Poštnina platana «gotovini. LETO VI. LJUBLJANA, 25. AVGUSTA 1928. ŠTEV. 31 VlAROČNlNAZA-IVGOSLA-VIJO ČETRTLETNO DIN 15" CELOLETNO DIN 6o/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI PoJtNINO/OGLAJI PO CENlKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA-PO din-I RAiUN POŠT. HRANILNICE 13.188 A VREDNiJtVOIN-VPRAVA NVCITELJ$KI'TISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA- xajo/anonimnido*- _ PlSlSENEPRIOBČV- h ieio/poJtninapla- ^ XANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 2906 Pot naše politike. Slovenska politika ni nikoli izrastki iz samostojnih tal, nikoli se ni osamosvojila in ni imela nikoli izrazitega programa, ki bi bil vsaj v temelju samonikel in bi bil odgovarjal prilikam in nacionalni osebi slovenskega naroda. Ta program 'je 'bil povzet samovoljno in brez vsake skrupuloznosti od1 narodov, ki so bili že davno politično zreli; brez pomisleka se ga je kopiralo in se prav nič ni -oziralo na smešno stran takega počenjanja. Narod — otrok, ki je kolmaj zlezel iz povojev in stopil prvič v politično areno, je prinesel s seboj program zreiega moža, izkušenega v političnih borbah in intrigah. Kretal se je v visokih škornjih v političnih opolzkih serpentinah. in da ni prišel nikamor naprej, je jasno in je bil vedno cilj zasmehovanju in roganju politične prepo-tence, ki ga je vodila, kamor je hotela in kjer ga je rabila za statista in za števnega harlekina. Sicer se je narod sam zase neprestano trudil, da se izmota iz političnega diletantizma, a mu ni uspelo nikoli, ker je bil preveč navezan na tradicije, ki jih je zvesto čuval rimski klerus še izza srednjega veka in ga cepil v -nerazsodno1 maso tako. da se ga še dandanes ni mogel otresti in radi tega trpi neprestano na topih posledicah svojega mrtvega konservatizirna. Vsak nacionalni pojav je bil obsojen že a priori na grmado in povzročitelj c,'nega, že v kali zadušenega stremljenja je bil obsojen na javno smrt i-n je bil za vse življenje uničen v svoji eksistenci i:n- na nemilost izročen nevedni, od nazadnjaškega fanatizma zaslepljeni masi. Ni čudno, da se pri takih razmerah ni upal -nihče, da bi se posvetil politični stroki in smotrenemu delovanju za emancipacijo svojega ljudstva, ker ie vedel, da bo že pri prvem poizkusu javno obsojen na smrt, če ne telesno, pa vsaj moralno, in bo irmoral, če hoče priti kot človek v grob, preklicati pred inkvizitorskim stolom vse svoje blodnje in vse ideje, 'ki jih je zagrešil v svojem idealnem- mišljenju. Klerus je imel svobodne roke in nezavezane pravice, da je sodil materijo in dušo; razpolagal je z dušo in telesom po-edi-nca, poznal ni — razen pri sebi — materije in sveta in življenja na svetu in nacionalizem mu je bil največji smrtni greh, ker je hotel tudi njega spraviti iz ravnotežja. Nebesa in njihov zastopnik na zemlji, rimski papež, sta mu bila po-četek in konec življenja, a kar je bilo vmes, pa je moralo biti posvečeno! njimi, kot posredovalcem in prekupčevalcem narodnih duš. Na takih podlagah in s takimi Predpogoji pač ni bilo misliti, da bi se mogla pri nas razviti nacionalna ideja. Napoleonovi časi so prešli kakor neverjeten sen in da ni bil po ujem obsojen na smrt naš prvi nacionalist, Valentin Vodnik, prav po zaslugi starega klerusa, bi človek uiti ne verjel, da so bili resnično listi časi, po katerih i-n na podlagi katerih bi se bil že takrat lahko pričel razvijati naš nacionalizem in se razviti do one višine, kakor se je razvil nemški prav v tistem času po imici-jativi napoleonskih velikih časov. A črne roke so- naglo- in strastno pograbile za vajeti, ki jih je vzel Napoleon iz njihovih rok, im zdaj so prišli še temnejši, še hujši časi, ker teror in divjanje sta hotela nadomestiti vse tisto, kar nista mogla izvršiti med