Molitev Marijinega Otroka.
Sestra Elizabeta.
Čuj, Marija, prošnjo vročo: "O ne pusti me iz rok! Mati moja mi ostani sredi križev in nadlog.
Če zapro se mi vsa srca, Tvoje se mi ne zapre! K tebi kličem, ti pomagaj, Mati, saj premoreš vse!
Ti me čuvaj, ti me vodi, v smrti mi na strani stoj, milo sodbo mi izprosi, reši me, otrok sem tvoj!"
Lilijo, izročam Tebi, čuvaj jo, zaklad je moj, da v devištva polnem blesku jo pred tron prinesem tvoj.
Vem, da ti ne boš pustila da se tvoj otrok zgubi; Mati, te me boš rešila, tvoja roka me drži
Izdajajo Slovenski frančiškani.—Published by Franciscan Fathers. Po odloku nadškofa JOHN FARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaela
cerkveno pripoznana in priporočena.
Sveto Obhajilo Otrok.
(Konec.)
Besedilo rimskega zbora pod Benediktom XIII. soglaša s tem, ko uči, da se dolžnost •sprejemanja sv. obhajila začenja potem, ko so se dečki in deklice zavedli svoje pameti, ko so namreč v starosti, da so zmožni razločevati zakramentalno hrano, ki ni nič druzega kot Telo Jezusa, Kristusa, od navadnega posvetnega kruha in vedo, kako ga sprejeti z dolžno pobožnostjo in vernostjo.
Rimski katekizem sicer pravi: "V kateri starosti naj se da sv. obhajilo otrokom, nihče bolje ne more soditi, kakor oče ali duhovnik, kateremu so se spovedali svojih grehov. Njih dolžnost je namreč poizvedovati in določiti ali imajo otroci kaj znanja o tem skrivnostnem Zakramentu in kaj hrepenenja po njem."
Iz vsega tega sledi, da je starost, ki se zahteva za sv. obhajilo, ona, v kateri je otrok zmožen razločevati Sv. Rešnje Telo od navadnega in posvetnega kruha in ve, kako se bližati oltarju z dolžno pobožnostjo.
Kako popolno znanje resnic sv. vere toraj ni potrebno, ampak zadostuje le nekaj pogla-
vitnih resnic. Niti se ne zahteva, da se je kdo popolnoma zavedel pameti, ker zadostuje, da je kdo začel rabiti razum, to je, da more le malo rabiti svoj razum. Radi tega se mora popolnoma obsojati, če se odlaša sv. obhajilo ali se zahteva za sprejem zrelejša doba, kar je bilo žc opetovano prepovedano od sv. stolice.
Tako je Pij IX., srečnega spomina, v pismih kardinala Antonelli francoskim škofom, izdanih 12. marca 1800, strogo obsodil razširjajočo se navado po nekaterih škofijah, da so odložili sv. obhajilo na zrelejšo dobo in je zavrgel število let, katere so določili. Sv. kongregacija cerkvenega zbora je dne 15. marca 1851. popravila točko provincijalnega zbora v Roenu, v kateri se je prepovedovalo otrokom pod 12. letom sprejeti sv. obhajilo. Ista sv. kongregacija za sv. zakramente je v enakem slučaju, ki ji je bil predložen iz Strassburga 25. marca, 1910, kjer se je zahtevalo, da naj se otroci puste k sv. obhajilu še le z 12. ali 13. letom, odgovorila: "Dečki in deklice se naj puste k sv. obhajilu, ko so se zavedli svoje pameti in začno rabiti svoj razum."
Vse to je sv. kongregacija za zakramentalne obrede resno premislila. 15. julija 1010 je imela glavno zborovanje v ta namen, da bi se vse te omenjene razvade odpravile, da bi se otroci v nežnejših letih združili z Jezusom, živeli njegovo življenje, in dobili pomoč zoper nevarnosti pohujšanja. Spoznala je za umestno, določiti glede prvega sv. obhajila otrok sledeča pravila, ki naj bi se spolnjevala pov sodi:
I.)	Starost, ki se zahteva za spoved kakor tudi za sv. obhajilo je čas ko otrok začne razumevati, to je okrog sedmega leta, včasih več, včasih manj. V tem času se začenja dolžnost zadostiti zapovedi spovedi in sv. ob hajila.
II.)	Niti za prvo spoved niti za obhajilo se ne zahteva popolno znanje kršanskih resnic. Vendar je pa otrok dolžan počasi se naučiti celega katekizma primerno svojim zmožnostim.
III.)	Znanje krščanskih resnic, ki se zahteva za dobro pripravo za prvo sv. obhajilo, je, da razumevajo primerno svojim zmožnostim one skrivnosti sv. vere, katere vedeti je potrebno za večno zveličanje, da so zmožni razločevati Sv. Rešnje Telo od navadnega kruha in kako se morajo bližati tej sv. mizi s pobožnostjo primerno njih starosti.
IV.)	Glede dolžnosti spovedi in obhajila otrok so odgovorni tisti, v katerih oskrbi so, to je stariši, spovedniki, učitelji in župniki. Vendar je pa očetova stvar ali stvar one osebe, ki zavzema očetovo mesto, kakor tudi spovedni-kova, kakor pravi rimski katekizem, dovoliti otroku k prvemu sv. obhajilu.
V.)	Župniki naj skrbe, da bojo oznanili splošno otroško sv. obhajilo in ga tudi razdelili enkrat ali večkrat na leto in ob teh prilikah ne j ne dovolijo samo prvoobhajancem, ampak, kakor rečeno zgoraj, tudi drugim, ki so že bili pri tej sv. pojedini. Za oba oddelka naj imajo preje nekaj dnij pouka in priprave.
