno-demokratiški program v. celoti. V tej celoti se poudarja med drugim tudi brezverskiali nekon-f e n s i j o n a 1 n i (konfessionslos) pouk v osnovnih ali ljudskih šolah Za tak pouk more se dandanes vnemali jedino breznarodni, to je židovski kapitalizem, s kratka samo Židovstvo, katero doma varujo svojo tradicije, drugim pa jih uničuje, da bi človeštvo izgubilo zadnjo in najtrdnejšo organizacijo, t. j. da bi ostalo in se utrdilo na podstavi narodnosti, in z narodnostjo tudi v cerkvi in veri. Iz tega je sklepati, da socijalno-demokratiški program ne more biti daleč od židovskega vpliva. Sumljivo v tem specijalnom slučaju je pa tudi še to, da socijalno-demokratiški program se je po Trstu raztresal v nemškem jeziku ravno dan po tu navedenem ljudskem shodu, in da smo mi na jednem teh listov videli z modrim svinčnikom zapisano ime „Mauroner", kar ne pomenjti nič druzega, kakor da naj bi Mauronerju volili za državnega poslanca Tržaške slovanske okolice. To kaže, kakor da bi bila nekaka zveza s priporočanjem Mauronerja in s tem, da se je vit. Ivan Nabergoj krivo sodil na zgorej imenovanem shodu. O. Zadnik in za njim še bolj par drugih govornikov so obsojali g. Naburgoja, v smislu, kakor da bi se bil on izrekol na svojem volilnem shodu absolutno proti volilni pravici delavskega „razreda". Samo jeden govornik se je oglasil, ki je re*el, da g. Nabergoj ni tako mislil, ko je imel pred očmi pred vsem svoje v o 1 i 1 c e, in ko se je izrazil, da gledč na te volilce, ki so volilci s tem,ako plačujejo po nekaj krajcarjev davka, ni potreba pereča, da bi se potegoval za volilno pravo. V resnici je g. Nabergoj iznstil samo mimogredč, potem ko je po vsej sestavi svojega govora, oziroma odgovora, jasno dal razumeli, daonni bil in ne bode nikdar glasoval p ro ti kakorinim koli predlogom, ki bi se razpravljali in obravnavali v interesu delavskega stanu. Taka je je, in mi obžalujemo, da ni bil nikdo prisoten pri volilnem shodu, ki bi se bil čutil poklicanega, pojasniti stvar in s tem zaprečiti razne napade in razgrevanja, katerim ni bilo podstave. G. Zadnik je naposled sam nekaj popravljal izvajanje drugih govornikov, pa prepozno in je sam zakrivil krivo tolmačenje , ker ni kazal na pravi smisel govora g. Nabergoja. Mi odločno obsojamo tako taktiko, ki bi škodovala, ko bi imeli vpliv na volitev oni delavci, ki so s krivega stališča razvnemali se proti g. Nabergoju. Dedukcija, da slovenski zemljiščni posestnik ne more glasovati za interese delavcev, jo ničeva, ker slovenski zemljiščni posostuik ne spada v kategorijo onih zem-Ijiščnili posestnikov, v kateri kategoriji so ti posestniki nasprotniki delavskega stanu. Slovenski zemljiščni posestnik je prešibek in ima premajhne interese, da bi se v nasprotje postavljal z delavskimi interesi. Sicer pa ta ljudski shod ni imel vzroka, da bi se bavil ravno z g. Nabergojem, najmanj pa, da bi se delavci katere vrste koli postavljali proti njemu. Umestni:e bi bilo pogledati na Tržaško italijansko gospodo, katera iz političnih vzrokov prezira domače ljudstvo italijanskega, Še bolj pa slovenskega rodu ter protežuje delavce, ki na tisoče in tisoče prihajajo s sosednega kraljestva v Trst, tu bogatč in od-naCajo potem domačinom odtegneni zaslužek v Abruce in tje do podznožja one gore, ki jo poznajo pod imenom „Etna". In Mauroner spada v kategorijo one gospode, ki umeva obče gospodarstvo v takem smislu, ki tako razdoluje delo iu zaslužek v Trstu! Onim delavcem, ki hočejo biti vodniki med tovariši, kličemo : Pazite, kaj delate ! Sicer pa se bomo še pogovarjali o težnjah, ki jih kaže socijalno*demokratični program. Delavski prijatelj. Volitev v