dobo. prosvitljene francoske okupacije. V dobi avstrijskega parlamentarizma, ko je bil narod prisiljen, da vendarle nastopi kot nekaka po sili — celota, ga je klerus spet vzel v svojo zaščito in ga šel zastopat pred politični svet Evrope. Kako ga je zastopal, to vemo vsi, ki se količkaj zanimamo za našo pdlitično zgodovino — uspehov ni zabeleženih nikjer, neuspehov in narodne šKode pa na tisoče. Za hrbtom teh političnih brezbarvnežev se je pač začela med našo inteligenco in posameznimi ljudskimi bistrovidi propaganda za nacionalno osamosvojitev in gibanje, ki je bilo usmerjeno v jugoslovensko orientacijo. To od klera v početku nekontrolirano gibanje se je razmahnilo tako silno, da je bilo že v početku tega stoletja 90 odstotkov naše inteligence avstrijskih veleiz-dajnikov in privržencev Srbstva, ki se je splošno smatralo, posebno ob prihddu kralja Petra, za nekak temelj, na katerem se -bo dvignilo svobodno jugoslovcnstvo. Zaščitnikom ljudstva se je pričel narod polagoma trgati ocj vrvi in s strahom so opazili preokret, ki je grozil, da jih ubije :za vselej, ako se nacionalizem razmahne do one meje, kjer prenehava rimski predpotopni internacionalizem s svojimi rimskimi dogmami o krščanskem nacionalizmu. In ker sta jih Rim in Dunaj podpirala z vsemi sredstvi, se je postavil spet trdno na noge in n' štedil ne z denarjem, -ne z denunci-jacijami, ne s pokoljem, ne z vislicami, da bi preprečil ta preokret, ki je hotel uničiti furmane naše politike za vselej. Da se jim ie vse to kolikor toliko posrečilo, priča današnji položaj države, priča vsa prosvit-ljena Slovenija. Kljub temu. da so priplezali do najvišjega stolčka in pri tem zapravili še tisto malo simpatij, ki smo jih uživali med Hrvati, našega nacionalizma niso mogli uničiti, dasi s-o napeli vse sile in moči in so se poslu-žili ceh; pomoči kraljevega italijanskega konzula. Svet nas sodi po njih in njihovih delili; a svet nam je trenutno imalo mar; mar so nam samo naši bratje južno od nas, ki nas ne smejo soditi pU izastopnikih. ki se nam urivajo že od pamtiveka. Vedo naj, da je v teh krajih doma nacionalizem, ki je visoko nad ofi-cielnim političnim klativiteštvom, ki mu ie država vse in bratje več kakor pa oni, ki so kamen spotike za bratovsko konsolidacijo in ljubezen. In ta nacionalizem bo zmagal, zmagal bo v znamenju bratovstva, a -ne po- dogmah in nazadnjaških naukih našega farizejstva in jezuitizma! Jos. T ... Svobodna reška luka. (Napisano pred sprejetjem .nettunskih konvencij". Italija nam je odstopila z rimskim paktom v zakup za petdeset let bazen Thaon de Revel v reškern pristanišču. S tem nam je hotela navidezno napraviti velikodušno kompenzacijo in nam je zaračunala minimalno zakupnino v znesku ene zlate lire na leto. Medtem pa se vsa ta stvar nikakor ne more smatrati za neke vrste kompenzacijo, temveč je vse to popolnoma italijanski ekonomski in politični interes, s tem je 1 talija hotela, da se z našim sodelovanjem in z našimi sredstvi ter z na- šim prometom reši Reko, ki je popolnoma odrezana -od svojega naravnega zaledja, reši končne propasti in da na ta način prepreči, da se naša pristanišča radi priro-dne potrebe in ekonomskih zahtev ne razvijejo do one višine, ki jo zaslužijo — no, naš ekonomski in politični interes bi pa v resnici obstojal samo v tem, da plačamo Italiji stokrat večjo zakupnino, ipa četudi se tega tutjega pristanišča nikoli ne poslužimo. Po naših mislih ie stvar »z našim (samo po imenu!) svobodnim prista- niščem« ista kakor z našo svobodno cono v Solunu. Tudi tam so nam Grki kot nekakšno kompenzacijo za veliko pomoč naše vojske v bojih s Turki, osobito pri zavzetju Soluna, za kratke hipe odstopili v Solunu svobodno cono, pa so takoj na tisoč načinov gledali, da nam onemogočijo