VI.)	Oni, ki imajo v skrbi otroke, naj se marljivo trudijo, da bojo otroci po prvem sv. obhajilu tudi potem večkrat šli k sv. pojedini, morda če le mogoče, vsaki dan, kakor želi Jezus_ Kristus in sv. Mati Cerkev, in sicer z pobožnostjo primerno njih starosti. Zavedajo naj se te svoje velevažne dolžnosti, po kateri so zavezani skrbeti, da se otroci udeleže javnega pouka v katekizmu, ali jim morajo pa verskega pouka na kak drug način prekrbeti.
VII.)	Navada, da se otrokom ne pusti k spovedi, ali se jim ne daje odveze, se s tem popolnoma prepove. Zato naj se škofje v takih krajih poslužijo sredstev, katere jim daje na razpolago zakon, da jih odpravijo.
VIII.)	Skrajno nedopustna pa je razvada, da se otrokom ne daje sv. popotnice in po slednjega olja, ako so že k pameti prišli in se jih pokopuje po obredu nedorastlih otrok. Krajevni škofje naj postopajo strogo proti onim, ki bi ne opustili te navade.
Ta določila častitih očetov, kardinalov sv. kongregacije, so bila potrjena od sv. Očeta Papeža Pija X. pri avdijenci dne 7. tega meseca, ki je ukazal dekret izdati in ga razglasiti Zapovedal je tudi, da se ta dekret, mora ne samo župnikom in duhovnikom razglasiti, ampak tudi ljudstvu, kateremu se naj prebere vsako leto o velikanočnem času v materinem jeziku.
Škofom je pa ukazal, da morajo na konci vsakih pet let skupaj s poročilom o drugih zadevah škofije poročati tudi o spolnjevanju lega dekreta sv. stolice.
Vse, kar je temu nasprotnega, se s tem odpravi.
Izdano v Rimu iz sv. kongregacije 8. avgusta, 1010.
D. Cardinal Ferrata, prefekt, Ph. Giustini, tajnik.
(Prestava po besedilu v "The Cath. Mind.")
Opozarjamo na spise o tem dekretu v "Bogoljubu," ki dajejo jako dobro pojasnilo.
-—.«—----—.——
Umrl Je Mož ♦ . . I
* REV. FR. S.
Zopet je legel k večnemu počitku utrujen delavec med nami ameriškimi Slovenci, naš ljubljeni Rev. Fr. šuštaršič, da se odpočije od teškega in trudapolnega dela in prejme od Gospoda zasluženo plačilo za zvesto službo v nje govern vinogradu. Podal se je lani domov, da si
ŠUSTERŠIC
ukrepi zdravje; toda božja previdnost je drugače odločila. Šel je domov in tam po nekaj mesecih najprej zatisnil oči svoji materi, znani Bo-benčkovi mami in kmalu za njo tudi on legel in zaspal v Gospodu. Slovenska župnija v Jolietu in vsi ameriški slovenski katoliki britko čutimo
May, 1911.
AVE MARIA"
35
to zgubo in srce nam krvavi, ko gledamo njegovo s črnim robom obrobljeno sliko.
Krasna stavba sv. Jožefa v Jolietu, vzorno urejena župnija, krasno upeljana slovenska šola pod vodstvon sester sv. Frančiška, vse to je delo Rev. Susteršiča, delo dolgih dvajsetih let njegovega župnikovanja.
Kdor pozna mukotrpno življenje slovenskega katoliškega duhovnika v Ameriki, kdor pozna težave, s katerimi se mora boriti, kdor ve, kaj se pravi biti katoliški duhovni pastir, za žrtve, katere mora prinašati dan za dnem na oltar svoje ljubezni do Boga in do bljižnjega — rojaka, kdor pozna vse zapreke, vsa naspro-tstva, vsa delovanja sovražnih močij, ki skušajo ovirati delovanje navdušenemu delavcu v Vinogradu Gospodovem, ta bo vedel ceniti zasluge Rev. Susteršiča, da je dosegel tako velikanske vspehe v svoji župniji. Krasno je urejena župnija, krasna je cerkev, impozantna stavba, v šoli so tudi slovenske učiteljice, ki vzgajajo našo mladino v amerikansko slovenskem duhu. Toda koliko prečutih nočij, koliko gmotnih žrtev, koliko zatajevanja samega sebe je bilo treba od strani gospoda župnika, predno se je vse to doseglo — kdo to ve? Kdo to more ceniti? Vidimo stavbe, vidimo red v župniji, toda vsega tega, kar je bilo pri vsem tem poglavitno, tega ne vidimo. Gospodu je ostalo prikrito, ker je bilo le zanj storjeno. Da, utrujen je legel naš duhovni sobrat k večnemu počitku! In to utrujenost razumemo in — spoštujemo! Bila je za nas, za slovenski narod v Ameriki, za napredek slovenskega ljudstva, za blagor in zveličanje duš, za napre <iek naše matere sv. katoliške cerkve. In zato, bodi mu blag spomin med nami.
