ZZ. številka.
U LJubljani, v soboto, 21. januarja 1906.
XXXIX. Iflo.
zvečer izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogrsko dežele za vse leto *5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec « K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto ta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K.   Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 8*1 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K frO h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina.      Na naročbe
Izhaja vsak dan 24 K, za pol leta
brez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira - Za oznanila se plačuie od peterostopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvolr frank o vati. — Pokopisi se ne vračajo   — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št 6, in sicer uredništvo v L nadstr., upravnistvo pa v pritličju. —  Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne Številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
V preudarek članom »Zadružne zveze" in »Gospodarske zveze".
Poleg že razkritih sleparij in goljufij, katere so modri gospodje okrog Zadružne in Gospodarske zveze* uprizorili, se nam zdi umestno, da v korist članov obeh zadrug nekoliko pojasnimo, kako ta čedna gospoda okrog „Zadružne zveze* gospodari z denarjem, ki so ji ga v tekočem računu zaupale zadruge-članieo.
Za danes si oglejmo gospodarsko razmerje med -Zadružno- in .Gospodarsko zvezo**. V podlago smo vzeli računski zaključek „Gospodarske zvezeu. centrale za skupni nakup in prodajo v Ljubljani.
Deleži pri -Gospodarski zvezi** so dvojne vrste. Deleži po 20 K, kateri dajejo jamstva K 200-— in deleži po 2 K. kateri dajejo jamstva K 20-—. Glasom omenjenega računskega zaključka je imela -Zveza* koncem 1. 1904. 84 članov in sicer 27 zadrug in 57 rednih članov, kateri so vplačali na deležih skupno K 1730—.
(Id 27 pristopivših zadrug je tedaj  vplačalo   okrog  80  deležev po 20 K. V slučaju konkurza jamčijo te zadruge za okroglo  .   .   K 16.000 57 rednih članov je vplačalo okrog 114 K in jamčijo v slučaju konkurza za okroglo       . 1.150 -Gospodarska zveza* je tedaj imela koncem leta
1904. skupnega jamstva za okroglo   .   .   .   K 17.150
Tdimo dalje in oglejmo si natančneje bilančne postavke.
Med „Aktivi** najdemo, da je znašal račun terjatev pri zadrugah K" 251.803-60. Kakor znano, je „Gospodarska zveza* od svojih terjatev odpisala in sicer: pri ^Gospodarskem društvu* v Trnovem . . K 90.000 in pri kmetijskem društvu v Laškem     ...    - 40.000
skupaj   !   K 130.(300 Ker pa seje izguba pri „Goepodarskem dru-
LISTEK.
Iz naših vasi.
Spisala Sonja.
Raztresene samotarijo vasi okoli. Molče se naslanjajo na vinske bregove, brezglasno dremljejo med bre-govimi ložami.
Kot  da je   zbežalo življenje iz
njih.
Zakaj! Tiho in mirno gre trpljenje svojo pot. Komaj da si otare solzo, ki se je bila prikladla na lice, komaj da zavzdihne polglasno, ko prihaja breme pretežko . . .
Tako potekajo delavniki. Tiho in mirno, ker so polni skrbi in trpljenja.
Pa pride nedelja in vas oživi.
Haj d, muzike na dan in dupljak na mizo. Skrb je za delavnik, za sve-tek je veselje.
Čisto drugo je to ljudstvo v nedeljo. Vesela, brezskrbna deca, ki živi trenutku. Se na misel ji ne pride jutrišnji dan.
Mate, krčmar,   pa je vesel brez-
Prenos    .    K 130.000 štvu** v Trnovem v letu 1905. za najmanj .   .   .     „ 20.000 zopet zvišala, dalje izguba pri  „Kmet.  društvu** v Marnbergu in  dr. Gla-serju kot zastopniku „Gospo darske   zveze** znašajoča okrog 2(>< h k > je tedaj gotovo, da so aktiva „Gospodarske zveze**    v    bilanci za
okroglo......K 170.000
previsoko računjena in da za to svoto ni nobenega pravega pokritj a.
Bilanca „Zveze~ je v tej postavki za nič manj kako 170.000 K falsificirana in materij alno stanj e -Zveze* napram članom ni javnosti prikrito.
In taki že zdavnaj bankerotni zadrugi „Zvezi** gre potem načelstvo -Zadružne zveze**, kakor je iz bilance razvidno, v tekočem računu kreditirat nič manj kakor 395.684 K 15 v. Samo ob sebi se razume, da je kredit v tekočem računu danes za najmanj 100.000 K večji.
To so številke —- ki nam govore jasno — da je -Zadružna zveza** popolnoma nezmožna upravljati s tujim denarjem.
Vzemimo, da bi „Gospodarska zveza** ne bila za 170.000 K pasivna in da bi dobro uspevala, je kredit po 400.000 K proti jamstvu od strani članov 17.000 brez vsakega drugega poroštva več kot 20krat previsok.
Da je propad takega gospodarstva neizogiben, ni več dvoma in nam se le v resnici smili predsednik „Gospodarske zveze*4 g. Jeglič, kateri jo v prvi vrsti za tako brezmiselno zadolževanje odgovoren. Ostali člani načelstva razen Belca pa itak vsi skupaj enega počenega g rosa ne zmore j o.
Načelnik nadzorstva te imenitne -Zveze* je pa zopet eden izmed tistih, ki hoče povsod imeti prvo besedo — dobro znani in z diplomom pridnosti odlikovani Rozman — uradni vodja „Zadružne zveze**. Gliha vkup štriha. Ni čudno, da trgovci takemu razdrtemu gospodarskemu podjetju ne morejo dovoljevati odprtega kredita.
skrbne dece. Prazen bo zvečer sod in polna mošnja.
Takoj po rani maši so prišli prvi gostje na čašico rakije. Posedli so okoli mize, začeli razgovor in pozabili na dom. Ne vrnejo se pred nočjo iz krčme.
Vedno večja prihaja družba in vedno glasnejša.
V kotu pod razpelom je človek velikih, izrazitih ust, krepkega orlo-vega nosu, bujnih, snežnobelih las. Tih in resen ie ob delavnikih. Malokdaj pride beseda iz njegovih ust.
Ali nedelja je njegov dan. Stopi k Matetu, izpije dve, tri čaše in jezik se mu razveže. Po cele ure stoji potem pod razpelom in govori. Čudovit spomin ima. Cerkvene govore, ki jih je čul pred tridesetimi, štiridesetimi leti, pripoveduje gladko, kot bi jih iz-tresal iz rokava.
Pri peči sedi godec. Suh, resen fant. Dolgi črni lasje mu vise po čelu, zamišljeno gledajo oči.
— Ti nisi za godca, Jože! — valijo gostje — predolgočasen si in premalo piješ. Zato je tvoja muzika žalostna. —
Skrajni čas je že, da bi naše. ljudstvo vendar enkrat spregledalo in uvidelo, da pot — po kateri jih vodi klerikalna gospodarska organizacija, ni samo slučajno napačna, ampak bo prej ali slej popolnoma za nje pogubna.
Mi smo vedno bili in smo vedno za zdravo in našemu ljudstvu koristno gospodarsko organizacijo a proti tako gnili in le političnemu namenu služeči organizaciji nismo samo mi — ampak mora biti vsak samostojno in pošteno misleči človek.
Poprej navedene tri številke predlagamo članom „Zadružne in gospodarske zveze" ter članom drugih zadrug v preudarek in naj jim služi za ti a vodilo, kako da se upravlja z denarjem, ki ga nalagajo v tekočem računu pri „Zadružni zvezi*.
Balkonska pisma.
Srbija: Carinska zveza z Bolgarsko. — Srbi in šolstvo. — Bolgarska: Bolgarsko-turški trgovinski promet. — Oboroženje bolgarske vojske. — Stara Srbija in Macedonija: Premirje.
B e 1 g r a d . 25. januarja.
(—ut. Službeno avstro - ogrsko Časopisje besni. Grof Goluchowski je dal znamenje in vsi listi, ki mu stojijo na razpolago in teh je zelo mnogo — p&ujejo Srbijo na najsuro-vejši način in ji pretijo, da bo obžalovala svojo predrznost, da se upa -slavni** monarhiji oponirati. Na Dunaju so trdno prepričani, da Srbija mora sprejeti vsak pogoj, ki ji ga Avstro-Ogrska stavi in ako hoče Srbija varovati svoje dostojanstvo kot suverena država, potem je to po pojmih skisanih možganov oholih dunajskih aristokratov — nezaslišana predrznost.
Na dunajskem Ballplatzu mislijo — in to je točno — da ima srbsko-bolgarska carinska zveza bolj nacionalno-političen, kakor ekonomski značaj in zato je grof Goluchovski napel vse sile, da to carinsko zvezo uniči in je Avstro-Ogrska takoj pretrgala trgovinske pogovore s Srbijo, a potem je avstro-ogrski poslanik v Bel-gradu obiskal srbskega ministra zunanjih  zadev  in je oholo izjavil, da
No, to pravijo samo tako. Vsakdo ve, da ne pomnijo izlepa boljšega muzikanta.
Pomakne si klobuk na čelo, nasloni se ob peč ter se zamisli. Mehanski zdrknejo prsti ob instrumentu in harmonika zaplaka . . .
— Tako mlad si, Jože, pa nam godeš same žalostne! — pravij o ljudje.
Cisto sam se je naučil muzike. Vse nedelje, vse večere je presedel s harmoniko v roki in godel, godel . . . Žarela so lica,   svetile   so se mu oči.
— Za nobeno delo nisi! — je godrnjala mati najbolje, da ti raz-trizem tistega vraga. —
Jože pa je povezal praznično obleko v robec, stisnil harmoniko pod pazduho in odšel z doma. Od tistih dob stanuje v prazni, polrazpali koči kraj vasi in si sluzi novce po pirih in krčmah.
Razpalilo je vino glave, odprlo srca. In Mate je vesel lahkomiselne dece, ki kriči, poje, vriska in pleše. Kaj zato, če ga bodo proklinjali jutri.
*    P rij o k al a je ▼ krčmo ženska.
se trgovinski pogovori ne obnovijo, djo kler se srbska vlada pisme no ne obveže, da prepusti A v str o-Ogrski, da ona premeni posamezne določbe v pogodbi o srbsko- b o 1 ga r s k i carinski zvezi! Na to impertinentno zahtevo je srbska vlada odgovorila, da se ne strinja z dostojanstvom suverene srbske države, da bi taki zahtevi udovoljila!
In nastal je resen konflikt. Avstrija je takoj žarela z represalijami proti Srbiji in se pri tem poslužuje nepoštenih in ilegalnih sredstev, ker je zabranila uvoz srbske živine, četudi je dosedanja trgovinska pogodba še v veljavi! — Srbski odgovor na te represalije je bil: da so vsi srbski trgovci, ki so imeli že zaključene naročbe pri dunajskih firmah, iste brzojavno odpovedali in so naročili blago v Franciji, Nemčiji in Angliji.
Bojkot avstro-ogrske | nemške i industrije! Avstrija svojih industrijskih produktov ne more skoraj nikamor drugam izvažati kakor na Balkan a glejmo, koj pripravljajo Srbi kej industriji: Noben srbski trgovec ne bo ničesar kupoval pri nemških avstrijskih firmah, a ako bi se slučajno našel kak trgovec, ki se tega u»* bi držal, označi ga časopisje kot izdajalca in bojkot bo tak »Srbi so patrijoti! . da v kratkem zapre svojo trgovino. Ker trgovinski agenti nemških firm potemtakem ne bodo imeli nobenega dela. izžene se jih — ako niso srbski državljani — kot brezposelne ljudi iz dežele. Da se ne bi iz Avstro-Ogrske vtihotapljalo blago v Srbijo, čuvala bo celo mejo vojska, ako bi finančnih stražnikov ne bilo dovolj !
Srbija carinske vojne z Avstro-Ogrsko ne želi. ali jo sprejme, ker ako tudi bi v začetku trpela škodo, bo imela pozneje koristi od ekonomske emancipacije od Avstro-Ogrske. Tako se je izrazil te dni državni narodno-gospodarski svet in tako se izrazi v soboto shod trgovcev iz cele Srbije.
Danea v Srbiji ni več političnih strank, nego so vsi državljani samo Srbi, ker so nastali resni časi. Časopisje je  enodušno in listi, ki so
Oj, Miko.   kot  Boga  te prosim, hodi domov. Gladna so ti deca. glej, in hišo bi   morali popraviti! AH mož jo pozna.
— Ej, lepa moja, nič se ne jezi! Prijel jo je okrog pasu in posadil poleg  sebe  kot   nekoč,   ko sta bila še fant in dekle.
— Na, pij, ptičica! — Ali žena se brani.
— E, vrag te opalil! Ali ne znas, kaj veli pregovor? „Slabo njemu, komur mlad petelin na tešče zapoje, še slabše onemu, ki mu večerna žaba na tešče zakvaka.u Ne daj, da se ti oglasi večerna žaba na prazen želodec! — jo sili on.
In ženska potegne poslednjikrat s predpasnikom preko oči ter počasi, neodločno seže po čaši . . .
Pozno v mraku se vračata domov. Držita se za roke in popevata polglasno kot nekoč, ko sta bila še fant in dekle.
Take so nedelje . . .
Za njimi pa se vrste tedni dolgi, žalostni, trudapolni. Toliko potu, toliko krvavih žuljev zahteva uaša gruda.
pred dnevi še besno napadali vlado dan«> tega ne delajo, nego so se stavili v njeno službo, da ji pomagajo v teh resnih časih Državni uradniki so sklenili, da odstopijo v slučaju carinske vojne 20 procentov višji uradniki celo ">( \ procentov svojih plač državi, ker bi se vsled carinske vojn« za nekaj časa zmanjšal eksport, kar bi s<- opazilo pri državnem proračunu, ker bi se dohodki zmanjšali za kakili par milijonov dinarjev na let«.
Gospoda na Ballplatzu so n,t Bal-kanu zaigrali še ono malo, kar so do-sedaj imeli, ker od sedaj bodo Srbi in Bolgari le več kakor dosedaj smatrali za največjega svojega >«)vražuika
— Avstro-( Jgrsko in se bodo po tem tudi ravnali. Ideja o jugoslovanski zvezi danes ni več pust fantom in ideal posameznikov — ona m le približuje realizovanju
V Belgradu obstoji šolski muzej in njemu so dali pomoči iz svojih proračunov za 1. 1905. smederevski okrožni šolski svet 50 dinarjev, po-drinski okr. šolski svet 900 dinarjev in užiški stilski svet I dinarjev — da more šolski muzej pošiljati potav meznim šolam učna sredstva br«/.-plačno na razpolago. — Imenovani okrožni šolski <veti ne ostanejo osamljeni, nego se gotovo tudi »Irugi po-vedejo za njihovim primerom, ker Srbi radi in mnogo žrtvujejo za pro-sveto, kar dokazujejo tudi učiteljske plače. Nedavno sem bil z nekim slovenskim učiteljem v Pirotu in sva prišla v dotiko s tamošnjimi učitelji, pa se je pri tej priliki govorilo tudi o ačiteljskih plačah na Kranjskem m v Srbiji. Ne spominjam se več. koliko plače imajo eni in koliko dragi, a 1 i >»• <pommjam zelo dobro, da je slovenski učitelj, ko je izvedel, kake dohodke imajo srbski učitelji, vzkliknil: to so krasne razmere; učitelji so v Srbiji gospoda! — Narod v Srbiji učitelje zelo spoštuje. V srbski vasi je učitelj OHO, kar je V slovenski \a-i
— župnik' Duhovniku srbski kmet. nikdar ne teče „gospod**, DOgO MUBOI ti, popa— a učitelja imenuje vedno: gospodin učo (učitelj) in tudi takrat, kadar z drugimi ljudmi gOVOti, a učitelja ni  zraven.    Sploh,  srbski kmet
Zato odhaja leto za letom tropa čilih moči v daljno tujino po zaslužek. Možje, mladeniči, dekleta: \ M, kar ima trdne, zdrave roke
Nedorastle deklice, jedva 0*4 i vivši šolo, gredo preko morja čisto same. Poveže ji mati v robec potice in gnjati ter jo spremi do bližnjega mesta. Prekriža jo. pa haj d z bogom. Sila ne pozna bojazni.
Zena gospodari doma. mož služi v Ameriki, in žalostne, neverjetne novice romajo v pismih preko morja. Možu je strlo v tvornici roko, doma je pogorela hiša; mož živi v tujini z drugo, žena ima ljubavno razmerje s hlapcem . . . ej. vsakojaki neveseli dogodki. Ni je skoro hiše, ki nt* lu imela svojega romana.
Tamle pri  sosedovih   na priliko.
Pet let ni bilo gospodarja doma. Delal je tam kot živina in lepi sto-taki so prihajali leto za letom iz Amerike
Ali žena mu je živela doma, joj! Troje dece, ali vsako ima drugega očeta.
In mož seje vrnil. Čin to iznenada je bil prišel.
od vse inteligencije najbolj spoštuje učitelja, kar je zelo karakteristično. Razume se, da imajo tudi učitelji ob
takih razmerah veselje do dela.
* * *
Turška je začela občutno ovirati trgovski promet z Bolgarsko na ta način, da zacarinuje vse blago, ki prihaja iz Bolgarske. Bolgarska je na to odgovorila z istimi represivnimi sredstvi in zacarinuje vse blago turške provenijence, celo zavoje. Te represalije so posledica srbsko-bolgarske zveze, radi katere se jezi ne samo Avstro-Ogrska, nego tudi Turška. Te dni je izjavil turški komisar v Sofiji (ker je Bolgarska turška vazalna država, nima sultan v Sofiji diploma-ticnega zastopnika nego samo komisarja), da se čudi, kako je mogla Bolgarska skleniti s Srbijo carinsko zvezo, a da ni predhodno o tem obvestila porte. Bolgarska vlada je dovolila komisarju, da se temu še nadalje -čudi-. ali odgovorila mu ni ničesar.
Bolgarska vlada je naročila že 1. 1904. v Franciji 81 baterij brzo-strelnih topov in bi morala te topove po pogodbi dobiti že 1. septembra 1905.. ali so šele sedaj prispele samo prve tri baterije in zato bo morala tovarna — dosledno pogodbi — plačati Bolgarski 1 procent dnevne zamude od dogovorjene ročne liferacije.
rje t>*
Zdi se. da je nastalo v medsebojni srbsko-bolgarski borbi v Stari Srbiji in Macedoniji neko premirje. Že nekaj dni se ne sliši ničesar o kakem delovanju čet, kar se razlaga s tem, da je konflikt, ki ga ima Srbija z Avstro-Ogrsko, deloval tudi na po-mirjenje duhov v bolgarsko-makedon-ski organizaciji, ki mora sprevideti, da se Srbija sedaj ne bojuje samo za sebe. nego tudi za Bolgarsk«i in bi bilo skrajno netaktično, da bolgarske čete vračajo Srbiji za milo — ne dr ago.
Otvoritev državnega zbora.
Dunaj. 26. januarja. Ker se je preosnova parlamenta ponesrečila, je postala tudi odložitev za sklicanje državnega zbora, kar je vlada prvotno nameravala, nepotrebna in prva seja državnega zbora b<> v torek 30. t. m.
Volilna reforma in gosposka zbornica.
Praga. 26. januarja. (-J-rof H ar-rach, eden izmed najstarejših članov gosposke zbornice, je priobčil pod zgorajsnim naslovom daljšo razpravo. Glede nameravane reforme gosposke zbornice pravi, naj zbornica sama razsodi. Predvsem se mora dati gosposki zbornici večja avtonomija, ker je ravno zadnja leta občutila, da je preveč odvisna od poslanske zbornice, koje nedelavnost je vplivala tudi na gosposko zbornico. Glavni vzrok parlamentarne krize je tudi v tem. ker ima preobširen krog za svoje delo in pravice.
Potrebno bo, da se razbremeni v prilog deželnim zborom ter se mu odkažujo le za vse krono vine skupne zadeve.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 26. januarja. Današnje konference strank, ki jo *je sklical Kossuth zaradi podpiranja obitelji v aktivno službovanje poklicanih nadomestnih rezervistov, se hrvaška delegacija ni hotela udeležiti: poslala je pač dva zastopnika na konferenco, da se informirata o nameravani akciji, toda brez nadalj-nega mandata. Tudi liberalna stranka je vsled soglasnega sklepa izostala od konference, priti pa tudi niso hoteli zastopniki nemadjarskih narodnosti.
Konferenca se je vršila danes zato, ker je danes obletnica državno-zborskih volitev, ki so napravile neodvisno stranko za vladarico v deželi. V svojem pozdravnem govoru je poslanec Kossuth to posebej na-glašal ter izrekel upanje, da ni več daleč čas, ko se bo cela dežela zbrala pod zastavo te stranke. Nato je izjavil, da je mnogo ljudi presenetilo in tudi njega, ker je bil grof A n-drassv poklican k cesarju. Splošno je namreč bilo mnenje, da se cesar ne misli veČ zaradi ogrske krize z nikomur "posvetovati in pogajati. — Na predlog poslanca P o 1 o n y a se je sprejela resolucija, da stranka pro-testuje v imenu Ogrske proti sklepanju trgovinskih pogodb. — Glede podpiranja nadomestnih rezervistov oziroma njih rodbin, se je sestavil poziv na delodajalce in poslance. Predsednik je izjavil, da bo storil še enkrat vse potrebne korake, da pridobi tudi ostale stranke za z o p e t n o  tako konferenco.
Poveličevanje trozveze.
Dunaj, 26. januarja. Povodom rojstnega dne nemškega cesarja je imel v dunajskem društvu pruskih podanikov nemški poslanik grof W e-d e 1 govor, v katerem je naglašal. da lahko zanesljivo pričakujemo, da se mir v Evropi ne bo tudi v bodoče kršil. ^Pregloboko korenini v narodih in v tistih, ki vodijo njihovo usodo zavest, daje tudi srečna vojska n a r o d n a n e s r e Č a in da država za svoj kulturni in narodni razvoj potrebuje miru. Najzanesljivejši steber miru, t r o z v e z a stoji še vedn< > neo-majan pokonča, dasi se njegovi nasprotniki trdovratno trudijo, proglasiti trozvezo za razpadlo. Izmed nstvariteljev te eminentne mirovne zveze živi le še eden. Tembolj jasno se vzpenja kvišku odlična postava zadnjega ustvaritelja trozveze, prezvi-šenega in modrega vladarja te lepe dežele, seniorja vladarjev, ki zre nanj ves svet z ljubeznijo in spoštovanjem, ki je vedno -westo in trdno stal za trozvezo ter si je pridobil neminlji ve zasluge za evropski mir. V njem je utelešena skupna tradicija trozveze."
Gospodarski boj s Srbijo.
Belgrad 26. januarja. Belgrad-ska -P o 1 i t £k a- piše:  Pričela se je
borba med Srbijo in avstro-ogrsko monarhijo, borba, ki se vodi za svobodo in politično in ekonomsko emancipacijo kraljevine Srbije. Velika monarhija je začela in vodi to borbo cinično in nedostojno: ona je na naj-nedostojnejši način pogazila mednarodni dogovor, ona je porabila vsa sredstva, ki so ji kot močnejši in bogatejši sili na razpolago, da na gnusen in "ostuden način v nasprotju s pravico škoduje mali in siromašni zemlji samo zato, ker se ta mala in siromašna država ne da politično in ekonomsko eksploatirati.
Avstrija bo brez dvoma napela vse sile, da nam bo škodovala; mi bodemo čutili vse posledice naše trdo-glavnosti, kakor to razglaša zadnje dni dunajsko Časopisje. Toda. ako je v nas samo še malo, ne patriotizma, nego pogojev za življenje, ako je se v nas le količkaj življenja in življen-ske moči, bomo vztrajali v tej težki in mučni borbi in jo končali ukrep-ljeni kot zmagovalci. Ako pa podle-žemo, bodemo premagani zato. ker bodo razmere močnejše od nas in ker se je vse združilo proti nam . . . Pred vsem se je v tej carinski vojni pokazalo, da je na naši strani ves na-obražen svet, ki odkrito obsoja Avstrijo. Drugi važen dobitek za nas je, da smo v tej borbi navezali nase Bolgarsko, ki je sedaj ne vežejo na nas samo prazni razgovori in fraze, ampak tudi skupni interesi, ki zahtevajo žrtev.
Tretja važna pridobitev za nas je to, da se je vsled te naše borbe povečal naš ugled pri ostalih jugoslovanskih narodih, pri Hrvatih in Slovencih. Hrvati in Slovenci so to pot začutili, da se Srbija resno bori za svobodo in emancipacijo avstrijskega vpliva, in pozdravili ta pojav z velikim navdušenjem."
Belgrad 26. januarja. Belgrad-ski listi pišejo: Avstrija je verolomno kršila našo trgovinsko pogodbo ž njo in nam napovedala carinsko vojno. Treba se nam bo braniti z vso odločnostjo. A včeraj je odšlo mnogu Belgradčanov v Zemun in so tam kupovali razne stvari. To ne gre! To je sramota! Niti eden pošten Srb ne sme v bodoče vzpričo takih avstrijskih šikan stopiti na zemunsk,a tla. da bi tam kaj kupoval. Tudi na avstrijskih ladjah se ni treba voziti; naj se one prazne vračajo v Zemun. Ako bi se kasne].- Še našlo ljudi, ki bi hodili v Zemun kupovat. bodemo njihova imena spravili v javnost in jih izročili javnemu zaničevanju.
Belgrad 26. januarja. Vlada bo takoj, ko se sestane skupština, demisijonirala. Vsa naročila, ki jih je dala vlada avstro-ogrskim tovarnam in jih sedaj odpovedala, se izroče tvrdkam v Nemčiji. Isto bo storila tudi mestna občina.
