PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Abb. postaie^i gruppo'	Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 301 (11.717)	Trst, petek, 23. decembra
TRST
Ul Mantnenhl . PP R59 1>I«)
O
C-3
73
m
o
-z.
7T
2:
i_ i—I
Z.
r~I
n
I>
23
ca
m
til
-L
j>
Obisk Enrica Berlinguerja v Beogradu
Zavzetost KPI in ZKJ za premoščanje hude zaostritve v mednarodnih odnosih
Mirovni strategiji obeh partij se dopolnjujeta - Zaskrbljenost zaradi namestitve evroizstrelkov na Siciliji
BOJAN BKEZIGAK
BEOGRAD — Če je bil namen Ber-linguerjevega potovanja v Romunijo •n v Vzhodno Nemčijo predvsem preverjanje stališč Ceausesca in Hone-kerja o možnosti ponovne vzpostavitve dialoga med Vzhodom in Zahodom, je obisk tajnik« KPI v Beogradu namenjen spodbujanju skupnih ali ločenih pobud, da bi do tega dialoga prišlo. Na dan, ko je v Rimu predsednik vlade Craxi ponovno zavrnil komunistični predlog, ki med drugim predvideva začasno odložitev nameščanja raket na Sici’iji, je to srečanje toliko bolj aktualno, ker odpira nove perspektive za spodbuditev obnovitve dialoga med blokoma.
Zato je bila izmenjava mišljenj in Primerjava stališč poglobljena in odkrita ter še zlasti uperjena v iskanje vseh mogočih prijemov za premostitev sedanje nevarne mednarodne krize. Jugoslavija ima pri tem zdo Pomembno vlogo, saj kot neuvrščena država izhaja iz nevezanih stališč in lahko skupno z drugimi evropskimi neuvrščenimi in nevtralnimi državami sproži posredniške pobude. V Beo-
gradu se odgovornosti in kočljivosti te vloge dobro zavedajo, kar je prišlo ja^po do izraza tudi na včeraj * šnjem srečanju z Berlinguerjem.
Oboroževalna tekma, evroizstrelki in stanje v Sredozemju so bile osred nje teme pogovorov Enrica Berlinguerja s predsednikom CK Zveze ko-
munistov Jugoslavije Dragoslavom Markovičem in nato s predsednikom predsedstva SFRJ Miko Špiljakom. Razgovore je označevala velika prisrčnost, ki je sicer značilnost vseh pogostih srečanj med jugoslovansko in italijansko partijo. To srečanje pa je bilo, kot je uvodoma poudaril Markovič, izrednega pomena, ker do njega prihaja «v ze,'o nevarnem obdobju, ko postaja soočanje med blokoma čedalje bolj ostro in je torej treba čimprej ponovno vzpostaviti dialog.»
Ta ugotovitev že zaobjema prvo o-ceno včerajšnjega srečanja: soglasje v ugotovitvi, da je treba odgovornost za sedanje stanje pripisati obema blokoma, in obojestranska zavzetost za premostitev sedanje nevarne krize. Strategiji se tu ne skladata, kar je tud razumljivo glede na pripadnost Italije zahodnemu zavezništvu, med tem ko je Jugoslavija članica gibanja neuvrščenih, vendar imata strategiji isti namen: čimprej doseči obnovitev razorožitvenih pogajanj. Ber-linguer je ob tem obrazložil stališče KPI in, na osnovi svojih zadnjih sti-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Seja glavnega od bo
Enotno nast 1 : odločilno v boju za narodne pravice
V vladi obstaja določena volja za rešitev teh vprašanj
GORICA — V našem boju za globalni zaščitni zakon beležimo tačas važne pozitivne premike, tako na vsedržavni, kot tudi na krajevni ravni. Napoved vladnega zakonske ga osnutka in zadnji sestanek slo venske delegacije s predsednikom senata Cossigo v Gorici kažeta, da obstaja v vladnih krogih določena politična volja za razrešitev tega vprašanja v krajšem roku. Poleg vprašanja časa pa je za našo na rodnostno skupnost nadvse pomembno vsebinsko vprašanje: kakšen bo naš globalni zaščitni zakon? Pod laga, na kateri moramo graditi na še zahteve, je nedvomno poročilo slovenskih članov Cassandrove komisije. Na krajevni ravni, predvsem v Trstu, smo bili res priča hudim protislovenskim izpadom, kar pomeni, da se reakcionarne sile bojijo pozitivnih premikov na vse državni ravni. Po drugi strani pa je prišel do izraza jasen odgovor
demokratičnih sU in vidnih pred-staimikov italijanskega življenja fašističnim in drugim provokacijam. Na tej odprtosti in z nadaljnjim seznanjanjem in informiranjem ita lijanske javnosti, predvsem mladih, o naši stvarnosti moramo sedaj graditi, da pripravimo pri nas plodna tla, na katerih bo moral vzkliti zakon za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
To so glavne ugotovitve, ki so izšle s predsinočnje prve seje glavnega odbora Slovenske kulturno -gospodarske zveze. Na seji je bila, prav v zvezi s sedanjimi pozitivnimi premiki, poudarjena življenj ska potreba po akcijski enotnosti Slovencev v Italiji, po skupnem enotnem nastopanju, saj bi lahko imelo kakršnokoli odstopanje hude posledice za vso našo narodnostno skupnost.