In ne samo za Joliet, za svojo župnijo je veliko storil naš blagi ranjki gospod! Njegovo srce ni poznalo ozkih mej. Vsi ameriški Slovenci so bili njegova skrb. Blagor vseh mu je bil pri srcu. Zatoga vidimo pri snovanje prve Kranjske Katoliške Jednote, ki se je danes razrastla v tako mogočno drevo! Vidimo ga pri Zvezi slovenskih ameriških duhovnikov, katere soustanovitelj je bil. Srečujemo ga po raznih slovenskih naselbinah, kjer niso imeli duhovnika, pa je 011 hodil klicat jih k vstrajno-sti in vernosti do sv. cerkve. Kjer jih je našel dovolj, vidimo ga, kako se trudi, da bi jim dobil gorečega duhovnika, pomaga jim ustanoviti župnijo. Ako ni bilo drugače, srečarfio ga na poti v domovino po nove mlade moči, po mladeniče, ki so se tu potem posvetili du-hovskemu stanu. Gledamo ga, kako 11111 je pri srcu mila solvenščina. Zato deluje, da bi dobil za farne šole slovenskih učiteljic. Zopet v sili hiti domov in privablja slovenska dekleta, ki so se posvetile redu sv. Frančiška kot učiteljice in sedaj delujejo med slovenskimi otroci v Jolietu. Pri vsem tem obilnem poslu, pri vseh teh težavah in skrbeh, ga pa vendar vidimo v uredniški pisarni kot urednika "Arac-rikanskega Slovenca," ga vendar vidimo s peresom v roki za mizo, ko piše knjižico v "Pouk Slovencem."
Sicer pa kdo naj našteje vse, kjer je deloval in kar je storil blagi pokojnik za svoj narod v Ameriki.
Utrujen je legel k večnemu počitku! Da, po vsem tem delu razumemo njegov trud! \Tič se ne čudimo, da je opešal tako hitro, da se je utrudil tako hitro in legel in moral leči k večnemu počitku. Da razumemo to utrujenost, bila je za nas, bila za naš narod, bila za zveli-
čanje duš, bila je v delu za Gospoda in njegovo cerkev. Bila je za blagor nove domovine.
Zato počivaj, blagi gospod, počivaj mirno v Gospodu, ki naj ti poplača vse, kar si storil za svoj narod iz ljubezni do Boga in do bljižnjega. Počivaj v prezgodnjem grobu, katerega ti je skopala prevelika ljubezen do slovenskega tvojega ljubljenega naroda!
Mi, rojaki, pa molimo pogosto za pokoj njegove duše! Ljubezen zahteva ljubezen! In to pokažimo z molitvijo za svojega rojaka, č. g. župnika Susteršiča. Žal nam je sicer, da ne počiva tukaj v novi domovini, kateri je posvetil vse svoje moči in sile, vendar tolaži nas, da je imel vsaj Amerikanca, ki mu je zatisnil trudne oči, ml. g. škofa Stariho.
Pokojnik je bil tudi družbenik družbe sv. Rafaela od začetka in tudi naročnik našega lista "Ave Maria," zato mu tudi družba sv. Rafaela, kakor uredništvo našega lista želi: Gospod naj ti da večni mir in pokoj in večna luč naj ti sveti!
*
Življenjepis pokojnikov.
Rev. F. S. Susteršič je bil rojen dne 22. januarja 1804 na Viču pri Ljubljani. V slovenskem glavnem mestu je pohajal ljudsko šolo, gimnazijo in bogoslovnico ter bil posvečen v duhovnika dne 21. julija 1880. Svojo novo mašo je'daroval dne 8. avgusta 1880. Poln navdušenja za misijonarsko delo, je bil izbran za ustanovitelja slovenske župnije v Jolietu, 111., kamor je prišel dne 12. maja 1891, na vabilo č. g. Ivana M. Solnce iz St. Paula, njegovega prijatelja, ki ga je dobro poznal in je vedel, da pride pravi mož 11a pravo mesto. Dospevši v Joliet, je Rev. F. S. Susteršič takoj pričel z zidanjem slovenske cerkve. Vogelni kamen je bil vložen in blagoslovljen dne 19. julija 1. 1891., dogotovljena in blagoslovljena pa je bila cerkev dne 18. oktobra istega leta. Slav-nost blagosiovljenja je vodil milostni opat svetoivanski, preč. g. dr. Bernard Ločnikar, prvi in doslej edini slovenski opat v Ameriki. Cerkveni patron je sv. Jožef. Koj potem je začel skrbni gospod misliti na zidanje slovenske župnijske šole, in leta 3895. je že bilo zgrajeno šolsko poslopje. Bila je to prva slovenska šola v Ameriki. Poučevali sta prvo leto 04 otrok dve sestri iz Reda sv. Frančiška in v petju cerkveni organist. Potem se je zgradilo novo primerno župnišče in prepustilo staro sestram.
Pa župnija je rasla in rasla, tako da se je število družin pomnožilo od začetnih 40 na 400 in čez. Cerkev je postajala "vsaki dan manjša 111 krajša," kakor so se izražali nekateri šaljivci, in z novim dosetletjem njenega obstanka se je začelo misliti na novo.
Naporno delo in druge neprilike so medtem začele izpodjedati zdravje neumornemu delavcu v vinogradu Gospodovem. Lani se mu je zdravstveno stanje tako shujšalo, da je sklenil iti v staro domovino iskat ljubega zdravja. Dne 4. februarja t. 1. mu je umrla preljuba mati, in ta udarec mu je bolezen tako shujšal, da ni bilo več pričakovati rešitve. Dne 24. marca 1911 v jutro je zatisnil oči na vekomaj. Umrl je za vratno sušico v najlepši moški dobi.
Vsemogočni mu poplačaj vse zasluge za naš narod — a mi 11111 ohranimo hvaležen spomin.
In Ti . . . ?
Neža bodeča, lahno rdeča, ravno razvila sveži je cvet Pa med bodice skriva si lice, menda boji se gledati v svet.