S o f i j a 26. januarja. „Dnevnik" razpravlja o srbsko-avstrijski carinski vojni in naglasa, da je Bolgarska dolžna v tem konflikta z vsemi silami pomagati Srbiji kot svoji zaveznici. „Dnevnik- pravi: Ta dolžnost Bolgarske je jasna. Bolgarski je začrtana
tale pot: Nasilno in krivično napadeni zaveznici je treba pomagati na vseh črtah. Nadejamo se, da bosta bolgarski narod in bolgarska vlada umela izpolniti svoj dolg napram sebi in napram svoji zaveznici Srbiji.
Sofija 26. januarja. Tukajšnja trgovska zbornica je v današnji seji sklenila izraziti srbskim trgovcem svoje simpatije in izreči zahvalo bolgarski vladi, da je tako odločno nastopila v zadevi carinske zveze s Srbijo in je z vsemi silami podpirala svojo zaveznico v tej aferi. Zbornica je izvolila posebno deputacijo 22 članov, ki jo odpošlje v Belgrad. Obenem je pozvala ostale bolgarske trgovinske zbornice, da se pridružijo manifestaciji v korist Srbije in srbskega trgovstva.
Finančna  kontrola v Macedoniji
Carigrad 26. januarja. Vrhovni nadzornik je naznanil inacedonski finančni komisiji, da je poslal valijem Soluna, S k opij a in Drinopo-lja finančni reglement z okrožnico, v kateri jih poziva, naj pazijo, da finančni uradniki strogo izpolnjujejo svoje dolžnosti. Finančna komisija je pri pregledovanju proračuna črtala razne izdatke za sodišča in davčne dohodke.
Položaj na Ruskem.
Petrograd. 26. januarja. Ministrski svet je po daljšem posvetovanju sklenil, da smejo državni uradniki pripadati vsaki stranki razen preku-cuški. Tudi se jim ne sme omejiti delovanje pri in po društvih. Samo načelniki lokalnih in osrednih oblasti ne morejo biti pivdsedniki niti odborniki strankarskih in političnih društev.
Odesa. 26. januarja. V okraja T i r a s p o 1 je izbruhnila kmetska vstaja. Pri nekem spopadu > k"-zaki je bilo ustreljenih 18 kmetov. Vstaja se širi v sosednje okraje. V Odesi sami so dobili v upravi zopet nadvlado r e a k c i o n ar j i. Vsi voditelji reformnega gibanja so zaprti ter pridejo pred vojno sodišče.
Petrograd, 26. j anuarj a Na Kavkazu napadajo revolucionarji v -jaške vlake z orožjem ter se bijejo pravcate bitke. Da se vstaja zatre, je mobilizovanih zopet Sest kozaških polkov. Cele vasi so v plamenih: tudi mesto Kutais gori na več krajih. Nad mestom je proglašeno vojno - t a n j e.
Volitve v angleški parlament
Tj o n d o n. 26. januarja. Dosedaj je znan sledeči volilni izid: 359 liberalcev. 145 unionistov. 41 zastopnikov delavske stranke in 81 nacionalistov. Liberalci so zopet pridobili devet, tedaj skupno  183 mandatov.
Dopisi.
Dol pod LJubljano. Naše izborno agitacijsko sredstvo vrli ^Domoljubje zopet „privandral~ v 100 ekaem-plarib v naš kraj in sedaj ga vsiljujejo vsakemu kdor ga h* hoče brati V njem je namreč neko -zmašilo" iz Dola pri Ljubljani in naivnemu dopisniku je grozim všeč, ce sploh kdo prebere ta nestvor. ki ga je skoval v
potu  svojega obrata.   Sploh ima on
veliko veselja do kovaštva: dan za dnevom namreč stoj i v kovačni« i bivšega župana in tam kujeta b pogorelim županom vred bogsigave kake naklepe. Najbrže se pripravljata že sedaj za prihodnje volitve — ki pa še   ne bodo   kmalu da bi ta-
ko neusmiljeno grdo ne propadla, kakor sta letos. ..Domoljubov dopisnik
ima popolnoma prav. ko trdi, da nismo dovršili srednjih šol in da nam je logika ffšpanska vas-. Mi neodvisni kmetje pravnic ne vemo, kaj je to -logika- : mi samo to vemo. d;« smo vas pri volitvah potolkli do dobra, ali z ..logiko- ali brez nje to nam je vseeno. Kaj pa je logika, to morajo pač vedeti oni filozofi, juristi in teologi, ki ni z vami in za vas agitirali. Po naših »nesrednje-šolskihL mislih mora biti logika pač to. če ljudje pred vpijejo: rzmaga je naša-, pri volitvah pa prav sala-mensko pogOfe! Ali ne V V Kar smo pisali dne 5. t. m., vzdržujemo VSe, bodisi o različnih .resničnih" „Domoljubovib- lažeh, kakor tudi i", da je sedanji predsednik kat. izobraževalnega društva pridobival pred tremi leti na umeten način katoliških glasov. -Kakor sodimo44 smo bili navzoči pri dotični občinski seji, v kateri se je „Narodova" trditev potrdila in pri kateri ni hotel prevzeti predsednik volilne komisije odgovor« nosti za ta Švindel; tako je. gospodine! Grozno vas bode to. da so z
nami volili kapitalisti iz Ljubljane. Logatca in celo ženske. Da, prav radi vam verujemo, da vam kaj takega ne ugaja, kapitalisti imajo nekaj pod pahem. pa tudi nekaj v glavi in ti ljudje m- gredo z vami V ti ljudje volijo raje z m-odvisniki. kakor pa s faro v že m ? kaj pa to pomeni? Vzemite vso svojo logiko, kar jo imate, skupaj in sodite; nam se dozdeva, da pridete gotovo do sklepa, da ste izgubili pri vseh razsodnih ljudeh ves ugled, vso veljavo in vse spoštovanje, nasprotno  pa da so ti
razsodni   ljudje   hoteli   pokazati nam svoje   zaupanje   za naš«-   pošteno triletno   delovanje.    In    pa žensk«-ženske!      To je seveda hudo to je celo dvojno gorje   — če so vam
jele tudi te hrbtove obračati! J.' /..• tako! Smola je smola! Odprtih rok bi sprejeli vi kapitaliste, .,ki so se večkrat p< »kazali svoje ,b r e z v e r s*tv o* in jih zato ljudstvo nič m- spoštuje--(ho ho!^ še raje pa bi sprejeli ženske v BVOJe naročje, samo č»- bi hotele za vas. Pa našemu ljudstvu se počasi odpirajo oči in čim dalje več jih bo. ki bodo vam obračali hrbtove in prav vam je povedala ona neustrašna gospodinja v Beričevem. ko ste jo obdelovali s peklom in hudičem : ..Oni niso hudiči vi pa ne bogovi!" Tako sodi pr.pro>ta ženska od vas in skoro bodo videti vsi, da ste vi kaj drugega kakor bogovi. Se eno je treba pribiti ,,ad niemoriam
sempiternam44 - dognalo -e j,- namreč, da je svet [»red cerkvijo ol»-činski. (Čigav naj hi sicer tudi bil. ker je ta svet in onega, na katerem cerkev stoji, kupila občina. V t.-m smislu   se je tudi   napravil   Sejni /a-
Dalje v prilogi.
— Mož se ti je vrnil, Kate! Videl  sem ga v gostilni  pri fari. —
Vsa kri ji je izginila z obličja. Nič ni odgovorila sosedu, ki ji je prinesel novico. Z zibelko vred je pograbila najmlajše dete, pozvala drugo dvoje, pa teci k materi na dom! Ubil bi jo, ko bi ugledal deco v hiši!
No, kot da ni vedel! Vse so mu pisali v Ameriko. Ali da bi razgrajal zato! On sam je imel tam deklet, bože moj ! E, mlada krv! Ali take ni bilo nobene, kot je Kata.
In napotil se je k tašči, pozval ženo ter jo objemal in poljubljal kot brezumen.
Zadela je Kata zibel na roke, drugo dvoje je prijel mož ter ju vodil domov.
Ni ga očeta v vasi — velijo — ki bi ravnal lepše s svojo deco nego on s tujo.
Kdo bi umel te ljudi!
Evo na griču za cerkvijo koče! Umazana je in zakajena ter ima raz-strgano streho. Gospodar hodi popravljat po Hrvatskem sode. Prileten človek je, sin mu je že pri vojakih. Ali Jure je Še junak !
Vsake k vatre prihaja domov v novih čevljih, klobuk po strani, pozlačeno verižico na telovniku. Podjetno stopa po cesti, roke v žepu, cigaro v ustih.
— Jure je prišel! — gre glas po
vasi
Ali žena ga ni vesela.
Vsa vas zna, da ima Jure v Ko-laričevern mlinu ljubico, lepo, komaj devetnajstletno dekle.
In ni dolgo temu, ko je morala prinesti s podstrešja staro, zakajeno zibel.
— No. Jure, čigavo je dete v mlinu ?       ga dražijo sosedje.
Jure pa se tolče po prsih: — Da, moje je! Ako se je vrglo po očetu, bode modra glava. —
— A kaj veli žena ? ga vprašujejo.
— Olupiti se če od jeze! One dni jo je celo zanesel vrag, da mi je šla razgovarjat Barico. In ker ni imela ničesar, da bi jo podmitila, nalisičila jo je z besedo:
„Joj, Baruza, za pet ran božjih, ali se ne bojih Boga V Pusti na miru bedaka starega, ko imaš mladih fantov na izbiro. Glej, meni je žal zate.
Mlada si in lepa, ali če se pajdaŠiš z oženjenim človekom, kdo bo maral zate!u
Ali Bara me ne ostavi! Zaprosil jo je Radošev iz Bahove Drage. ( -vrst dečko, boga mi! In lepe novce si je donesel iz Amerike. Z detetom vred bi jo vzel, ali noče ga. — Vražje dekle je ta Bara.
('isto neženirano sedi ob nedeljah popoldne z detetom v naročju pred hišo. Po potu prihajajo ljudje in jo merijo z zaniČljivimi, sovražnimi pogledi. Jezi jih, da tako očitno in brez strahu priznava svoj greh. In ostre pušice lete na mlado mater; tupatam pade tudi surova, umazana opazka. Ali Bara se smehlja prezirljivo: — Glej — si misli — tisti, ki imajo največ pregreh na sebi, najbolj hite metati kamenje ... —
— Ali ti je kaj žal. Bara? — sem jo vprašala nekoč.
— čisto nič! — Oči so Ji gledale mirno in veselo.
— In zakaj nisi vzela Radoše-vega? —
— Zaradi deteta! — Poljubila je dete na debela, rdeča HČca in za-rosile so se ji oči . . .
E, vraga, dekle ima tudi čuvstva !
Vsako   nedeljo spoznam kako špecijaliteto naših krajev.
Tako pride zadnjič mimo mene človek. Majhen, suh, šepav. Žive. rjave očee gledajo po svetu prijazno in veselo.
— To je Zenih mi razlaga soseda, piše se za Šegino, Ženih je pri-švrk, ki so mu ga nadeli ljudje
— Ali verjamete, da se je tale človek tožil za kurje jajce?
— Ajte zbogom! — se začudim.
— Bog i bogme! - zatrjuje soseda pred šestimi leti je bilo. Bože mili, ali smo se nasmejali takrat.
šeginja je imel v mladih letih ljubico v naši vasi. Dogovorila sta se, da se vzameta in je šel v Ameriko. Ali, ko je dekle izvedelo, da mu je v premogokopu poškodovalo nogo, je vzelo Matkoviča z Brezja.
Šogina se je vrnil iz Amerike, zapil prislužene novce ter začel črev-ljariti. Pozabili smo že povest o nezvestem dekletu, samo prišvrk mu je ostal iz tiste dobe.
No, Segina ni pozabil.
Gre vam nekoč s sejma V eni roki nese težak zamot usnja, v drugi kokoš, ki si jo je kupil za Božič Doteče Matkoviča : .Bi li mi pomagal odnašati kokoš?- ga zaprosi /cenili. „Daj sem!- In Matkovič jo posadi v čajno.
Prideta do »loma in Segina m vzame kokoš. Ali, glej, v tem je bila znesla jajce.
— Jajce naj bo meni pravi Matkovič za plačilo, ker sem ti odnašal kokoš!        in odide
Ali Ženili se je razsrdil: Požeruh nesnažen i kuga te napela! No. jaz ti pokažem, kje je pravica! —
Drugo jutro se je napotil k SO~ dišču. Smejali so m goapoda od komisije.       Koliko   stane jajc je
vprašal sodnik*
— Dva krajcarja.
— Tu imate štiri, pa idite »lomov!      je rekel gospod.
Ali Ženih ni odjenjal in tožba je začela.   Pomislite,   tožba  za »kurje jajce!       se je smejala so>eda
Jaz pa sem se čudila: Kdo bi prisodil to tistim prijaznim, veselim oČcam.
1. Priloga  Slovenskemu Narodi" št 22. dne 27.
pisnik in podpisali so ga poleg ne-odvisnikov tudi klerikalci. Pri prihodnji seji pa so javkali, da naj se izbrišejo njih imena iz onega zapisnika. Ti zajčji može so se zbali župnika in so pokazali v pravi luči svojo ^neodvisnost" in pa to, kaki v arih i so občinskega imetja. Marsikaj bi še lahko povedali ,,Domoljuboveniu" dopisniku, pa nimamo niti volje niti časa se baviti ž njim. Samo to še: župan naš je pameten in previden mož, ki dela vse v blagor občine in Tad vnošteva dobre nasvete in rad sprejema pametne predloge in naj ti dojdejo od katerekoli strani, makari od našega g. nadučitelja. Da bi pa ta ukazoval županu, je pa toliko res to, da bo-Jtte vi uvedli splošno volilno pravica za cerkvene klju-č ar j e! —
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. januarja.
— V škofovem taboru je nastala urnebesna radost, ko so zaznali za prefrigani manever, po kojem je hotel dr. Furlan sebe izvleči iz skrajno neprijetne afere in  se  še  ovenčati z lovorom junaštva,   dr.   Tavčarja pa javno    osramotiti.     Prefrigano in prekanjeno je vprizorjen ta manever in škofovi  duhovniki  so  imeli tako veselje nad njim, da so izlili cele go-lide   blagoslovljene   gnojnice  na dr. Tavčarja.   Kar je bilo mogoče storiti ■a infamnostmi, to je storilo škofovo glasilo,  da  bi   oblatilo   dr. Tavčarja. Ne bomo se ozirali na to,  da so katoliški duhovniki zasramovali dr. Tavčarja, ker je odklonil dvoboj, ker ni hotel storiti dejanja,  ki ga katoliška •erkev kaznuje z izobčenjem. Pokazali so ti duhovniki s tem le svojo neizmerno   nizkotnost;   pokazali so, da so  katoliška načela stvar,  ki se danes obešajo na cerkvena bandera, jutri pa sami nanj a pljujejo. Svoj čas, ko ga je fini. Schonfeld pozval na  dvoboj, je   dr. Lueger  ravno tako storil, kakor sedaj dr. Tavčar. Lue-gerja so klerikalci slavili,  dr. Tavčarja pa sramote.   Ali kakor rečeno, na to se ni treba ozirati. Dr. Tavčar je tudi ne  glede   na   to postopal pravilno in ne pade na njegov značaj in na njegovo osebno reputacijo    niti najmanjša senca. Kaj se je pa zgodilo? -Slov. Narod* je načinu  dr. Furlanove odvetniške prakse dolgo  let prizanašal, dasi  se je  od  različnih strani neštevilnokrat zahtevalo, naj list vendar kaj stori, da bo konec gotovim -navadamu dr. Furlana. Zahtevalo se je to v imenu javne moiale, Češ, kakor nastopa list iz ozirov na javno moralo proti razhčnim nepravilnostim pri javnih napravah in pri posameznikih, tako mora nastopiti tudi proti -navadamu  dr. Furlana.   Šele ko se je primeril slučaj Mihe Plešca, se je ugodilo tej davni zahtevi.   V „Slov. Narodu"   je   izšel   članek   o zadevi llihe Plešca.   Avtor tega članka je gotovo   obzirno   postopal,   ker ni imenoval imena dr. Furlana, tako da nihče ni vedel,  zoper koga je  Članek naperjen.   Dr. Furlanu je bil   avtor   tega   Članka natančno znan in natančno mu je tudi znano, daje avtor vsak čas pripravljen tudi na to, da mora dati zadoščenja z orožjem.   Dasi je bil Članek res žaljiv, se dr. Furlan vendar ni upal zahtevati zadoščenja, nego je mirno vtaknil žalitve ter nanje reagiral le s „poslanim", kijebilo priobčeno v „Slov. Narodu" ne glede na to, da je obsegalo napade na dr. Tavčarja. Čim se je dr. Furlan podal na polje polemike, je bilo samo ob sebi umljivo, daje njegovemu zvijačnemu popisu afere  Mihe  Plešca sledila korektura v obliki  člankov, ki so to afero pojasnili po aktih. Ti Članki so pokazali, daje dr. Furlan postopal tako, kakor ne sme postopati odvetnik, da je postopal nehonetno, če že nečemo rabiti hujšega izraza, in  da je torej iz ozirov na javno moralo bilo opravičeno,  Če  se  je   v   obenem interesu stvar javno grajala.   Če se ne prizanaša kmetskemu  fajmoštru,   ako za pogreb 10 K preveč računa, se gotovo ne  sme  prizanašati imovitemu odvetniku, čigar „navade" v odvetniški praksi so take, da se vsi spodobni ljudje že davno nad njimi škandali-
zirajo. Ti drugi Članki so bili popolnoma nežaljivi, kajti v glavnem obsegajo samo pojasnilo dr. Furlanovega „p os 1 an ega". Ali tisti dr. Furlan, kije žaljivi prvi članek v tej zadevi mirno vtaknil v žep in se ni upal pozvati avtorja na dvoboj, ta je sedaj naenkrat dobil pogum, in je zaradi nežaljivih Člankov pozval dr. Tavčarja na dvoboj. Kaj res kdo misli, daje dr. Furlan naenkrat postal rjoveč oro-slan ? Kaj še! Dr. Furlanov dvoboj ni bil nič drugega, kakor prefrigan manever. Dr. Furlan sploh ni imel nikdar namena, se dvobojevati. Ko bi on res stal na stališču dvoboja, bi bil moral na prvi članek prijeti za orožje. Storil pa tega ni, ker je ravno vedel, da bi bil avtor prvega Članka dvoboj takoj sprejel. Zato je četudi nerad pogoltnil žalitve in začel ropotati šele tedaj z orožjem, ko je imel opraviti z dr. Tavčarjem, o katerem je mislil, da ne bo kar tako hitro za prelivanje krvi, kakor kak mlajši mož. Dr. F urlanje mislil s pomočjo brambovskih sabljic pripraviti dr. Tavčarja do kake take izjave, ki bi ga rešila disciplinarne preiskave, katera se je že začela proti njemu zaradi zadeve Mihe Plešca. In ker se mu to ni posrečilo, se je ognil nadalnjemu razpravljanju o zadevi Mihe Plešca s tem, da se sklicuje na svoje kavalirstvo in pravi, da sploh več ne polemi-zuje v tej stvari. To je prav priprosto ali s takim peskom v oči se dandanes nikogar več ne preslepi. Če kdo dvoboj odkloni, s tem še nikakor ni rečeno, da njegove obdolžitve niso resnične in dr. Furlan naj si nikar ne domišljuje, da je s tem koga preslepil. Sicer pa je bil dr. Tavčar popolnoma opravičen odkloniti dvoboj. Kdor pri sodniji za kako žaljenje išče zadoščenja, nima pravice še povrh zahtevati zadoščenja z orožjem, ker za eno in isto stvar se nikdar in nikjer ne zahteva dvakrat zadoščenja in se ga tudi ne dobi. Samo dr. Furlan je hotel dvakrat zadoščenja: enkrat ga je iskal pri stanovski oblasti za odvetnike, pri odvetniški zbornici, drugič pa z orožjem. Prav, ker je ilr. Furlan iskal zadoščenja pri odvetniški zbornici, ni imel več pravice, pozvati dr. Tavčarja na dvoboj in je bil vsled tega dr. Tavčar tudi opravičen, dvoboj odkloniti. Mi se le čudimo, da dr. Furlanova sekundanta nisfaiz tega izvaj ala posledic. Prepričani smo, da jima dr. Furlan sploh ni povedal, da je že pri odvetniški zbornici iskal zadoščenja, ali ko sta to izvedela iz ust dr. Tavčarja, bi morala na vsak način odložiti zastopstvo dr. Furlana. Iz škofovega lista pa je razvidno, da t ga nista storila, nego napravila enostranski protokol in sicer take vsebine, da se bo morala vzeti stvar javno v pretres in eventuvalno tudi na pristojnem mestu, če je vsebina protokola res taka, kakor je bilo rečeno v listih. Ali je dr. Tavčar sam direktno odklonil dvoboj ali če bi bil to storil po dveh zastopnikih, to je brezpomembna formalnost — glavna stvar je, da je bil po vseh veljavnih kodeksih opravičen odkloniti dvoboj zato, ker je dr. Furlan že pri kompetentni oblasti (pri odvetniški zbornici) iskal zadoščenja, dvakrat v eni in isti stvari pa ga celo dr. Furlan n e sme zahtevati. Ako sta dr. Furlanova sekundanta to v svojem protokolu prezrla, potem mora to imeti gotovo svoje posledice, ker je čisto gotovo, da se bo vsa javnost uprla takemu postopanju, ker se gre tu za slučaj, pri katerem je vsakdo interesiran, zakaj kar se je danes zgodilo dr. Tavčarju, se lahko zgodi jutri vsakemu drugemu. S častjo spodobnih ljudi pa se vsaj v Ljubljani ne bo tako postopalo. Na Časti in na značaju dr. Tavčarja ni nobenega madeža in ob sebi je umljivo, da si ga tudi na umeten način ne bo dal napraviti. Ker je dr. Tavčar celo stvar izročil sodniji in pride dr. Furlan pred pristojno sodišče, naj za sedaj zado-
januarja 1906.
stuje današnje pojasnilo. Iz njega se tudi spozna neskončna podlost škofovega lista, ki je dr. Tavčarja nečuveno zasramoval, dasi je vseskoz pravilno in pošteno postopal.
— Dvojna mora ali Jesenice
— Medvode. Klerikalci so za časa Heina rjuli dan za dnevom, kako vlada nas naprednjake podpira, da-siravno nas vlada ni nič bolj podpirala, kakor klerikalce. Pod vlado Schwarza pa so klerikalci kar utihnili o ^krivicah", ki so se jim godile prej. Povsem opravičeno je to klerikalno zadovoljstvo. Vlada je sedaj očitno na strani klerikalcev. Le klerikalce podpira, le klerikalci dosežejo vse pri vladi. V spominu je še prepoved šolske Prešernove slavnosti in očitna podpora škofu pri odstavljenju župnika Brceta v Sori. Prav lepo primerjati se tudi da, kako postopa vlada pri občinskih volitvah na Jesenicah in v Medvodah. V Medvodah so že od lanskega leta aprila meseca zavlačevali klerikalci volitve, a vlada se ni ganila, da bi klerikalne spletke nre-prečila. Volili so klerikalci celo vrsto častnih občanov in si s tem zagotovili I. razred. Te častne občane so nepostavno že za naslednje volitve vpisali. Nepostavnost je bila v tem, da so zjutraj razglasili volilne imenike, popoldne so pa volili Častne občane. Volilni imenik so tako sestavili, da so zapisali volilce II. razreda v III. razred in narobe. Pritožbe so kratkomalo zavračali. Tako so postopali klerikalci. Napreduj aki so se pritožili proti temu postopanju in zahtevali odstranitev župana Smovca, ki je bil že lbkrat kaznovan in med tem z zaporom večkrat po tri tedne. Vlada se ni zmenila za pritožbo vo-lilcev ter pustila Smovcu in župniku Brencetu in kaplanu Brajcu, da so volilne imenike nemoteno popravljali in tako popravili, da so si zagotovili zmago. Davkoplačevalce, ki plačujejo po 50 K in še več, so zapisali med volilce 3. razreda z davkom 5 K!! Volilci so se pritožili, a niso dobili nobene rešitve od okrajnega glavarstva. Tako je tudi volilna komisija voljena iz samih najzagrizenej ših klerikalnih udov. Volitve bi se imele sedaj v Medvodah že razpisati, ker so bili imeniki že od 18. decembra 1905. na vpogled. Toda nalašč jih zavlačujejo, da bi državni zbor zboroval in bi potem poslali častni udje lahko pooblastila, ker osebno bi bilo nekatere sram hoditi reševat županski stol Smovcu. Tako Čakajo v Medvodah volitve dneva, ki bode klerikalcem bolj po godu. Glavarstvo jih podpira S! In na Jesenicah vidimo, kako ravno tako glavarstvo ustreza klerikalcem v vseh njih željah. Sedaj je celo razveljavilo postavno izršeno volitev županstva in bode volitev vodil okrajni komisar. Kaj pa v Medvodah? Tu bode pa vodil volitve človek, kateremu lahko vsak reče: Ti si kradel smreke in jih moral potem skrivši voziti nazaj, prestavljal si mejnike ob 11. uri ponoči, poleg zakonske žene si imel deklo in še druge ženske i. t. d. Takemu županu sedanja vlada eksce-lence Schurarza več zaupa, kakor uglednemu in neomadeževanemu možu na Jesenicah! Tatovi in goljufi imajo pri vladi prednost, pošteni ljudje se zapostavljajo. In zakaj V Zato ker je sedanja vlada popolnoma Črna — klerikalna do zadnjega lasu. Tako propagira sedanja vlada kleri-kalizem šele pri svojem nastopu po nekoliko mesecih. Kaj še le pride, ko zraste klerikalcem ves greben? Kranjska bode zaslovela po svojem klerikalnem nasilstvu ravno tako, kakor je svoj čas Khuen - Hedervarvjeva strahovlada zaslovela. Pa kakor je ta padla, tako bode tudi pri nas. Mi se ne strašimo tega, to nas bode utrdilo še bolj v svojih pravicah in mišljenju.