zapadnem delu Istre. Kuk6 naj začnemo, kako naj označimo čutstva, ki nam pretresajo v tem trenutku dušo našo P ! Ne v črnilo, v žolč morali bi pomnkati pero svoje, da bi vsaj približno opisali čutstva, ki plujo po vsej naši notranjosti. Mnogo nasilstev, mnogo škandalov zagrešila je že nasprotna nam stranka, ali kaj tacega se še ni dogodilo v državi naši — v tej držuvi neverojetno*ti —, kur so jo dogodilo ob gori imenovani volitvi : italijanska gospiVla prekosila je samo sobe s tem najnovejšim nje dokazom, da jej povsem nedostajo pravicoljubnosti in sramote. Kakor smo že poročali, priborili smo si pii volitiah volilnih mož v političnih okrajih Koper, Poreč in Pulj — koji okraji sestavljajo jedno volilno skupino — večino volilnih mož, tako da smo smeli leči, da jo izvolitev g. dra. Matka Laginje državnim poslancem zagotovljena. V tem arainlu pisali so celo nasprotni nam dunajski listi. Nestrpno smo čakali zadnje srede — dan volitve — ker smo bili uverjeni, da ta dan je za zapadno Istro 'dan preporoda, dan odrešitve, dan vstajenja. I11 tudi naši nnsprotniki so bili tega meneja, da se jim tega dne v prazen nič zruši njih glavni argument obstoječ v veliki, drzni laži: da je Istra italijanska zemlja. Uverjeni smo bili, da si tega dne zapadna Istra in nje slovanski volilci pred vsem političnim svetom osvetlijo pošteno svoje lice. Ker smo pa bili istotako uverjeni, da bodo nasprotniki — zavedajoči se dalekosežne važnosti te volitve — šo v zadnjem trenutku napeli vse svoje sile in hlastno pograbili po znanih sredstvih politiške nepoštenosti in politiške nemorale — to je gnjusnega kupovanja glasov — svarili amo volilne može in apelovali na njihovo poštenje in na dano možko besedo. Nismo se motili ni v jednem ni v drugem obziru : volilni možje naši so bili in ostali res možje, kiju* bovuli so vsem skušnjavem grdega ma-mona — dasi se je na pr. v Krkavcih jednemu naših mož 1000, reci tisoč goldinarjev za 1 glas ponujalo — tako, da so kot jeden mož — razun jedne kuka* vice — glasovali, ali prav za pruv hoteli glasovati za našega kandidata, dra. Matka Laginjo, a tudi nasprotniki so se pokazali kot to, kar v istini so : politiško demora-lizovani. V Kopru glasovalo je 65 naših proti 23 nasprotnim. Tu se je volitev — dasi je bilo tu najveće število volilcev — izvršila že ob 11 V® uri predpoludnem. Ali čudno, prečudno se nam je zdelo, da je prišla ]. 2. ura popoludne in še nismo dobili nikake vesti iz Poreča. Ko pa je prišla 3. ura, bili smo gotovi, da se je v Poreču dogodilo kako nasilstvo, da se je dogodilo kaj izvaurednega. In tako je res bilo: dogodile so se stvari, ki so v sramoto moderni in kon-stitucijonelni državi in rudečica srama preobliva nam lici, videčim, da je kaj takega možno v „prosvetljene m' našem stoletju.]* Dogodilo se je v Poreču drzno nasilstvo ......V prvi vrsti je prevažna okolnost — in te okolnosti ni smeti iz očesa pustiti, da vemo, kake spletke so se kovale v Poreču že pred volitvami -—; da so je namreč v tej prestolnici najstra-stnejših mej strastnimi volitev zavlokla do po 4. uri popoludne. Kačunajmo torej: v Kopru je bilo 88 volilcev in smo svršili predpoludnem, v Poreču jih je bilo samo 67 in je volitev trajala do blizu pete ure popoludne. Namen temu zavlačevanju je kaj jasen : hoteli so izvedeti vspeh volitev drugod, da vedo, koliko glasov jim primanjkuje do večine, oziroma koliko naših morajo uničiti, da potisnejo stranko našo v manjšino. To „uzravna nje" številnega razmerja prevzeli so poreški oblastneži, pervič : ker so oni sami bili v komisiji in lep6 mej sabor in drugič, ker se tam no plašijo ni naj-podlejših, najnesramnejših sredstev, ako