Sestra Elizabeta.
Lilija bela, deva razcveta, ti pa brezskrbno gledaš okrog? Krono blestečo pahneš v nesrečo, kaj ti pomore pozni tvoj jok?
Trnja nasadi, srce zagradi, svetu zapiraj svoje oko! Dušo dekliško čuvaj deviško, pa blagrovalo te bo nebo!
Kje Je I
Polnoč je. — Usmiljenka sama še bdi v bolnišnici. Vse je tiho. Le posamezni vzdihi težko bolnih siromakov, katerim hude bolečine ne puste blizu blagodejnega spanja, in pretresljivi mrzlični kriki bolnikov v težkih sanjah motijo to tišino. Tiho kot angelj hodi njena bela postava od postelje do postelje po tem žalostnem prostoru. Povsodi le bolečina, solza, stok, vzdihovanje, gorje, smrtni boj!
v	v
isa Moc ?
Mlada je še, skoraj otrok. Vse postelje je obiskala. Temu je dala po naročilu zdravnika krepilnih zdravil, onemu mrzlih obkladkov na pekoče čelo, temu hladilne pijače v ožgana usta. Počasi gre po sobi nazaj v svoj kotiček, da se znova zatopi v goreč pogovor s svojim Bogom. Korak se ji za trenutek vstavi. — Zamisli se! — Kaj neki se godi tako važnega v duši te požrtvovalne redovnice? — Težko
ozračje bolniške dvorane jo spomni na dom, na zelene trate rodne vasice. Zdi se ji, da čuje smeh svojih prijateljic, ki jo kličejo v svojo veselo sredo. In -— oh — ljuba mati! Zdi se ji, da jo vidi na naslonjaču pri peči še pozno v noči z molekom v roki, kjer joka za ljubljeno hčerjo. Nikdar več se ne bo smela vrniti v domačo hišo! Tu bo morala ostati ne nekaj mesecev, nekaj let — celo svoje življenje! Streči bolnikom, pomagati pri operacijah, umirajočim stati na strani, pripravljati mrliče za pogreb — to bo njeno delo vsako uro, vsak dan — celo življenje! Mlado srce zatrepeče. V ubogem srcu se bije boj — hud boj med milostjo redovnega poklica in človeško sla bostjo.
Človeško srce se naveliča veselja, — kaj bi se zopernosti ne! Glas veselega petja nas utru di — kako bi nas glas vednega joka ne! In ko se je človeško srce posvetilo popolnoma službi uboštva in gorja, je li s tem nehalo biti človeško srce, srce s tolikimi zlimi nagnenji in slabostmi, tako omahljivo, tako nangnjeno k poskušnjam!?
Sv. Vincencij Pavlanski ustanovitelj usmiljenih sester, je dobro vedel naprej za te britke ure bojev in poskušenj svojih duhovnik hčera. Zato jim je vodilo naprej zapisal besede: "Kadar boste začutile hrepenenje po domu in se Vam bodo vzdigovale želje, da bi postale nezveste svojemu vzvišenemu poklicu ter zbežale iz
hiše boleznij in gorja nazaj med svet, hitite k Jezusu v Sv. Rešujem Telesu!"
Na vse zgodaj vjutru oglasi se zvonček v bolniški kapelici in kmalu hite druga za drugo le mučenice sv. vere in krščanske ljubezni do bljižnjega proti kapeli, pred oltar, k ženinu. Tudi zbegano srce mlade sestre nočne čuvarice hiti tja. Vse je zbegano. Hud notranji boj je utrudil to dušo! O, kako je potrebna tolažbe! Valovi globoko v srcu se še niso umirili. Ubogo srce je veliko trpelo!
Po dolgih redovnih molitvah in po kratki prisrčni pripravi pride bolniški duhovnik pred oltar, odpre tabernakelj in neveste se bližajo druga za drugo svojemu ženinu in ljubimcu. Tudi ubogo srce nočne čuvarice se bliža mizi Gospodovi. Prejela je v svoje srce Njega, iz ljubezni do katerega je prinesla Bogu to največjo žrtev — samo sebe. Malo trenutkov... Valovi v srcu se pomirjajo bolj in bolj. V razburkanem srcu je nastala velika tišina in mir. V sladkem objemu svojega Boga je utihnil ves boj. Nebeški mir, veselje in zadovolj-nost se počasi razliva po mladem obrazu. "O, kako sladak je Gospod tem, kateri Ga ljubijo..." premišljuje. Pobožnost je konačana. Kakor bi nikdar ne bilo razburjeno, tako hiti mlado srce usmiljene sestre na delo z veseljem in navdušenjem. Jezus v sv. Rešujem Telesu ji je dal novih močij.
Da, vsa naša moč je v sv. obhajilu!
w	vv
Vpliv Zenstva v Krscanstvu.
Sveto pismo nam pripoveduje, kako veliko gorje da je prišlo po eni sami ženi na svet. Svetna in cerkvena zgodovina nam pa slikata raznovrstna zla in nesreče, ki so jih povzročile brezbožne, strastne žene.
Ali tudi veliko blagoslova, neizmeren studenec sreče je svet zajemal in ga še prejema od dobrih, pridnih, poštenih žena, od našega dobrega krščanskega ženstva sploh.
Maše krščansko ženstvo pa zastopa v trojnem oziru svoje vzvišeno poslanstvo: kot mladenka, žena in mati.