ekspvoatacij-o te cene, ter imamo š-e do sedanjih časov samo izdatke in različne spore radi te »naše svobodne cone« na tujem teritoriju, saj eksistira samo po imenu in na papirju. Z Italijo srno sklenili že nebroj konvencij in zato ni čudno, če nas na podlagi ene izmed teh konvencij opehari za vse ono, kar nam je za-sigurala z rimskim paktom in da po grškem vzgledu onemogoči uporabo reške cone in bomo tudi tu ravno tam, kij e r smo zdaj v solunski svobodni coni. Vprašanje otvoritve bazena Tha-cn de Revei- je stavilo ministrstvo saobračaja na dnevni red prve seje novega tarifnega odbora. Toda pametno in pošteno je 'bilo, da je tarifni odibor to vprašanje stavil z dnevnega reda ter se ni niti dotaknil pri razpravah te važne in kočljive zadeve. Kajti pred rešitvijo vprašanja, kako naj se eksploatira naše pristanišče na Rek:, je treba rešiti še mnogo drugih vprašanj, ki so za nas važnejša. .Predvsem se morajo temeljito pretresti nettunske konvencije, ki pa so -prAne določb, ki skrajno nasprotujejo našim narodnim in državnim interesom že v teh konvencijah mi zajamčena svoboJa našega dela v reški svobodni luki; vrhu tega pa se nahajajo v njih celo določbe, ki popolnoma omejujejo uporabo naših lastnih delavcev, ne glede na mnoge predpise v carinski in železniški manipulaciji, ki nam odvzemajo še tisto malo pravic, ki nam jih je zagotovil rimski pakt, osobito pravico, da naše carinske in železniške ustanove vrše službo po naših predpisih. Najbolje bi bilo tedaj, če bi se otresli tega pristanišča na tujem te- ritoriju, ker bomo imeli drugače samo škodo. Nekakšne koristi bi mogle imeti samo naše železnice, a še te koristi je znala Italija že naprej omejiti s tem, da je koncedirala Madžarom na Reki in Čehoslovakom v Trstu svobodne magacine in- bi mi imeii od tranzita samo neznatne dohodke. Radi vsega tega moramo zavzemati stališče, da na noben način ne smemo težiti za tem, da' prenaglo otvo-rimo Thaon de Revel. kar zahtevajo Italijani samo v interesu Reke, a v našo lastno škodo. Ne moremo razumeti, kako je moglo to vprašanje biti stavljeno na dnevni red tarifnega odbora, ko niso nettunske konvencije niti preštudirane, a kaj šele odo-biene -od naroda, ki jih je že a prior; odklonil. Mesto da se pobrigamo za graditev in podvig naših lastnih pristanišč, ki so od narave obdarjena z vsem potrebnim, pa skrbimo samo za to, da rešimo Reko propasti in usmerimo v njo ves svoj promet in življenje, vkljub temu. d-a dobro vemo, da s tem obsodimo na smrt Su-šak in ostala naša pristanišča. Zate je pač skrajna potreba, da ureditev prometa v Thaonu de Revel odložimo za nedogleden čas, ko se odnosno z Italijo postavijo na realno bazo in ne bo nikakega dvoma več, da nas hoče Italija samo izigravati in izko-riščevati, kakor je sedaj jasno razvidno iz vseh paktov in konvencij, ki nam jih je potisnila lokavo na mizo v podpis. Razgovarjati o bazenu Thaon de Revel se smemo pač šele takrat, ko se definitivno in s polno zadovoljnostjo vsega naroda rešijo vsa predhodna vprašanja nettunskih konvencij in vseh drugih sporazumov, ki pa se morajo podvreči vsestranski reviziji in se mora črtati iz njih vse tisto, kar je proti našim nacionalnim, gospodarskim in državnim interesom. A tega je mnogo, mnogo — -zato pa jih narod ne more priznati ip zato naj se ves problem o reške,m bazenu Thaon de Revel vrže kratkomalo ad aeta! A. J. JANEZ TRPIN: Pepe. Globoka vrzel je zazijala v naših vrstah. Zopet je odšel eden od nas, ki nam je bil ljub in drag, kot brat in soborec v veselih in žalostnih urah, z vsemi njegovimi dobrimi in' slabimi lastnostmi. Umnla je pesem in za vedno je v smrtni tugi onemelo vedno smejoče se lice brata Pepeta. Kdo ni poznal in vzljubil tega visokega fanta, polnega dovtipov, prežetega mladeniške