— Ces- kr. žandarmerija in
Nemci iz Rajha. Iz visoke Gorenjske se nam piše: Na Jesenicah je vse na nogah, vse brusi meče, tudi že prvi boji se bijejo, boji, ki morda odloČijo usodo cele Gorenjske, najlepšega dela kranjske dežele — kranjske Švice. Na eni strani stoje neustrašeno čvrsto slovenski možje naprednjaki,' na drugi nemški liberalci-protestantje v zvezi
z brezumno tolpo slepcev pod vodstvom moža z jezuitsko devizo : r a j š e nemške katoliške Jesenice, kot slovenske liberalne. U brez-glavnost, o ironija! Katoliške nemške Jesenice pod vodstvom nemških „Los von-romovcev!u Slovenske Jesenice pod odborom slovenskih liberalcev-poŠtenjakov, ki verno vzgajajo svoje rodbine katoliško, ki pohajajo v cerkev, ki dajo Bogu, kar je božjega, pa naj bodo ugonobljene za vekov veke in župnik Zabukovec bo pel navdušeno „Te deum". Da je S« liittnigg na strani vsenemštva in vsekatolištva, se razume in nikdo se ne čudi, kakor tudi ne, da so nemški Schwarzi slovenski Črnuhi. To je pri nas vsakdanjost! Čudil pa se bo morda kdo, da < . kr. avstrijska ultrapatriotična žandarmerija dela za korist Nemcev iz Rajha, da jih protežira, da, celo izpostavlja svoje v zadnjem < a-u že itak omajano zaupanje v svojo pravi-coljubnost in objektivnost v skrajno nevarnost. Na Dovjem je cementna tovarna pod vodstvom proslulega Pflauma in njegovih sinov iz Rajha. Ta tovarna okuža triglavsko ozračje,
omegluje pogled na čisti, v 12. ari iz grabljivih rok ^Nemškega planinskega društva" oteti naš Triglav in njeni direktorji zastrupljajo naše poštene Gorenjce s svojim prusovstvom in jih slepe z mamljivo prijaznostjo in rožljanjem srebra, in kjer to ne gre. s pomočjo ces. kr. žandarmerije, ki je slepa dovolj, da jim gladi pot „vom Belt bis zu der Adria!" Semanji dan v Mojstrani jiin je dal za to ugodno priliko. Vesela družba navdušenih Slovencev je pela v gostilni in seveda tudi vpila „Živio" in si nazdravljala. Prilirumi pa Pflaum s svojimi omegle-nelimi pajdaši in začne ostentativno na slovenska „živiou hajlati. Razburjenost, razdraženost na slovenski strani vsled te predrznosti, drugega ničesar. Navzoča je bila tudi vsa c. kr. žandarmerija iz Mojstrane, ki bi—kakor se nam zdi — vendar vsaj deloma morala opravljati na tak dan službo. „Živio" — 7)hajlu drugega nič, in v svoji takratni veliki razsodnosti se spomni stražmojster Tominec, da je treba stopiti v službo, ker je seveda huda nevarnost za pretep. Vsakdo bi pričakoval, da bo že kaj storil, pomiril izzivače Nemce, j>o potrebi jih iztiral. Toda — direktorja Pflauma, eehbru-derja ritmojstra Hauslerja, tega ne! Iztirajmo Slovence, saj mi smo žan-darji, smemo, kar hočemo, posebno nasproti Slovencem! In c. kr. žandarmerija je potisnila Slovence na prosto. Nemcem pa pustila hajlati. Pa to ne bi bilo nič posebnega, gostilniška ra-buka in nič drugega! Bili so pa med iztiranci zavedni narodnjaki, Slovenci, nevarni za nemško posest Dovj^-Moj-strana. Treba jih napraviti neškodljiv«' za prihodnje volitve. To je prilika! V sporazumnem smislu direktorja Pflauma se Rajhu nevarni elementi vsled te netaktn >>ti Nemcev in c. kr. žandarmerije ovadijo sodišču vsled hudodelstva javne sile, ker se seve niso vspričo krivičnega iztiranja prav čisto pohlevno, čeprav brez upora, pustili postaviti pod kap. Žandarmerija jih je ovadila kot c. kr. in kot udeležnik, ki se je gotovo drugi dan zavedal svoje nepravilnosti; pa ona je „državo vzulržujoČ element", zato ji morajo c. kr. uradi verjeti in c. kr. žandarmerija ve to, ve tudi, da ima zagotovljene svedoke v Nemcih iz iz Rajha in gostilničarki Smerc, ve pa tudi, da izvečine navzoči delavci cementne tovarne ne bodo govorili drugače kot Ptlaum ali pa ne bodo nič vedeli, ker drugače dobe knjižico, kakor se je to zgodilo nekaterim, vse neodvisne pa naznanimo kot aktivne udeležnike. Tako so gotovo po mnenju žandarmerije obsojeni Slovenci, s tem rešena žandarmerija, pohvaljena od Pflauma in Hauslerja, mesto kaznovana, ker ni delala službe, rešena pa tudi nemška posest Dovje-Mojstrana, ker najnevarniši nasprotniki Zupan-Jakelj ne bodo delali zgage pri volitvi v odbor, kjer uaj govori Nemec iz Rajha prvo besedo. Da pa dosežejo sigurneje, vohunijo še sedaj povsod, strašijo nasprotne priče in ovadba za ovadbo gre v Kranjsko goro. Posrečilo se jim je spraviti v preiskavo še tretjega nevarnega človeka, Jakoba Janšo. Za
Jesenicami Dovje! Ji senice s pomočjo slepo fanatičnih katolikov Zabukovcev v roke Nemcem — protestantom, Dovje s pomočjo c. kr. žandarmerije v roke Nemcem rajhovcem! Ne bi razpravljali tega samega na sebi nedolžnega slučaja, če ne bi bil simpto-matičen za naše gorenjske ali sploh slovenske razmere, in Če ne bi osvetljeval jasno postopanja naših Nemcev in njih namer, in če ne bi bil vreden pozvati vse zavedne Slovence na vztrajno neumorno vsestransko delo, kajti aera S<h\varz - Hausler je tu! Domžale-Sora so nas poučila, Zalm-koveo-Schittnigg nas Še bičata in Je-senice-Dovje  naj   bota naša deviza!
D oklada na žganje, ki jo je
sprejo! idrijski občinski odbor v svrlin pokritja primanjkljaja v občinskem proračunu za 1. HK)t>., je ravnatelju Kristanu, vodju idrijske socijalne demokracije, dobrodošel povod, da na vm načine litijska proti sedanji liberalni večini v občinskem odboru, (.'udno se sicer vidi, da vodja socijalnih demokratov toliko kriči proti tej dokladi, ki ima v prvi vrsti namen pomnožiti dohodke občine, v drugi vrst] j.a »mejiti žganjepitje. kije največji sovražnik delavnega ljudstva, kdor pa pozna natančneje razmere, mu
je tudi umljivo Kristanovo kričanje. Občinske volitve so pred durmi, in Kristan si je tako srčno želel in za trdno pričakoval, da bo odbor mesta Idrije primoran povišati 75" n občinsko doklado, in to bi se dalo tako izborno izrabiti za volilno agitacijo. Sedaj pa rnu je doklada na žganj o prečrtala njegove agitacijske načrte in naravno, da se mu je bilo BneatJ nad njo. Uvaževatj pa je tudi treba, da je Kristan ravnatelj občnega kon-Bumnega društva, ki prodaja žganje!
Tudi to govori do vel j ! In kako Šepavi so Kristanovi razlogi prot i dokladi na žganje! Z novo doklado bo najbolj prizadeto delavno ljudstvo, pravi! To vendar ni res! Zaveden in izobražen proletarec ne pije žganja, oni, ki so žganj epi t ju podvrženi, Še nikdar niso tvorili dobre in zanesljive delavske organizacije. Ali ni žganj o najškodljivejša pijača ravno za delavno ljudstvo, ki ga ubija duševno in telesno! In ali ni nasprotno v blagor delavstva, če se vz<lrži žganj e-pitja. Zakaj naj bi bilo potem ravno delavstvo s to doklado prizadeto! Govorite, socijalist Kristan! Ali ne čutite, da je vaša trditev smešna, ko zatrjujete, da je žganje najcenejša pijača, pa je v resnici najdražja. Ali so prav niČ ne sramujete, da takoj zatajite svoje načelno prepričanje, kadar se gre za Vaše osebne smotre, ali da zaniorcte lmjskati proti svojim nasprotnikom. Ste se temu pač že privadili, v tem nas je zopet preverilo Vaše postopanje v zadevi doklado na žganj*-. Ce bi ne bil začetek in konec vsemu Vašemu delovanju le Vaša oseba, bi morali lojalno priznati, da je občinski odbor popolnoma prav Storil, da je sklenil pobirati naklado na žganje. Saj bo poleg že omenjenih koristi te naklade važno tudi to, da se ne bo moglo kar tako narejati in prodajati žganja brez vsake kontrole, kakor se to sedaj godi, vedelo se bo, koiiko žganja se popije v Idriji in moglo se bo konstatirati, ali se ta skrajno škodljiva strast razširja ali ponehuje. Koliko se dalje danes donese v mesto žganja, od kojega se ne plača niti vinarja kake doklade, dasi je kupčija-navadno dobičkonosna! Vse to so tako važni razlogi za uvedbo doklade na žganje, da bi se tej sosebno kot >o-cijalistični vodja nikakor ne smeli protiviti Zdi pa se nam tudi, da hoče ravnatelj Kristan B takim docela neutemeljenim kričanjem odvrniti poglede prizadetih od njegovega vzornega gospodarstva. Kaj ni tako!
Duhovniki proti duhovniku.
Nikjer ni toliko hinavščine in nevošo-ljivosti kot med kat..lisko duhovščino. Laški duhovniki v Gorici so povzročili gonjo po mestnem svetu goriškem proti dr. Sedeju, kakor hitro so zvedeli, da je resen kandidat za na 1-škofovsko stolico. Začeli so intrigirati pa še drugače in celo v Trst k namestniku so poslali deputacijo. Ta deputacija laških duhovnikov je obirala dr. Sedeja in namestnik Hohen-lohe jih je poslušal. Ko so uvidovali, da njihovi  „argumenti"  ne drže, so
pa rekli, da je Sedej — gluh in da bi ne bilo prav, če bi imela goriška nadškofija gluhega nadpastirja. To pa je bilo tako debelo, da jih je namestnik precej nemilostno odslovil, kajti že mnogo poprej se je prepričal, da kandidat za goriškega nadškofa prav dobro sliši.
Iz socialno-dcmokratične stranke-  Piše se nam iz socialno-
demokratične stranke: V Ljubljani obstoji organizacija soeialno-deino-kratične stranke, ki pa nikakor ne napreduje, temveč precej nazaduje. Kričeče razmere, ki so v zadnjem času nastale v stranki, osebno koristolov-stvo, polom ljubljanskega konsuma, vse to smrdi do neba in je privedlo vse solidnejŠe sodruge do tega, da se odvračajo od te „organizacije". Vzrok tem pojavom je. da se silijo osebe v ospredje, katerih stremljenje gre edino na to, da pridejo na površje stranke in potem kolikor mogoče v kalnem ribarijo. To so osebe, ki se nikakor ne odlikujejo po svoji inteligenci, temveč ravno nasprotno. Pa saj je postalo moderno, imponirati z oholo ošabnostjo in brezmejno surovostjo, kjer zmanjka poštenih argumentov. Take čednosti seveda ne more vsakdo prenašati, to je naravno. Pn.va kapaciteta v stranki pa je brezdvomno tisti čevljar, ki je prišel v Ljubljano, da ustanovi „prepotrebno" konsumno društvo. Ko je ta konsum hudič vzel, je seveda tudi njemu odklenkalo. Ker pa mu kruh čevljarskega pomočnika nikakor več ne ugaja, hoče na vsak način drugo sinekuro pri stranki. Sedaj se je obesil na ubogi list. ki ga stranka izdaja in ki že itak komaj izhaja vsaki teden. Te nadloge je listu ravno še potreba, nihče ga ni klical, nihče nastavil. Pa menda tudi nobene instance ni, ki bi naredila konec takemu početju. To je jako značilno! Značilno pa tudi za n zavedne" delavce, ki niso zadovoljni s temi nezdravimi razmerami v stranki, a nimajo toliko poguma, da bi resno vmes posegli. Morebiti jih te vrstice sparne tuj ejo! -Argus-.
— Slika z dežele. Piše se nam iz Moravč: Gospod urednik ! 0 tem, kar vam imam danes sporočiti, vprašal se bo marsikdo, kje so mogoče v 20. stoletju tako divjaške razmere. AH vendar je žalibog vse to le majhen opis onega, kar nam bo moralo sodišče po pričah in izvedencih dognati. Čuditi se takim razmeram pač ni, saj smrdi vse, kar spada pod zastavo rimskega klerikalizma. In klerikalno je naše kmetsko ljudstvo do črnih kosti. „Gspuda fajmoster imajo pri mamicah, „gspud~ kaplan pa zopet pri hčerkah glavno besedo. Ti, kmet, pa kimaj, delaj in trpi, ker ravno „gspud tku hočjo-. Kes je že lepo število kmetov-možakarjev, katerim ne zleze srce v hlače, če imajo opraviti s črno suknjo, ampak obračunajo korenito ž njo, in če ni drugače, zapodijo jo za vedno tja, kamor spada. Ali kaj pomaga vse to? Podivjani duh — Bolnenature — preveva vso našo izmolženo deželico in povsod vzdiguje klerikalna pošast svoje požrešno žrelo in iztega na vse strani umazane kremplje po svojih žrtvah. čim manj izobraženo je ljudstvo, tem hitrejše in stanovitejše deluje ta narodna poguba. Prenizka izobrazba našega ljudstva pa se opaža vsepovsod. In Čemu je te potreba. Saj so „gspud" sami za vse dovolj kunštni. Znajo točo in ogenj panati, če njim ne storiš vse po volji, te lahko zamašujejo in vrag vedi, koliko takih in enakih coprnij. Kmet mora ostati omejen, zabit kakor plot, potem je naš. Tako si prisegajo naši nunci v farovžih, dobro vedoČ, da sicer spozna svoje sleparje in spregleda končno vendar, kakšen razloček je med svobodo in farškim jarmom. Tako vzgojenega kmeta pehajo ti nunci vse njegovo življenje, kakor tovorno živinče, ki se je navadilo voziti. Povsod: v šoli, v cerkvi ob nedeljah in vsemogočih praznikih, v spovednicah, pri izpraševanju, pri ne-Številnih društvih a la Marijina družba itd., povsod so mu za petami s svojo nedotakljivo oblastjo, da ga samovoljno terorizirajo v dosego svojih ostudnih namenov. Tak kmet nima nobenega pojma o poštenem moralnem življenju. Permojduš, geruŠ, nož
in prepir med domačimi, to je pri takih klerikalcih na dnevnem redu. Vse življenje je kmet v rokah duhovnika. Če bi ga prav učil, bi lahko napravil iz njega vzor možaka, ne pa divjaka Lenoba, ki je glavna podlaga klerikalizma, je pri takih ljudeh doma. Mržnja do dela in sploh do vsakega napredka, se jim že od daleč bere na obrazu. Vsakemu je njegova domaČa vas že ves svet. Pojma nima, kaj se godi zunaj njegovega kraja. Pa se Še vprašujemo, ali je tlaČanstvo res prirojena stvar našemu narodu, da se ob naših žuljih bogati samopašni in oholi tujec ter da so vsa industrijalna podjetja v njih rokah. Tu, tu podrezajmo! Spodimo naše pateiit-klerikalce iz naših šol. Nadomestimo njih nauke z naukom splošne in ekonomične izobrazbe. Zahtevajiuo več in boljših šol. Vsaka županija naj bi imela, Če žene4v>aj 3razrednico. Proč torej z rimskim klerikalizmom, oj kmet, da se že vendar enkrat opomoreš iz te velike revščine. Ne podpiraj svojega smrtnega sovražnika. Ogromne vsote denarja zmeČeŠ nepotrebno za takozvane večne ali rimske maše, štiftane maše, oče-nase in škofove zavode. Kaj je vsega tega potreba. Vse to je postranski zaslužek naših itak dobro plačanih nuncev. Milijon maš ti ne pomaga in še enkrat toliko očenašev te ne spravi v nebesa, če si obsojen v pekel. Poslednja sodba je pač sodba najvišje vrste. Pravočasno se mora skrbeti za z veličanje, Z dobrimi deli pripravljamo pot v nebesa dokler živimo. Darujmo in delajmo naše testamente za povečanje obstoječih in napravo novih šol, ne pozabimo ubogih sirot, brez vsake pomoči zapuščenih reve-žev in revnih šolarčkov ob takih prilikah. Nikar pa ne polnimo nikdar polne farške bisage. Več dobrih del, če si pridobimo v življenju, tem lažje se bo dvigala naša duša v tehnici večnega stvarnika. To si zapomnimo. Pa obrnimo se k stvari sami. Tam pod vrhom onstran našega hriba Stan-celaze, je majhna vas Ušte. Tu životari na posestvu hišna štev. 15 dvakratna vdova Jožefa Uštar, sedaj tretjič omožena Uštinc. Ko ji je umrl drugi mož UŠtar dne 4. februarja 1904, je ostala sama na približno 4000 K vrednem, seveda tudi za-d Iženein posestvu gospodar s šeste-rimi nedorastlimi otroci. Se predno se je pa tretjič omožila z Uštincem dne 19. junija 1905, sta ji umrla med tem že dva otroka iz prvih dveh zakonov. Žena je pač prijateljica zakonskih dobrot, sovraži pa svoje otroke. Kakor vse take babnice je tudi njej gospodarstvo, hišni red, snaga in posebno še vzgoja otrok deveta briga. Bodo že gor zrastli, slabši ne morejo biti kot sem jaz. Tako se rade tolažijo. Ne škandaliziral bi se nihče, če bi pri tem ostalo. Saj takih razmer smo že vajeni. A temu ni tako. Njen sedanji mož, ta klerikalna duša, ki je bil večletni Član Marijine družbe v Moravčah, postopa z ostalimi Štirimi sirotami skrajno surovo in divjaško. Pred vsem se je spravil na 61etnega dečka. Pretepaval in pso-val ga je večinoma vsak dan. Prive-zaval ga je z vrvjo za klop ob p^či, kjer ga je pustil ležati več ur in tudi v noči na golih tleh. Deček seveda se je skušal oprostiti grozovitega stanja vedno, pri tem pa si je napravil le Še hujše muke, rane, ki so nastale vsled drgnenj i vrvi ob meso. Zaradi tega ni mogel več trpinčiti otroka na ta način. A satanski človek si je izmislil Še hujše. Zvezal je ubogega dečka za eno roko in za nasprotno nogo in ga pustil ležati na trdih tleh, pa naj je že bilo čez dan ali v noči in to skoraj redno vsaki dan. In tudi te muke so mu bile premajhne nad ubogim otrokom brez vsake pomoči. Ta živ satan si je izmislil prav peklenske muke, pri katerih bi bil deček umrl, da ni še o pravem času vso stvar zasledilo vrlo naše orožništvo in naznanilo pristojni oblasti. V hišni sobi ob peči, kjer smrdi po nesnagi hujše kakor v svinjaku, kjer mrgoli ščurkov in stenic na tisoče, tam je spravil ubogo siroto po očetu, pod majhen povezuj en zaboj (kišto). In pod tem zabojem je bil deček najmanj en mesec dni   takorekoč  stlačen v te mi
in v smradu živ pokopan. Zaboj je bil tako majhen, da je morala sirota ležati le sključeno ali pa sedeti. Na zaboju je bila težka klada in truga, s katero se krmi živina. Oboje je bilo težko nad 40 kg. Kot hrano je dobival kruh, kuhan krompir in kuhano repo v oblicah (celo) in še tega tako pičlo, da je vedno plakal „lačen, lačen, žejen, žejen". In to vpitje se je končno le slišalo in ga rešilo gotove smrti. Skledica, v katero so mu dajali jesti, je železna, vsa rjasta in tako umazana, da bi pes ne povohal niti pečenke iz nje. Ko so dečka osvobodili iz tega groznega trpinčenja, ga ni bilo več spoznati. Bil je nag, edino umazano srajčko je imel na sebi, ki mu je segala komaj do popka, od njega pa so padale uši kar trumoma. Na tleh je bilo malo mokre slame — vsa postelja tega revčka — zraven te kup lastnega blata, katerega je vsak dan odstranjevala njegova starejša 91etna sestra. Život mu je bil poln ostudnih gnilih ran, ki so nastale vsled prevelike nesnage in pomanjkanja potrebnega zraka. Ni vzkliknil zaman ubogi revček, ko so ga osvobodili in milo zaplakal: „Oh, koliko časa že nisem videl lučke." Srce pretresujoče so te male besede, izjo-kal bi se človek nehote pri njih. V tej otročji tožbi leži cela tragedija. Otrok je bil ves sključen od skrčene leže in je trjjelo nekaj dnij, da se je zopet vravnal. Žena nekdanjega de-vičarja Marijine družbe je seveda vse to trpinčenje svojega lastnega otroka mirno gledala in zverinskemu očmu pri tem še pomagala, čuje se, da je ta lepi očem zblaznel, najbrž iz strahu pred kaznijo, ali pa simulira. Verjetno je, saj so vsi klerikalci udarjeni, kaj bi se potem ne zmešalo vzor-klerikalcu, nekdanjemu devičarju vsled verskega fanatizma. Kakor dopovedujejo priče, je imel kazenski sodnik na Brdu težko stališče ž njim. Farizejski značaj, ki si ga je pridobil v Marijini družbi, je kazal v pravi luči. Obračanje oči navzgor, kakor da se mu imajo zdajinzdaj odpreti sama nebesa, s tem bi bil najraje odgovarjal. Pa menda ni šlo. To torej, ljudje božji, je sad klerikalne vzgoje; zdaj vidite, kakšno dobroto vam dajo gospodje v črni suknji. Varajo vas ti narodni izdajalci, kjer le morejo in vsi jim slepo verjamete. Kesali se boste al* bo prepozno.
Kmet-narodnjak.
— Iz  ljubljanske garnizije.
Polkovnik g. Vučetič je izdal na Častnike c. in kr. peŠpolka št* 2 7. v Ljubljani sledeči ukaz zaradi delanja dolgov in lahkomiselnega življenja: „Ukaz št. 53, Res. št. 362, Adj. Ljubljana, dne 20. decembra 1905. Kakor poročajo uprave posameznih častniških institucij, se v njih dolgovi posameznih članov v preteklem letu ne le niso zmanjšali, ampak se znatno povišali. Razen tega je morala uniformska uprava posameznim dobaviteljem razne, račune ki so večkrat obsegali prav enormno visoke vsote, zavračati zaradi prekoračenega proračuna po dotičnih častnikih. Uniformska uprava, kakor tudi uprava oeverseeskega fonda morata še dandanes neprestano urgirati različne častnike, ki so že zdavnaj izstopili iz vrst regimenta, naj plačajo svoje dolgove. Da, v poedinih slučajih so se morali celo prav znatni taki dolgovi črtati na stroške in škodo Častniškega zbora, ker jih ni bilo mogoče izterjati. Moja dolžnost je skrbeti, da se v prihodnje kaj takega ne zgodi, vsled česar bom strogo gledal na to, da posamezni zadolženi častniki poravnajo svoje dolgove v regimentnih institucijah. Na častniške gaze predzazna-movani zneski so se v preteklem letu zvišali od okroglih 9000 na 15.000 kron. Neprestano so dohajale pri re-gimentnem poveljništvu eknekucijske dovolitve. Z obžalovanjem moram torej konstatirati, da sem prišel do prepričanja, da se more -temu preveč se r a z š i r j a j o č e m u delanju dolgov posameznih častnikov, za katero delanje dolgov je v večini slučajev iskati vzrokov v 1 ah k o m i se1nem ravnanju z dohodki in lahkomiselnem življenju,  upreti le s stro-
gostjo in kaznimi. Naznanjam
torej v splošno vednost, da bom odslej uporabljal vsa sredstva, ki so mi na razpolago, da ohranim posamezne Častnike pred njihovo financijalno pogubo. Tudi ne bom prevzel odgovornosti, da bi tako zadolženim Častnikom z dopusti dajal priložnost, pomnoževati svoje dolgove. Ta ukaz je izdan na vse oddelke in pododdelke. Vučetič, polkovnik. Temu je le dostaviti, da bi se dalo o poglavju oiieirskih dolgov v Ljubljani v obče in ne glede na kak posamezni polk silno inn<jg-> povedati; tudi dr. Furlan ve marsikaj .