Mladostna leta, o kako lepa doba človeškega življenja! Primerjati jih moremo le lepi jutranji zarji, le cvetoči divni spomladi. Kako nebeško lepo je, če jih zna ženska mladina preživeti v sveti čuječnosti, v strahu božjem, v najlepši liliji, sv. nedolžnosti. Koliko dobrega lahko stori dobra, sramežljiva, verna mladenka.
Kot nedolžno dekle je mladenka najlepši cvet v vrtu katoliške Cerkve, Angeli se zbirajo, kjer prebivajo nedolžne osebe. Sv. Duh po pravici blagruje čistost srca in duše z besedami: "O kako lep je čist rod v svetlobi."
Pridna mladenka je prava luč, najlepši zgled okolici, občini, vasi, v kateri prebiva. Njeno nedolžno veselje, vseskozi prijazno dostojno obnašanje, molitev, hoja v cerkev, pogosto prejemanje sv. zakramentov, vse je živa pridiga za vse, ki jo vidijo, poznajo, ki z njo občujejo. S takimi lepimi zgledi se dobri spodbujajo, hudobni svare. Marsikdo si ob takih prizorih po pravici la.hko očita: Ta in ona tako lepo živita — kaj pa ti? Te in one tako krepostno rastejo, kako je bilo pa s teboj v tvojih mladih letih?
Pa tudi za domače brate in sestre, celo starše same je spodbudno življenje dobre mla-
denke velikega pomena. Zgodi se celo, da je dober otrok pravi angel varuh svojim domačim. Morebiti so starši zanikarni, bratje in sestre posvetne, zdaj pa priden otrok moli za zgubljenega očeta, za nesrečno mater. Za svoje brate in sestre daruje sv. obhajilo. Po takih dobrih hčerah so prišli velikokrat starši sami, po takih ljubečih sestrah, bratje in sestre k spoznanju in poboljšanju.
Nedolžnih duš se celo ljubi Bog sam večkrat poslužuje kot posebnih pripomočkov za občni blagor ljudstev in narodov. Svetopisemska Estera je rešila po svoji priprošnji judovsko ljudstvo grozne smrti. Blažena devica orleanska je rešila po naročilu iz nebes Francosko in njenega kralja pred divjimi angleškimi četami. In najsvetejša Devica je bila ona. ki je prinesla rešitev vsemu svetu. De vica je bila ona, ki je bila povzdignjena v kraljico angelov in svetnikov. Devica je ona, ki je še dandanes pri Bogu naša prva srednica naša največja pomočnica — Marija — kinč in ponos vsega ženstva.
Če vprašamo po vzroku, moramo reči: Zato, ker so nedolžne duše posebne prijateljice božje, ker sam Sv. Duh prebiva v čistem deviškem srcu.
Krščanska mladenka, ne pozabi svojega največjega bogastva, edine sreče, glavnega veselja. Srečna, presrečna si v najlepših letih le z najlepšo čednostjo. "Nič na svetu se ne more primerjati s čisto dušo," pravi Sv. Duh.
Krščanskemu ženstvu je pa ljubi Bog odločil še večji delokrog, še važnejše dolžnosti. Po posebnem sv. zakramentu stopa krščanska žena v enake pravice z možem, v iste dolžno >ti. Od žene celo je najbolj odvisen srečen ali nesrečen zakon, blagoslov ali prokletstvo za hišo.
Že naš pregovor pravi: "Dobra žena tri stebre hiše podpira." Ona je tedaj prva moč hiše in družine. Žena hišo ali osrečuje ali uničuje, jo zida ali podira.
Dobra žena je zvesta tovarišica možu, njegova desna roka in pomočnica. Ona zna trpečega potolažiti, veselega v veselju _ in zado voljnosti ohraniti. Njegov angel je, ki ga varuje pred hudim, napeljuje pa k dobremu. Da! če bi se bil mož tudi že zgubil, žena ga zopet lahko najde in ga za Boga in čednost zopet pridobi. Sv. Monika je izpreobrnila svojega brezvernega in razuzdanega moža. Sv. Klotilda in sv. Teodolinda svojega poganskega in strastnega zakonskega tovariša. Sv. Eliza beta je sprijaznila v divjem sovraštvu živeča moža in sina. Te in vse druge žene so izvršile čudeže poboljšanja in izpreobrnjenja.pa brez mečev, l>rez orožja, brez vojaške moči in denarja. Njih edino sredstvo je bila ali zlata molčečnost ali angelska potrpežljivost, zlasti pa goreča molitev.
Prav pravi zato Sv. Duh: "Srečen mož, ki ima dobro ženo. Leta njegovega življenja so podvojena. Zakaj velika milost je pobožna in sramežljiva žena."
Krščanski mož, če imaš tako dobro ženo, zahvali vsak dan Bogu za neprecenljivi dar. Dobra žena je največje bogastvo, najimenitnejša dota. Spoštujte tako ženo, imejte jo v časti, ubogajte in sprejmite hvaležno dobro-misleče njene opomine.
Toda še večji, in reči smemo, nebeški bla goslov razliva krščansko ženstvo človeštvu v svoji najvažnejši materini dolžnosti. Dobra mati: o res je ni večje sreče za otroke na svetu. Najsrečnejšega človeka na svetu imenujem tistega, je rekel neki mož, ki je v svojem prvem zemeljskem dihu zagledal pred seboj oko dobre, skrbne matere.
Mati je tista, od katere je odvisna sreča ali nesreča otrokova. Mati podarja otroku ne telesa samo, ampak tudi srce in duha.
Ako je mati dobra, verna, pobožna, bo tudi otrok dober, pobožen, nedolžen. Iz materinih prsi in njenega srca srka otrok duha_ krot-kosti, strahu božjega, čistosti in drugih čedno-
sti. Kar mati ljubi, bo ljubil tudi otrok. Kakor mati živi in moli, bo živel tudi otrok.