prešernosti, vedno pripravljenega s šalo in veselo pesmijo razveseliti srca resnih in mračnih bratov? Kdo se ne spominja vseh njegovih neštevilnih komičnih sol-ospevov in nastopov, kjerkoli smo se zbrali, da proslavimo kak naš orjunaški praznik? Kako so mm gorele -otroško naivne oči, ko je žel za svoje dovtipe in bajade o-duševljen aplavz, nas, ki smo ga poslušali in ob zvonkem baritonu njegovih popevk za hip pozabil; na našo težko usodo od vseh preganjanih in preziranih. Nikdar ni legla senca žalosti na njegov veselo zadovoljni obraz. Najveselejši pa je bil tedaj, k-o' je z bratom Juvančičem prešteval dobiček prirejenih zabav in poln radosti po' gmotnem uspehi? izdal poslednji dinar za likof po končani zabavi. Kolikokrat sem slonel naslonjen na komolce s povešeno glavo sredi vesele orgunaške družbe in iskal primere za naše nehanje in delanje, ki nas je povsem ločilo od običajnega življenja našega tako ponižanega in krotkega naroda. Iskal sem definicije,pa je nisem našel, dokler ni dal nekoč Pepe v razigranem trenutku, ko je z veselo napitnico napival Marku in Mihi izraz tej definiciji z besedami: »Mi srna, kakori Zapo- rožči.« Strme ga je pogledal vedno žejni pri polni čaši in težkem delu pravega Orjunaša zvesti pobratim Pika in zadovoljno mu je prikimal vedno resni Kukčevina. Le ede-n je gledal mrko nanj in ga tehtal, da li je prave teže mož za pravega Orjunaša in ta nosi danes pečat Efijalta na svojem čelu. Pepe Zaporcžec! Veseljak. Vinski bratec razposajeno razigran v veselih urah, a zvest svojim idealom in slepo udan: voditeljem, katerim ie zaupal in katerih voljo in' povelja je izvrševal brez vprašanj in pomišlje-vanj. Prešerne šrokousten Zaporo-žec, ki je hvalil, grajal in govoril o vsem; in vsačemur z virtuoznostjo legendarnega Zaglobe, ki vse ve, vse zna in' ki je vse sam doživel.. Brezmeren je bil v tem pogledu njegov talent in še dolgo bodo očuvana p-o njem pripovedovana »junaštva« med orjunaškimi krožki, ko bodo brat e vzbujali spomine na dni, ko so junačevali in razvijali prapore med blagim slovenskim ljudstvom. Toda, kakor, je znal Pepe govoriti in na dolgo ter široko pripovedovati o vsem in vsakomur, tako- pa je znal tudi molčati, če mu je bil molk dolžnost. Ko sva se poslednjič videla, sem prihajal z one strani. Trudnost ml je ležala p c udih in bil sem vse preje, kakor dob ne volje. Radost pa me je objela, ko sem zagledal na pero-nu rakovškega kolodvora, kjer je bil njegov drugi dem, Pepeta v »štl-mungi«. Nisem imel časa razmišljati In mu delati zajednu z njegovim' dru-gom Piko moralnih pridig. Široko sc je zasmejal, 'kakor se ie znal le on. mi prožil desnico in z levica ponudi! čašo terana ter nazdravil Orjuni in našemu delu. Ko se je vlak jel pomikati, je še in tako sije na nočnem nebu tvori celoto. Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima bSdikht Terpentin* Mik spremljal vagon par korakov s čašo v roki i-n pel: Oče nebeški giej, še en kozarec naj, pel Ti bom hvalo vekomaj. Otroško naivno so mu žarele oči. Bilo je to poslednjič, ko sem zrl v te zaupanja polne in življenje uživajoče oči. Ob desetletnici našega denarja. Pravim in rečem: Narodna banka proslavlja desetletnico osvobojenja -na sijajen in simboličen način, s katerim najmarkantneje ne manifestira naše notranje konsolidacije, nasprotno gnilobo. V razvoju naših novčanic tiči precej lepe in pomembne simbolike. V desetih letih je Narodna banka izdala več serij bankovcev. Prva leta v opojno radostnem razpoloženju — »orače«. Bili so lep simbol. Naši orači naj bi nam vso lepo in plodonosno zemljo preorali, spremenili v raj, kjer naj bi vladala bratska ljubezen in naj bi stoletja in stole t. a trpeči narod živel v idealnem blagostanju. Orači naši so orali in v znoju se poteč svoje