tako zahteva njih strankarski interes. In res so neobičajne drznostjo — da kar itrmimo mi in strmel bode izvestno z nami ves pošteni Bvet — izvršili proceduro, narekovano po nezaslišani politiški nepoštenosti ; uničili so 9 naših glasov izničevega razloga, da identiteta dotičnih volilnih mož ni konstatuvana — to je volilnih mož, koji no bili pri prvotnih volitvah z veliko večino voljeni in so imeli v rokah 1 i g i t i-niacije, izdane po politički oblasti. Istotako so iz povsem ničevih vzrokov v Vodnjanu uničili dva naša g 1 a s Bila bi neopravičena potrata časa, ako bi hoteli obširnijo pisati o tem gorostasnom, o skrajni demoralizaciji pričujočem dogodku, kajti uverjeni smo, da bode najpriprostejši mej našimi čitatelji — ko bode čital te-le vrstice — primerno sodil in obsodil ta najnovejši in gotovo najdrz-niši čin Avite colture. S tem nasilstvom dosegli ho nasprotniki jednakost glasov na obeh straneh. Prišlo je o 5. uri popoludne do ožje volitve. In tudi pri ožje volitvi glasovali so vsi naši kot jeden mož, nijeden se ni dal podkupiti. Čast in slava takim možem I Računali smo potemtakem z gotovo* t jo na zopetno jednakost glasov. Ali gospčda so bili z novim nasilstvom pri roki: uničili so pri ožji volitvi še dva naša glasa, koja 80 pri prvi volitvi priznali pravo veljavnima. V očigled temu dogodku moramo pa že vprašati: živimo-li v pravni državi ali smo pa le sužnji P! Ako je tako, potem pa je čisto odveč, da tirajo naše vo-lilce na volišče in jim provzročajo obilo zamude časa in stroškov: kar imenujejo naj italijanskega poslanca. To je bila torej tista ultima parola, o koji je govorila „L' Istria". Ali gospdda naj bodo uverjeni, da tudi z naše strani še ni govorjena zadnja beseda. Ljudje naši, užaljeni po teh nezaslišanih dogodkih, pa naj ne omagajo in pripravljajo naj se že sedaj na novo borbo, kajti niti sa trenotek ne dvomimo, da ne bi državni zbor uničil tako krivične volitve. Imeli bodemo torej prav gotovo novo vo-tev in skoro skoro bode g. Vergotini zlezel se stola, do katerega nima nikake pravice. Prebivalci Istre! Ne omagujte, držita se! Res, borba je huda, utrudljiva, ali pravica je na naši strani in pravica bode zmagala, ker mora ž m a g a t i. Za pravioo bojevati so je pa dolžnost vsacega poštenega človeka. —t—. Različne vesti. Volllcem lil. volilnega razreda! Prihodnjo nedeljo klicani so slovenski okoličani v družbi s četrto mestno skupino na volišče, da izpolnijo svojo najvažnejšo državljansko pravioo. Volitev se začne, kakor znano ob 8. uri zjutraj ter traja do 2. popoludne. Ker je ta razred najobširnejši, odredil je mestni magistrat, da se bode volilo ob enem v petih ruzličnih krajih, namreč: Oni volilci, katerih ime se začenja s črko A do vštetega C, volijo v telovadnici mestne ljudske šole v Via Nuova, t. j. ulica na desno od trga Gadola zu srbsko cerkvijo; volilci z začetnico D do K v šol skem poslopju v starem mestu (vhod s (Piazza Vecohia) poleg cerkve sv. Petra ali na Rožarji* ; od L do vštetega P v šolskem poslopju v ulici Oiotto (nekdanja kasarna Dubler), nedaleč pred ljudskim vrtom; začetne črke Q, R, S, v mestni telovadnici v „Via delta Vallo" blizo „pržona" ; črke T do Z v šolskem poslopju Lazzaretto vocchio pri Revoltelli, predno se pride na Josipov trg. — Priporočamo volilcem, da pojdejo na te kraje, rodoljubom v okolici pa, da pouče one sovaščane, katerim ni Trst dobro znan ; najboljše bi bilo, da gredo vkupe na volišče. Tudi opozarjamo, da so š k e d e, napisane s svinčnike m, neveljavne, zaradi česar naj vsakdo ime voljenega kandi« data napise razločno in natanko, kakor stoji tiskano na plakatih in s tinto. Volilci in rodoljubi