— Iz KneŽaka se nam piše: „Slovenec" je priobčil v 19. štev. grozno pridigo, ki so jo v potu svojega prijaznega obraza podrukali naš debeli gospod župnik s pomočjo sladkega Milča in tankega orgleviča. Ta pridiga je napravila tu grozen učinek: županove krave bi bile kmalu popokale od smeha in Milčeva kokoš, tista čopka, je znesla klopotec. Gospod,, kaj ste naredili? Se ena taka pridiga, pa bo še Mdčevka kaj znesla. Potem pa boste imeli vraga! Ampak, da se seznanijo tudi Čitatelji „Slov. Naroda" s to lepo pridigo, priobčamo v nastopnem nje kratek posnetek. „Dragi poslušavci! Občinske volitve se bližajo. Jaz sem Kristusov namestnik in se moram zanje brigati, ker Kristus je rekel: moje kraljestvo ni od tega sveta. Jaz ne plačam sicer nič občinskih naklad, ampak samo gospodar bi bil rad v občini, zato ker imam premajhne dohodke. Prva duhovska skrb je: kdo bo župan? Za Vaše duše se bom že pri kaki drugi priložnosti brigal, zdaj ne utegnem. Sicer Vam pa povem: kdor bo z mano držal, bo šel gorak v nebesa, če ne bo prehude burje. Ali poslušajte: najmanj šest let hoče biti Česnik še župan! Oh, kaj bo to? Kaj bodo rekli škof, če se to zgodi ? To ne sme biti! Pomagajti Vi, dobri Knežani, Vi, vrli Koričani, Vi, prijazni bem-bijci, Vi, pošteni JuršiČani, Vi, blagi, izvrstni Bečani, pomagajte! Vsi na krov, vsi na noge! Tudi lepo vreme Vas ne sme zadržati! Pridite, prihi-tite, pritecite, pripeljite se! Le skup, le skup, kajti strah in groza: najmanj šest let hoče biti časnik še za župana. Kje so občinski računi, a? Jaz sicer ne dam počenega vinarja, ali vendar zahtevam: račune ven! Cerkveni računi so vsi v redu, to Vam rečem jaz, Vaš debeli župnik Lojze Spehani. Sv. Ane senožet sem prodal, toda to Vas nič ne briga. Za denarje ste brez skrbi, so na varnem. Za pokopališče imam že več ko eno leto denarje v rokah, pa Vas to nič ne skrbi. Jaz sem božji namestnik in Vi imate pravico molčati ali pa kimati. Tudi pri občini bomo potem napravili tak red. Zatorej pridite, Vi ljubi, Vi dragi, Vi prijazni farani, pridite in pomagajte na našo stran! In glej: šlo bo. Vprašam Vas: kdo je tisti, ki je toliko Knežanov pahnil v nesrečo? Oh, šel je, ni ga več, na Sostrem je pri Ljubljani in Rozala je šla za njim. In glej : jaz, Vaš dobri župnik, sem še med Vami in tudi Andrej če bo prišel pomagat, če želite. In zopet bomo lahko pili sladko vinco zastonj, čisto zastonj, in potem bomo udarili za sveto vero in zopet Vas bo lahko nekaj zaprtih. In rečem Vam: to ni nič hudega, trpeli boste, zaprti boste, ali to bo vse za sveto katoliško vero, jaz bom pa tačas molil za vas v sobi na gorkem. In glej : vse bo dobro! Amen." Ob zadnjih besedah te duhovite pridige se je prikazal — pravijo — nad župnikovo glavo Črn kavran in glas je baje zadonel votlo izpod zemlje: To je moj ljubeznivi sin, nad katerim imam dopa-dajenje. Pristavek: Ravno, ko sklepamo to lepo poročilo, nam je došla tužna novica, da je Milčeva čopka od žalosti zaradi te nesrečne pridige nagloma brez testamenta crk-nda. Zaradi klopotca pa pride najbrže do pravde med župnikom in Milčem. OrgleviČ je dobil strašno bolezen: pitko. Ne bo menda nič iz njega.
— Boga prodajajo. Vsakemu duhovniku je dovoljeno le enkrat na dan maševati. Le izjemoma sme škof dovoliti, da kak  duhovnik v potrebi
maŠuje ob praznikih dvakrat, a drug*
mašo vedno   brezplačno.   Tudi t« maše je škof dovolil plačati,   a — denar se mora njemu poslati Tudi Boga si  upajo prodajati, da si le polnijo bisago.
ijOsa11.    Dvanajsta šterilka „Ose"   prinaša   na   prvi   strani jako značilno in aktualno podobo „ Volilna reforma ali zdravnika Gautscha radikalne operacije." Ekscelenca neusmiljeno   vihti  sekiro, v   ozadju   pa m vesele ljubljanski škof,  dr. Žlindra in druga črna gospoda.   Risba je izvršena s smelo eleganco. Nič manj nann ne ugaja druga podoba, ki nam kaž* simpatičnega svetega Petra ob vratih nebeških. Izmed vsebino je pohvalio omeniti   zlasti   „Izborne   šole",   „< J i zele", zložene na  čast  in   slaro „AI-pentrottelnu"    in    „ Klasičnega kro karja".   —    Podobe   za ROl«u izdeluje     sedem slovenskih akademičnik   slikarjev. Kdo: torej podpira in r a z š i rj a „O s o-podpira   slovenske umetnik in    izvršuje    eminentno na rodno   dolžnost.   Zategadelj   m ■» ramo   zopet   in    zopet priporočati „Oso" vsem zavednim rodoljubom. — Imenovanje«   Deželni odboi
kranjski je imenoval mesto prol Maksa Pirnata za svojega zastopniki v odboru obrtno-nadaljevalne šole v Idriji učitelja pripravljalnega razreda mestne višje realke Kngelberta G angl i v Idriji.
Shod c. kr. državnih uradnikov se prične jutri v nedeljo 2* t. m. točno ob 11. uri dopoldn v „Mestnem domu". Častiti gg sostanovniki se tem potem še enkrat vabijo k polnoštevilni udeležbi.
42. redni občni zbor »Ljubljanskega Sokola" ^\j<* vršil HiioČi v „Narodnom domu1*; udeležba je bila prav številna.   Zborovanje je otvoril starosta brat dr.   Viktor  Murni k, ki je pozdravil navzoče.   Naj važne j-, fakt preteklega  leta je ustanovitev slovenske  „Sokolske  zveze". „Ljubljanski Sokol" je preteklo leto napru vil izlet na Jesenice, se udeležil odkritja Prešernovega  spomenika. Preteklo leto je   smrt   llkrat  posegla v društvo in  vzela pred vsem Josipa Jurja S t r o s s m ay e r j a, ki je bil velik prijatelj društva, katero  mu je poslalo zastopstvo odbornikov k pogrebu. Preminul je nadalje dr. Gi gor Krek, Leopold J e r a n, T e r-glav   Oskar,   Miha Gregore, Zvonimir Zor, Anton D u 1 a n s k \. Viktor Naglas. Josip Kramar Ivan   Hacin   in   Feri   Saj o v i« V znak sožalja so se navzoči vzdignili s sedežev. Dalje je poročal brat starosta, da so socijalne prireditve dobro uspele, kar bi se pa ne moglo reči, če bi ne bilo našega narodnega žen-stva, kateremu  izreka   govornik zahvalo  za   njegovo  neumorno delo Izreče   zahvalo   tudi   prod kratkim imenovanemu častnemu  članu bratu Francu Kadilniku, ki je daroval v društveno   blagajno   300 K. — 1/ poročila tajnika gosp.   dr.   \V i n d i sebe rja povzemamo,   da je imel«-društvo lansko leto 10 častnih in 160 rednih   člano\r   proti   20   častnim in 509 rednim prejšnjega leta. Preteklo leto sta bila dva izredna občna zbora Odbor je imel preteklo   leto    L6 sej Ustanovil se je odsek za upravi) društvenih prostorov, ter zabavni odsek Društvo je   priredilo   dobro uspelo maškarado pod naslovom nNova Pa-nonija". Društvo je priredilo Miklavžev večer ter Sokolov večer; oba sta bila izborno obiskana.   K   trideseti.\\ niči zagrebškega „Sokola- je poslalo društvo lepo deputacijo.    Društvo je dobilo preteklo leto svoj pevski zbor Ob   Prešernovi   veselici  je sprejele korporativno češke goste, 1 ti. novem bra pa hrvatske pevce, zbrane v društvu „Kolo". Preteklo loto so nastala tri nova   društva:   v  Kranjski gori, Ilirski Bistrici in v Domžalah; zlasti zadnji je velikega pomena. Društvu je dal ljubljanski magistrat proti letni najemžČini 200 K za dobo   10 let od 1. aprila  1906 dalje  v najem dirka lišče, s čimer je  društvo mnogo pridobilo.  Na izrednem   občnem zboru je društvo izvolilo  brata Fr. Kadil nika  svojim  častnim  članom   v priznanje njegovih zaslug za Sokol>t v Gosp. tajnik je  nato sprožil misel o osnovi stalnega potovalnega ali izlet-nega fonda  ter h koncu  pozival So kole   k   bratski   ljubezni, zaupanju, edinosti,   predvsem  pa k sistematičnemu sokolskomu delu.   Poročilo je bilo   z   odobravanjem   sprejeto. — Blagajnik   br. Skale je poročal, da je   imelo   društvo v   preteklem letu skupnih   dohodkov   11.201)   K   90 v (preostanek  iz 1.   1904  76T> K 08 v, Članarina 5367 K, veselice 3269 K 60 v, volilo   brata  Škrjanca 500   K itd.),
LV Dalje v prilogi. "M
2. Priloga „S^ovenskemn Narodu" St 22, dn6 27. januarja »906
stroškov pa 9981 K 84 v (najemnina v „Nar. domu" 2180 K, veselice 2737 K 09 v itd \ preostanka torej 1228 K 0(> v. Proračun izkazuje 8520 K dohodkov in 7270 K stroškov. Blagajnik že 20 let vodi blagajniške posle in se mu je izrekla zahvala za njegov velik trud. 1/. poročila br. načelnika Drenika posnamemo, da se je telovadilo ceh) leto 481 ur, s celoletnim obiskom lb.403. Učenci in dijaki telovadijo v 12 vrstah Vaditelj-skega kurza se je udeležilo 267 ude-lešnikov. Brat starosta se je zahvalil načelniku kot sokolskomu apostolu za njegov velikanski trud. Pri volitvah je bil per acclamationem izvoljen za starosto brat dr. M u r n i k, za pod--tarosto br. dr. H a v n i h a r, za načelnika br. Dr en i k, za odbornike pa bratje Bukovnik, Jagodic, dr. Novak, Prelovšok, Rogelj, Skale, dr. Švigelj, Vesel in dr. Windischer, vkljub temu, da je zadnji izjavil, da vsled preobilega drugega dela ne more več sprejeti tega mandata. Revizorjema sta bila izvoljena brata Barle in Drdš Kersnik. Izvoljenih je bih« tudi 30 delegatov za občni zbor „Sok. Zveze". Pri točki slučajnosti se je konstatiralo, da družba sv. Mohorja ni nič omenila vsesokolsko slavnosti. Sprejeti so bili predlogi, da se za stalen fond za potovalne namene pobirajo prostovoljni doneski, da se Sokoli povsod pozdravljajo z „Na /dar", naj se gleda na to, da se prirede v bodoče jour fixi in da se ustanovi oktet.
Repertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne „Dramatičnoga društva se nam piše: Danes se poje prvič v sezoni najboljša Smetanove opera „Dalibor". Naslovno vlogo poje letos g. Orželski, vlogo češkega kralja pa g. O urednik. Obe glavni ženski vlogi pojete gospa Skalo v a in gdč. Rindova. Opera je prav dobro naštudirana, aranžirana pa na nov način po gosp. rež. A. R an eku.
Tretji veliki oratorijski koncert »Glasbene Matice" se vrši
na Svečnico, dne 2. februarja popoldne ob 5. uri v veliki dvorani hotela .Union" ob izredno znižanih cenah. Ta koncert bo prvi slovenski veliki ljudski koncert. Izvajala se bo prekrasno Bossijevo delo „Visoka pesem". Sodelovale bodo iste moči, kakor pri pri prvih dveh koncertih v -Narodnem domu", koncertna pevka gospa H. Kury, operni pevec g. J. O uredni k. orkester 56 godcev in impozan-ten Matičen pevski zbor. broječ 140 pevcev in pevk. Vsega skupaj bo 200 sodelujočih moči nastopilo. Vstopnice za koncert se dobivajo od ponedeljka naprej pri g. J. Lozarju na Mestnem trgu.
Plesni venček pevskega zbora „Glasbene Matice". Z današnjim dnevom so se razposlala vabila za plesni venček pevskega zbora „Glasbene Matice", ki se vrši v soboto, dne 3. svečana v zgornji veliki dvorani „Narodnega domaa. Pri tej množici je mogoče, da se je kateri Castitih gospodov ali dam pozabil vabiti, in odbor najvljudneje prosi, naj se dotični blago vole oglasiti v pisarni ^Glasbene Matice" ali pa v trgovini g. J. Lozarja, kjer se tudi dobe vstopnice za plesni venček.
Sestanek pevcev in pevk pevskega zbora „Glasbene Matice" je v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v ^Glasbeni Matici". Po sestanku je isto tam skupna skušnja za koncert, ki bode dne 2. svečana v veliki d vorani hotela -Union". One gospice pevke, ki so vzele note na dom, se naprošajo, da jih prineso   sigurno  k tej skušnji.
— „Naša zveza". Kakor že znano, se je osnovala v Ljubljani stanovska in politična organizacija, kateri je namen, da ščiti in pospešuje socijalne, gospodarske in politične koristi uradniškega stanu in da v dosego tega namena uporablja vsa zakonita sredstva. Ta organizacija z imenom „Naša Zveza" bode imela svoj ustanovni zbor dne 4. februarja ob 10. uri dopoldne v mali dvorani „N aro d nega doma". Ker bodo vsi uradniki dobili tiskana vabila z dnevnim redom, zato naj danes le navedemo, da bode izmed glavnih točk na dnevnem redu riagovdf predsednika osnovalnemu odboru (g. Kej žar), volitev predsedstva, sprejemanje članov, čitanje pravil, volitev odbora in računskih pregledo-valcev ter določitev Članarine. V zmishi § 3. pravil so člani društva : a) ustanovni, b) redni, c) podporni, e) Častni. Redni člani so vsi stalno nameščeni aktivni ali umirovljeni uradniki obojega spola, bodisi državni, deželni, občinski, javni ali zasebni, profesorji in učitelji. Pristop je torej omogočen najširšim slojem slovenske inteligence, ki je bila doslej neorganizovana, a bode unela v „Naši zvezi" močno in vplivno stanovsko in politično organizacijo.
— Slavčeva velika maskarada.
Glavno vodilo letošnje „Slavčeve maskarade", katera se vrši v krasni dvorani in vseh stranskih prostorih hotela „Union" dne 4. februarja, bode „zabava vsestranska". Preskrbljeno je tudi za največje filistre, da si najdejo razvedrila, no, za veseljake in one, ki so „dobre volje", pa še posebno z izborno kapljico v gostilni „Pri zali Kra-njici" aH pa „Pri veselem Hrvatu", ker se zbirajo tudi kmetski svatje in družice. V obeh gostilnah pa bode ta večer igrala posebna godba za ples. Ker je maskarada brez vezanega naslova, bodo skupine, maske in narodna noša tako številno zastopani, da bode letošnja maskarada v maskovnem oziru nadkrilila vse svoje prednice. Sicer je napovedana ravno na dan maskarade velika konkurenca, dospeti nameravajo v Ljubljano dve veliki svetovnoznani družbi, ker pa so pogajanja v najboljšem tiru, je že sedaj skoraj zagotovljeno, da nastopite obe družbi s svojim senzacij onalnimi produkcijami vsaj prvi večer svojega prihoda na „Slavčevi maskaradi".
Slovensko planinsko društvo priredi dne 31. januarja 1906. svojim članom in vpeljanim gostom zabavno poučni večer, na katerem bo predaval gosp. dr. Jos. C. oblak o svojem potovanju v Bosno in o partiji na Bjelašnico, kraljico Bosne. Predavanje se vrši v „Narodnem domu", začetek ob 8. uri zvečer, vstopnine ni.
Pevsko društvo „Ljubljana" priredi 11. svečana 1906. v veliki dvorani hotela „Union" svojo XIV. veliko maškarado, na katero slavno občinstvo že danes opozarjamo. Podrobni spored te velike prireditve objavimo pravočasno.
„Renesansa ali preporod umetnosti v Italiji". -Splošno slovensko žensko društvo" opozarja slavno občinstvo iznova na javno predavanje g. Milana Pajka „Renesansa ali preporod umetnosti v Italiji", ki se vrši jutri, v nedeljo, ob i/.tS. zvečer v veliki dvorani -Mestnega domau.    Vstop prost.
— Podružnica kranjska avstrijskega pomožnega društva za
bolne na pljučih ima v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 5. popoldne na mestnem magistratu v klubovi sobi občinskega sveta odbor ovo sejo.
„Vojaški veteranski kor v
Ljubljani" priredi v soboto, dne 3. svečana t. 1. v dvorani starega strelišča plesni venček. Začetek ob 8. uri. Vstopnina: 1 K b'0 vin. za osebo, za vojaštvo 1 K, člani v uniformi in njih družinski udje 60 vin. Godba na lok slavne godbe c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27. Toaleta promenadna. Čisti dobiček je namenjen kornemu podpornemu skladu. — Za pristno pijačo in okusna jedila bode skrbel priznani gostilničar gospod Plankar.
Dunajski original gigerli pridejo dne 4. februarja v Ljubljano. Ta družba, ki je sedaj na potovanju po Zgornjem Avstrijskem in je po vseh večjih mestih žela splošno priznanje, je specijaliteta prve vrste. VeČ prihodnjič.
Slovensko pevsko društvo
„Lipa" priredi v soboto, 3. sveč „Kmetski ples" v prostorih gostilne g. Poljšaka na Martinovi cesti št -2 Spored: Nastop župana z občinskimi organi in vasčani, „Bucek v straliu", burka v enem dejanju, spisal Rado Murnik ter srečolov. Šaljiva pošta in drugo.
Tri slike umrlega slovenskega slikarja Alojzija Sobica, ki
je v Ameriki sklend prerano svoje življenje, so razstavljene v trgovini knjigotržca L8cliwentn erj a. Opozarjamo na to vse ljubitelje slovenske umetnosti. Dobro uspele slike prodaja vdova pokojnega slikarja.
Glas iz občinstva. Piše se
nam : Ljubljanski mestni magistrat je izdal nedavno oklic, ki je zbudil med ljubljanskimi gospodinjami veliko nevoljo in razburjenost. Zahteva namreč, da >i morajo vse stranke do 1. svečana priskrbeti zaboje za smeti 30 cm široke in visoke in 60 cm dolge, to pa zato, da jih bode pobiralec smeti lažje zvraoal v svoj voz in da ne bo morda kaj poleg stresel. Kdor je ta nklic <» stavil, pač o gospodinjstvu nima pojma, sicer ne bi bil mogel misliti, da bodo taki zabojčki zadostovali za količkaj večje stanovanje, posebno sedaj po zimi, ko je toliko pepela. Pripomniti je, da pribaja pobiralec smeti s svojim vozom le trikrat na teden, in če je n. pr. v ponedeljek praznik, ga od petka do srede sploh ni blizu. Vprašamo slavni magistrat, kako naj gospodinje spravimo smeti 2. 3, ali 5 dni v tak za-bojček? Ali naj si morda več takih zabojčkov nabavimo, in kdo jih bode potem n. pr. iz tretjega nadstropja doli nosil? Ali bo morda slavni magistrat radi tega ukrenil, da bode prihajal pobiralec smeti vsak dan po iste? — Mesto da se nas gospodinje izza zelene mize tako šikanira in nam napravlja nepotrebnih stroškov, naj se pobiralcem smeti raje bolj na prste
gleda, da ne bodo iz brezbrižnosti in gole nagajivosti do služkinj smeti na tla  stresali,   krivdo   pa  zvračali na
prevelike zaboje.
Ena v imenu mnogih.
»Čitalnica" in »Sokol" v
SiŠkl priredita skupno na Svečnico, dne 2. februarja ti. v Koslerjevi pi-varni Vodnikovo besedo s plesom s sodelovanjem čitalniškega moškega zbora in popolne Društvene godbe. Spored: 1. Koračnica. 2. Za-dražil: „Dvoboj", overtura. 3. J. Aljaž: „Naša zvezda", moški zbor. 4. Prolog, govori koncept, prakt g. Fr. Jančigaj. 5. Fischer: „Anica". valček 6. A. Foerstei : „ V brezupmoti**. moški zbor. 7. Gervais: „Slovenske pesmi", pot-puri. 8. Zaje: „Domovini", pesem za knlovko Fr. Ferjančič: -Sijaj Bolnčice!" moški zbor. 10. Strauss: „ Netopir*, potpori 11. Filenberg: .. Kladvice zlatarja", pribor. 12 P Križkovski: Utopljenka", moški zbor. 13. Ziehrer: „ Lepa Dunaj čankaw, polka hitra. 14. Ples. Začetek ob pol B. uri zvečer. Vstopnina za nečlane 1 K. (Mani „Litalnice" in „Sokola" so vstopnim' prosti.
Poziv slovenskim lovcem I
30 t. m. v torek ob 9. .uri dop. se bode dražbala lovska pravica občine Domžale pri okr. glavarstvu v Kamniku Ta lovska pravica je bila doslej v nemških in nemškutarskih rokah in na slovenskih lovcih je. da pride v slovenske roke. Zato naj se slovenski lovci udeleže te dražbe in to tembolj, ker se lov v domžalski občini vedno dobro obnese*
Še nekaj iz dežele teme.
Iz Smarja-Sap se nam piše: Naš kaplanče Tine si veliko prizadeva za uspeh nepotrebne Marijine družbe: tako n. pr je pred kratkim neko mlado dekle k sebi poklical in ji zabičal, da naj se kar hitro da iz Marijine družbe izbrisati, ker je zvedel, daje prišel neki fant že štirikrat k njej v vas. Seveda so to te babje flavze, ker kaplan ne ve o dotičnem dekletu nič slabega, pač pa so nam znane njegove slabe lastnosti, n. pr. ko je svoj čas zahajal v Šmarje v neko gostilno, kjer mu je bilo prvo delo, da je s palico tolkel in ž blaženimi rokami pozno v noč ščipal v nežni del lepega ženskega t »lesa, posebno kadar ga je imel polno mero. Ker se je dotična oseba najbrž naveličala kaplanovih neumnosti, ne zahaja ta več tja. Oj, Tine, r^ine. delaš se. kakor bi še nikdar ne bil vode skalil, toda žalibog ni temu tako. Pripoveduješ na prižnici o pijanosti: seveda kdor dosti skušnje ima, veliko povedati zna. Sicer pa priporočamo r^inetn, naj bo pri miru. kakor dete v šoli, če ne bode drugačna struna pela.
Žirovski klerikalci so lahko
vzor drugim našim klerikalcem. V tem oziru se nam piše iz Zirov: Pri nas se pripravljamo, da si zgradimo novo farno cerkev. Klerikalni gostilničarji in trgovci si žele cerkev v obližjn svojih hiš in nočejo nič slišati, da na od njih odbranem prostoru ni mesta za cerkev, ker je svet močvirnat in da hiše v bližini lezejo v tla. Ker si naš vse časti vredni župnik ne da ukazovati od njih, tulijo ponoči okrog njegovecra župnišča in uganjajo prav divjaške stvari. Svojo podivjanost so pa pokazali v nedeljo teden, ko je bil god našega župana g. Ant Kopača Ob tej priliki so mu prišli čestitat različni prijatelji, katerim se pridružilo tudi nekaj klerikalnih barab, skrivoma oboroženih z bičnimi ročaji in noži Ko so naši postajali že bolj redki, prične ta Sodrga izvrševati nameravano tolovajstvo Začeli so udrihati po naših možeh z bičevniki; ti >o zgrabili .za bičevnika. a tu >o klerikalci kakor zbesueli začeli z noži mahati okrog sebe Malo je manjkalo, da niso nekoga popolnoma zaklali : drugim so raztezali obleko Cela si var je sedaj v rokah sodnije. Glavnega tolovaja so utaknili v luknjo. Zanimivo je pri tej stvari dejstvo, da je bil vofrlja . m glavni sokrivec cele rabuke fant iz ene na jodličnejših klerikalnih hiš. Da. ponosni ste lahko klerikalčki na to svoje dejanje! Ponosni pa tudi na patentiranega ne-čistnika Lavriča, ki vam je bil vsikdar pol [Joga. Le tako naprej, obsojate se sami. Mi pa se skušajmo otresti takih podlosti in nizkosti, s katerimi se ponašajo klerikalni Urhi. Delajmo z združenimi močmi za napredek in presveto J **vš^^te*fc8Hi? $g|
Spor s Srbijo in naši domači prešiči. Iz Novega mesta se nam piše: Avstrijska in srbska vlada si niste nič kaj prijazni, odkar so se Srbi znebili Obrenovičev, katere je podmitila z milijoni davčnega denarja Avstrija in jih je najboljše znal Milan v Parizu zapravljati. Zdaj avstrijski vladi ni všeč, da se Srbska in Bolgarska družite. Slovan bi se pač ne smel nikjer ojačiti. Da pritiska naša vlada na srbsko, dala je prva svojemu konzulu v Belgradu nalog, da ne potrjuje potnih listov za pre-šiče, ki imajo iti v Oislitvanijo ter črez Avstrijo v druge dežele. Srbi imajo hrastove hoste in pašo v njih za svinje, katere se cAno z žirom dobro odebele.   Klela je naša vlada,
ali prinesla je njena kletev blagoslov dolenjskim kmetom. Naši kmetje zdaj prav drago in tako drago, kakor še nikoli prej. prodajajo debele prešiet-Na semnju 23. januarja na našem trgu so kupci plačevali najmanj 1 krono za kilo debelega prešiČa na živo vago, pa tudi 1 K 10 v. l^rej se je plačevalo le do 90 v. Nemci zrede mah* prešičev. V avstrijskih goratih krajih pa kupujejo skoz in skozi debele pre-šiČe. Zato je zdaj ura za pošiljanje zaklandi prešičev v daljne kraj«', ker zmrzuje, kar naj naši ljudje porabijo kot jako ugodno priliko. Ali bodo Ti-rolci, SolnogradČani in Korošci kleli našo vlado! Srbi bodo pa že našli pot za izvoz prešičev ali vsaj slanine. Pa bi le imeli prav dosti te toliko pora j tane stvarice!
„Akademija" v Idriji. Pre-
teklo nedeljo je ob velikem številu poslušalcev predaval v Idriji ravnatelj dr. Beuk o življenju rastlin. To nedeljo predava prof. dr. Mencej o razmerju Slovencev do drugih Slovanov.