misli napenjali, da bi častno1 rešili dano jim veliko zadačo. Toda prišli so' cincarski grabeži ter odnesli iz shramb vse plodove, podrli so shrambe in razbili oračem orodje in pluge. V njih težki stiski je poklicala Narodna banka na pomoč »kovače«, ki so noč in dan kovali, varili in popravljali razbito orodje. Zaman. Narodna banka je »kovače« in »orače« poslala v zasluženi pokoj in naročila »porivače«, ki naj -bi zavoženo ladjo političnega gospodarstva pripeljali iz razburkanih valov v tih i-p varen pristan. Bilo je njih delo naporno1 in riskantno. Mišice so jim končno otrpnile. omagali so in tudi oni so romali — v pokoj. Desetletnica osvobojenja! Ker je Narodna banka pognala orače, 'kovače in porivače v kot, je na slovesno gostijo poklicala »klobasarje« ali »Francoze«. Narodna banka je leto* ob desetletnici naročila v Parizu nove 10-dinarske bankovce, na katerih je upodobljena tudi -neizogibna ženska glava. Na videz so ti bankovci praktični in nesimbolični, saj veste, da je bankovec — predmet realnosti. Če pa bankovec na ženskini strani primerno preganete, dobite rafinirano izdelano figuro, ki predstavlja nekaj prav delikatnega, kaka ženska zatoživa klobaso, oziroma predstavlja akt, ki ima specijalen, pomen v pariškem ženskem svetu. Mesto da bi ob desetletnici gostili in veselili naši orači in kovači, so prišli na slavnostne gostije v deželo — klobasarjl, ki dnevno onegavijo narod z raznimi klobasarijami. Tako vidite proslavlja naša finančno ugledna Narodna banka desetletni jubilej narodnega osvobojenja. I. Kovač. Stran 2. .0 R J U N A« Stev. 31. Kronika. S popotno Pravico se more reči, da jc vzrok vsem našim medsebojnim razdorom in prepirom, ki jih je kronala tragedija 20. junija, samo naše neodpustljivo nepoznavanje naših ljudi in prilik naše širne domovine. Vse drugače in vse bolje bi bilo za nas in za državo, da so se naši političarji, naši novinarji in naši javni delavci teh dolgih deset let malo •potrudili, da sami sebe in ves narod sistematično pouče o stvarnem položaju in mišljenju in o potrebah, v katerih žive in se udejstvujejo po-edini deli naše domovine. Ne rečemo, da se v tem pogledu pri enem ali drugem ni pokazalo vsaj malo volje, napora in rezultata, ali vseeno je bilo vse to premalenkostno, pre-siromašno in nezadovoljivo. Posebno moramo trditi in ugotoviti, da naše novinarstvo ni bilo na svoji pravi višini. Še danes, v desetem Jetu našega ujedinjenja, nimamo časopisa, ki bi izhajal istočasno v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in ki bi stalno donašal pregled vseh panog javnega življenja in delovanja tako pri Srbili, kakor tudi pri Hrvatih in Slovencih. Da smo imeli tak časopis, bi bilo pač lahko odpadlo mnogo starih predsodkov, mnogo novih bi se ne buo niti ustvarilo, in mi bi se medsebojno bolj spoznavali in bolj razumeli. Tako pa stoje med nami še vedno stari mejniki, in kar je onkraj Sotle in onkraj Save, to je za nas nerazumljiv svet, ki se prav nič ne sklada z našim komodnim, omejenim mišljenjem. In smo nazadnje krivi sami, ker smo preleni da bi si ustvarili nekaj, kar bi nas lahko pripravilo do drugih misli. Rajši se ubijamo moralno ;n telesno. Interesantna ugotovitev. V knjigi Karla Fridricha Nopri tem humanitarnem delu in profanator je oni, ki se drzne uvajati med njo umazano strankarsko ZA POLETJE naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni JOS. REICH, LJUBLJANA POLJANSKI NASIP 4—6. Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne. 93 93 U >35 93 ■M >5 «8 U o. -O O e. OJ a 3 ’u' O o 'ts Gi cc G? -O o a TS O -Q O > CA IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2. ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz_ lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER" Kolesa iz prvih tovarn, Durkopp, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke 1 Cenike franko in zastonj. Radioaparati gratis! Nemška razpošiljalna tvrdka odda interesentom v reklamne svrhe in v nadaljno priporočilo v Jugoslaviji večje število svojih prvovrstnih sprejemnih radio-aparatov (do 4 luei) v last. Nobene obveznosti niso s tem združene. Male stroške (poštnina, zavoj itd. itd.) mora plačati prejemnik. Interesenti naj se z dopisnico z natančnim in razločno pisanim naslovom obrnejo na Radiorazpošiljalnico E. Grab & C. Rottloff, (odd. X.) BERLIN N. 4, Gartenstrasse 100. politik*. Tudi pri ljubljanskem okrožnem uradu menda ni niti za pičico boljše, saj se govori po Ljubljani zadosti o klerikalni depolitizaciji v upravi urada. Razmeram bomo posvetili točno in jasno v obraz in jih .pribili na javno desko, da bo o njih informiran ves prizadeti svet in bo vedel, kako zna Koroščeva partija uvesti v upravo javnih interesov popolno pravičnost, in nepristranost. Dr. G. P IC C O L E lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno ŽELODČNO TINKTURO. Partijske razmere so posegle tudi v našo književnost, a ne politične, dasi izdaja vsaka stranka sv^je revije, do katere pa ima čiovek pristop samo z overovljeno legitimacijo do-tične stranke. Duh in izmožnost je ■postranska stvar, pri vsaki pesmici, pri vsaki novelici moraš dokazati neopravdano politično pripadnost. In če si klerikalec, lahko svinjariš po na.pobOžnejših katoliških revijah in koineš huje nego hribovski kmet. Ce si pa liberalec, lahko napišeš največjo budalost. list ti jo priobči, ker imaš legitimacijo od partijskega človeka, ki mu je književnost španska vas, pa naj je tudi naslikan v Aibu-mu slovenskih književnikov. Poleg te politične prakse pa se je analogno partijskim principom uvedla med nami še druga praksa, ki pa je precej podobna tajni inkvizieji, ki jo vodi nekaj ljudi, ki hočejo na vsak način zavzemati najvišje prostore v areni naše književnosti, a nad n i-hovo' zmožnostjo in duševno nadarjenostjo dvomi že sedaj ves naš literarno izobraženi svet. So to ljudje, ki so zaverovani sami vase in zaljubljeni v svojo veličino m ljubosumni ;na vsak talent, ki se razvi,e nad njihovo veličino; in njihovo p.vo delo je, da skličejo svojo tajno inkvizitorsko kliko in izrečejo smrtno obsodbo nad predrznežem. ki jih je nadkrilil s svojim duhom in svojim talentom. Naj se bori nesrečnež proti nevidnim mahinacijam in natolcevanju, kolikor hoče — obsodba je bila izrečena in proti obsodbi ni priziva; nesrečnež naj pa dela naprej, kolikor hoče, dela pač zase, ker nihče več niti ne po v uh a njegovih proizvodov, kvečjemu, da služijo njegovi rokopisi doma ženi za dobrodošlo podkuritev v -peči. Takih literarnih inkvizitorjev je pri nas zadosti, in če sodimo literaturo po nih, se pač ne moremo čuditi, da stoji na današnji stopinji. In menda pri teatru ni nič boljše. Saj kako' naj si pač predstavljamo, da se sistematično odklanjajo dela Cvetka Golarja — onega Golarja, ki je zadivil naš svet z Rošlinko in so klerikalni plačani klakerji izžvižgali njegovo »Zapeljivko«? Različni izgovori na pesnikovo »senilnost« (!!) pač ne drže, ker je Golar 'še v najboljših letih, saj še ni kot drugi praznoval petdesetletnice, o njegovem velikem talentu pa se pogovarjajo že celo fantje in dekleta v najzakotnejši naši vasi. Iz vsega tega sledi, da tudi tu ni nekaj prav, oziroma na pravem mestu, ker jezuitsko zabavljanje še ni samo ob sebi povod, da se stavi nekoga z dnevnega reda. Slovenski literatje bi najbrž že govorili, a imajo gotovo strah pred inkvizitorskim vrhovnim sodiščem, ki bi mu brezdvomno zapadli, če se le količkaj sumljivo zganejo. Fašistovski prekupci in špediterji zaslužijo velikanske vsote kot me-šetarji med jugoslovenskim