NA 3. STRANI
Senat začel razpravo n finančnem zakonu
Tiskovna konferenca Bettina Craxija
Poslanska zbornica odobrila proračun
Kam pluje ladja Italija?
Pretežni del konference posvečen notranjepolitičnim vprašanjem
RIM — Poslanska zbornica je vče-raj končno odobrila državni proračun za leto 1984, medtem ko je istega dne senat račel razpravo o finančnem zakonu. Senat bo moral do konca leta odobriti tako finančni zakon kot državni proračun in letos bo najbrž Prvič po daljšem času, da bosta oba dokumenta odobrena pravočasno in se vlada ne bo morala zateči k začasni administraciji.
Medtem ko sta oba doma paKlamen-t-a razpravljala o osnovnih gospodarskih dokumentih vlade, je slednja zasedala in sprejela vrsto pomembnih ukrepov. Predvsem je sprejela štiri zakonske odloke, ki zadevajo pravično najemnino, potem je sprejela osnutek zakona, ki predvideva obvezno u-Porabo čelade za tiste, ki se peljejo z motornimi kolesi in mopedi. Ko bo Parlament zakon odobril bo čelada °bvezna za vse, ki se peljejo z motorji, ki imajo več kot 125 kub. cm prostornine in za mladoletnike, ki vozijo mopede.
Vlada je prav tako sprejela vrsto ukrepov upravnega značaja in je na predlog obrambnega ministra Spado-lirtija imenovala visoke državne funkcionarje in določila spremembe v visokih vojaških činih. Pri tem naj o-menimo le imenovanje generala Ric-carda Bisogniera za novega poveljnika karabinjerskega zbora.
RIM — «Ladja pluje*, to bi bil lahko naslov, ali bolje, tako si je Craxi zamislil naaov tiskovne konference, ki jo je imel z italijanskimi in tujimi časnikarji na sedežu vsedržavne no vinarske zbornice. Toda nič manj točen ne bi bil naslov o napovedi vsaj treh let ostrega zategovanja pasu, da se italijanska republika izmota iz najhujše krize. Javni dolg je namreč že dosegel astronomsko vsoto 500 tisoč
milijard lir in je najtežji med vsemi razvitimi državami, če ga razdelimo na glavo vsakega prebivalca. Pa še bi lahko dejali, da so bili številni prisotni novinarji za čuda prizanesljivi in vprašanja niso bila zlobna, čeprav so se nanašala na bistvene notranje in zunanje politične probleme.
V uvodu je Craxi najprej govoril o mednarodnem položaju. Ni ga orisal idilično, pa vendar tudi ne preveč zaskrbljujoče. Italija se trudi, da zagotovi mir v varnosti, je za sodelovanje z vsemi, brani človekove pravice in se zavzema za pomoč nerazvitim. Glede teh vprašanj je Craxi kasneje povedal nekatere podrobnosti o razgovoru z Berlinguerjem. Dejal je, da je vlada vprašala ra mnenje o-stale zaveznike g ede Berlinguerjevih predlogov o razorožitvi in zamrznje-nju oboroževanja do nadaljnjih pogajanj. Odgovori so bili, kot je bilo pričakovati, negativni, vendar pa je bil razgovor koristen in izmenjava mnenj konstruktivna. Craxi se je opredelil za pogodbo o dobavi sovjetskega metana, ki je ne ovirajo nobene politične prepreke. Prav obratno, ko obsta
jajo težave v političnih odnosih s Sovjetsko zvezo, je treba iskati vse poti za okrepitev gospodarskega sodelovanja.
Pretežni del konference pa je bil seveda posvečen notranji italijanski, še zlasti pa gospodarski politiki in težaven. Craxi se je pohvalil, da je vlada prvič dosegla odobritev proračuna v roku, kar jo je prav gotovo utrdilo. Znižali so predvideni deficit za 90 tisoč mi lijard lir, ko se je še pred meseci govori'o o 130 - 140 tisoč milijardah. Bistvena je sprememr ba tendence, da se resno ukvarja z zmanjševanjem pritiska državnih dolgov, da se povečajo dohodki in znižajo izdatki. Pa vendar so bile prisotne tudi izrazito negativne ocene. Že omenjeno razdobje treh let, opozorila, da je treba že januarja preveriti, če so bili računi in predvidevanja točni in podobno.
Ladja torej res plove, toda pogosto cikckaksto, premetavajo jo viharji, kje in kakšen je pristan pa ni povsem jasno.
BOGO SAMSA
Srečanje Andreotti-Šamir
JERUZALEM — Predsinočnji in včerajšnji Andreottijevi pogovori z izraelskim premierom Šamirjem so le potrdili izraelsko nepopustljivost gle de palestinskega vprašanja in Sirije, šamir je Andreottiju poudaril, da lahko Izrael vsak trenutek umakne svoje čete iz Libanona, a niti minuto prej, preden ne bodo isto storili Sirci s svojimi četami v Dolini Bekaa. Telavivska vlada pa ne bo pokazala «niti najmanjšega znaka šibkosti* do Sirije.