Jeseniški „Sokol" priredi svoj veliki predpustni ples na Svečnico, 2. februarja t. 1., v prostorih g. E. Guština. Svira radovljiška godba. Vstopnina 1 K. Že lansko leto je bil ta ples v celi naši dolini najlepši, naj zabavnejši in najbolj obiskan Upati smemo, da bo letošnja plesna prireditev lansko še v vsakem oziru nadkrilila.    Na veselo svidenje torej !
Odbor društva „Narodni dom" v Tržiču razpošilja po vseli slovenskih pokrajinah rodoljubnim snem te-le pozive: Vaše blagorodje! Težak je boj, kojega bijemo tržiški Slovenci proti nasilnim tujcem. Narodna zavest Nemcev in stremljenje ter -motri tržiškega nemštva, pridobiti si poleg nadvlade tudi v vsakem obziru gospodarskih koristi, ako ne postavnim, pa nasilnim potom vse \<. je že davno prej obstojalo, predno se je začela svetlikati v Tržiču luč slovenske misli. Napočil je dan preporoda, to je bil »lan, ko so tržiški Nemci imenovali šestorico za Tržič malenkostno ali prav nič zaslužnih mož častnim članom ti žiške občine, s kojih pomočjo nameravajo obdržati občinske vajeti v rokah. Preporod se pa zamore izvršiti s tem, da se vcepi, oziroma vzbudi v Tržičanih narodni ponos, kar je mogoče doseči z izo-braženjem in narodnimi priredbami. V to s vrbo potrebnih predpogojev \ Tržiču manjka. V tržiški soli je slovenščina pastorka, slovenska društva v Tržiču pa ovojih nalog ne morejo izvrševati, ker jim nedostaja pripravnih prostorov. V Tržiču nimamo niti enega lokala, kjer bi mogli imeti Slovenci predavanja, zabavne večere in druge enake omiko in naobrazbo pospešujoče priredbe. Sokol pogreša telovadnice. Tržiški Nemci, v čijih rokah je kapital, imajo shajališča v svojih privatnih prostorih in ne store ničesar, kar bi pospeševal** občno naobrazbo, in tako ni čuda, da vidi ljudstvo le nemški kapital, temu se klanja in stori vse, kar kapital zahteva Da se vsemu temu odpomore, sklenili smo, postaviti si svojo domačijo, N a-rodni dom v T r ž i č u na podlagi pravil. V zavesti, da Tržičani sami v doglednem času ne moremo spraviti skupaj zadostne glavnice, obrača se podpisan] ddbor na Vaše blagorodje, da nam priskočite v pomoč in nas podpirate v našem narodnem delovanju. Usojam si priložiti pristopni list, katerega izvolite izpolniti, podpisati in nam vrniti, na kar Vam bodemo poslali deležno knjižico in čeke c. kr. poštne hranilnice. V prijetni nadi na Vašo dobrotno podporo podpišemo z odličnim spoštovanjem Vašemu blagorodju vdani Narodni dom v Trži cu. Nemška saniopaŠnost sili počasi sicer a intenzivno na vseh mejah v slovensko dežele. Predvsem je v nevarnosti Tržič, ta najlepši in največji trg na Kranjskem, ki je po velikanski veČini slovenski, v katerem pa je nemški kapital zadobil tako premoč, da se je res bati, da zatone v morju nemške nasilnosti. Želeti bi bilo, da se zavzame za slovenski Tržič vsa Slovenija. Hitite torej na pomoč!
Prostovoljno gasilno društvo „Hrušica" (Gorenjsko) vabi
vse svoje delujoče in podporne Člane k rednemu občnemu zboru, ki se bode vršil v nedeljo dne 4. svečana t. 1. v prostorih g. načelnika „ Pri Ttogarju" popoldne ob 2. Dalje vabi slavno občinstvo na svoj „Plesni venček" z godbo na lok, ki se bode vršil dne 18. svečana t. 1. v prostorih g. Verglesa na Hrušiei. Začetek ob ti. uri zvečer. Vstopnimi 1 krono. Dame proste. Naše mlado društvo, ki obstoji šolo par mesecev se je udeležilo tudi gašenja pri velikem požaru v tovarni na Savi dne 21. t. m. ter je neumorno delalo nad 20 mož od 5. ure zjutraj do 11. ure dopoldne na pogorišču. Od si. ravnateljstva „Kranjske obrtnijske družbe" je prejelo društvo 300 kron darila in pohvalno pismo. Le žal, da se nam je naš podnaČelnik g. Krivic ponesreČd. Pri tem, ko je priskočil ponesrečenemu jeseniškemu   gasilcu Slivniku
na pomoč, je stopil tudi sam v kotel razbeljenega cinka in se posebno na levi nogi zelo opekel, da bode gotovo en mesce ne,ral biti v postelji. Odbor gas. društva tem potom izreka najsrčnejšo zahvalo, v prvi vr>t i .-davnemu tovarni-kemu ravnateljstvu za darilo, in drugič pa tudi vsakemu posameznemu brambovcu za točnost in tako požrtvovalno, neumorno vztrajnost, ter vsem kliče, iskreni -Na pomoč!" — Odbor
— Smešne  trditve.   Is  slo -
v e n j egr aškega <»kraja se nam piše: V „Slovencu" je priobčen dne 22. t. m. dopis, v katerem se trdi, da izvira dopis v „Slovencu- z dne 10. t. m., s katerim je napaden uradnik okr. hranilnice, in dopis v -Slov. Narodu** z dne l.'J. t. m., ki ravno istega uradnika zagovarja in napada -pope-, češ, da je izmed njih vrste eden hranil-ničnega uradnika v -Slovencu- ob-rekoval in mu storil krivico iz enega in i-tega vira. Ta trditev jo smešna in pameten človek ne bi mogel nikdar kaj takega trditi. .Slov. n-čev- domenili i dne 22. t. m hoče na vsak način zvaliti sum na druge osebe s tem zavijanjem. Poudarjamo pa še. da je dopisnik v -Slovencu-* lažnjivee in nesramni ohreko va I ec. Ako to ni, naj se oglasi in pove svoje ime, pose bode vedelo, odkod izvira dopis in kdo napada poštene ljudi. <io>podje, razprtijo ste vi začeli, a razprtije <i ne sinete šteti v čast. Vaša želja je sicer, da bi imeli Vi gospodje v vsaki zadevi komando in prvo besedo ter tla bi vsi plesali, kakor bi Vi žvižgali, Vi pa bi nasprotovali vsemu, kar je narodnega in bi podpirali le nemčurska podjetja ter zahajali le v nemčursko kazino k (toIu. To pač ne gre in tudi ne bode šlo, kajti ljudstvo je v našem okraju že toliko zrelo, da se bode temu ustavilo z vso močjo. 0 Vašem agentu nadzupniku Lenartu iz Smart-nega, kateri zabavlja črez vse, kar je slovenskega in vabi ljudi v nemčurske gostilne in trgovine, bodemo prihodnjič več izpregovorili.
Čez skale je padel v Lucah v Savinjski dolini delavec Blaž
Sen i ca, ki je spravljal les iz gozda. Padel je več metrov globoko in takoj izdihnil. Senica je prišel lani iz Amerike, kjer si je prihranil veliko premoženja.
Zazgal Je neki Slovak \ pijanosti posestniku Vrbnjaku v Trb« ■-govcih pri Sv. Jurju ob Šeavniei Ogenj je uničil vse gospodarsko poslopje, smrt v plamenih je pa naš. ! tu«li zažigalec, ki se piše Juri Korošec.
Hitrost koroških uradov.
Dne 11. novembra 1. 1 je vložilo SS posestnikov in staršev protest na koroški deželni šolski -vet proti vpeljavi nemške začetnice na šoli v Tinjah. A še do danes se deželnemu šolskemu svetu ni zdelo vredno odgovoriti. Tako je vselej tudi na Štajerskem, kadar gre za slovenske zahteve.
Preložitev Llovdovega ravnateljstva iz Trsta na Dunaj je
postalo zopet akutifo. Da se to prepreči, zbrali so se včeraj na izredno posvetovanje župan, predsednik trgovinske zbornice in vsi tržaški poslanci.
Nesreči* Francu Babon v Trstu je padla na glavo v tovarni 20 kg težka bakrena cev, da so h mu pretresli možgani tirizogonu StoriČu istotam je pa odtrgal stroj prste desne roke. Oba so morali prepeljati v bolnico.
: Tat in samomorilec. Pred: snočnjim se je splazil v Trstu v neki hlev, kjer prenočujejo po navadi kmetje s Krasa, neki neznanec in ukradel nekemu spečemu kmetu 52 v. Ko se je drugega lotil. >e jo ta zbudil in hitel za bežečim tatom i vilami. Vsled vpitja je neki stražnik prijel tatu in ga odvede] v zapor, i moral med potoma precej zaušnic prestati V zaporu se je pa tat hotel obesiti na vrvico, katero si je napravil iz srajčnih trakov 0 pravem 5asn ga pa še rešili in oddali v opazovalnico.
Za prihodnjost se je botel
{ireskrbeti natakar Dvorzak v Trstu, lotel je nekdaj na BVOJe I aeeti. zato je kradel namizno orodje, kozarce in druge za gostilno potrebi!- redi Stvari so pa prišli na sled in v.a svojo prihodnjost skrbni natakar jo je moral oilk uri ti v luknjo.
Tržaško prebivalstvo. Po
Statističnem izkazu mestnega magistrata je imel Trst z okolico vred dne 31. decembra PH>:> 194.749 prebivalcev. V zadnjih petih letih se je prebivalstvo pomnožilo za 16,662 oseb.
Slovensko akad. društvo „Ilirija" v Pragi. Prvi redni občni zbor bo 27. prosinca ob iS. uri zvečer v prostorih restavracije \\ Pokornyeh (Ječna ul.) Slovanski gostje dobro došli!
Glasbeno   in dramatiško
društvo V V O loški priredi v nedeljo, dne 28. t. m. v dvorani „Narodnega doma" v Voloski Koncert s predstavo in plesom.
%— Stekel p68 je ugriznil na Reki mestnega užitninskega uradnika K nap telca in njegovo hčer.   Oba so
prepeljali v Pasteurjev zavod v Hu-dapešto.
— Glas iz Občinstva. Sedanje pomanjkanje premoga prav dobro izkoriščajo premogarski hlapci, ki vozijo premog, če jim ne daš dobre napitnine, ti ga sploh ne prodajo. Znan nam je slučaj, ko je neka gospa zapored ustavila tri take hlapce na cesti ob svojem stanovanju, pa ni dobila premoga, ker prineipialno ni hotela dati napitnine. Naj gg. trgovci s premogom, ki so jim te razmere najbrž neznane, čimprej ustavijo takšno svojevoljno ravnanje.
— Goljuf. Preti kakimi desetimi dnevi je prišel h gostilničarioi Mariji Koširjevi v Kamnik pri Preserjih neki ^gospod*, ki je zahteval žganja. Ker ta nima v to dovoljenja, mu ga ni mogla dati, a tujec se ji je pa predstavil za višjega finančnega uradnika iz Ljubljane in rekel, da ji bode to on preskrbe!, ter ji s tem izvabil 1 K denarja in pol litra kuhanega vina. Goljuf je šel potem h gostilničarju Jakobu BaČarju, mu pod enako pretvezo izvabil 2 K, potem se pa odpeljal s preserske postaje proti Ljubljani.
— Nesreča. Včeraj popoldne je prišel premogarski hlapec Jakob Po-gliČ na Dunajski cesti med dva voza, ki sta ga na glavi tako poškodovala, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Lovski pes (prepeličar) se
je pred 8 dnevi zatekel k mitniškemu pazniku Andreju Ahčanu. Lastnik ga dobi nazaj na dolenjski mitnici. Pripomniti je, da mora biti pes drag, ker je Ahčanu neki lovec ponujal zanj precej veliko vsoto.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora na Prusko IS Hrvatov, nazaj je pa prišlo 21 Slovencev. V Scheibbs je šlo 19 Macedoncev.
— Našel je šolski učenec Adolf Tekavc žensko uro in jo oddal na magistratu.
—   „Ljubljanska društvena
godba11 priredi danes zvečer koncert v „Narodni kavarni* (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Jutri zvečer je v hotelu ^Union* društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— „Šramel"-kvartet koncertuje
v nedeljo zvečer v restavraciji .Narodnega doma* pri domači veselici.
— Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. V včerajšnji seji se je nadaljevala debata o zakonski osnovi o zdravstvu. V razpravo so posegli poslanci Zagorac, Tuškan, dr. StarČe v ič, Harambašič in Pisači č. Ko se je debata prekinila, je dr. Harambašič utemeljeval svoje interpelacije, tičoČe se deželnih cest v gorskem okraju, nepo-trditve Milana pl. Marekoviča kot krajnega sodnika in protizakonitega postopanja okrajnega predstojnika v Brodu. Zalechnerja. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
— Afera varaždinskoga župana E u b i d a Z i c h y j a. Pravni zastopnik velikega župana Rubida Zi-chyja, dr. Edvard Milanić, pri-občuje v zagrebškem „Dnevnem Listu* izjavo, v kateri zatrjuje, da so vesti o aferi Rubida s Štefanijo Jakopičevo lažnjive in zločinsko tendencijozno zavite, in da bo vložil v imenu svojega mandanta tožbo radi razžaljenja časti proti reškemu „Novemu Listu* in proti dunajskemu „Gross - Oester-reichu". — Radovedni smo, kako se bo ta afera razvila in če se bo velikemu županu posrečilo se oprati.
— Hrvatsko akademiČno podporno društvo v Zagrebu se nakaja v veliki krizi. Ker hrvatska javnost to humanitarno društvo le malo podpira, ne zadostujejo društvena denarna sredstva, da bi se še nadalje mogli redno podpirati mnogoštevilni podpore potrebni akademiki. Z ozirom na to je društveni odbor te dni sklenil, da začasno ustavi vse podpore. To je hud udarec za revne hrvatske akademike, ker bodo mnogi izmed njih prisdjeni obesiti na klin akademične študije. Da se društvo reši iz težke krize, se je sklenilo, da se naprosi za podporo sabor, razni denarni zavodi in imovitejše občine.
— Jugoslovanski klub in čitalnica V Belgradu. Belgrad, 25. januarja. (- u t.). V Belgradu se J6 osnoval „Jugoslov. klub* iz najuglednejših politikov, meščanov, časnikarjev in omladine, ki otvori tudi veliko jugoslov. čitalnico. Snoči je mestni svet notiral r>00 dinarjev za osnovanje čitalnice. — O jugoslov. čitalnici sem že pisal nedavno in sem izražal nado, da se ideja v kratkem realizira. Danes je to končana stvar, a ni se ostalo samo pri čitalnici, nego se je osnoval tudi jugoslov. klub, ki bo imel zadačo, da pospešuje medsebojno spoznavanje med Jugoslovani. Radosten pojav.
• Najnovejše novice. Novi nemški državni tajnik je postal poslanik Tschirsck y-B ogendorff.
— Španski kralj se ženi. Kralj Alfonz je zasnubil princezinjo
Evo Battenberško pri njeni materi. Obenem pa gre za kralja snubit marki de la Mina k angleškemu kralju.
— Umor. V takozvanom nRaxen-graben* ob štajersko-avstrijski meji so našli v snegu zakopano umorjeno dekle; baje se je imenovala Mici Ma-tuš. Morilki sta dve dosedaj še neznani ženski, a vsaj eua je najbrž preoblečeni moški.
— Močne snežne meteže so imeli včeraj na Dunaju, v Sleziji in Nemčiji.
— Obsodbo p osi. Eotvosa zaradi sleparij in ponarejanj listin je kraljeva kurija razveljavila ter odredila novo razpravo.
Kaznjenci so se spun-tali v Lvovu ter s sekiro pobdi nekega paznika.
S t r a j k na češki tehniki v Pragi. Nad 300 slušateljev je zapustilo risalnico z izjavo, da so prostori nezadostni.
— Cesar Sahare prote s tuje. Jacques Lebaudv, ki se imenuje saharskega cesarja, je poslal delegatom pri maroški konferenci pismen protest, ker ga niso povabili h konferenci.
* Rokopisi iz Kristove dobe.
Kakor poroča ueki egipčanski list, so našli nedavno v okolici Jeruzalema v nekem doslej zaprtem grobu stare rokopise, o katerih se za trdno sodi, da so iz Kristove dobe. Na lesu in kamnu najdene napise so primerjali z najstarejšimi napisi in na temelju teh so mogli približno določiti starost. V bližini imenovanega groba j & Še več grobov iz iste dobe in bodo tudi te sčasoma odprli in preiskali. Pravi rezultat in prava vrednost grobov in rokopisov se bo pa seveda pokazala šele, ko bodo dognali vsebino rokopisov.
* Zima v Ameriki. Iz Čikaga se poroča, da vlada v mestu in okolici na 60 milj nenavadna huda burja s snežnimi viharji, kakršnih ni bilo že več let. Brzojavne žice so večinoma potrgane, da je zveza z zunanjim svetom pretrgana. Na nekaterih progah so morali zaradi žametov tudi ustaviti promet.
* Dežela razkraljev je francoski Alžir. Ze sedaj prebivata tam razkraljica madagarska Ranavalo in razkralj anamski Ham Naghi. Sedaj se jima pridruži tretji kralj brez prestola, bivši kralj Dahomejev, Be-hanzin. Behanzina je imela dosedaj Francija v jetniŠtvu na otoku Marti -niku, a odkar je bil na otoku znani strahoviti potres, prosi Behanziu neprestano, naj ga premestijo drugam. In francoski kolonijsko ministrstvo je uslišalo njegovo prošnjo ter mu kupilo v Blidu na Alžirskem  lepo vilo.
* Orjaška zeljnata glava. Neki
posestnik v Primoštenu (Dalmacija) ima na svojem vrtu zeljnato glavo, ki meri 2 metra, a na njej je še listja 1*2 do 15 kg. Posestnik pripoveduje, da je pobral z glave gotovo že 80 kg. zelja
* Poseben vzrok ločitve zakona. V Marshallto\vnu v Ameriki je žena nekega farmarja vdožila pri sodišču tožbo na ločitev zakona, ker se mož že 22 let ni kopal. Poleg tega je zahtevala, da se ji prisodi varuštvo nad njenimi sedmerimi otroci   in 8000  dolarjev odškodnine.
* 235 naslednikov je zapustila blizu Vidma neka kmetica, ki je umrla 100 let stara. Morda ima še vec naslednikov, ker dva njena vnuka sta šla v Ameriko in se ne ve, kje sta in če imata kaj otrok.
* Rumeni lasje SO danes v slabi veljavi, tako da si jih najrajši temno pobarvajo. V srednjem veku se je o rumenih ("napačno rdečih) drugače sodilo ter so vsi pesniki opevali, slikarji pa slikali rumenolase deklice. Verovali so, da taka barv«, las pomeni čustven, ako ne celo strastveni značaj in energijo. Rumenolasci so redkokedaj flegmatiki. Mnogi sloveči ljudje so bili rumenolasci, tako: Julij Cezar, Shakespeare. Oliver Cromwell, Tasso, Kleopatra, devica Orleanska, škotska kraljica Marija Stuart in njena nasprotnica angleška kraljica Elizabeta ter končno tudi Judež Iškarjot.
* Sveti Benedikt, ustanovnik
benediktinskega reda, je bil svetnik, preden je zagledal luč sveta. Cerkveni očetje- namreč pišejo, da je že v m a-terinem telesu prepeval najlepše psalme. Pozneje je imel vedno angelčke na strani, in ako se je začel kot otrok kujati, so mu brž prinesli angeli za igrače škofove kape, zakrivljene palice in drug tak posvečen drobiž. Tudi so mu zaigrali najlepše pesmice na inštrumentih, ki so bili mnogo sto let pozneje šele iznajdeni. Ko je Benedikt nekoliko dorasel, je seveda „po stari navadi* moral tudi napraviti kak čudež. In dobro je prestal prvi izpit. MolU je toliko časa, da se je zdrobljeni pisker zopet spri-jel in zacelil. Seveda je moral iti tudi za nekaj časa kobdice in koreninice jest v puščavo, kakor je že bila takrat moda med kand. za svetnike. In zopet popolnoma samoumevno za tiste Čase je tudi bilo, da ga je v samoto prišel hudič skušat. Ker pa je bil Benedikt iz boljše hiše doma, ni ga upal hudič
nadlegovati v podobi prašiča, temuč frčal mu je neprestano okoli glave v podobi — črnega kosa. Ko je bil pozneje — zopet Čisto po prologu — opat nekega samostana, privedel je hudič na samostanski vrt zvečer sedem popolnoma nagih deklic; vsi menihi so začeli kar bezljati po vrtu za hudičevim blagom, le Benedikt je ostal hladen do srca ter zapovedal mične peklenske pošasti prepoditi. Ta zapoved je menihe tako razkačila, da so hoteli Benedikta zastrupiti, toda priletel je krokar ter odnesel kelih (najbrže je bil zlat!) s strupom daleč v puščavo. Sicer je pa ravno Bene-diktova doba bila bogata takih svetih čukov, ki so v čudežih še celo prekašali Benedikta. Saj poročajo o nekaterih cerkveni očaki, da so tako goreče molili, da so po 5 do 10 črev-ljev visoko v zrak poskakovali in potem zamaknjeni v molitev pozabili zopet stopiti na zemljo, dokler niso molitve končali.
* Denarja niso mogli porabiti.
PreteČeni mesec je umrla v Parizu bogata gospa, ki je oporočno določila, da se iz njene zapuščine mora potrošiti za pogreb 70.000 frankov. Njeni nasledniki so storili vse mogoče, da to svoto potrošijo. Poklicali so sloveče zdravnike, ki so balzami-rali njeno truplo, kupili so dragoceno krsto, priredili najsijajnejŠi pogreb, bogato obdarovali duhovnike in po-grebce. pogostili vse revnejše udelež-nike, a še ni bil denar porabljen. Zaio so pustili pet dni na hiši Vse žalobne dekoracije. Neki najemnik v isti hiši pa je hotel ravno tiste dni prirediti zabavo v svojem stanovanju, a so ga motile žalobne dekoracije. Zahteval je pri hišnem oskrbniku, na dekoracije odstrani, česar on ni hotel. Zaradi tega je izročil zadevo sodišču in začela se je pravda, ki bo naslednike rešila skrbi, kako porabiti onih 70.000 frankov.
* Prpti Odkrivanju. V Sarajevu se je osnovala liga za odpravo običaja, da se morajo moški pri pozdravljanju odkrivati. Plačevati ni treba ne članarine ne vpisnine, a vsak član si mora nabaviti poseben znak, nekako zaponko, ki jo mora nositi na klobuku, na vidnem mestu. Člani, ki so si med seboj znani, se pozdravljajo s priklonom glave ali z besedo, dočim napram nečlanom ostane pozdrav dosedanji. Člani so dveh vrst: aktivni in pasivni, med katere spadajo tudi dame, ki se strinjajo, da se jih na imenovani način pozdravlja. Prijavilo se je takoj v začetku že več članov.
* Koliko poje slon?  V zveri-
njaku v Hanoverju so slavili ^letnico slona Marlvja. enega največjih indijskih slonov. 25 let je namreč preteklo, odkar je M ari v prvič stopil v zverinjak. Lastnik zverinjaka si je natanko zapisoval, koliko je pojedel slon v teh 25 letih. Bilo je 36.000 hlebov kruha, 73.000 fižolovih lupin, 109.500 funtov riža in 365.000 funtov sena. Na dan 251etniee so pripravili slonu veliko svečanost. Ravnatelj zverinjaka je ob tej priliki imel slavnosten govor, na kar je obesil na Marlvja velik lovor«)v venec in v«'lik kolač. Slon je bil oči vidno ginjen in se je radostnega rilca zahvaljeval prisotnim za izkazano čast in odlikovanje.
* Nesreče v New Torku. V
New Yorku se zgodi vsako leto do 500.000 nesreč. Najinteresantnejše ,pri teh nesrečah je, da se jih zgodi 36% v hišah, kar ni nič čudnega, ker v hišah se nahaja vzpenjača, plin, elektrika, mehanične postelje in sto drugih modernih iznajdb, ki so v zvezi z življenjsko nevarnostjo. Na ulicah se pa primeroma zgodi prav malo nesreč, ker se tam vsakdo bolj pazi.
* Nečloveški starši. V Aljošu
na Ogrskem so orožniki zaprli zakonska Boda, ker je nenadoma izginilo njuno par tednov staro dete. Mati trdovratno zatrjuje, da je otroka odnesel hudi duh. Sosedje govore, da je izginilo na enako zagoneten način že 12 otrok imenovanih zakonskih, in sicer vselej 2 do 3 tedne po krstu.
* Samomor zaradi obleke. V
Sopronu se je ustrelil častniški sluga Josip Konda. Ločil se je od življenja, ker mu ni ugajala montura, ki jo je moral nositi.
* Jecljanje pri otrocih se da navadno zdraviti z vztrajno in redno vajo od rane mladosti. Seveda se je treba najprej prepričati, ako niso v nosu, grlu ali ustih posebne spremembe, kakor polipi, izrastki, katari itd. Na čisto izgovarjanje je treba vedno skrbno paziti. Odrasli naj ne ponavljajo za šalo otroške govorice, temuč je treba otroka pri vsaki priliki pripravljati, da pravilno izgovarja besede za odraslim. Včasih pa začnejo otroci brez vidnega vzroka jecljati. To se navadno zgodi, ko dobivajo zobe, a tako jecljanje traja kvečjemu le par tednov ter zopet samo izgine.