in inozemskim trgovskim sveto!m. Če se samo pomisli, koliko lesa se izvaža dnevno preko Trsta in Reke, in koliko ga pokupijo pri nas na licu mesta prekanjeni fašistovski kupci, si lahko mislimo višino vsote, ki pade Italijanom v žep. Poleg teh izrazitin oboževalcev • Mussolinijeve pete, je pa v Trstu in na Reki dosti ljudi našega rodu ali vsaj našega mišljenja, ki pa ne morejo zaslužiti ničesar, ker jim gobezdavi fašist zgtabi pred nosom vse, pa naj naše trgovce še tako zaklinjajo, da so naše krvi in našega mišljenja. Tako živi na Reki in Sušaku špediter Silvio Premuda, notoričen, zagrizen fašist, ki bi Jugoslavijo — seveda brez lesa! — najrajši vtopil v žlici vode. Mož je silno obogatel od jugosiovenskih par, katere pa ne zaničuje tako kot jugo-siovenske ljudi. Čudimo se našemu trgovskemu svetu, da zaupa svoje posle in svoje blago tako prononsi-ranemu fašistu in to temebolj, ker se naši lesni trgovci vsak čas ponašajo s svojim preizkušenim nacionalizmom. Skrajno se pa moramo čuditi, da vzdržuje s tem človekom poslovne zveze celo ljubljanska tvrdka Dolenc-Hudovernik-Javornik, kakor da ni na Reki in Sušaku našega človeka, ki zasluži že kot človek in rojak, da se ga podpira. Seveda, fašisti so sladke,ši in se kaj dobro razumejo na lepe komplimente! Prosvetnemu oddelku vel. županu v Ljubljani. Dne 13. junija t. 1. sem vldžil ovadbo proti g. Franu Srečku Kristanu, šolskemu voditelju v Bevkah, radi nedostojnega vedenja in kratenja osebne svobode mladim dekletom, za kar ima prosvetni šef tehtne in popolne dokaze že v svojih rokah. Trditev prosvetnega šefa, da nima na raizpolago osobja in sredstev za preiskavo, ne drži, ker sem se zavezal jaz osebno1, da krijem vse stroške. Držalo pa bo najbrže dejstvo, da je g. Kristan pristaš režimske stranke in se radi tega ne sme pokreniti ničesar disciplinarnega proti njemu in ker je povrhu tuidi član ugledne ljubljanske rodbine. Upam, da bo vkljub vsemu temu prosvetni šef po dani obljubi ukrenil vse potrebno, da se g. Kristan odstrani iz sedanjega službenega mesca in da s tem popolno zadoščenje razžaljenim in ogorčenim občanom. Ako pa ne stori tega v najkrajšem času. naj bo pripravljen na neprijetne posledice, za katere pa ne bo odgovarjal nihče drugi nego on sam. Na mesto g. Kristana pa naj postavi semkaj učne) moč, ki bo res učila naše -otroke, a ne bi bila plačana samo za zdražbe in prepire med občani kakor sedanji K. upravitelj. Bevke. GB Pralno sredstvo, v katerem lahko pustite Vaše perilo brez škode po več tednov ležati. To je pralno sredstvo, ki ne kvari perila, ki ne vsebuje nobenih jedkih snovi: BENZIT-NADMILO. To pralno sredstvo, ki varuje perilo, ima naj večjo čistilno moč, razkraja celo ostanke najmastnejših madežev v perilu, proti katerim ostanejo brez učinka druga pralna sredstva, mila in celo belila, ki samo na videz odstranijo nesnago. V bodoče perite perilo samo z BENZIT - NADMILOM. Razveselilo Vas bo snežnobelo perilo, oprano z BENZIT-NAD MILOM! Uporabljajte za namakanje TRI, ker s tem prištedite na milu. 1 ZAVOJ 5 DINARJEV. Benzit'Nadm?1 W W 7 rlvmmm 1 innl z dvojnim učinkom^ Tvornice Zlatorog, Maribor je MjBotaMjče «rejena ter IzvrSaje tu tiskaratika del* ed ntjprlpro-itejiega de najmodernejšega. - Tiska šolike, mladinske, leposlovne la znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali jeibarvnem tiska. — Brtiare v milih in tndl najveCjlk nakladab. Časopise, revije, mlad. liste. Okra epu Hi. kataloge«, cenita li reklam, listin. Lastna tvoria Salsi zveikoi. Šolski zvezki za osnovne ia srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice. Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc. Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj. Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.