Mati polag.i temelj otrokove prihodnjosti. Vtisi, spomini prvih, otročjih let, se otroku začrtajo neizbrisno v spomin in dušo. Večkrat so ravno ti zadnia deščica, edina bilka, da se izgubljeni sin, propala hčerka spoznata in znajdeta. Da res, če ima človek dobro mater, ne bo nikdar pogubljen.
Pravijo, da izgubljeni sin, da nesrečna Magdalena nista imela več matere, zato sta tako daleč zašla in se tako pozno k Bogu nazaj vrnila.
Zato je dobra mati za milostjo sv. krsta največja milost otroka. Vsi dobri otroci zali valjujejo svojo časno in večno srečo dobri materi.
Sv. Monika je rešila sv. Auguština. Sv. Lu dovik je bil le za to tako lepo izrejen. ker je imel dobro mater, pobožno Blanko. Čednosti bogata grofinja Elizabeta Montbar je bila mati sv. Bernarda.
In če se ozremo v naše čase, vidimo, da tam. kjer otroke vztrajajo dobre matere, žive tudi dobri, pošteni ljudje.
Nasproti se pa tudi dandanes oglašajo razni klici, ki tožijo: kako je hudo na svetu!
Če hočemo, da bo bolje na svetu, pa povdar jamo mi: Ženski spol naj spozna, naj se vzeo juje doma in po šolah za svoj prihodnji poklic. Priuči se nai, da ženstva ni poklic morda uživanje, brezbrižnost, ampak da se mora znati žrtvovati, v strahu božjem živeti, svoje plemenite duševne zmožnosti razvijati, svoje dobrn in rahlo srce oplemeniti.
Žena naj zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti, svoja stanovska opravila, naj moli in dela, čuie in se daruje.
Krščanski starši pa, in zlasti matere nai vestno vzgojujejo svoje deklice, da bodo kdaj iz njih poštena, neomahljiva dekleta. Naj iim stoje na strani posebno v nevarnih letih. Naj iim pomagajo v pošteno zakonsko zvezo, če jih božia Previdnost vanjo kliče.
"Dobri žena nam dajte, pa bo svet kmalu izpreobrnien." je imel navado reči ranjki papež T,eon X T TI.
- ---------
" Kakor Si Me Vzgojil, Tak Sem."
i.
"lie, Janko, še enega!"
S steklenico žganja v roki je stopil gostilničar pred gosta in mu natočil kozarec.
"Pa tudi smodk mi prinesi!"
"Kakšnih ?"
"Kaj bi izpraševal — najdražnjih — saj moremo." In krepko je potolkel Skalar po svojem žepu, da so zažvenkljali srebrni novci.
Okoli mize so sedeli štirje možje v delavski obleki. Prišli so iz tovarne in ker je sobota — v žepu tedensko plačilo, niso mogli naravnost proti domu, češ kaj si ne bi privoščili enkrat v tednu, saj smo denar krvavo zaslužili.
Gostilničar je prinesel smodke.
Najmlajši izmed gostov je hitro izpraznil svoj kozarec in se napravil proti domu.
"Kaj že odhajaš?" se je začudil Skalar.
"Da, moram domov, sem obljubil ženi, da pridem do osme ure. Lahko noč!"
S temi besedami je zapustil nagovorjeni ve selo družbo, Skalar pa se je krohotal za njim:
"Seveda, seveda, ker ga ima žena v oblasti, saj že z rožnim vencem nanj čaka. To bi jaz kaj kmalu izpreobrnil."
V tem je vstopil v sobo deček enajstih let. "Oče," je zaklical Skalarju, "mati so rekli, da pridite domov."
"Kaj so rekli?" je zagromelo iz očetovih ust in stisnjena pest je težko padla na mizo. "Kdo bo meni zapovedal? Mati naj bo tiho!"
Deček je prikimal in se ponosno ozrl na i četa. Razumel ga je.
Bil je krepak fant rdečkastih las in modrih oči, pa iz njih je gledala sirovost v toliki meri, cla ie vsakogar odbijala.
Skalar je zadovoljno gledal svojega starejšega. "Tukaj pij!" mu je ponudil kozarec in Tone si ni dal dvakrat reči. Krepko je potegnil do dna.
"To vam je korenjak, ali ne?" se je obrnil oče k svojim tovarišem. "Tudi kaditi zna ka kor nas kdo. T.e sem sedi in eno prižgi, je še čas!"
Družba je molčala.
May, 1911.	"AVE MARIA"	39
"Zadnjič ga je učitelj kaznoval, ker je baje kadil. Pa jaz sem mu že pošteno povedal.Sin bo delal, kar jaz hočem in kakor jaz hočem. Učitelj mi je hotel nekaj razlagati o dolžnostih, pa jaz sem zaloputnil pred njim duri in sem ga pustil samega. Še enkrat naj se dotakne mojega otroka, potem mu pokažem drugače."
Tone se je zadovoljno nasmejal: "Oče, še en kozarec mi nalijte!"
Dobil je in hitro izpraznil.
"Glej ga," se je začudil oče, "že skoro. toliko ga prenese kot jaz."
V tem se je prikazala na pragu žena z osem letnim fantičem ob roki. Njena obleka je bila revna, a čedna. Na bledem obrazu je bila začrtana globoka bolest.
"Filip," je zaprosila z jokajočim glasom, "pojdi vendar že domov!"