sploh naj pazijo dobro na one pismonošo ali magiBtratBke „fante", ki ho-sijo škede po hišah, da niso iste že napolnjeno z imenom nasprotnega kandidata, kakor so je po nekod že zgodilo ; neuki naj ne pusič, da jim ti ljudje ime na škedah zapisujejo, rajši naj se obrnejo do domačinov. Kdor bi ne bil dobil do danes Še glasovnice, ali bi se kaj druzega pripetilo, naj to nemudoma naznani našemu uredništvu katero potrebno preskrbi. Sedaj pa na volišče ; naš vredni zastopnik bodi gospod Ivan N a b e r g o j ! Pokažite mu, kje je zidar vrata naredil ! Poroča se nam, da lazi po okolici nek rudečelasi možiček, ki čuje na ime K 1 e m e n č i č, ter vsiljuje ljudem glasovnice, glaseče se na ime g. Mauronerja. Ta iz Kranjske došli „socijalist", ki nima niti pojma o zadevah in potrebah okolice in o velepomembnih trenutkih, ki se nam bližajo, naj bivaš, razumne okoličane, poučeval, kaj da ugaja vašim interesom?! Pokažite mu vrata, kjer koli se vam vsiljuje. Delavcem v prevdarek. Na drugem mestu poročamo o grdem nasilsivu, do-godivšim se pri državnozborski volitvi v zapadnem delu Istre. To jo gotovo, da ljudje, oziroma stranka, ki tako postopa, je stranka nasilstva, ne poznajoča ni pravice, še manje pa liberalnih načel ; kajti, kdor tako očito in in brez vsega srama z nogami tepta postavne določbe in konsti-tucijonelna načela, kdor s tako nasilnimi sredstvi in samovlastno prepreči, da ne more javno menenje — to je : menenje večine volilnih mož, castopajočih večino prebivalstva — na dan, ta gotovo ne bode zagovornik jednakopravnosti narodov v po* litičnem pogledu, niti jednakopravnosti posamičnih stanov v socijalnem in gospodarskem obziru. In glejte delavci! nekateri hujskači, ki se vam vsiljujejo za voditelje in prvake, priporočajo Vam za državnozborskega poslanca moža, ki je strog pripadnik te stranke nasilstva, one stranke, ki bi hotela, da so oni gospodarji, mi pa sužnji. Oglejte si jih dobro, te vaše prvake, k i vam lažejo, da so veliki 1 i-beraloi pred Bogom; opazujte jih, s kom se sedaj bratijo in prepričali se bodete, da ti vaši „prvaki" ne delajo za svobodo in jednakopravnost, ampak za neomejeno gospodstvo jednega plemera nad drugim. Ali delajo to vedoma, ali jih je pa novi njih izveličar le toliko zaslepil — in to nam je za danes postranska stvar, kajti nevarnost njih početja ostane ista, naj so vzroki temu početju ti ali ti. Kdor je v resnici vsem želi jednake pravice, ta vendar ne podpira mož, katerih vse javno delovanje priča, da so nasprotniki pravega liberalizma in jednakoprav-uosti. Temu mora pritrditi, kdor dosledno misli. Ah dd, doslednost je lepa reč, ali pri naših socijalnih demokratih bi jo človek zastonj iskal. Vi delavci pa pokažite, da ste pravi prijatelji svobode in da niste brezdomorinci zatajajoči rod svoj in narodnost svojo, kajti uverjeni bodite, da je narodna podlaga prvi in neobhodno potrebni pogoj vspešnemu razvoju colega naroda. Ostanite možje in volite kandidata, kojega mi priporočamo ! Nedovoljena agitacija. Iz povsem ve-rodostojnega vira poizvemo, da nadzorniki okrajno bolniške blagajne, koji pohajajo bolnike po okolici, pobirajo glasovnico ter jih jemljo saboj. Postopanje to jo golo zlorabljonje njih uradntgu posla in je povsem nedovoljena agitacija. Ako hočejo gospoda agitovati kot privatne osobe, slobodno jim, to£a protestovati moramo proti temu, da bi na ljudi pritiskali ob prilikah, ko vrše svoje uradne dolžnosti. Apelujemo na slavno vlado, da takoj in ostro prepove nedovoljeno to agitacijo. ie-li manever ali letina? Denašnji „Piccolo" jako ostro napada oni „liberalni volilni odbor", kateri priporoča Mauronerja ter mu odreka pravico