* Srečna dežela. Neki napredni predarlski časnik piše: Videti je, da je naša ljuba Predarlska pravcati raj — za pobožne brate in sestre. Ne mine leto, da bi ne dobili kakega novega reda, in ko so enkrat v deželi, jih nihče ne spravi več iz nje. Naj-
prej pridejo kot najemniki, potem si kupijo zemljo, potem vile in graščine. V tem oziru dela red redu iz roke v roko. Eden red kupi graščino, potem prepusti prejšnje bivališče nasledniku toliko časa v najemu, da tudi ta najde v bližini kaj pripravnega za nakup. Večinoma so to „beraŠki* francoski redi, katerim pa ni nobena graščina predraga, ako se jim zdi pripravna za njihove namene.
* Bogat dar. V New Yorku je umrl nedavno milijonar T. Jerkes, ki je v svoji mladosti služil le 3 dolarje na teden. Po smrtu pa je zapustil zavodu r M*-t i opolitan Museum of Art* dve palači z vsem pohištvom, galerijo najdražjih slik, zbirko umetnin inl milijon dolarjev v gotovini. Darilo se ceni skupno na 25 milijonov kron.
* Dolgo spanje. V ugočki pusti
na Ogrskem se je delavec Tomaž Kubo v vtihotapil v neki hlev ter zaspal. Prespal je ravno šest dni in šest noči. Ko se je prebudil, je začel klicati na pomoč, ker ni mogel stopiti na noge. Ljudje, ki so prišli gledat, so videli, da so mu med spanjem zmrznili vsi prsti na nogah
Književnost.
„Učiteljski Tovariš". Št 4
Vsebina: Naše časopisje. — Naš denarni zavod. — Žičkar in celjska okoliška dekliška šola. — V uvaževanje. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. Inserati
'   Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Čast je kradel. Na šolo v Pirniče pri Medvodah je prišel kot suplent učitelj g. Maks ivanetič. Ni pa se še dobro usedel tam, že se je pričela proti njemu gonja in natolcevanje, ker g. Ivanetič ni klerikalec. Na čelu vsemu temu je bil klerikalni učitelj M. Kos, ki je bil na dopustu, smledniški župnik Barbo in predsednik krajnega šol. sveta Jože Lap. Kos je skrpucal neko ovadbo na okrajni šolski svet v Ljubljani in jo dal v podpis Barbu in Lapu V ovadbi je mrgolelo obrekovanj, tako n. pi*. da Ivanetič pripoveduje otrokom neslane in nečedne pravljice, da je zažugal Kosu, da ga bo oklofutal, da ne uči otrok, da ni zdrave pameti, da slepari pri drvih itd. Župnik Barbo je bil tako prevzet divje sovražnosti proti Ivanetiču, da ovadbe še prebral ni, ampak jo kar meni nič tebi nič podpisal. Ivanetič je vsled tega naperil tožbo proti vsem trem podpisancem ovadbe, a je med obravnavo odstopil od obtožbe proti Barbu in Lapu in jo vzdrževal le proti Komi. ki ni mogel niti ene v ovadbi navedene točke dokazati in je bil danes obsojen na pet dni zapora ali 50 K denarne e;lobe in v povrnitev vseh stroškov
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Tatinska služkinja. Helena Juriševič je kot dekla kradla pri raznih gospodarjih in gospodinjah perilo, obleko, pa tudi blaga se ni branila. Aretujočega orožnika je nalagala, da ji je ime Helena Grdavič. Obsojena je bila na 2 meseca težke ječe.
Dobro k u p č i j o j e n a p r a v i 1 Peter Turk, posestnice sin v Ga-brijah. Pridružil se je njegovemu vozu neki tuji lovski pes, katerega je v Novi vasi prodal za 12 K. Kasneje se je pa le izvedelo, da je pes ušel župniku v Sturjah. Turk je bil obsojen na 10 dni strogega zapora.
Skrajna surovost. Nekoliko vinjenega in precej glasnega reŠetarja Štefana Žagarja je ustavil zvečer na oesti proti Dobrunjam Jakob Anžič, tovarniški delavec; prijel ga je za suknjič, udaril z roko po glavi in mu velel iti spat. Nato je rekel Žagarjevemu spremljevalcu, naj mu da palico, da ga bo, kar je pa ta odklonil. „Ćakaj, bom pa šel po kol.-jo omenil Anžič, skočil za hišni vogal, priletel za Žagarjem m ga s kolom udaril po glavi in čez levo ramo, tako da je padel okvarjenec na tla in obležal. Anžič je bil obsojen na 2 meseca ječe.
Boga preklinjal je cigan J o-ž e f H u d o r o v i č iz Kalcev, ko ga je orožnik v kuhinji posestnika Franceta Cucka v Spodnji Košani izpra-ševal kot osumljenca, da je skušal prejšnjo noč CuČku kobilo ukrasti. Obsojen je bil na 2 meseca ječe
Telefonsko in brzojavna poročila.
Jesenice 27. januarja. Vzlic temu, da je vlada komisarju Schifc ijiku ukazala prevzeti le te posle k prihodnjim vclitvam, ki še niso izvršeni, razpustilo je c krajno gla
varstvo  v Radovljici  fcuđi prizivno komisijo, katere volitev spada med avtonomne posle cb čine, in ki je že  13 t, m. svoje delo izvršila.
Dunaj 27 januarja. l>ines je bil grof Andrassj  v  dolgi av-dijenci pri cesarju    Po tej avdi-jenci je Andrassv zbranim žurna-listom povedal, da ima od cesarja ustno  sporočilo po nesti v Pešto in je nazna niti voditeljem madjarske koalicije   Zato se cdpelje An drassv že ob 3 uri pop. v Pešto Rekel je tudi. da, dokler ni govoril z   voditelji   koalicije,  se  mu ne zdi primerno, kaj povedati o vsebini cesarjevega sporočila. Situacija se n i spremenila. Andrassj pride čez nekaj dni zopet na Dunaj.   Pred   Andra8syjem   je bil danes vojni minister Pittreich v dolgi avdijenci pri cesarju.
Dunaj 27 januarja. Praški „Hlas Naroda44 trdi danea, da je vb, da z oz rom na dogodke na Bal&anu odred la mobiliziranje praškega in josefovskega voja. „Fremdenbiatt* pravi, da je ta vest izmišljena in da se za operacije na Bilkanu ne bo-deta moblzirala najsevernejša voja
Praga 27. januarja. Pri že lezniškem ravnateljstvu v Plznu so prišli ca sled velikim ne-rednostim.
Praga 27 januarja Mestni svet se je bavil s carioskim bojem s Srbijo, vsled katerega je znatno poskočila cena mesu Zahteval je, naj se vsaj odpre ru-munska meja
Budimpešta 27. januarja Srbski generalni konzul je bd pri trgovinskem ministru in sklicujoč se na to, da je trgovinska pogodba še veljavna, zahteval, naj se dovoli uvoz tiste živine iz Srbije, ki je že instradrana. Mini ster je tudi to odklonil
Belgrad 27. Januarja Srbska vlada vloži pri dunajski vladi protest radi odredb, ki jih je zaukazala Avstro Ogrska proti uvozu svinj, rogate živine in pe rutnine iz Si bije, ker je trgovinska pegodba še v veljavi in so ta odredbe pretizakenite ia se lahko označijo kot verolomstvo.
ut
Beograd 27. januarja. Z ozirom na ponudbo uradnikov, naj se jim za čas carinske vojne phua zniža, je vlada izjavila, da to ni potrebno in da bo Srbija tudi carinsko vojno prebila, ne da bi bilo treba takih žrtev.
Belgrad 27   januarja. Na da našnji shod  trgovcev  je  prišlo s posebnimi    vlaki    sila ljudstva semkaj. Manifestacija bo na vsak način velikanska.
Belgrad 27 januarja Srbska vlada je poslala dva delegata v Sofijo, da se sklene med Srbijo in Bolgarsko železniška konvencija.
Petrograd 27. januarja. V Vladivostoku so se pomorščaki polastili orožarne in hoteli oboro ženi prisiliti zapovedaika, da izpusti vse jetnike. S topovi so bili razgnani. Polastili so se pa ene baterije in nekega generala težko ranili Kozaki so prišli na porrfoč, da za duša vstajo Zapo-vednikom v Vladivostoku je imenovan general M ščenko
Gospodarstvo.
Trino poročilo.
Na žitnem trgu le vedno ni ni-kakega življenja vodna in vodna stagnacija postaja še za opazovalca mučna, še neprijetneja pa je za interesenta. Konzum je silno rezerviran, trgovina ae kaše nobene podjetnosti, producent pa hladnokrvno čaka, da se konzum in trgovina potrudita k njemu. Da pri takem razmerju med povpraševanjem in ponudbo večje fluktuacije niso mogooe je obeebi umevno - provzročiti bi jih inogli le nepričakovani momenti. Dokler pa ni izrednih utemeljenih vplivov, se nimamo prej nadejati večjo gibljivosti cen, dokler M m* pojavi boljši konzum, ki volja danes splošno kot daleč pod normalo bega časa.
Pšenica se tekom tetina v eeni takorekoč prav nič ni izpremenila. Točno blago ne  more  ceno dvigniti,
neba p» feadi ne, ker je  blago po ■eSou v trdnih rokahT zbog tega ne .frmn silnih prodajalcev.   Kurz pa ziblje v tako malem okviru, da ni, |a bi SP Sa upoštevalo kot posledico »a ali onega vzroka, marveč le kot bino potrebo, 5e naj se sploh Uspre-tinja
Koruza je pretekli reden do-„rla avanzma in ga tekoči tet Umi v JIihmu obsegu obdržala. Te dni je OSpel v Reko zadnji parnik s 510 agoni La-piata koruze, odslej pa bo argentinske koruze vsled zvi-i K   domaleara one-
ve/.
Ule carine logocen. Oves j*
na
1   do2 K
blago, ki Cene za
tudi ta teden ostal na ijTOŠpn predtedenskih cenah in ne volje tako kmalu odnehati. Moka tarna za slabim ^konzulom, vandar * pa cen nočej redu-mti, ker ji7k temu nespremenjena >na pšenice ne daje povoda.
Za predmete, katerim je namenila višja carina, je  ta teden nasto-ila bos, ker so tudi  prodajalci zelo romm s ponudbami in hočejo sami •rit ir at i povišek.^1 ^SfeWSS
Sladkor  naznanja  za rafinado ;»v trdne cene. "
Jedilno   olj e""je   cene iznova
viimilo.
I    rC a v a  se   ponuja za iražje.
I Riž tendira zastari* [;i primanjkuje, zelo trdno, bvo blago so se ž«' naznanile, toda jr./primemo visoke, ker se mlini za fc-ojo potrebo §e niso preskrbeli. \ i idbah mlinov za novo kampamjo i,i aprda-maja t. 1. dalje se že na-kja klavzula: v slučaju poviška ca-toe se razumejo cene 1 krono pri 00 klg višje. Lusčilnice prevzemajo eda j z 1 krono ves rizik« > carinskega > »v.ška.
Petrolej     notira    za februar aako januarskim cenam    - trg pa je
j
' Mast in sla'nina sta vsled za-odete carinske vojne med Avstro-grško in Srbijo cene že dvignili.
Pos-ano.
lazstava briljantnega slikarstva I hotela „pri Slonu" v Ljubljani, ki pje priredil Ed.Ubach iz Berolina.
Gospod V b a c h nudi tukajšnjim damam ■niiko, ki je ne bo več kmalu, da se v Iraikem priuče novi tehniki damskih del. Ta lova iznajdba prekaša vsa pričakovanja in Jie bi rade s tem vzpodbudile tukajšnje dame |a prav pridno obiskujejo razstavo v hotelu ri Slonu*, na Dunajski cesti št. 2, ki bo ■tvorjena samo še do te nedelje, in da se lo možnosti udeležujejo tečaja. Me smo lame učenke in nas nova iznajdba kar na-Ijušuje. ker lahko potrdimo iz lastne iz-lušnje, kako lahko se je priučiti tej tehniki, ■"udi najneizurjenejša roka lahko že v kratkem lasu z malo materijalom izdeluje lepa ročna lela. V dožnost si štejemo pobijati predsodek, la se je težko priučiti tega dela. Odkrito Iriznamo, da smo izpočetka dvomile same I stvari, danes pa ne moremo vsakomur lovolj priporočati hvaležnega opravila, ki nam lapravlja mnogo veselja. Ne moremo si kaj la bi ljubljanskih dam ne opozorile na lovi tečaj za slikanje, ki se prične I ponedeljek, dne 29. januarja 1906
Već obiskovalk pouka.
p tc>L» ?* ujoće, miSu e in živce krep-tn;- 0-c. kot masno dobru znano ,.M»»il«ivo ■hmeoska ž^*ic.i«' »n sol**, katero se splošno p uspefino porabila pri trganju po udih in fcri nragih nasledkih prehlajenja. Cena ste-EteDH K V90. P.j poStnem povzetji razpeli: .i •. mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, t a kr. rorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-p;ibe<; 9. v zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z
»'rs?vpnn znamko in podD*ftom
9 31—2
Najvišjo odiiko:  častno diplomo z »lato kolajno je priznalo  razsodišče pred Kratkim zaključene mednarodne kuhar-razstave le  nekat-rim razstav ijalcem. lled temi je  tudi   firma Julij Majrgi & C o. W Bregezu.   ki je   dobila poleg   t*ga za svoje fchne začimbe,  bouillonske  puščice in juhe r tabletah državno  kolajno  in  za okusno prireditev dvoje diplom  za sodelavce.   V resnici je ml  Maggijev   paviljon   najodlienejši  objekt v azstavi.   PočasMi  so  ga z obiskom: Nj. veličanstvo cesar,  Nj. c. in kr   visokosti Fran p r d ina n d, Este, nadvojvoda K a i n e r in advojvodinja Marija Jožefa, dalje ekace-enee grof M o n t e e u e c o 1 i, šef ministrstva a mornarico, poljedelski minister grof Rou-luoi in finančni   minister   baron  B u r i a n. '"isoka in najvišja gospoda je po kuaila pred-ožene produkte in se podpisala v tvrdkini zlati
Kdor ljubi
kakno in ćoknlado, priporočen:
Ivana Hoffo
temu bodi
l
Iv
Kao
k* ima Tiaim»nj tolšč« v a»'bi. jo torej najlaže vrebaveu. ne provzroča nikoli jsnprtosti in :*   • b   tiMJbuljsao]   okusa   izradi.o poceni.
PHsren o« no 7. imenom Ivan JEXo£f in a lnvjo varstveno znamko.
Zavoji po »i kg 90 vinarjov Dobiva »       »•/»■» ^O —    » fttt   t».»v-o I
Zahtevajte j
'iustr^.van cenovnik
tja za žarnice „Ideal"
,JIujlo Pollak.
)DHAJ,Tl.fWilfei»S4,
cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarno8ti. Poraba 1» 4 kr. na uro. 2z5z 29
%raaw«i i uiinicmnje in i»o-DMtiwkotnuje kasikiv«.
Edino pristen je Thierryjev balzam
le s aeleuo zuHiuko „redovnica"
NtMr«»alavu«k, iieprekoauu
proti slabemu prebavljauju, krčem ▼ želodcu, koliki, kataru, pranim
boleznim, influenci itd itd. Oena 13 muihuth ati ti dvojn«tih »tekleuic   t h  1   velika specialni* steklenica  a   patent. *amaškom K 5'— franko.
T n t r r r y j e. • o cent i folijsko mazilo, pavsoJ znano kot non plus ultra
proti vaem »e tako atarim ranam vnetjem, rauitvam. ah-
sceaom iu oteklinam vaeh vrat. Gena:  2 lončka K. :i ti o ae poalje lo proti povietju ali deu*r naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura b tisoči oruiiiplnih zahvalnih pist>m graiia iu franko V xalogi v akoro vaeh večjih lekaruaii in medicinalnil-drojjerijab. 4'
za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-«8ft       Jim očesom, žuljem Itd. 48
Glavna zaloga:
L.
Dunaj-Meldling. Dobiva se v vseh lekarnah.
Darila.
Upravništvu   našega lista so poslali: Za  družbo  sv.  Cirila in Metoda:
Gospića Justi Kraigher v Hraščah 2 10 K na braui y veseli  družbi  pri  iyri   „Punit"! Stalni gostje   Zupanove   restavracijo   na   starem^ tr^u 7 R. Skupaj ^»10 K — Lepa hvala! Živeli darovalci!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 24. januarja : Marija Stopar, mizarjeva vdova. 75 let, .Ulice na Grad. Ostare-lost. — Elizabeta Češnovar, posestnica, 76 let, Kolizejske ulice 20. Ostarelost.
Dne 25. januarja : Andrej Kristan, krojač, 72 let, Rimska cesta 17. Ostarelost. — Slavko Trtnik, sin preglednika voz, 1 in pol mes. Vodovodna cesta 28. Bronchitis capil.
Dne 26. januarja: Marija Sterzinar, vra-tarjeva žena, 67 let. Privoz 8. Arterie scle-rosis.
V deželni bolnici:
Dne 21. januarja: Ivan Pipan, dninar, 50 let. Emphvsema pulm.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna bđnka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 2t'». januarja 1906.
Naložbeni papirji.
Denar
100 —
Blago
100-20
99 95 10013 10 • l.-i 100-3.">
Di
9630
114 4.S
99*50 100 g5 100—j
10.).-).")
100 15
1004.)
106 15
100 50
100-— 100-
99-50
100 50
99 90 99*50 315 50
101 25
vxv:>o 290 — 1G1 15 297-— 299 50 264-— 102-— 150 — 2530J 477 — 79"-j 92-— 61 — 5225! 33 10! 57-72 -529 50j
12325 :; 667-75! I 1633—i 676 —I j 798-— 246 — i l; 660 -! !i 537 75 I2678-— j 53340 (j 276-—! 560 - i 160 —
US 25 96-50 114 65 101 — ioi g:>
100 —
101 55 100 15 100 50
101-40
107 45
10150
100 70 100 80
100*5«/ 101-50
100 — 3l7 50 101-75
197-50 291 — 163 15 307 309 — 26950 111 — 151 27 30 486' 85-99* -68-— 54-25 35-10 63-7850 53950
124 25 66875
1642 — 677 — 799 - -246-50 666' 538-75
2698 — 534-40 279' — 564'— 162 —
4-2 0 majska renta .... 42 srebrna renta . . . 4° avstr kronska renta. . 4        „    zlata „    . .
4°ogrska kronska renta . 4 ,     „ zlata 4r B posojilo dež. Kranjske 47»°/« posojilo mesta Spljet 4«;4°/0       n - Zadar
4       bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 4    češka dež. banka k. o.
4 n t> °-
4' V0 zast. pisma gal.- dež. hipotečne banke . .
4 0 , pest. kom. k. o. z 10' pr......
4 ,°,. zast. pisma Innerst. hranilnice.....
4 zast pisma ogrjeentr. dež. hranilnice .   . .
4   ', z. pis. ogr. hip. ban.
4 •/ obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
4-      obl. češke ind. banke
4\," prior. lok. želez. Trst-Poreč......
4J „ prior, dolenjskih žel. .
3' ' prior. juž. žel. kup. - ,; f,
4'      avstr. pos za žel. p.
hrečke.
Srečke od 1. 1S60' .... B    od 1. 1864 ....
, tizske......
.    zem. V red. I. emisije
m m a a
,     carske hip. banke .
.    srbske a frs. 100 —
„ turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne » ...
Inomoške a ...
Krakov: . ...
Ljubljanske . ...
Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr „ n a • • ■ Kudolfove • ...
Salcburške „ ... f)unajske kom.   „ ...
Delnice.
žne železnice.....
ržavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     r »       - -
Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-MurAnyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin...... i   ll-3l| 1135
20 franki....... 19 11 19 14
20 marke....... I   23 50 23 58
Sovereigns....... 23-96! 24 04
Marke........ 117*35 117 52
Laški bankovci..... 95*55 9575
Rublji........ 25125 251 75
Dolarji........ ]    484| 5--
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 27. januarja 1906. Termiti.
Pšenica za april  ...  za 100 Ig K 17-06
„ oktober .  .   „ 100 M  n 1684
Rž         n april   ...    n 100 „   . 1394
Koruza   „ maj .  .   .  .   , 100 „  „ 13-96
Oves      w april   ...    , 100 .  . 14-96 EfVlitli.
Neizpremenjeno.
Meteorolosižno poročilo.
Viiina nad morjem 806"2    Srednji zraftui tlak 73ti o
Januar 1	Čas opazovanja	Stau.it-baro-metra v mm	Temperatura v C°	Vetrovi	Nebo
26	9. EV.	739 4	— 41	al. azab	
27.	7. zj.	740 7	- 5 2	r-l SBVZh.	oblačno
n	2. pop	741 8	10	brtj/vHir	jasno
Srednja  včerajšnja temperatura:  —7 0 , normale: -2 0*. — Padavina v mm 0 0
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-bridko vest, da je naš preljubi soprog, oziroma oče, gospod
Melhior Košir
krojaški mojster
sinoči ob ' 49 po dolgi in močni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče v starosti 39. let, mirno preminul.
Pogreb bode v nedeljo, dne 28. ja-r uarja ob 4 uri populdne iz biše žalosti, Ililšerjeve ulice st. 3, na pokopališče k Sv. KiiŠtoiu.
V Ljubljani, dne 27. jan. 1906.
Marija Košir, soprogu. — Malči, Josi pina in Mici, otroci. 383
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaucem prebridko vest, da je naš preljubi so-pri g, oziroma oče, stari oče, gospod
FRANC PUST st.
tesarski mojster in posestnik
danes ob 11** uri dopoldne, po dolgi in mučni bolezn*, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 64 let mirno preminul
Pogreb dragega rajoika Iso v nedeljo, 28. januarja ob 3a0 uri iz bi^e žalosti Hradeckega vas št. 20 na pokopališče v Strpan j i vasi.
Ljubljana, 26. jauuarja 1906.
353J1 Žalujoči ostali.
prirez posebnega obvestila.
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
alkalicna kislina
katero rad* zapisujejo pri želodcev! kislini,  škrofeljnih,   krvici,   otekanji žlez
i. t. d , ravno tako pri katari h v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetni*; L6schner-ja monografija o Giessh'ibJ-Slatini.) 94—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Dve hiši
St. 132 in 133 v Planini pri Rakeku
tik župne cerkve, ena ob drž. cesti, druga sredi lastnega vrta, zelo pripravni za vsako obrt, se pod ugodnimi pogoji prodaste.
Ponudbe na upravnistvo „81ov. Naroda". 384—1
Proti zobobolu m gnilobi zon
Izborno deluj, dobro znan«
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuj« neprijetno Mapo Iz umI. t HfeklenlfM z nmodom 1 14.
Blagorodnemu gospoda IVI. l^evMilltu,
lekarnarju v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekuHljiv pripomoček prott gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam Obenem pa prosim, pošljite se 3 Bteftlenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Lensteka
I Ljubljani, Resljeva cisti it. 1
ooleg novozgrajenega Pran Jozetovega
inbil. moM.ii. 48—4
JYa snidenje
/(licem vsem prijateljem in znancem, od katerih se pri odhodu na svoje posestvo nisem mogel osebno posloviti. 373
Peter ^le^ovec
v Zgornji Jfeli na 2g. Jforošlcem-
Kompanjon
se išče ?a nadaljevanje dela v neki gori na Kranjskem, polui premoga.
Pojasnila daje učitelj v PirniČab, poŠta Medvode. 376-1
Mi
hisa 1
zelo prostorna, 8 ruin oddaljena od železniške postaje, blizu mesta na Sp. >ta jerskem, v prijaznem trga, kjer je več tovaru in kamor radi prihajajo letovišč-niki. Poleg h>še je novozgrajena peč za peka in v hiši so primerni prostori za gostilniško obrt. S hišo vred se tudi proda njiva, travnik in gozd, ako to kupec želi. — Več pove upr. „S1. Nar.".
«
Kočijaški
plesni venček
bo v Četrtek, dne I. februarja t. I.
ob 8. uri zvečer v Puntigamski pivnici (Kat dom).
(•fOdbo  OMkrbl   IJuttl JaviMlta r i -vliti«« fuilbtt.
Vstopnina za oeebo 30 kr.
K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi 378 odbor.
yra6jto dc-v----«*,
že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
oGsreaovalnica stanovanj in služeb
G.
Gosposke ulice št 6
nafnoi
kuharice za Ljubljano in zunaj; zelo dobra mesta. - Priporoča pa: brhko sobarico z letnimi izpričevali, hitra v šivanja, likanju in pospravljanju; hišnega slugo h 3 41etnimi iz pričevali: otroško vrtnarico; muzikalično izobraženo vzgojiteljico, ki govori francoski; blagajničarke, proda alke in natakarice.
Vabilo
k
plesni veselici
katera bode
v nedeljo, 28. januarja
pri »Črnem orlu11
Gospodske ulice štev. 3 vso noč.
Začetek ob 8. u i zvečer.    Vstop prost.
K tej veselici vljudno vabi z vele-spoštovaujem
377 restavrater.
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob b pritiklinami, iftče mirna stranka za majmkov termin.
Ponadbe je poslati pod F. 8. 500 poste rentante, glavna pošta 368
Želi se kupiti staro in fte dobro ohranjeno
ključavničarsko on
Kje — pove npravnistvo
Naroda*4.
,Slov.
371
Akuiziterje
sprejme pod jako ugodnimi pogoji prav dobro uvedena zavarovalnica za življenje.
Predstaviti t*e je od 9.-11. nre dop. v Gosposkih ulicah St. 15, pritlično, pisarna na levo. 379 i
Prodajalka
popolnoma samostojna, zvesta in spretna se sprejme za filijalko mešanega blaga v Kresnicah.
Ponudbe sprejema glavna trgovina M. Elsner v Litiji. 370-i
V petek je ušel rjavkastobelo progast lovski
pes-prepeličar
„Feldmann". Kdor bi ga videl ali ujel ali pa vedel, kje se n&haja, naj naznani to zalogi „Pnntigam" na Marije Terezije cesti ŠL 16. 375 1
5-5
v krasnem udobnem revirju, 1 nro po Železnici od Ljubljane, se odda po dogovoru v streljanje za april t. I.