Glede Palestincev pa je bil šamir še bolj kategoričen: PLO je le «tolpa teroristov*, ki jo je treba likvidirati. Nekoliko bolj dovzeten je bil samo glede sporazumevanja med sprtimi libanonskimi silami.
Nerazumljiva razsodba
Uspešno
sodelovanje
V Idriji so podpisali sporazum o Poslovnem sodelovanju med konzorcijem slovenskih obrtnikov iz Gorice Lomctalom in tovarno Iskra v Spodnji Idriji: gre ra industrijsko koope-racijo. Za ta zalo pomembni dosežek ?? si prizadevali slovenski obrtniki na Loriškem, ki že uspešno sodelujejo s tovarno ETA v Cerknem.
NA 8. STRANI
KVALIFIKACIJE ZA EP
Ualija le zmagala
Italija je dokaj klavrno sklenila svoj Kr°g kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo. Do svoje edine zrna je prišla šele včeraj, ko je s precejšnjo težavo vendarle odpravila skromno ciprsko enajsterico.
NA 10. STRANI
Finančni prispevki za gledališča
TRST — Pokrajinski svet je sinoči odobril vsakoletne redne finančne prispevke trem tržaškim gledališkim ustanovam. Stalnemu gledališču Fur lanije - Julijske krajine je dodeiiil 24 milijonov lir, gledališču Verdi 14 milijonov, Slovenskemu stalnemu gledališču pa šest milijonov lir prispevka. Za skep so glasovali svetovalci KD, KDI, PSI, PSDI, PRI in SSk, proti pa so se izrekli misovci, medtem ko so se svetovalci LpT in Tržaškega gibanja vzdržali.
Pred glasovanjem je bila kratka razprava, v kateri je prišla do izraza ugotovitev, da so omenjeni finančni prispevki precej skromni za kritje velikih finančnih primanjkljajev kra jevnih gledališč in da se zato mora pokrajina učinkoviteje angažirati pri širjenju in soustvarjanju gledališke kulture pri nas. V ta namen se bo predsednik Carici v kratkem srečal z voditelji treh tržaških gledališč.
BARI — Porotno sodišče v Bariju je zaradi pomanjkanja dokazov opro stilo vseh pet obtožencev, ki so bili osumljeni, da so 11. novembra 1981 živo zažgali 14 letno Palmiro Marti nelli, ker se je uprla njihovim posku som, da bi jo prisilili v prostitucijo. Dekle je v kopalnici odkril njen brat, a kljub zdravniški negi, je po grozni
agoniji umrla 2. decembra istega leta. Pred smrtjo je dekle navedlo i mena svojih morilcev. Kot kaže pa to ni bilo dovolj za sodnike, kljub u-gotoviti, da se peterica res peča s prostitucijo.
Javni toži ec, ki je zahteval pet dosmrtnih ječ, je razsodbo ocenil kot blazno in je napovedal priziv.
40-letnica ustanovitve Unije Italijanov
KOPER — Predsedstvo Unije Italijanov za Istro in Reko je na seji, ki jo je vodil predsednik Silvano Sau, ugotovilo kakovost no in količinsko napredovanje i talijanske narodne skupnosti, da siravno se je morala spopadati z velikimi finančnimi bremeni. Posebno ugodno so ocenili razvijanje kulturnih in športnih ma nifestacij s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo v Trstu. Kar zadeva prihodnje delovanje, bo zveza v letu 1984 s številnimi prireditvami proslavila 4(Uetnico svoje ustanovitve. Na seji predsedstva so že sklenili, da bo o-srednja proslava te okrogle obletnice 6. junija na Reki. (eo)
Sodno sporočilo za sen. Murmuro
CATANZARO — Državni pravdnik iz Palmija je poslal sporočilo o sod nem postopku demokristjanskemu senatorju Murmuri, ki je bil v prejšnji zakonodajni dobi predsednik komisije za ustavna vprašanja. V sporočilu je govor o morebitni vpletenosti v mafijsko dejavnost, kar naj bi izhajalo iz pričevanja skesanega mafijca.
Murmura naj bi se leta 1977 udeležil mafijskega shoda, ki ga je pre kinila policija. Murmura je takoj odšel k sodniku in dejal, da se bo odpovedal parlamentarni imuniteti, da bi čim prej ugotovili resnico.
• Zavzetost KPI in ZKJ
Novoletna poslanica tajnika OZN
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kov, izrazil mnenje, da je potreben na Zahodu čimprej kakšen znak ali kakšno dejanje, ki bi omogočilo na daljevanje ženevskih pogajanj. Kot znano je KPI predlagala »zamrznitev« namestitve evrodzstrn kov TT''i'A in kasneje Špiljak pa sta Berlinguer-ja seznanila s pobudo, ki jo je Jugoslavija sprejela skupno z drugimi nevtralnimi in neuvrščenimi državami, ki poskušajo na stockholmski konferenci ponovno vzpostaviti dialog med Vzhodom in Zahodom. To vlogo je sku pina neuvrščenih in nevtralnih držav imela že na madridski konferenci, ki se je prav po zaa'ugi teh držav končala z uspehom. Pobudi sta torej različni, a se med seboj dopolnjujeta. Na jugoslovanski strani je tako pozornost uperjena v stockholmsko konferenco (Markovič pa je pozitivno o-cenil tudi pobudo KPI), s čimer soglaša tudi Berhnguer, ki pa je zaskrbljen zaradi možnosti, da bi ta konferenca ne dosegla zastavljenih ci’jev, če bi prej ne bilo zabeležiti nobenega pozitivnega dejanja na relaciji odnosov Vzhod - Zahod.