govoriti v imenu liberalcev. List ta pravi, da liberulci se ne udeležo volitve, ker jim je vse e d n o, k d o d a g r e v parlament na Dunaj. (Qli elettori di cittii lasce-ranno pacificamento clie si inandi al Par- Mamento di Vieuna chi si vuolo : tanto e tanto per noi fa lo stesso). — Sicer;) pa priporočajo kar trije mistični odbori Muu-ronerjevo kandidaturo in vsak odbor izdal je svoj poseben oklic. Ker pa je to jako mešana družba, mešane so tudi želje, koje bode izpolniti g. Mauronerju : služiti bode moral Bogu in hudiču. Cikorija oživljena. Ob mestnih vogalih prilepljeni so tudi plakati, priporoču« joči kandidaturo Mauronerjevo, na kojih je podpisan nek odbor „concordia". Nekdaj je pač bila cikorija jako oblastna gospa, ki je imela svoje stanovanje na trgu Gadola, danes se pa predstavlja samo v obliki nevidnega volilnega odbora. Kakor se vidi, vstali so celč mrtvi iz grobov, da pomorejo g. Mauronerju do poslanstva. Z Opčln te nam telefonira: Dne4. t. m. počastil nas je prečastiti g. Don Pacor, peljaje se čez Trebče in Opčine. A glej čudo ! Pridrdral ni, kakor navadno v borni najeti „kripici" ampak šopiril se v izposojeni „fini kočiji" Kočjaž bil jo kaj okusno opravljen, ter vreden vozariti našega Drejčka, kojemu je ta dan, na novo zbiksana „kana* kaj dobro pristojala. Imponirati je hotel svojim volilcem čeč, Nabergoj ho ne vozi tako „nobelj" kakor jaz, pa tudi ni taka prebrisana glava da bi se osebno volilcem po vaseh ponujal. Le to obžalujemo da nam ni bilo mogoče napraviti mu dostojnega sprejema, toda — zvedeli smo prepozuo. Bilo bi boljši da bi se ne bil sera potrudit, ker Oponski zrak je proojster za take gospode, vtegnili bi strašen nuhod vdobiti, in kihanja bi ne bilo konoa. To pa je nas Drejče dobro vedel, in Bicer: da je boljši se z dolgim zdravim nosom odpeljati, kakor pa s kratkim in nahodnem. Na svidenje po volitvah! Petelinček. Iz Trtta nam piše slovensk obrtnik : Naši tržaški listi so kar poparjeni vsled izida volitev na Goriškem in v Istri ter jadikujejo „dove 6 T onore nazionale P !" Reveži so mislili, da bodo klicali vittoria, sedaj se pa kremžijo. In tudi v Trstu bomo častno izvršili svojo narodno dolžnost in čerao skupno voliti našega g. Ivana Nabergoj«. Monsignore Jordan se bode čudom začudil, ko izve, da jo tudi on zašel mej pansluviste. Tako vsaj nam pove vrli naš „Piccolo*. Državnozboreke volitve. V mostih in trgih na Kranjskem voljeni so gg. dr. Po k I u kar, prof. Šuklje in vladni svetnik pl. G 1 o b o č n i k. — Pri volitvah v kmečkih občinah Spodnje Štajerske voljeni so slovenski kandidatje V o š n j a k, dr. G r e g o r e c in R o b i č. V ostalih kmečkih občinah Štajerske je voljenih 5 konservativcev in 1 nemški nacijonalee. — Na Koroškem smo, žal, propali. Pri vsem groznem pritisku dobil je naš kandidat 108, nasprotnik 121 glasov. Toda, ako smo tudi propali, propali smo vele-častno in z posebnim zadoščenjem čitamo poročilo, da so noši volilci trdno stali, kakor Bkala. Slava jim ! Vsakako je pa ta volitev živ dokaz, da naša stvar na Koroškem lepo napreduje. — V 32 čeških mestih izvoljenih je 12 nemških liberalcev, 11 Mladočehov, 3 nemški nacijo-nalci, 1 Staročeh in 1 Čeh, o katerem se ne ve, kateri stranki pripada. — V mestih Moravskih izvoljenih je 10 nemških liberaloev in 3 Staročehi. — Na Dunaju izvoljenih je šest nemških liberalcev in 4 protisimitje z 4 mandate vršilo se bodo ožje volitve. V ožjo volitev prido tudi princ Liohtenstein, ki je dobil 2978 glasov, njega protikandidata dr. Kronawetter in protisemit Frassel pa 2736, oziroma 1013 glasov. Volitve na Kranjskem. Ker je urednik našega lista potoval po Istri doznali