"Kaj pa še ti letaš za mano?" je zarohnel Skalar. "Jaz pojdem, kadar bom sam hotel."
"Niti vinarja nimam več," je nadaljevala žena — "in za jutri tudi še nisem ničesar kupila za kuho. Ako sedaj ne poskrbim, bo potem prepozno."
"Mi je vseeno," je vpil mož, "jaz si ne pustim zapovedovati."
"Prosim, pa mi daj vsaj nekaj denarja!"
"Ničesar ne dobiš, kar poberi se!"
Težko so padle te besede v izmučeno materino srce. Zaihtela je in mali Jožek se je boječe pritisnil k njej. Zdaj pa je zagledala še starejšega sina ob mizi, kako je držal kozarec žganja v roki in jo meril s prezirljivimi pogledi.
v
Nase
(Konec.)
Gotovo so društvene dvorane, narodni domi in enake naprave jako hvalevredne in je želeti, da bi jih imela vsaka naselbina. Toda, čemu stroške? Za koliko let pa bo ta dom? Rojaki, čemu mečete denar za te stavbe, kdo bo pa za Vami rabil ta narodni dom? Preje ali sleje bo izseljeništvo prenehalo! Novih rojakov ne bo sem! Vaši otroci pa...? Ali bojo pri obstoječih razmerah narodni domi rešili slovensko narodnost? Bojo ti domi sami ohranili v naši mladini slovenskega duha, ljubezni do domovine, ljubezni do jezika!? ko nam jih pa šole vzgajajo v ravno nasprotnem duhu? Nikakor ne! Prvi narodni dom v vsaki naselbini morala bi biti cerkev, drugi pa takoj farna šola s slovenskimi učiteljicami in s šolo pa zvezana narodna dvorana za slovenska društva. Ponovimo besede škofa Koudelke, katere prinašamo na drugem mestu: "Neangleške župnije, ki nimajo poleg cerkve tudi svoje farne šole, naj bojo pripravljene, da bojo v najmanj 20 letih prazne ostale."
Zato se ne more dovolj pohvaliti onih naselbin, ki imajo poleg župnijske cerkve tudi farno šolo. O, ko bi v teh naselbinah vsi rojaki spoznali veliko vrednost te svoje šole! Še narodno dvorano, ali narodni dom za vsa slovenska društva, pa je postavljena v teh naselbinah trdna podlaga za bodočnost ne samo župnije ampak tudi slovenskega življa.
Tu pa,, pridemo do tega, kar hočemo povedati s tem člankom!
Marsikje tudi rojaki mislijo na svojo farno šolo. Tudi truda in stroškov se ne strašijo! Toda poglavitna težava je, kje dobiti slovenskih šolskih sester I
"Usmiljeni Bog!" je kriknila. "Ali še ni dovolj, da sam ne izpolnuješ svojih dolžnosti, hočeš li tudi otroka izkvariti?"
Tone je spustil oblak dima pod nizki strop— ne meneč se za materine besede.
V grozni bolesti je skočila k mizi in hotela otroka potegniti proč iz družbe — pa v istem hipu je začutila težko Skalarjcvo roko:
"Proč, pusti Toneta, saj imaš tam onega paglavca." S temi besedami je pokazal na Jožka, ki se je v kotu jokal.
Zdaj je poskusila mati z dobrimi besedami: "Tonček, pojdi domov, ti bom nekaj dala."
"Saj ničesar nimate," je odvrnil sin zasmeli-ljivo in pogledal očeta. Ta ga je potipal po rami, rekoč: "Tako, tako, si že kaj vreden, midva drživa skupaj, kajne?"
Še en obupen pogled po gostilni in žena je odšla glasno ihteč proti domu.
2.
Leto potem. Skalar je vzgajal svojega starejšega po svojih nazorih in mati ni smela niti z besedico poseči vmse. Tone je hodil v šolo in ker je bil nadarjen, mu učenje ni delalo preglavic. In da se je le učil, to je bilo Skalarju dovolj, za vse drugo se ni menil. Zato se je deček privadil nerednemu življenju, nikoli ga ni bilo doma in cerkve tudi ni več obiskoval.
Nekega večera se je oglasil gospod župnik pri Skalarjevih.
"Kako je kaj?" je vprašal pri vstopu gospo dinjo.
(Dalje prih.)
Solsvo.
Res, to je velika težava in posamezne župnije te težave ne bojo mogle same premagati. Tu pa vidimo sedaj kako v resnici velikanskega pomena za bodočnost slovenskega naroda v Ameriki, je prekrasna miselj, katero je sprožil omenjeni šolski odbor v Waukeganu ,111. Da častitati se mora tem možem, da so zamislili to velikansko idejo! V kaki slovenski večji naselbini, sredi Amerike, naj bi se naselilo kak slovenski ženski red. Tam bi bila sirotišnica, slovenska dekliška šola, kjer bi slovenska dekleta dobivala višjo izobrazbo, kjer bi se pa tudi gojili poklici za redovni stan, da bi si tako red preskrbel naraščaja. To bi bila hiša-matica za vso Ameriko Iz te matice bi pa vse slovenske naselbine dobivale moči za slovenske farne šole! V resnici velikanska miselj!
Res bi kdo zmajeval pri tem z glavo, čes, to je res lepa misel, toda nemogoče jo izpeljati! Ali je to res?
Da, tudi mi priznamo, da bi odbor zadel na velike težave? Da, treba bo veliko dela, veliko pisanja in veliko navduševanja, predno bj se to dalo izpeljati. Toda ali je pa to nemogoče? Ne! Evo dokaza!