Nič manjša zaskrbljenost je bila izražena zaradi nameščanja evroiz-strelkov v Cornisu. Jedrske rakete na Siciliji ogrožajo države Sredozemlja in Balkana, kar seveda veča napetost v že itak zelo razburkanem Sredozemlju. Poleg tega pa se tu postavljata še dva probema, ki tudi neposredno zadevata Jugoslavijo: vprašanje preleta in obbrožitvenja stopnja na Balkanu. V zvezi z vprašanjem preleta je treba poudariti, da bi rakete, ki bi jih izstrelili s Sicilije preko Balkanskega polotoka proti Bolgariji a'i Romuniji letele po jugoslovanskem zračnem prostoru, kar je kršitev mednarodnega prava in so iz istega razloga že Švedi in Finci protestirali proti namestitvi raket na Norveškem. Poleg tega pa v Beogradu ne izključujejo možnosti, da bi Sovjetska zveza kot protiukrep namestila svoje rakete v Bolgariji, kar bi seveda izničilo prizadevanja Jugos>avije in drugih balkanskih držav, da postane Balkanski polotok denuklearizirano področje miru in sodelovanja.
Govor je bil tudi o stanju v Sredozemlju in v zvezi s tem so izrazili zaskrbljenost zaTadi ciprske krize in potrdili podporo palestinskemu narodu. Markovič in Berlinguer sta govorila tudi o pripravah na konferenco naprednih sil Sredozemlja, ki bo prihodnje leto v Beogradu in ki bo predstavljala nedvomno novo etapo v prizadevanjih za vzpostavitev miru in stabilnosti na tem območju.
Berlinguer in Markovič se bosta srečala še danes, ko bosta med drugim obravnavala tudi italijansko - ju goslovanske odnose, o katerih sta se včeraj omejila na splošno pozitivno oceno in na poudarek potrebe po krepitvi gospodarskega sodefovanja.
BOJAN BREZIGAR
□ NIKOZIJA — Ciprski predsednik Kiprianu je včeraj v Nikoziji sprejel veleposlanika SFRJ na Cipru Cvijeta Joba. Pogovarjala sta se o nadaljnjih pobudah za uresničitev resolucije varnostnega sveta o nepriznavanju in neveljavnosti deklaracije o tako imenovani neodvisnosti okupiranega dela Cipra, reševanju ciprske krize in zagotavljanju miru na otoku.
Predsednik Kiprianu je v pogovoru z jugoslovanskim veleposlanikom Jobom izrazil zadovoljstvo nad dvostranskimi odnosi med Jugoslavijo in Ciprom, ter posebej nad odprtjem prve letalske zveze od Ljubljane prek Beograda do Lamake, bližnjo otvoritvijo predstavništva Generaleksporta v Nikoziji, ter prvo samostojno udeležbo ciprskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, (dd)
NEW YORK — Generalni tajnik Združenih narodov Perez De Cuelar je na tiskovni konferenci ob sklenitvi letošnjega zasedanja skupščine opozoril na nevarnost atomskega spopada in je pozval velesili, ZDA in SZ, naj čimprej obnovita pogajanja o zmanjšanju jedrske oborožitve, ker to »dolgujeta celotni človeški skupnosti*. Predsednik svetovne organizacije je nadalje dejal, da velesiii ni nihče pooblastil, da se igrata z našo usodo.
«Leto, od katerega se poslavljamo, je bilo zaznamovano z nasiljem in tragedijami. Poslabšanje mednarodnih
Enrico Berlinguer in predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak med včerajšnjim pogovorom	(Telefoto AP)
De Cuellar: velesili naj obnovita pogajanja
odnosov resno ogroža mirovne perspektive. Zaradi tega je potrebno, da se težnja po zaostrovanju prekine preden bo prepozno,* je dejal De Cuel-far.
«Sovjetska zveza in ZDA morata zaradi eoveštva z vso iskrenostjo obnoviti pogajanja in skleniti sporazum o omejitvi in zmanjšanju jedrskega o-rožja srednjega in strateškega dometa,* je dejal De Cuellar, ob tem pa izrekel upanje, da Reagan in Andro-pov ne bosta sedla za skupno pogajalsko mizo samo zato, da dokažeta svoj pogum, ampak predvsem zaradi prav-vega občutka za resnost položaja v svetu. Obnovitev pogajanj bi ugodno vplivala na zmanjšanje mednarodne napetosti, to pa bi spet imelo za posledico mimo reševanje sporov v Afganistanu, jugovzhodni Aziji, Perzijskem za’ivu, na Cipru itd., kajti vsi ti veliki mednarodni spori so na takšen ali drugačen način odsev blokovskega soočanja.
Zaskrbljenost za mir je na božičnem srečanju s kardinali in drugimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki včeraj izrekel tudi papež Janez Pavel II. Ponudil je svoje dobre usluge rra svetovni ravni in rekel, da če bodo napori v tej smeri neuspešni, človeštvo nima več bodočnosti.