Kje  —   pove  up.avništvo „Slov. Naroda-. 108 B
Razpisuje se mesto
okrožnega zdravnika
j pri Sv. Barbari v Hal., sodni okraj I P tu i na Štajerskem. m
Stalna plača 1468 K. Prošnje je pošiljati san. Okrož. odbora pri Sv. Barbari v Hal.
r
Jutri v nedejo 28 pros nca
v restavraciji M'2
„Narodni dom"
Pojedina domačih klobas in odojček s sarmo.
Šrameljska godba.
Za mnogobrojen obi.sk so priporoča Anđr. BogOViČ. restavrater.
m t
•—ii
m
I
Podpisana tvrdka naznanja žalostno vest, da je njen lastnik, gospod
Gustau Laessis
tovarnar in posestnik
danes ob 3. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni mirno preminul.
Pogreb bode v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 33.
V Ljubljani, dne 21. januarja 1906.
A. Tschinkelna zet.
F2
E-M%H
MM tri. piči
v manufakturni in železnin«ki stroki prav dobro izurjen, ieli sedanjo službo premeniti. - Naslov pove upravnistva »Slov. Naroda14. 362—t
Spretnega krojadkega   i j**^**^**
pomočnika
za izdelovanje hlač sprejmem takoj v trajno delo.   Tudi sprejmem
374 1
iz boljše rodbine. FRANC KRAIGHER, krojaški mojster
IJubljaaku, l*t»iiKrcdnI tr* 5.
za prodajalce sadja ali branjevce, zelo pripraven tudi za mizarsko delav-nicOj se odda za majev termin.
Povpraša naj se na  Sv. Petra nasipu št. 41. 359 i
Trgovski pomočnik
vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine in nekoliko laŠČine, ki se je izučil v večji trgovini mešanega blaga, želi do  1. februarja t. 1. premeniti službo.
Naslov  pove   upravništvo „Slov. Naroda". 145—6*
Poceni in hitro denar za vse stanove.
Zavod z velikimi glavnicami dovoljuje posojila vsem osebam boljših stanov z zagotovljenim stališčem. Sprejemljivi .pogoji, večletno, lahko po-vračevanje proti obrestim 0° 0 na leto. Najvišji znesk> i»a dedšeine, legate, užitka, pri bankah aH sodniji za*ožene denarje Najhitrejša izvršitev brez popre snjih stroškov. Obširna vprašanja z znamko za odgovor pod šifro ,Bankvorstehung" na anončno ekspedicijo Edvarda Hrauna na Dunaju L, Rotenturraitrasse 9. 102—3
Ljudevit Borovnik
juiikiir   v   Horuvljah (Ferl»eli) na koroikem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puše* za lovce m strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare sam o k resnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na o. kr. preskusiš-vaimci m od mene preskusen« llustro-50 vsnl caniki zastonj. 4
na Gllncah št. 61 iz proste roke z S stanovanji, lepim zabajenim sadnim vrtom, vodnjakom in hlevom za Štiri živine in eno njivo. Lep stavbni prostor. Koncem Djive teče voda. Proda se skupno ali posamezno. Več pri la t-niku Josipu Oblaku v Novem mestu.
65— 5
j
in enega
322 2
sorejrae takoj manufakturna trgovina
Franc Vtfokač, Rudolfovo.
V novi stavbi na oglu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic
se odda za avgustov termin več
pisarniških prostorov
eventualno prottoftilen
in več različnih
stanovanj.
Natančneje se izve v Sodnijskih ■licah ŠL 11, I. nadstropje. 357—1
rednemu občnemu zboru
posojilnice za sod okr. velikolaški ter okolico,
reg. zadruga z neomejeoo zavezo ki se vrši
v nedeljo, dne 4. februarja 1906
ob 3. uri popoldne
v posojilniški pisarni v hiši št. 10 v Velkih Laščah
s sledečim dnevnim redom :
1. Potrjeuje letnee-a računa. 358
2. Razdelitev Čtstega dobička.
3. Volitev nadzorstva.
4. Poročilo o obligatorni reviziji.
5. Slučajnosti.
Načelstvo.
Koledarja *
za RmelovalCD
spisal agr. dipl. J. Legvart
je se nekaj iztisov v zalogi. — Kdor si ga želi nabaviti, naj si ga naroči nemudoma pri
I. Bonaču v Ljubljani
Šelenburgove ulice.
Cena knjižici K 1*80,  8 pošto 2 K.  Pri naročilu na skupaj 5 komadov -e cena zniža na K 140 komad. 184-7
St. 2032.
Razglas.
332—2
Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem rojenim leta^l883., 1884., 1885. in 1887, ki stopijo letos v naborna, odnosno čruovojua leta .
1. da se bo dne
19. februarja ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje
v smisla § 32. vojnih predpisov I. del, pri tukajšojem nradu in sicer v pisarni vojaškega referenta. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpoloijo letos 21. leto 'rojstno leto 1885.) in torej letos pridejo prvič k nabora;
2. da so od 9. do 19. februarja imeuiki onih mladeuičev, ki pridejo letos k naboru, pri tukajšnjem uradu v uradnih urah, v pisarni vojaškega referenta, vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim, ali proti prošnjam za Dabor v bivališču, naj to pismeno ali URtmeno naznani tukajšnjemu uradu;
3. da so od 9. do 19. iebruarja pri tukajšnjem uradu v uradnih urah — v pisarni vojaškega referenta — imeniki domačih in tujih, leta 1887. rojenih, letos v črno w»juo stopivših mladeuičev na ogled. Pogreški naj se pismeno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu uradu.
dne 16. januarja 1906.
Veliko posestvo *** *** na Dolenjskem
ležeče ob glavni cesti v znano lepem kraju, obstoječe iz velike gosposke hiše, katera bi bila tudi primerna za gostilniški obrt, ker je takoj preko ceste veliki znani šentjernejski živinski semenj 4 krat na leto, za izletnike pripravno radi lepega vrta pri hiši z velikimi gospodarskimi poslopji in kletmi; pri posestvu je mnogo zemljišča, obstoječega iz dobrih njiv, travnikov, velikega kostanjevega loga kakor tudi velikega gozda v Gorjancih in pol ure od Št. Jerneja oddaljen, lepo ležeč, novo nasajen vinograd z zidano hišo, lepo kletjo in veliko stiskalnico (prešo). »
Radi rodbinskih razmer, katere so nastale vsled smrti, prodaja se to posestvo, katero je v jako dobrem stanu, iz proste roke po nizki ceni 70.000 K.
Pismena vprašanja naj se stavijo:  M«jxelj  Štev* 12, St. Jerneji DclenjskOi Istotam more se tudi osebno po izvedeti in posestvo ogledati. 366—1
(AVGUST REPICI
Ǥodar
I Ljubljana,  Kolezijska ulic* 16 L
A ("v   Trnov« rxa.
J izdeluje    prodaja in popravlja m vsakovrstne
L
sode
po mi aj nI a J In centih.
KAREL JANUŠ
juvelir in zlatar priporoča  dvojo  veliko  zalogo briljantov in  diamantov,  zlatnine, srebrnine, zlatih In srebrnih ur, verižic itd. itd.
popravila in nova dela
izvršuje točno in ceno v lastni delavnici
/ Rožnih ulicah štev. 21.
fM±±±±±±±±X±±±±±±±±±±±±±±±±±f
3*=---—H
M +4
r
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega = blaga =
se opozarja na tvrdko
11
HUGOIHL
mami
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. L___ ^
^itzizixixiiiizi4*»Amzzzi^
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
= najnovejše farone = po  najnižji ceni.
Optični zavod
a
išče za LJubljano odlična tovarna za gorčico. — Ponudbe pod „0. O." na anončno pisarno Eda Ter& v Pragi, Ferdinandova irida 38 □. 301
Kdor teli kopiti lepa in suha
iz domaČega gozda Antona Keržiča iz Rakitne, jih dobi 367—1
v Jelovškovem magacinu
na Trnovskem nasipu.
Česminovo lubje
(od debla in od korenine) in
česminove jagode
(suhe in zmečkane) kupnje firma
Dr. ERNEST KUMPF
ir Beljaku.
Proda ;ali se odda vi na-jem] ^
veliko skladišče
na Selu Steo. 11 pri LlublJm
Poizve se ravootam
363
Hiša vSpod. Sišk
bliza glavne ceste, se iz proste rJt takoj proda.
Kje —   pove npravnifttvo „s|.
Naroda*. 541
1)1
sprejme takoj
Franc Zanoškar, kolar Rimska cesta št 5«
3«; t
VABILO
na
redni občni zbor
Posojilnice o Mariboru,
reg.
zadrage
poroštvom
z omejCDim ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. februarja 1906
ob 2  tri popoldne
v zadružni pisarni
s sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorništva.
3. Sklepanje o uporabi čistega dobička.
4. Volitev 2 članov ravnateljstva. 5 Čitanje revizijskega zapisnika.
6. Razni predlogi. 3t>y
V Mariboru, dne 26. jannarja 1906.
Ravnateljstvo.
Čudovita novosti
325 komadov za 2 gld.
Krasna ara z lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa laterna maglca 8 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše cblifce, 1 lepa kravatna igla s sinuti briljantom, 1 krasen kolije iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin asnjat mošnji ček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih mansetnih in 8rajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff m klas t žepm nožek, 1 ff toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hiSi zastonj. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetja za 2 gld. raz po&iljalmca
Si Kohano. Krakov
Mt.
Ako ne ugaja, se denar vrne 341) Mnogo priznainih pise o
lin
za postelje poSljem na poskuAnj-« ;< f), H, 10, 10 ali 20 gld.  Perje je Q in paljeno
I. SAGHSL Lužany štev. 65 na češkem.
Fuchsol
preparate za  pokončanje mrčesa, d-strupene, priporoča
M. Ph. Mardetschlage
lekarnar
„prl zlatem orlu" g tlubUani
Telečje meso
ali goveje meso, vsak dan sveže, 1 . knvi.it. s stegna, košarica s 5 ki: gld 2 45. — Novo, čist-> gosje perje
mehko, puljeno 4' 4 kg neito gio boljše gld. 7*—, sneinobelo gld. 9 puh gld. 13* — .
M. FISCHBEIN, Podwoloczyska
Proda se pod ugodnimi po
lepo stoubiiče
v lepem industrijskem kraja tik kob dvora južne železnice. — Kje, p(w| upravništvo »Slov. Naroda".
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri
L. SEBEMKU U Spod. Sišlli
Dvakrat na teden -
■ - ■ Honorar 6 K mesečna Stari trg št. 20, I. nad>trooje.
bonverzocilshi kurz.
Ces. Kr. avstrijske    ^    državne žeieznio«.
C kr. ravoateijitvo dri. ftelesnioa t Beljaka.
Veljaven od dne 1. oktobra 1tK)6 leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE \u*. kol P BOGA NA fRBIŽ. Ob 12. ari M o p«. oM j* vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz,  Pranzensfeste,  Inomost,  Moz*akoTo Ltahnc, M Belsthal v Auaaer, Solnograd, cea  Kleiii-Beiniag v  Steyr, v Line,  ia  Dunaj   ria Amvt
- Ob 7. uri 5 o 4jotr?j osobni vlak v Trbiž, Pontabef, Beliak, Celovec,   Maran, Mauteru i Pranaensfest«, Ljubno, Dunaj, Ces SelsthaJ v Solnograd, Inomost, ces Klein-Reir ling v Stever, Line,  Bndejevice, Pisen, Mari):ae vare, Heb, Pranoovf vare, Prago. Lipsko, ces Aiuater Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne oeobm vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec  Mali 0k» nitz, Ljubno, SelsthaJ, Solnograd, Bad Oastein, Zeli ob jezeru, (oomost,   Bregenc Curich. reva. Pariš, čez Ancstetten na Du^aj.  — Ob 3. ur!  bS m popoldne  osobni vlak   *» Trb' Šmohor, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ees Klein Bsifling v Lino, Budejr/ice, Pisen, Marijin« vare Heb, Fran pove vare, Karlove vnre, Prage  (v Prago lektni  vos 1. in II. razr.). Lipsko,  na Dunaj ees Amstetten.   -   Ob  10. ari  po-joci oeoK •--'ak v   Trbiž, Beljak,   Fransensfeste, Inomost,   Monakovo  (Trst-Monakovo direktni   vsa 1. fl  razreda). — PROGA  V   NOVO MESTO IN KOČEVJE.   Osebni   vlaki.   Ob 7.  on 17 -Zjutraj osebni vlak v Nov« mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri b  m pop istoto** 2   Ob 7. uri 8 m svecer » Novo mesto, Kočevje.  — PRIHOD V UOBLMNO juž kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ori 23 m sjntraj osobni vlsk i Dunaja fes Ams etteu, Monako* (Monakovo-Trst direkc. vos 1.,   II. rsK).  ioemost,  Prunzensfeat« bolnograd   uinc,  Steyr, 1^ Aus&ee, Ljubno, Celovec, Mali  Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m  ajatraj »sobni vlsk t» TrbiU
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak s Doaaja ces Amstetten. Lipsko, Prago (is PratP direktni vos I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Maru ne vare, p.<sa* Budejevice, Line, Steyr, Pahs. 2enevs, Cnrih, Bregens, Inomost, Zeli ob jesero, iW Gsstein, Solnograd, Ljubuo, Celovec, Šmohsr Pontab&l. — Ob 4. ur t* m popoldne sssb* vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaku Celovca, Malega Gloduitza, Moaako?eg», IacMnost.% Fransenifesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m svecer osobni viai s Dunaja, Ljubua, Bel)*ka, Mnr»o* Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, ces Selsthal od Inomosta ni Soloograda, ees ILUi* Reiflirg iz Steyra Lines, Bndejevic, Plzna, Marijinih v*rov, Heba, Fraaeovvih v<uruv, Prs|i> Upskega. — PROGA Vi NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Usobni viski: Ob i. ari 44 m s.<a>ii osoboi vlak iz Novega mebts u KoCevja, ob 2. uri 32 m popoldne is Straže, Toplic, NovejJ mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m svecer istoisko. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol < KAMNIK, Mežani vlaki: Ob 7. or 38 ■ zjutraj, ob I. on 5 m popoldne, ob 7. ari 10 * * večer. — Ob 10. ah 45 m oouoc samo ob nedeljah m praznikih in le v oktobra. — PRI" HOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vU*i: Ob ž. uri 4r« m siatrsj, & lu. ari 69 m dopoldne, ob  6. ari 10 m svecer  Ob 9. uri 66 ai ponoči sam   ob i*deliah
£razoikih in le v oktobra. — drsdnjeevropftki cas >i a S min. pred zrajovnun tasom * jUJjij u.
. 3
5
07
17
854
■W Pristne i tiske grstložse
»zvezdna znamka*
.1»I14»1% OI»\ 114" V 1*1*1
so ii t*jbolJ£e.
'61 8-10
Pristni samo z zvezdno zn;-mko
Tvornica Jamči za trpežnost. "Jg
Glavno zalogo ima' VascTTPtstrićič v Ljubljani.
M 100.000 konjskih sil imamo v
sesalnesn plina
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. H7a\|c«zmcJ6i *• !»»-*•«
Langen & Wolf
tovarna za motorje
V*eol>l» i».}«m* *«-l«l*n*il do IOOl»ll no %«*<ln» v     * It:   in  m«* «t«»i>l%nJo
2(iSn   23    * jt»rliB&«^riifm roku
na Dunaju, X.,
Laxeuburgerstra88e 53
Iz rstna prilika za potovanj v
Ameriko
Je daiifM erei
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, b katerima je sigurnost vožnje najpopolnejša in sasllaaami«
parobroda akoraj popolnoma preprečeno.   Še več povedo Ste-v lke glede obsežnosti novih par nikov, katera se imenujeta:
„AMERIKA" 690 Srevljev dolg, 74 širok, 53 globok,^ nosi 22250 ton,
„KAISERIN AUGUSTA UICT0R1A" ki nosi 25.000 ton.
torej vsak še enkrat večji kot danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8—12.000 ton V oživit** preko oceana samo cc . 7 dni.
Potniki odhajajo v ponedeljek,   torek   in  četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
zastopnik Hamburg-Amerika Lin e
NapS brefpatT F**. SEUNIG v Ljubljani
prv
drugi
167 3
Ali se moremo ubran
pljučnih bolezni?
Za provzmntelje pljučnih bolezni so spoznali rnberkelske bacile, ki jih nahajamo povsod, kjer je kuj jedrnih bolnikov, v zraku in v cestnem prahu, in ki jim ne moremo zapreti vrat. Vkljub temu, da skoro vsak človek vdihava s cestnim prahom te bacile ne obole vsi ljudje, ker na srečo človeški organizem ob normalnih razmerah bolezenske kali, ki se vrinejo v truplo, uniči z uspešnimi snovmi, obseženimi v bronhijalnih (pljučnih) žlezah. Samo kjer te žleze oslabe, se zasnuje bolezen in čim so znameniti strokovnjaki to spoznali, so vedeli takoj, da je treba z jačeujem bronhijalnih žlez zajeziti bolezenskim kalem pot. Zato zapisujejo v novejšem času bolnim na pljučih 44y 14
dr. Haffmanna Glandulen,
ki obsega uspešno iz bronhijalnih žlez zdravih živali napravljeno snov in tako z umetnim dovajanjem bolezenske kali uničujočih snovi podpira prirodno zdravilno moč telesa. Zdravniki, ki svojim bolnikom zapisujejo Glandulen, so opazili na njih, da se jim množi slast do jedi, loteva se jih boljša volja, telesne moči se večajo, naraste pa tudi teža, kašelj pojenjuje, izmečki se razpušeajo, ponočno potenje izginja, izkratka: zdravje se obrača na boljše. Priporočamo torej, da ne pozabite poizkusiti Glanduleuovih tablet. Tako pišejo:
Gospod iir Brana iz Efrrbftteina. , — — Vase Glandulenove tablete sem rabil z zelo ugodnim uspehom proti trdovratni hripavosti in kašlju Neugodni postranski znaki se niso pokazali nikdar Kabil jih bom zopet v podobnih slučajih in jih gg. kolegom lahko priporočam najtopleje"
Gospod dr F«*rd. K.«»hn iz Grahovega. „Uspehi, ki sem jih dosegel z Vašim preparatom so izvrstni in lahko te pre arate na podlagi večletnih izkušenj z njim naj-topleje priporočam vsem, ki bolehajo na pljučih-.
Gospod dr. Fraenkel z Duiihjh, Zapisujem v svoji zelo obsežni praki že izza 6 let Vaš Glandulen. zlasti pogosto pri kroničnih boleznih sopil in sem dosegel pri veliki večini slučajev izvrstne uspehe-.
Glandulen izdrlu e kem. tvornica dr. Hoftnanua nasl. v Meerane na Saškem in se dobiva p.* zdravniškem nakazilu po lekarnah m v /.al>^i B. Fragneija lekmiiik c. in kr. dvorni dobavitelj v Pra^i, 203 III. v steklenicah za 100 tablet po K 5 50; 50 tablet po K 31 . Na ta ne ne brošure zdravilni metodi s poročili zdravnikov in ozdravelih bolnikov razpo^ilia tovarna na zahtevo gratis in franko.
I
•i» »i*
mM
Naznanilo otvoritve.
Dovoljujeva si  p. n. gospodom zdravnikom, slavnim oskrb niStvom holuisčnic, kakor tudi ča^titema občinstvu vljudno naznanjati, da sva otvorila dne I. januarja 1906 v Ljubljani v Šelenburgovih ulicah številka I
podružnico svoje tovarne kirur-gično medicin, priprav, obvez, oriopedtčmh predmetov in dr.
Najino dolgoletno poslovanje v prvih zavodih Avstrije, Nemčije in Francoske, neštevilne izbuftnje, katere sva si nabrala in ureditev najinih strojev, kakor tudi izborno izveibano delavstvo nama omogoča zadoftčati tudi najdaUkosežnejAim zahtevam ter tekmovati z vsako konkurenco. Ordinacijske in operacijske sobe opremiva najvestoejSe.
Usojava si Vas prositi, da naju blagovolite počastiti s svojimi ceitjenimi naroČili ter Vas zagotovljava najboljše izvršitve.
Beleživa se z odličnim spoštovanjem
Brata Hlavka
tovarna kirurgičnih priprav9 obvez9 ortopedičnih
---.....-- ■ - -- - •- predmetov itd. =====
Ljubljana        Zagreb Brno Čelenburgove ulioe I.    Hica 29.   Uchtenstelnova ul. I.
Iff
Ign. Fasching-a vdova
Poljanski
nasip št. 8 *
JReichova hiša.)
Lpredpustj
sem dobil
trasi Map
za
plesne obleke
m 2 m
r> Hodna trgovina *\ . Henrik Kenda |
j^l^bljaua^Io^
Odlikovan z zlato  Kota,no   v Parizu 1904 in z zlato kolajno In Križcem v Londonu 1095.
i
i:
1
ANTON PRESKER. krojač
Lj ubijan a , oV. Peli a cesta 16 1
priporoča svojo veliku zalo<?o gotovih M
oblek za gospode  In dečke. Jopic |
in plašče* za gospe, nepremočlji- 9
vih havelokov itd. itd. i
Oble** po meri et> po oajnovejftiil jI
vzorcih vo najnižiih ••••• ah t^vrSnjek). H
^ Ostanti N,
polovico cene
i
r
K
za moške obleke
po najugodnejši ceni
i»n poroča.
R. Miklauc
Ljubljana 4 I Špitalske ulice Stav. 5.
i
Veliko firma stnubne stroke
■i
išče v svrho ustanovitve ZŠSS
zastopstva ali filialke
v Ljubljani primerno tvrdko ali zelo dobro vpeljano moč. Želi »e kapital ali Jamovo  —  P« n^^he v mh.^mm   ali »tal ianakem iezikn  pod „Concurrenzlos
8826" na Rudolfa Mosse, Dunaj L, Seilerstfttte 2. m 8
J. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pnpoznano izvrsten i vedno
jeduakomerni. vse od avstrijskega društva 'nženirjev ■ arhitektov določene pred-dpioe glede* tlako vne in odporne trdote d**l«-e nm<tUrlljujo«! dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno **#*«*<»-
IPrlporoellia In ^prirr*-»l»
rasnih uradov in najsio vito jfiih tvrdk so na raapolago
Centralni urad: mm~ti Dunaj, I.« Mračim* tatk&ti**- »se 9«
>-< Zalog-a- čeTrljeTT >*<
JULIJA ŠTOR v Ljutljani
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev. 1109-43
Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah.
naznanilo in priporočilo. -
o a.
"5>
cd
C »O
Naznanjam vliudno slavnema obćinttvu, da sem otvoril
nožarsko delavnico in trscuino ioirssssr1
z drugimi v nožar^ko obrt upadajočimi stvarmi. Poprave, v^akovrntne bruKitve in poliranje se izvršujejo točno. Na zahtevo se pnnikijajo kakršnekoli reči. Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča
AntOn   Leben,   nožar, na Starem trgu Stev. 15.
!3   H K
Varst. znamka : Sidro.
***
i)*0"^
Varst. znamka: Sidro.
Liniment. Copsici comp.
nadomestilo *a
P399-17
B
Paln-Expeller s sidrom
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo  ob pre-hlajenju Itd.;  po bO h. K 140 it K 2 — se dobiva v vseh lekarnah Pn nakupu tega splošno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le  originalne steklenice v škatljicah z na&o  varstven j znamko p,sidro" potem ie imakdo nreuričan 1% ie dobil orig. izdelek Dr. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi E' Ščina c. * nova
• • •
B&sposilj&nje vsak dan
XX a x <t
O
o o x>
H > n> a>
<>
<xaxxXX nWxXX>
a;
c v u
as 2
x>
o
o« x>
nagrobne uence
ln
trakove z napisi
priporoča v največji izbiri
FR. IGLIC, Ljubljana
3JLestui trg štev.
11,
Zunanja naročila se takoj izvrše.
■ »* * X p
<
n
g*
-t'
<x «x
<*
<>'
«x <x
V: XX xxx.
S
Pserhoferjeve kroglice
edino pristne z rdečim nadpisom J. Pserhofer.
Od časov cesarja Jožefa dalje, torej več nego 120 let znane kot najstarejše brez bolečin odvajajoče domače sredstvo in nujno priporočene od mnogih zdravnikov pri vseh posledicah slabega prebavljanja in zaprtja.
1 fikatljica s 15 kroglicami...... 42 h
1 ovoj s 6 škatljicami....... 2 K 10 h
Če se znesek pošlje naprej, velja s poštnine prosto poiiljatvijo vred:
1 ovoj      .   .   2 K 60 h 4 ovoji     .   .    8 K 90 h
2 ovoja    .   .   4 „ 70 „ 5 ovojev   .   .   10 „ 50 „
3 ovoji    .   .   6 „ 80 „ 10 ovojev  .   .   18 m 50 h
l
Edina lzdelovalnlca:
3845-12
J. Pserhoferjeva lekarna
na Dunaju, L, Singerstrasse št. 15.
S/D
2985
R%B
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
AMERIKO!
3106—19
Vsakih 14 dni * ožijo "~^(2 parniki, opremljeni g po dvema vijakoma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10000 ton
v smeri TRST-NEW-Y0RK.
Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta:   „Paunonia" 20. novembra '1905, „Carpa tbiaw 11. decembra 1905, „Slavonia" 1. janaarja 1906.