siuo «o lo zdaj, da se je nek ljubljanski list v prospeh kandidature g. pl. Globočnika skliceval na pohvalo, kojo smo napisali temu gospodu povodom njega umirovljenja. Kes huio napisali to polivali*, ali napisali urno jo uradniku GloboČniku, ne pa kandidatu Globočniku. Ako bi tudi hoteli hvaliti kandidata Globočnika, ne bi mogli tega storiti, kajti uprlo bi se temu z elementarno silo naše prepričanje. Protestnjemo že soduj proti morebitnemu podtikanju, kakor da bi se vnemali za g. Maj arena, ampak mi obsojamo kandidaturo in tudi — žal — izvolitev g. Globočnika, ker smo si v Mresti, da so bližajo viharni časi, v kojih bomo trebali kremenitih narodnih značajev. To pa g. G I o b o č n i k ni. Gospodje naj bi bili kandidovali Petra ali Pavla — kaj je nam osoba P ! — ali dotičnik naj bi v vsakem pogledu odgovarjal velikim zahtevum, koje moremo staviti do poslanca slovenskega. Na Kranjskem se ni gledalo na to, ampak tam je vladala osebna strast. Kako morete pričakovati od moža, za kojega kandidaturo je mobilizovala vsa nemšku-turska garda, da bi odločno zng<>var-v ar j al naša narodna načela P ! Gonpoda, ki se je tako tesno oklenila vladnega apa • rata in birokratizma, na j pazi, da se šiba, kojo so spleli proti svojim sorojakom, danes ali jutri no obrno proti njim samim ! Tudi o drugih kandidaturah rekli bi radi svojo; ker pa je stvar predelikatna in ue bi hoteli koga žaliti, rečemo lo toliko, da jo narodna zavest na Kranjskom padla na najnižjo stopinjo, in da so tam že došli do one meje, kjer narodni indi-forentizom poganja pogubne svoje kali. Na branik našega narodnega ugleda stopiti bodo morali poslanci Štajerske in Primorske, kajti Kranjska nima več zmisla za take stvari. Izjava. Gledo volitve volilnih mož v Izoli, oziroma razpisa ožje volitve, infor-movali smo se prav natanjčno in se prepričali, da jo okrajno glavarstvo Kopersko povsem korektno in postavam primerno postopalo. Toliko resnici na ljubo. To ie nesramno. Tatovi gotovo ne poznajo narodnosti, mednarodna zadruga so. Zato pa je nesramno, da denašnji „Piccolo" govori o „T arresto di una banda di ladri sloveui", in sicer govori na tak način, ki mora žaliti narodnost našo. Gotovo imamo tudi mi mej sabo slabih ljudij, ali narod naš je v svoji skupnosti tako pošten, kakor malokateri. Tako nas blati nasprotna stranka, če le more, in mi naj bi nje privržencem gladili pot do posla-niskih sedežev P! Tako daleč pač šo nismo prišli ! Za podružnico sv. Cirila In Metoda nabralo se jo 16. pr. m. pri Lovcu 2 gl. (zakasnelo). — Tri Mauronerci dne 1. t. m. v Skeduji darovali f. 1.20 Narodu slovenskemu! V slavnostnih dneh 29. in 30. ržnega cveta leta 1889., ko smo odkrivali spomenik Valentinu Voduiku, začetniku pesniške književnosti slovenske, oglašala se je živeje negoli kdaj misel, da bi se takisto postavil spomenik največjemu pesniškemu geniju, kar jih je doslej rodila zemlja slovenska, pesniku, čegar dela ponovno prištevamo najizbornejšim proizvodom vseh narodov, ljubljencu našemu Frančišku Prešernu? Razpravljati ni treba posrbe, kaj je Prešeren nam, niti kaj bode zanamcem; ime Prešernovo je z neizbrisnimi črkami zapisano v zlati knjigi pesniškega in občekulturnega razvoja našega! Takemu veleumu veličasten Bpomenik! Za deset let hočemo slaviti stoletnico Prešernovega rojstva — postavimo mu tedaj vidno znamenje, katero še poznih let pričaj domačinu in tujcu o ljubezni in zahvalnosti naši! Živo uverjen, da bodo ta poziv odmeval v vseh Hteili slovenskih, katerim je do narodne časti, ukrenil jo pomnoženi odbor „Pisateljskega podpornega društva*, da prične nabirati doneske za Prešer-u o v spomenik. S prijazno prošnjo