Nevedemo samo zglede iz drugih narodnosti 1 Odprimo "Catholic Directory" Združenih držav in poglejmo pod naslov "Religious Orders Women!" Tam vidimo Sestre sv. Kazimira, katere so si ustanovili ameriški Litliuani samo v ta namen in na ta način. Dalje Poljaki imajo svoje sestre Kapistranke, Cehi imajo svoje češke Frančiškanke, in preteklo leto celo Slovaki so si ustanovili v Scrantonski škofiiji poseben red Sester Svetih Cirila in Metoda in letos imajo že lepo število slovaških deklic, ki bojo vse učiteljice po slovaških šolah. Rojaki,
če so to zmogli vse te narodnosti, zakaj bi ne zmogli tega tudi mi? Ali smo mi manj navdušeni za svoj mili narod? Manj požrtvovalni?
Naj omenimo samo tole dejstvo. Pred skoro dvemi leti so prišle sem v Kansas City, Kans. redovne slovenske učiteljice "Notre Dame" iz Maribora. Te sestre so priznane najboljše slovenske učiteljice in vzgojiteljice in so splošno priljubljene med Slovenci doma. Č. mati prednica je navdušena za Ameriko in bi gotovo pomagala pri kakem morebitnem pod jetju z vsemi močmi.
Morda bi koga strašili stroški! Toda ali bi ne bila za stotisoč Slovencev sramota, ako bi si ne mogli vzdržati enega takega zavoda? Kaj bi naše Jednote v tem slučaju ne hotele ničesar žrtvovati? Ali se ne gre tudi za njih prihodnjost?. Naša društva? Ali bi se ne dalo pri raznih konvencijah kaj doseči v prilog temu podjetju?
Zatoraj naš list vnovič ponavlja svoj navdu-ševalen klic odboru v Waukegan, 111.: možje pogumno na delo, katerega ste sprejeli! Ne
strašite se truda! Pravilno začnite in vsa slovenska Amerika bo šla za Vami in Vam pomagala. Ali bi ne bilo dobro, ko bi se za letos kje sklical poseben shod v ta namen in bi se povabilo na shod vse zastopnike vseh Jednot, vseh župnij in kolikor le mogoče vseh naselbin in vseh, ki se zanimajo za stvar? Tu bi se dala vsa zadeva na posvetovanje, tu bi se sklenila pravila, začrtala določna pot za prihodnjost, pa tudi posvetovalo bi se o virih dohodkov za vzdrževanje.
Zlasti pa pozivamo vse slovenske časnike, nikar ne pustite te krasne ideje zaspati! Ne bodimo malenkostni, kjer gre za velike stvari! Ne glejmo na osebe, ampak na stvar! Osebe so samo nositeljice stvari, ki se pa lahko menjajo, sedaj ta, sedaj oni. Stvar je dobra in zato bo obstala in mora obstati! Naj bi zlasti vsi častniki dali to vprašanje na javno razmo trivanje svojim bralcem in naročnikom!
Odboru v Waukegan pa kličemo: Na noge z navdušenjem! Dosegli boste, kar želite, samo nadušenje in požrtvovalnost!
Rafaela. lj
Družba sv.
Družba sv. Rafaela v pomoč slovenskim štrajkarjem!
Pri seji meseca januarja je bilo sklenjeno, da izda družba sv. Rafaela posebne pole med svoje odbornike in družbenike, ki naj bi po svoji moči nabirali med svojimi prijatelji darov za slovenske štrajkarja v Westmoreland Co., Pa. Nabralo se je $48.00. Če pomislimo, da je New York veliko storil v ta namen, ko je vsak rojak pri svojem društvu, vsi skupaj pa še pri skupni veselici daroval v ta namen kolikor je le mogel, je ta svota velika, katero so družbeniki nabrali. V imenu trpečih rojakov naj jim bo izrečena za sedaj od naše strani iskrena
zahvala in "Bog plačaj!"
Nabirali so pa:
Mr. A. Češarek......................$ 6.00
Mrs. A. Češarek....................5.25
Mr. Peter Vogrič....................10.00
Mr. H. Derganc......................6.00
Mr. L. Erhatič........................3.90
Mrs. F. Ribič..........................6.45
Mrs. F. Staudohar..................5.05
Družba Sv. Rafaela (dar)..	5.00
$47.65
To svoto smo odposlali na pristojno mesto v Westmoreland Co., Pa. (Mr. I. Mostar, Adamsburg, Pa.)
Uredništvo.
G. Ivan Mostar nam je sprejem te svote potrdil v svojem pismu, ki se glasi:
Slavna Družba sv. Rafaela
v New Yorku.
Naznanjam Vam, da sem sprejel Vaše pismo in v prigibu lista lepo svoto v znesku $48.00 za uboge štrajkovce, slovenske premogarje v Westmoreland Co., Pa. Že eno leto se borimo za vsakdanji kruh in še do danes nimamo nika-kega vspeha. Naših razmer mi ni mogoče Vam popisati! Koliko žalosti se je že storilo in koliko solz se je že pretočilo in k temu prelila se je že nedolžna kri. Do danes je bilo že 16 trupelj položenih v hladno zemljo za naša prava. Kadar se bojo nekoliko razmere zboljšale, Vam bodemo že še bolj natanjčno sporočili. Za lepi dar se Vam iskreno zahvalimo in Vam bodemo v pomoč, kadar bodemo mogli. Naznanjeno bode to tudi po "Ameri-kanskem Slovencu." K sklepu Vas pozdravljamo in kličemo veselo "Alelujo!"
John Mostar.
Adamsburg, Pa., Box 120.