«Mir znotraj držav in mir v mednarodnih odnosih narodov, k temu cilju teži Cerkev, ko ponuja sodelovanje vsem ljudem dobre volje,* je poudaril papež in obljubil, da se v pogovoru z državniki in odgovornimi za svetovno politiko nikoli ne bo utrudil pri uresničevanju teh ciljev.
Marinc zaključil obisk na Japonskem
TOKIO — Član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc je včeraj končal štiridnevni obisk na Japonskem in od potoval v domovino.
Andrej Marinc se je mudil na Japonskem na vabilo tamkajšnje KP v okviru rednih stikov med partijama.
Pogovarjal se je tudi s predsednikom japonske socialistične stranke Masašijem Isabašijem, včeraj pa se je sešel še z namestnikom generalnega sekretarja vladajoče liberalnodemokratske stranke Keivom Oku-dom. (dd)
Začenja se nov krog diplomatskih pobud o Palestincih
Šest let po campdavidskem sporazumu Arafat obiskal predsednika Mubaraka
KAIRO, BEJRUT — šest let po zgodovinskem obisku Anvarja el Sadata v Izraelu, s katerim si je pokojni e-giptovski predsednik nakopal srd vsega arabskega sveta, se je včeraj Ja-ser Arafat sestal z egiptovskim predsednikom Mubarakom. Po vsem sodeč je bilo snidenje nad vse prisrčno, pozabljen je bil campdavidski sporazum in «izdajstvo». V teh šestih letih se je namreč zgodilo marsikaj, kar je Ja-serja Arafata prepričaol, da so besede o Sadatov, m izdajstvu izustili ljudje, ki jim je za usodo Palestincev malo mar, saj ščejo le lastne interese. Dokončno nu je to dokazalo o-bleganje in beg iz Tripolija.
Jaser Arafat ,ia torej že pričel svojo diplomatsko ofenzivo, da bi rešil, kar se da še rešiti. Izhodišče bo kot kaže dokument iz Fesa, ki podobno kot Reaganov predlog, a v konkretnejši obliki predvideva palestinsko -jordansko konfederacijo.
Medtem ko je Arafat za nekaj ur zapustil svoje borce, ki so na treh grških ladjah pluli skozi Sueški prekop, je odgovornost za predvčerajšnji atentat na francoske sile v Bejrutu
Prisrčno srečanje med Arafatom in Mubarakom	(Telefoto AP)
prevzela zloglasna organizacija šiitskih fundamentalistov dslamska sveta vojna*, ki je dala Francozom in Američanom desetdnevni rok, da zapustijo Libanon. Na prizorišču atentata pa reševalci še vedno iščejo žrtve med ruševinami. Dosedanji obračun je 28 mrtvih in 144 ranjenih.
Povsem razumljivo so francoski in ameriški vojaki še povečali budnost. Vsi so namreč prepričani, da se bo val atentatov nadaljeval. Po še nepotrjenih vesteh so neznanci z ročnimi bombami napadli tudi izraelske izvidnice v južnem Libanonu v Zahra-nu in Saidi.
Ubili škofa, ker se je boril za pravice Indijancev
MANAGUA — Skupina protirevolucionarjev je ubila katoliškega škofa Salvatorja Schaeffera. Nadškofa so predvčerajšnjim, skupno s tremi nunami, ugrabili med napadom na obmejno vasico Francia Sirpi. Ob objavi novice o ugrabitvi je nikaragovsko vodstvo odločno protestiralo pri hondu-raških oblasteh, ker sodi, da so skupno z ameriško administracijo krive smrti škofa Schaeffera.
Kakor izhaja iz vesti, ki prihajajo iz te srednjeameriške držav#, je škof obiskal indijansko skupnost Miskitos in jim na zborovanju povedal, da je vlada pomilostila 307 njihovih pripadnikov. Obenem je povabil tiste Indijance, ki so nasedli protirevolucionarni dejavnosti in zbežali v sosednji Honduras, naj se vrnejo v svojo domovino Nikaragvo, ker se jim ne bo nič zgodilo.
Kakor je znano, je bil Schaeffer, ki je bil škof za nikaragovsko atlantsko obalo, vztrajen zagovornik človečanskih pravic Indijancev plemena Miskitos. Med lanskim vsakoletnem obisku je papežu sporočil svojo zaskrbljenost zaradi groženj, vendar to ni omajalo njegove trdne volje, da se do kraja bori za pravice Indijancev.
Sprejem za novinarje v slovenski skupščini
LJUBLJANA — Včeraj je bil v prostorih skupščine SR Slovenije sprejem, ki sta ga za predstavnike tiska, radia in televizije priredila predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner in predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
Sprejema so se udeležili številni slovenski novinarji, katerim pozdrav je najprej prinesel Vinko Hafner, ki je med drugim poudaril potrebo po čimboljšem sodelovanju med skupščino in tiskom. Pozdrave je novinarjem prinesel tudi predsednik IS SRS Janez Zemljarič.
□ NEW YORK — Val slabega vremena, ki je zajel Združene države je že povzročil vsaj 70 smrtnih žrtev. Temperatura je zelo nizka in je ponekod dosegla 40 stopinj pod ničlo. Največ težav povzročajo zasnežene in spolzke ceste.