se torej obrača do vseh slavnih društev in zasto-po v, Ho slehernega rodoljuba po deželah HloveiMkih, izkratka. do vsakogar, komur je drago ime Prešernovo, naj nam z blagovoljnimi donoHki pomaga uresničiti častno namero iu tako zajedno vredno poravnati dolg slovenskega naroda do najboljšega pesnika H T ° j e g a I Zlasti upamo, da se bodo čitalnico slovenske na besedah svojih često in drage voljo spominjale spomenika Prešernovega! Troški bi bili vsekakor znatni, vender je podpisani odbor uverjen, da bode to-likrat izpričana požrtvovalnost slovenska vzmogl* potrebno vsoto in omogočila praznovati stoletnico Prešernovo tako, kakor •i je lepše ne moremo misliti! Rojaki slovenski, na delo tedaj! Vsakdo skrbi po svojih močeh, da se o stoletnici Prešernovi vzdigne spomenik, o katerem bodemo rekli ponosno, da ga niso postavili posamičniki, nego vesoljni narod naš prvemu pesniku svojemu! Doneski naj se blagoizvolijo pošiljati „Pisateljskemu podpornemu društvu" v Ljubljani. V Ljubljani, dne 8. svečana 1881. Dr. Jožef Vnšnjak, predsednik. Anton Funtek, Simon Rutar, blagajnik, tajnik. (Podpisanih je še 49 odbornikov.) Znaten postransk zaslužek, koji se vedno veki« in več let traja, dobo pri- Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon *t. 3&4. 17-30 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel muh izdelovati iz pristnega kntranovega izvlečka iz Norvedškega izvrutue sliulrice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor k6tra-nova »oda in glavice (Kapsule), lažje se, prnživajo in prebavijo ter se prodajejo po prar nizkej ceni. Da »e ogne ponarejanju na ene j plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini t škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi t ▼seh večjih leknrnuli v druzih deželah. {ravne in cancaljive osobe, katerih prošnje ' ivljenje pa mora biti neomadeževano in ki so ■ v ved ni dotiki s občinstvom. DoMnženi žan- 1 darmi in podčastniki imajo prednost. Povprašuje • se pod „O. S. 1881." Graz, postlngernd. 25—6 Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz Bamih rastlin in 5Uti krt; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 00 nvč. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestenj e života in proti madronu iz soka neke puaebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri z prtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena čkatlja velja BO nvč. Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaŠtrov za kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 Holdov. Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Cristofolletti, Pontoni in Gliubic. 7—12 V tej lekarni govori se tudi slovenski. Varujte konje! Nakupil nem za polovico navadne cene vno zalogo nake velike slovite tovarne za konj-ske plahte. - Oddaj bih torej, dokler bode dopuščata zaloga, velike debele, široke, neobrabljive konjske plahte po skrajno nizkih conah: Konjske plahte eden in pol m«tra dolge in Široke komad gld. 1.50 Konjske plahte eden in tričetrti metra dolge in Široke komad gld. 1.80 Konjske plahte rumenodlakaste „ „ 2.50 Konjske plahte rumenodlakaste, double „ „ 3.50 Gosposke plahte poaebno fine „ „ 8. -Tigraste plahte posebno flne „ r U\ — Bourot svilene plahte „ „ 3.50 Proti gotovem plačiln ali poštnem pov-setjn razpošilja tovarniška zaloga S. Altmann, Wien, I., DominikanerbaHtei Nr. 23. li-Jl Exportour. ! Vsprejme se več potovalnih in stalnih zastopnikov za posredovanja /avarovanij proti telesnim nezgodam. Ponudbe naj se iz-volć pošiljati pod šifro „Nezgoda'*, upravništvu tega lista. 1 — 7 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1NIE* is Antverpena direktno v Nev M & Philadelfijo koncesijonovana črta, od o. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja toćno : kon-oesijonovani zastop 6—42 „Red Star Linie" na Dunaju, IV \VeyringergjaBae 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau (Ur die k. k. Staatabahneo in Innsbruck. Krasne uzorke na privatne naručitelje 20—5 badava i franco. JoSte navidjene knjige uzoraka zn krojače nefrankirnno i uz ulozak od 20 foi\, koji će se nukou ovršene naručbe uračunati. Tvari za odjela. I'eruvien i Dosking za visoko sveeeHstro; propisane tvari za c. kr. činovničke unii.irme, te za veterane, vatrogance, Hokola^e, Hvri; Hiikrio za biljard i igračje stolove, loden i nepromočnn lovačke kapute, tvari koje se pere Plaid za putnike <>d 4 14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene anknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na Iv. Stikarofsky-a u Brnu. Veliko skladište nukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladištu u vriednosti od V, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici j< st pojmljivo, da preoHtane mnogo odrezaka; svaki razumno misleči Čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu namčala nzorkah u kratko ništa preostalo, te je ono tuljed toga prava slieparija, kad tvrdke Ra suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i nstanaka, te su u takovih »lučajevih odrezei uzoraka od komada, nipošto od ostanak a; nakane takovog postupanja jesu bjelodane. — Odresci, koji se nedopađajn, zamjenjuju se il se povrati novac. Kod naručbe treba navesti tiojn. duljinu i cienu. Potiljke jedino uz poštarako pouzetje preko 10 for. frvnko. 3-24 Dopisuje u njemačkom, madjarskom, češkom, poljakom, {talijanskom i francezkom jeziku. ^Tfl VnH kako se d A raoijonelno .131 (A V Uvlj odpomoči pri ka&iju, hripavoati, astmi in izmečkih razpošilja brezplačno 1—3 A. Zenkner, Berlin 26. Zaloga pohištva odlikovan na občni razstavi v Parizu I. 1889. v vaa- IZVANREDNA PRILIKA nakupni si pohištva prve vrste po najnovejših dunajskih vzorcih, kem obziru po jako znižanih cenah in proti jamstvu. TRST — Via del Teatro številka 3 — TRST. Katalogi dajajo ae na cahtevanje brezplačno. Potiljatev carine proste. PRILIKA! Vsled amerikanskih čolnih odnošajov možno mi je bilo, kupiti celo zalogo neke slovite tovarne za ogrinjala; možno mi je torej vsaki dami podati veliko, debelo in gorko ogrinjalo za nezaslišano nizko ceno it. v. gld. 1.35. Ta krasna ogrinjala dobe se v vseh barvah, Hvitla in temna, h krasno borduro in finimi franžami, eden in pol metra dolga in eden in pol metra Široka. Da spravim blago hitro v denar, prisiljen sem razprodati te rute za ceno po nič. Razpošilja na vse strani po počtnent povzetji 11—15 S. Altmann, Wlen, L, Dominikanerbastei 28, Proti Dimu! Izdelujem dimnike proti dimu. s katerimi jamčim ta dober vapeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ceno petnajst flOld. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju. Za administratorje in posestnike hifi izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi. Zantop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirane uteži. Izdelujom naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konaerve, za sušilnico in druge različne potrebe industrije. 19—19 Ključavničarska delavnica Josipa Zolia Ulica Via Rossettl številka 6, — (uhod v ulici Chlozza.) Resno svarilo do vseh, ki nemajo še police bodisi glede pridobitve posojila, ali pa kot volilo s v oje j družini (polica je namreč iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodna za zadolžene hišne posestnike in po»e*tnike zemljišč, ker ob priliki netiadejunu um rt i zaostali po izpla