Jorgo
3931
urar
<*. kr. Modno zaprlaežcnl eettllee, trsove« z d ras; o t nami, zlatnino In greftirntno
na Dunaju, lit 4, Rannvveg št. 75.
samo 2 gld.
stane pri meni pristna Švicarska Roskopf remon-
toarka na sidro ki teče na kamnih. S sekuuUuim
kazalcem 25 kr. več. Zdržim se vsake kričeče reklame, ker je to poštenega trgovca nedostojno. Delavnica za nove nre in cena popravila Nuva vzmet se vstavi v vsake vrste žepno uro za 4 i kr. Vtjlik ilu-
je sedn i patentnouradno zavarovano Ime 'za Sirom sveta znaro pri zdravnikih in občinstvu enako priljubljeno
litem ndovo železnato rit) e ol e
t
Najboljše, najpopolnejše in najuspešnejše ribje olje
Pred vsemi drugimi nadomestnimi konkurenčnimi izdelki ribjega olja mu je z»rad( okusa, slas' nosti, uspešnosti in d-brore dajati |»r*-«l-iiHHt. Nepreko^ljivega uč nka za žleze, Škroflje, angl bolezen, izpuščaje, protin, revmatizem, vratne in pljučne bolezni, pe^la jenje, kašelj, dušljivi kašelj, za ojačenje in okrepitev slabokrvnih, slabotnih, bledičnih otrok Za okrepitev po prestal h boleznih, influenci, mrzlici, otroških boleznih td. itd. k t m.io-no domue«* In tiol^znl od% ractaln«* %dra%llo. Deluje energično, tvori kri, obnavlja sokove, pospešuje tek, čisti kri. V T kratkem času povzdigne telesne moči. Letna p» raba raste < d leta do leta. Rabi ee poz mi m .poleti; ker je naprodaj vednosveže. Ce»»a K« run 3-aO m —. £imi izdelnva'ec lekarnar I^sliuseii v Bremnn« V izogib p< naredba m kupujte odslej umno pod imenem ,,Jodrlla**. ki mora biti vidno na vsafei posodi zunaj l>«»l«l »** * vseh Ukarnab. — C.iaine zaioce % I. uhlja ••! v lekarnah : ,.Prl Mariji Pomagaj" na Resljevl cesti, , Pri orlu*1 na Jurčičevem trgu, „Prl angelu* na Dunajski cesti, ,,Pri jelenu" na Marijinem trgu, „Pri e^o-rogu*' na Mestnem trgu. *98712
Stev. I8pr.
273-3
Podpisani deželni odbor  razpisuje sledeče službe:
1. ) pri deželnem tajništva
službo k o n c e p t u e g a praktikanta
z adjntom letnih 1200 K in 20% dragiujsko doklado.
Pogoj za vsprejem je dovrš«tev juridično - političuih študij.
2. ) Pri deželnem stavbmskem uradu :
a) službo stavbnega adjunkta
s plačo 2000 K in aktivitetno doklado 400 K ter 16% draginjsko doklado od temeljne plače;
b) službo stavbnega praktikanta
z adjutom letnih 1200 K in 20% draginjsso doklado.
Prosilci za službi pod a) in b) morajo dokazati, da so  dovršili tehnične študije za inženirsko stroko.
Prosilci za razpisane službe naj predlože svoje, z dokazili o starosti, zna njn slovenskega in nemškega jezika ter z izpričevali o usposobljenosti oprem ljene prošnje
do 20. februarja 1906
podpisanemu deželnemu odboru in sicer oni, ki so že v ka*i javni službi, potom predpostavljenega oblastva.
Od deželnega odbora Kranjskega v Ljubljani
dne 16. januarja 1906.
Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!
CJ0
'v'-^.:.itC-.w^- •
: : :
♦
t :
♦
Pozor! Citaj! Slabemu moč!
Pakraake Uapljlee In mIh-
ynn«ha #>«*!, to sta daneB dve naj-priljubljenejSi 'jadski zdravili med narodom, ker ta d »a leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vne strani sveta.
Pskragke Uapljler delujejo izvrstno pri vseh želodčnih »n Črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti i« želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjujejo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsfed mrzlice nastajaj >. Z Iravijo vse bolesti na jetrih in vranici Najbolj Se sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v
nobeni meRča^ski in kmečki hiSi. — Naj vsakdo naroči in nalovi: Peter Juršlć, lekarnar v Pakracu št. io9, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim p 'vzetiem.
Cena je sledeča (franko na vsako pr>5to): 12 steklenlčio (1 ducat) O K, 24 steklenlčio (2 ducata) 8 K 60 v.f 36 steklenlčio (3 ducati 12 K 40 v., 48 steklenici c (4 ducati) 18 Kv 80 steklenlčio ..o ducatov  18 K.
Man i od 12 steklenic se ne razpošilja
slavonska zrl se rabi s prav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kadiju bolečinam v prs h, zarnoltclost«, hripavosti v grlu, težkemu d banju, astmi, proti boderju. in odtitranjaie goste sline ter deuje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih boleznih (snftici).
Cena je sledeča i franko • a vsako pošto): 2 originalni steklenlol 3 K 4- J n. 4 o; j.nal.ne steklenice O K 80 v.t 6 orlgtna nih stoki nlc 8 K 20 v. -   iuauj od dveh steKlenic se oe na^p >S" ja.
Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:        3 92 16
P. Jurišić, lekarnar v Pakracu št. 109, Slavonija.
»♦♦♦oee+e ♦♦♦♦♦♦
*N
O
•O
O
w
<3
Žalne tinte
vence in trakove
priporoča
Benedikt, Ljubljane.
Odlikovan s časti o diplomo in zlato kolajno na III, dunajski m.dni razstavi
1. nuaja IS04. pod pokrov it iNj. ces. uj kr V boKimti presvetle tot-p« nadvojvodinjo Manje Joslplni.
P.CASSERMANN
krojaška obrt
v Ljubljani, ScJenbargove ulice šlev. 3
se priporoča v i zgotovi janje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po uajiiovejserD kroja.
Priznano solidno delo In zmerne cene
Pristuo angleško blago je v največji izberi vtMiii,i v saloni.
Najbogatejšo zalogo in naj razno vrstne j šo izbiro
klavirjev- in harmonijev
ona
Aloiz'i Kraczmer
Izdelovalec k'avlr|ev In sodno za -pr seženi zveden ec
Ljub jana. Sv. Pelra cesta št 4.
Vedno ho v
■»legi prfifrM vi I
pa brezhibni
KlH» I r » i.
I" r h % k h -!■■•»>%. uhl-r». nji- In !»•• |»«*r« -
IJnnfe v«»»ti   si«*e»»»«»» . Glavno
zastopstvo dv. rnih   firm   IV   Uo«*.-..- | «f.». f. r n %• DihihJu. I-•*!»« 11 «1.-r §'invl     -i« ■>t«»irt|ll. Fiir«ter v LohuMi, T h 'l*««-t> •• »"IC"   •   Ijit*«' Za  vsak, pri
meni  knoli^n klavir d"<»ela Jmmk*I — Najnižja Hi ..«>i«Jriainln*. —
k*.
1 }
JOSIP STUPICA
Jrrmrnar In »f*«*l»r
f Ljubljani, Kolodvorski ulica štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tadi vse druge konjake potrebSolne.
m • Cene nizke. ■ m
Veliko zalogo (
rokavic "
(n
gospod«
krevet za gospoJe
toaletnega blagi
dalje
iCttic zrn sob«f glavnikov, diiav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn pnporoča
Alojzij Persche
lajubljaua
Pred Škofijo S«. 21.
I
AH me ta hudi kaAelj Se laduŠI?
Za kadt*lj( nrlpavoat In zašle-zenje delujejo hitro in zanesljivo
Eggerja prsne pastilje
izvrstnega okusa in brez šnode za tek.    3124 8
Karton 1 K ali 2 K.
Poizkusnl  karton   60 h.
?V tt prodaj pO v-»ril Hf*irij. IrliHrnah.
Eg^erjeve prane pas-tiije so me nitro rešil«.
■S- SUHOST
Edino izvrstno sred-ttvo za okrepitev in ojačenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor f govore Zrhvaloa pisTia,  raoij • v svoji lastni rodovioi z i/.vrstnim anpehom je 1 D**motogen krepiina in živilna mo*a za izpolnitev telesnih oblik vrlo o«*pt*>  I (t V 6 teduib 30 funtov knuntatiranih.  11 naivisjih odlik tudi Grand Pr x. D<»k«M zano, da presega vsa druga živila. Originalni zavitek okoli 250 gr   K 2*50, Dobiva 8e v lekarnah iu drugerijab. l*a/jte ua ime Demotogen, drago zavruiteB
Raxpoiilja centrala: 3B59-J
BALZAR, Dunaj lil., Hauptstrasse 50.
lulilia
Tovarna pctiišt/a J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
*—1 # ~-*■ i iS
255 4
NajvuOja zaloga
pohištva1
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, mođrocl na vzmeti, timnatl modrool, otroški vozički Itd.
T ™ IV y\
Št. 155 o. š. sv.
Razpis.
31« I
Rad! oddale dozldka k iMim p]ilo?]u u Dvom
se razpiše ofertua in licitacijska obravnava =====   na  d«rs   15.   soeč-»na   1906 =
ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju na Dvoru.
Pisiueniin,  z  1 K kolrkovanun  p<»nudoarn  uaj  ne  priloži  10" 0 varščina] troSkov tega dela, na katerega se pooudna gla^i,  kakor tudi naj  me obse-ajof ime iu statinvalisče pouudnika, p«iiia<ltHJ v be-*e liih in črkah, kak«»r rti ii »zretno opombo, da so dotčnemu oferenfu v«*i pogoji, trošfeov^mk in načrti dobro zuauij in da se taistim brezpogojno podvrže. Stroški slavi.nih del znašam:
1. Zidarsko in težaško delo.....137)0 K — h
2 Trsarsko in strebarsko delo .... 13^0
3 Mizarsko delo.........800
4 KliUćavničarsko iu kovaško delo   .   . 1131
5 Kleparsko delo........] 19
6 Pleskarsko delo........].r>7
23 143
295
92 34
63 11
7. Slikarsku delo........
8. Steklar-ko delo........
9 Lončarsko delo........
10. Razno delo v starem poslopju
Skupaj    .   .     11 9ž>4 K 40 b
11. Šolska oprava ........„ 60 „
Skupni znesek   .   .     12350 K — h
C. kr. okrajni šolski svet si pndrž.ije pravieo, se odlučiti med pismenem: in ustmenimi p<ojndbami brez ozira ua visoČmo pouudbe.
Zadevajoče pripomočke, t. j. načrte, troAk<»vnik in stavbne pogoje si labno vsakdo ogleda v navaduib uradnih urah pn c. kr. okrajuem šolskem svetn t Rudiltovtm in pri župaustvu v Dvoru.
C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem
dne 15. jannar a 1906
r-f3    O Cl//^ I W v LJ«bljani
™ ri- Otf vlf\ tidnvske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
62-4
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Najznamenitejši
kemiki iu priznani zdravniki so označili
lasno vodo Kathe"
ali pomado kot edino in najzanesltvejse sredstvo krepke in hit e rasti brada, las in obrvi V prav kratkem SaSO presenetljiv učinek.
Leniča ali lonček K 2- — , K 3- , poskusna steklenica K 1-40 Po povzetju pošilja samo f   crospa Klitiie !tl>n%«»l. Dunaj, XVIII. Sehulgasse A. I  Stoek, Tur 11.       3875—ti
Ltna hranilnica ček. štev. 849.086.
Glavna slovenska
Telefon fttev. 135
in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
i Kongresnem trsu št. 14, Souuonoua hiša v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge
rešuje po i\ % od dne vložitve flo ie vzflige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8. —12. dopoldne in od 3.    6. popoldne.
■v.\\ue knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. M. Hudnik, pre
Idealno  pohištvo   za     Vsaki sobi v kras in     Modema oprema, vsako stanovanje       v veselje gospodinji. Naiboljše blago
Prihranitev prostora kakor tudi denarja!
»solidno delo!
Zmerne cene!
8
Podnevi: divan
Ponoči : postelja.
izumitelj in lastnik patenta: „Postelja, preminjajoča se v divan"- s«
• v.-r.sk! patent ;tev. 2B130. Ogrski patent stev 33 004.
DRAGOTIN PUC
založoik pohištva, tapetniški in preprogaraki LUOjSter Dunajska Cesta Št. 18.       Lijllbljen^       Dunajska cesta št. 18
Odlikovan z zlato medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
Najcenejša pot za zdaj!!
deča zvezda #
Redctar
,v 0,ine
Jintiuerpcn
dražbe yn pošteni Lu
žni  po- —~"—~
st'ežbi. Natančen zanesljiv pouk n ve i javne listku
Hitra i c varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzo parni ki te solidne
Pr)il«delpr)iei
donite v
51- -i
erl
Kolodvorskih ulicah št. 41
= od Južnega kolodvora na desno. s=s
a zastopstvo „Rdeče zvezde"
Franc Dolenc«
V našo pisarno pridite £a gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite asno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Fmland, Kronland, and, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
II
FRANC STUPICA
i v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
===== zraven Figovca ==
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča
hm ib Roman cement, železniške šine in mm z& otoke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in Uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga siamorezuic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje šceti in čopičev. 92g_40
Vedno sveje špecerijsko blago in rasne rudninske vode t
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti ,Tišlerja'.
A. KUNST *
Ljubljana
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno iu po nizki ceni. Vse mere se bhranju-jejo in zsznamenujejo. Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-slati.
= 1111111111111111111111111111111111111 iiiiiimuiiM
Ustanovljeno leta 1845.
JOS. RE1CH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna
Poljanski nasip
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgotfe ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidna cene.
= 11! 11111111i 11111 i 11111111111■i* ■ ■ 11111 ■ 11    r 11111■111111.11111111111111111111
Predpust 1906!
Predpust 1906!
«
Vsak dan sveže
prl|M»r»«>n
J. Zalaznik
Stari frg št. 21.
r/Aj r A i ■ .^i l Al • Ai > A . - .". i l Al . A » f A • • A . r A • 35
Važno! Važno!
i
■i a*
gospodinje, trgovca is živinorejce.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja,
korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, loto* r aIIene aparate in potretiMrliie, klrurglčna obvezi!« vsake vrste, sredstva za desin-fekcljo, vosek In paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih \ o ti |n sollj za kopel.
fltiinsiv. konces. oddaja strupov.
W»m čl«l»ore|ee
posebnr priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila
se izvaujejo točno in solidno.
—h Drogerija 1
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice SLI
Kupuje po naj* I m JI eenl razna
zelišča (rože),  cvetje,  korenine, semena, skorje itd. itd.
■^f* * v" *"' ■ y ■      • y" ""^* *^rt
5-
C O      N A C
0 CZUBA-DUROZIER & CS
francoska tvornica konjaka Promontor.       l»oM%a mm+mm£
Najkoristnejša božična darila so SINGER JEY1 šivalni stroji.
Naprodaj so v < geb
proda jalnicah h tem polegstoieČim kazalom.
53—4
SINGER Co., delniška družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
I
Filipi neusteina 3a&   » II III......Illll ......M
P OS L
NE
odvajalne kroglice
I
f pr«f IV
itelnove Elizabet
s> kroglice)
preizknSene že več let in od različmh zdravnikov priporočene kot iahko odvajajoče, razkrajajoče sredstvo, ne motjjo prebave in so popolnoma neškodljive, ker so ohlajene, zauživajo te kroglice radi tudi otroci. Škatljica r 15 kroglicami staLe 30 b. zvitek z 8 £kat-ljicami, torej 120 kroglicami stane 2 K av velj. Če «e poSlje denar K si-4b naprej, se pošge franko 1 zvitek kroglic. Zahtevajte
* s/asa* I
..Filipa Neusteina
o«l tajal ne kroicllre1'  Samo pristne, če ima vsaka Skatija na zadnji strani našo obl. zav varstvena znamko   Sv Leopold" v rdtče-čraem tisku    Naše regristriraDe Skatlje, naročila in embalaže morajo nc sili podpis Filip .\eii**trln. IcLurna. p
Filipa Neusteina lekarna „Pri sv. Leopoldu" na Dunaju, L Plankengasse štev. 0.
!*obl%a        % %Meli lel*arti(*li.
Prirodna rudninska voda
1901
mM
Itfajči&ci
natronski vrelec.
Po zdravniŠkib^prizDanjih
odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnični kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnab'in drogerijab. 7—2
VITA
VITA
najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškoga Llovda"
k.
s cesarskimi  brzoparniki „KAISER VVILHELM „KRONPRiNZ
VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. GROSSE".
Prekomor«li»   voinja  traja   s a no  5 — 6 dni.
NatanCen, zaneslj»v poduk in veljavne vozne liotke za parnike gori navede- *av*0, nega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških žele.5-
nic dobite v I ,|ul»l|aiil edino le pri "
EDVARDU TAVČARJU, Kolodvorske nlice št.351
nasproti ohčezuani gostilni „pri Starem Tislerjuu.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno ln brezplačno. — Postrežba poštena, reelna ln solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Calitor-nijo, Arizona, Utah, \Vioming. Nevada, Oregon in Washington nudi nase društvo posebno ugodno in izredno c6no črez Oalvoston.   Odhod na tei
progi iz Bremna enkrat mesečno. 2*528—24 Tu 8e dobivajo pa tudi listki preko Baitimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
D%D
G^Y
Nova hiša
s prodajalno in stavbno parcelo zraven, je blizu Ljubljane  pod  ugodnimi po goji naprodaj.
Naslov pove upravniŠtvo .Slov. Naroda". 314—2
Učenca Cejlon.
D»orskllrjJt.3
pnd,.Narodno kavarno"
Od 28. januarja do 3. februarja 1906:
krepkega in iz dobre biše s primerno zobrazbo, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom D. Vrinšek, trgovec,
Rečica pri Bledu. 301—3
i
1
s • Ceno češko
.   posteljno perje!
5 kg novega sknbljenega K 980, boljšega K 12—; belega, jako mehkega sknbljenega K 18*—; K 24"— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30'—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tndi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 4217-5
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Češkem.
1 ali 2 učenca
krepka, ne pod 14 let stara, zmožna tndi nemškega jezika in s primerno Šolsko izobrazbo, sprejme v trgovino z mešanim blagom J. Razboršek v Šmartnu pri Litiji. 277-4
o
a
a
•d d
Si
A
•H
>N
M Tj
H
m rt
M o *
■H
0 r-t
(S
N
(O
o
N
'0
■rl
o
o o co
J*!
o 0)
I J> : h
c B
4.
T
t
o
«
8
t
L
e
se K\ip?
perilo,   vence in kravate, šopke moderce za neveste
itd. itd.
pri tvrdki
J. REBER
» X|nbl|anl
na Starem trgu št. 9
In 4
na Sv. Petra cesti št. 31.
I I
Tovarna in prodaj a oljnatih barv, firneža in lakov.
Električni obrat.
I I
4        -+4   Električni obrat.
I   Brata Ebni
lata ^
leta
1842.
1 1
1 i 1 1 1 4 1 1 «
i I i
l
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pl8Skarsfca mojstra e. kr. drl lo e. kr. pnY Jul žeiaz.
Slikarja napisov,
Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zalotra čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, stedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
PoBebno priporočava elav. občinstvu najnovej&e, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sečnih tal pod
imenom ,,R*pldol \ Priporočava se tndi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v nestn in na deželi kot priznano reelno
in fino po najnižjih cenah. 4
I I I I I I I I I * I I I I
I I
5 kron in već zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naSih  strojih. — PreproBto in hitro delo vse leto doma.  —  Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi.
Družba pletllnlh strojev za domače delavce 3477 39 THOS. H. WHITTICK Ac Co. Praga, Petrske nšmesti 7 156.   Trst Viaa Campanile 13 156.
list.
in makaroni
Srna v omaki
Zajec«omaki _
Goveja pečenka u omaki     in makaroni Pljučna pečenka o omaki    in makaroni Telečji zrezek papriciran    in makaroni Telečji golaž Goueji golaž Jetrca u omaki
Ledice o omaki _
Perutnina domača papricirana in makaroni Perutnina divja papricirana in makaroni Jetrne, kruave klobase In makaroni Makaroni s paradajzouo in drug. polivkami Makaroni zabeUenl ter s sirom (Parmezan) Makaroni   „   ter s sladkor, potreseni
priporoča posebno za zimski Čas velecenj. gospodinjam in oštirjem ter slavnim zavodom v blagohotno vporabo
in makaroni
in makaroni In makaroni in makaroni in makaroni
Tovarna testenin
ED. ZELENKA v Ljubljani.
4C74- G
Najvaćja zaioga aavaJilh do najtlnijsla
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
■•auli nnSilkaa n
•oSlifa i oovzatiea
r
jiononononoiionBiionMiiBnBnonoH
J. KEBER
= v Ljnl>ljaui -
na Starem trgu št. 9
'■ In
I na Sv. Petra cesti št. 31
g priporoča
I svojo tovarniško zalogo i suknenega, platnenega in i    perilnega blaga i po izredno nizkih cenah. §
p Potrebščine za krojače i i in šivilje. i
xxxxxxxxxx
XXX XXX XXX XXX XXX
xxxl
XXX XXXI
r XXXXXXXXXXXXXX
x^xxxxxxraxxxxxxxxxx
XXXXXXXVXXXXXXXXXXXXX
6. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturne trgovine
XXX XXX XXX XXX
priporoča
klobuke
čepice, razno moško perilo,
Xxx Ixxx
xxx Blago imam solidno, cene zmerne. xxx
XXX PnstrR7Pm tnnnn lxxx
XXX
XXXI
XXXXXXXXX. ,
xxx xxx>^xx>Cx><>2<xxxxx>:xxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>oo<^xxx
os.
- urar -
trgovec z zlatnino in srebrnino .
na Mestnem tip št. 13
filijalka:
na jftestuem trgu SI. 17
priporoča svojo veliko zalogo |»r«*«*l / I |-Mlilh ur iz prvih tovarn, !>■■<! III«. NietiMklli. Balonskih in ur na nihalo, l»ri Ij i«t»(o * . zlatnine* in irfbrnliie. Namizna oprava iz kltajMl4ra;a srebra.
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.
i
i
Jv.Seitnig |
trgovec z usnjem na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
broz konkurenco, broz vsacega duba
po nalnlAilh conah:
t U*. &0 li, iee a 90 h, pri
nakupa večje množino &o ceneje.
JCovo! Patentirano Jfovo!
nepremočljivo mazilo
počrnanjo rujavih čevljev, usnja itd.
salamo tine °tfrskr 1*75; iz gnjati OfliaiMU ,-eio priijubljeoe gld. 130; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 1 15 za kilo
flfli^lt *ila Pra£a 1 £>d i brez kosti 1 -0; VaJlljal pleče brez konti \)b kr.; suho meso
8(5 kr.;  slanina 88 kr.; glavina tina BO kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel, ena 20 kr SliVOvka   •»rl"J**t-««, gld. 120 liter s^ll VV/vrvOj pošilja s poštnim povzetem od 5 kil naprej    *       335—2
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885.    Mno<,'o priznanj o do-peslanem   blaga.    —   Kupujem   pa vedno brin|ewo ol|e.
# \ s suknenim, platnenim In manufakturnim bla$om
Liuhliann^^
trs štev. 4
Stari
Vzorci
na zahtevanje!
Knjižna novost!
fi. Aškerc:
JVSučenikt.
Slike iz naše protireformacije.
Cena: bro.š. z izvirno risbo na naslovni strani 3 *K,  eleg. vez. 4 K 50 h, po posti ŽU h več.
Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obsega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizein se je bila začela že za Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljansko škofijsko stolico Tomaž Hren, so se začeli hudi časi za slovenske protestante To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah i:a podlagi zgodovine in v njenem dubu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tudi za slov. protestant«*, ki so po dolgem upiranju podlegli k«.t pravi mučeniki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec 54   11
Knjiga je izšla v založbi
Lav. Schwentnerja
v Ljnbljani.
marki
He Kprejme takoj
v kavarni ..Egia
v Ljubljani.
Lovec in los
prav dobro  izve ž ban  v tej ot išče službe.
Naslov  pove npravni^tvo Naroda".
Mednarodna panorai
Ljubljana, Pogačarjev ti
V soboto, dne 27. januarja 190J
Obisk zračnega zdravi^
Ehrwald na Tirolski
in njega krasne okolice
Razstavljeno od 28. januar 3. februarja 1906 :
Potovanju  po oto!
Korzika.
Odprto vsak dan od 9,—12. dopoldne od 2—9. zvečer.
«. w o S, O g,^ "ol
. g    «M - e 2 si
c 2 o o
Samo še do jutri popoldne do petih!!
v hotelu „pri Slonu".
Ha prijave za pouk se more ozirati samo še nekaj
Societa an&nima pe« la utilizzadone detle farre idrauliche della Dalm?zia-Tries
Delniška glavnica K 8 000 000 Sedež v Trstu. Tvornica v Šibeniku.
Primlssima Calcii Crti
Pri odjemu nsumanj 10) kilogramov po  20 K zia IOO kilogramov
netto-teže ^ne brutto za netto) v zavojih po 50 ali  100 kilogramov, embalaža breepl.v vseh postaj avstro-ogrske monarhije, po povzetju ali če se naprej pošlje znesrk. <.r.imu Carbid v zrnih po 1 „, »/« Vta in *Vn *%i 4 K ve:- !  '  l'° K 30'~• Specialni rabat za cele vagone od IftjOOO kilogramov dalje.
drand hotel JlilOH" v Llumjan
(Kavnatel jsi vo I^tti»i|>o»-»**li.)
Točenje Izvir, plzenjskega in monakouskesa au$uštinske$a pii IT »©dolio: društveni koncer
Danes in nastopne dni v vinski kleti:
vesela godba: Dunaj v Ljubljani.
- Nove specialitete vin in jedil. =
Danes, v soboto: morske rib
Kegljišče jo oddati se za en večer, tudi se odda so nekaj flanpiaOT v 1* naročbo.   Za zaključene družbe se klubove sobe na razpolage.
Izdajatelj in odgoTorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-
Y6
36
1854
9
89
8334
US
6O
993