V
Široka izmenjava mnenj med SFRJ in Egiptom
KAIRO — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov je včeraj po tridnevnem uradnem obisku v Egiptu, odpotoval iz Kaira. Lazar Mojsov je odpotoval na uradni obisk v Demokratično ljudsko republiko Jemen.
V egiptovskem glavnem mestu so tudi včeraj komentirali obisk zveznega sekretarja. Brez dvoma je uradni Kairo zelo zadovoljen s pogovori, ki jih je imel v minulih treh dneh Mojsov s svojim gostiteljem Butro-som Galijem. Poudarjajo, da bo tako široka izmenjava mnenj med obema neuvrščenima državama zelo koristna za prihodnjo dejavnost Egipta in Jugoslavije. (dd)
□ BEOGRAD — Včeraj opoldne so v Skopju zaznali zelo močan potresni sunek, ki je sicer povzročil nekaj preplaha, ne pa škode.
Konec leta bodo najbrž avtomatično razveljavljene
Sankcije proti SZ niso ohromile sodelovanja
BRUSELJ — Ker ni nobena od držav evropske gospodarske skupnosti zahtevala, da deseterica tudi v letu 1984 nadaljuje s sankcijami proti Sovjetski zvezi, bodo le te, tako je slišati v Bruslju, 31. decembra avtomatično razveljavljene. Sankcije je EGS uvedla leta 1982 in naj bi veljale za demonstracijo nezadovoljstva deseterice nad sovjetskim deležem pri razglasitvi vojnega stanja na Poljskem.
Vsekakor na bruseljskem sedežu EGS pri znavajo, da je šlo pri omejitvah sovjetskega izvoza nekaterih vrst blaga na trg deseterice zgolj za apolitičen signah voditeljici politične in ekonomske integracije nasprotnega bloka, ki sam po sebi ni mogel povzročiti resnejše gospodarske škode.
Sklop sankcij proti Sovjetski zvezi zajema uvozne restrikcije pri naslednjih izdelkih: dia manti, biseri, katodne cevi, nekateri stroji, kla virji, kaviar, svila in nekateri drugi izdelki v višini priblžno četrtine uvoza teh izdelkov v letu 1980. Obenem so tedaj v Bruslju za polo vico omejili tudi kvote za uvoz usnja, lesa, papirnatih izdelkov, preprog, dela kemijskih proizvodov, traktorjev, pohištva in nekaterih
drugih izdelkov, glede na vrednost uvoza iz Sovjetske zveze v letu 1980.
Opazovalci omenjajo, da te gospodarske sankcije (v skupni vrednosti okrog 140 milijonov evropskih valutnih enot) niso uspele zadržati naraščanja gospodarskega sodelovanja med stranema, čeprav niti leto 1982 niti leto 1983 v kroniki sodelovanja med svetom za vzajemno ekonomsko pomoč (SEV) in zahodno deseterico ne bo veljalo za leto posebnega "razvoja je bilo v tem času pod ledom uradno zamrznjenih odnosov čutiti sorazmerno dina mične gospodarske tokove.
Tipično za razmerja med integracijami je, da so zahodni Evropejci v tem obdobju, kljub vsem pritiskom velike čezatlantske zaveznice, spoštovali pogodbe o dobavi opreme za grad njo sibirskega plinovoda.
Zanimivo je, dalje, da so Bolgarija, Romunija, Madžarska in Poljska v tem času brez večjih zatikanj končale tekstilna pogajanja in sklenile nove sporazume z EGS. Marca letos so, dalje, podpisale še sporazume o izvozu jekla v deseterico.
Kljub bojkotom in sankcijam na nobeni od
obeh strani nikoli niso pozabili, da je Zahod izhodu vir trdnih valut in številnih vrst tehnologij, Vzhod pa Zahodu eden največjih in naj: bolj zanesljivih trgov za ‘mnoge od njegovih izdelkov.
Eden od dokazov tihega sožitja stvarnih interesov je naglo naraščanje števila podružnic in naložb držav SEV na področju deseterice. Skupno imajo te države na področju OECD okrog 400 podružnic: gostiteljica z največ vzhodnimi podružnicami je ZRN (63), sledijo ji Velika Britanija (59), Francija (39), Avstrija (34), vtem ko so ZDA (32) šele na petem mestu.
Zanimivo je razčleniti, s čim se ukvarjajo ta podjetja: skoraj polovica od 403 podružnic (111 od njih jih pripada Sovjetski zvezi) ima uvozne ali z njimi povezane marketinške na loge. Druge se ukvarjajo z izvozom, finančnimi storitvami, transportom, tehničnimi in podobnimi storitvami. Od skupno 24 industrijskih podjetij Vzhoda na področju OECD, je 13 ma džarskih, 5 bolgarskih, 3 poljska, 2 sovjetski in eno češko.
Razveljavitev sankcij proti Sovjetski zvezi
zaradi dogodkov na Poljskem le z nekaj meseci zamude sledi ukinitin sankcij proti tej državi zaradi intervencije v Afganistanu. Večina teh ukrepov je prenehala veljati že leta 1981. Odtlej je veljala le še prepoved izvoza masla, ki so jo v EGS ukinili v dveh etapah: . najprej so novembra lani uvedli dražbe za to blago, na katerih pa se predvideni kupec. Sovjetska zveza, ni nikoli pojavil. Do druge etape pa je prišlo letos spomladi, ko je evropska komisija popustila pod pritiski držav članic in spet sprostila izvoz subvencionirane ga masla v Sovjetsko zvezo.
Opazovalci v Bruslju, naprej ugotavljajo, da minulo politično vpletanje v gospodarske tokove v tem času ni bistveno zmanjšalo števila visokih srečanj obeh strani, pogosto tudi na vladnih ravneh. Pobudo so tod imele med državami vzhodnega socialističnega tabora predvsem Bolgarija, Madžarska in Poljska. Najbolj živahna med njimi je najbrž Romunija, ki je EGS predlagala sklenitev posebnega sporazuma o gospodarskem sodelovanju. V Bruslju so, kot je slišati, romunski predlog sprejeli z naklonjenostjo.	DUŠAN SNOJ
Na prvi seji novoizvoljenega glavnega odbora SKGZ
Akcijska enotnost za dosego skupnih ciljev
Sklepi 14. občnega zbora
Glavni odbor SKGZ je na svoji seji povzel sklepe, ki so bili sprejeti na 14. občnem zboru SKGZ. Sklepe povzemamo v sintetizirani obliki.
•	SKGZ si bo v prihodnjem mandatnem obdobju prizadevala, da pride v najkrajšem času do uzakonitve pravic naše skupnosti in to brez kakršnih koli teritorialnih ali vsebinskih razdelitev in diskriminacij. Zato bo vprašanje globalne zaščite še naprej v ospredju delovanja Zveze.
•	V boju za globalni zaščitni zakon je treba nadalje krepiti enotno nastopanje vseh Slovencev, ko gre za teme jna vprašanja, ki se tičejo celotne naše skupnosti.
•	Zveza mora utrjevati in širiti fronto demokratičnih sil večinskega naroda, ki so naši skupnosti naklonjene. Zato je potrebno objektivno informirati italijansko javnost in še zlasti mladino in s tem preprečiti demagoške interpretacije naših zahtev in ustvarjati ozračje strpnosti in sožitja. Taka akcija mora biti usmerjena predvsem na šolsko področje z neposrednimi stiki in kontaktira-njem.
•	Organi Zveze in njene članice so poklicani, da si kljub trenutnim razmeram, še nadalje prizadevajo za okrepitev in razvoj gospodarstva naše skupnosti, izhajajoč iz temeljnih postavk, ki so značilne za usmeritev naše Zveze v gospodarstvu.
•	Vztrajati je treba na uresničevanju gospodarskih postavk osimskega spora zuma in na čim tesnejši gospodarski povezanosti obeh obmejnih pasov.
•	Težiti je treba k še večjemu dejanskemu vključevanju v krajevne gospodarske tokove in strukture.
•	SKGZ se bo še naprej zavzemala za ovrednotenje kmetijstva z vsemi možnimi konkretnimi pobudami.
•	SKGZ si bo prizadevala za večjo uveljavitev in priznanje naših kulturnih dejavnosti. Okrepiti je treba akcijo za javnopravno priznanje kulturnih ustanov in njihovo finansiranje iz javnih sredstev.
•	Kulturno dejavnost je treba v vseh njenih dejavnostih kritično vzeti v pretres in jo primemo ovrednotiti tako v naši sredi kot izven nje.
•	V kulturi je treba zasledovati čimvečjo odprtost in ustvarjati vse več priložnosti za povezavo z matičnim narodom.
•	Prav tako ostajajo bistvene važnosti pobude za čim tesnejše sodelovanje z italijanskim kulturnim življenjem.
•	Posebna pažnja mora iti raziskovalni dejavnosti.
•	SKGZ bo morala v bodočem mandatnem obdobju bolj sistematično pristopiti k šolskim vprašanjem. Okrepiti je treba prizadevanja za uresničitev avtonomije slovenske šole. Zveza se bo zavzemala za čimvečjo enotnost Slovencev v okviru Enotnega šolskega odbora.
•	Bistvene važnosti je ustanovitev slovenske šole v videmski pokrajini.
•	Spričo razmer, ki jih označujeta brezposelnost in nesorazmerje v poklicih, je treba na podlagi raziskav posvečati skrb za posameznika in sistematično spremljati mlade že od najzgodnejših let naprej.
•	V mladinskem delovanju je treba poudariti sodelovanje z italijansko mladino in mladimi v matični domovini. Prav tako je treba vztrajati pri perma nentnem izobraževanju mladih.
•	Na področju telesne ku ture je pomembno ohranjati tako množičnost kot kakovost, predvsem pa zagotavljati športu potrebne vire finansiranja. Istočasno je treba v telesni kulturi dosledneje uveljaviti vsebinska spoznanja in načela.
•	Sredstva množičnega obveščanja morajo biti tudi v bodoče deležna največje pozornosti.
•	Okrepiti je treba našo prisotnost v mirovnem gibanju, kakor tudi v vseh pobudah, ki združujejo različne demokratične sile na široki enotni osnovi.
•	Organi Zveze morajo skrbeti za to, da se ustvarja učinkovita povezanost med tremi pokrajinami, kjer je naša skupnost prisotna. Posebno pozornost je treba nameniti Slovencem v videmski pokrajini.
K sklepom so bila dodana in sprejeta še naaednja dopolnila: Pregledati je treba možnosti za ponovno okrepitev službe za informiranje italijanske javnosti. Pri tem je treba uporabiti že ustaljene kanale, ki so se izkazali za učin kovite, obenem se je treba poslužiti sodobnih pristopov za uspešno in ustvarjal no prikazovunje naše stvarnosti. Prav tako je treba okrepiti obveščanje v Be nečiji. Skrbeti je treba za debato o nas samih znotraj članic in organov SKGZ.
Poročilo Borisa Siege o vlogi Slovencev v javni razpravi o zaščitnem zakonu in dopolnilo predsednika Raceta
Novoizvoljeni glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je na svoji prvi seji, ki je bila v sredo v mali dvorani goriškega Kulturnega doma, izvolil nov izvršno odbor in nato razpravljal o vprašanjih, ki so ta čas v središču pozornosti naše narodnostne skupnosti. Po uvodnem poročilu Borisa Siege o vlogi in pobudah Slovencev v javni razpravi o globalnem zaščitnem zakonu je predsednik Boris Race poročal o dejavnosti in vprašanjih v zvezi z enotno delegacijo Slovencev v Italiji. Sledila je obsežna razprava, v katero je poseglo enajst članov. Ob zaključju seje je glavni odbor odobril sklepe, ki so jih bili izdelali na 14. občnem zboru (povzetek sklepov objavljamo v okvirju) in resolucijo občnega zbora, ki jo bomo objavili v jutrišnji številki.
«Zadnji tedni so bili razmeroma polni dogodkov in važnih premikov v zvezi z našimi odprtimi vprašanji,* je uvodoma ugotovil Boris Siega in se nato v svojem poročilu o vlogi in pobudah Slovencev v javni razpravi o globalnem zaščitnem zakonu najprej zaustavil pri vladnem osnutku zaščitnega zakona, ki ga je minister za zvezo z deželami Romita posredoval ministrskemu predsedniku in ostalim zainteresiranim ministrom. Ta korak je že izraz določene politične volje, ki je do sedaj nismo opazili pri prejšnjih italijanskih vladah.
«Slovenci smo sprejeli novice iz Rima z delnim optimizmom, predvsem pa z realizmom, ki nam ga narekuje dosedanja praksa. Naša skrb je, da ne bi napovedani vladni osnutek povzročil neangažiranost in mlačno pričakovanje v škodo napovedani razpravi v parlamentu o že vloženih zakonskih osnutkih. Naše delo naj gre v tem trenutku v smer stalnega opo zarjanja in budnosti, da se bodo načrtovani kratki roki tudi spoštovali,* je dejal Siega, ki je nato pozitivno ocenil sestanek s predsednikom senata Cossiga in poudaril potrebo po še tesnejših stikih z osebami, ki lahko dajo svoj neposreden ali posreden doprinos k pospešeni parlamentarni razpravi.
«Poleg kratkih rokov pa je za nas še važnejše vsebinsko vprašanje,* je nadaljeval poročevalec in omenil po izkuse, da bi videmsko pokrajino izvzeli iz pojma globalne zaščite. «Pod-laga za našo aktivnost v tej smeri,* je podčrtal; «je v poročilu slovenskih članov bivše Cassandrove komisije. Z obrambo teh načel bomo lahko dali zgled našim zaveznikom, političnim silam, ki nas podpirajo, in zahtevali z njihove strani isto zadržanje. S pak-tiranjem in kompromisarstvom za vsako ceno pa bomo bore malo do segli.*
«To opozarjanje je toliko bolj po trebno, ker smo v zadnjem času v naših slovenskih krogih opazili neutemeljeno odstopanje in pretirano previdnost. Vse to nam seveda le škodi posebno ker so oblastveni krogi na ta stališča zelo pozorni.*
Siega je nato poudaril potrebo po izboljšanju politične klime v naših
krajih, predvsem pa v Trstu. Poleg ostre protislovenske kampanje smo zabeležili tu tudi vrsto pozitivnih dejstev (na primer stališča demokratičnih organizacij šolnikov, predstavnikov univerzitetnega življenja, kulturnikov, veliko manifestacijo na italijansko-jugoslovanski meji v Gorici). V sedanjem položaju moramo tudi mi konkretno poseči, da bomo z akcijo in javnim nastopanjem branili in zagovarjali svoja stališča in tako predrli obroč dezinformacije, ki drži v kleščah velik del italijanske javnosti. Siega je pri tem omenil vrsto predlogov za pobude, ki bi jih lahko v ta namen izvedli predvsem na šolskem področju.
Zavzel se je za pripravo srednjeročnega načrta, ki bi zaobjel številne posege, kot na primer večjo vlogo državljanske vzgoje v šolskih programih; učenje novejše zgodovine na lokalni ravni s predhodnim pregledom učbenikov in njihovim morebitnim dopolnjevanjem; možnost prirejanja razstav po posameznih šolah (na primer v sodelovanju z NŠK).
Zaustavil se je nato še ob drugih
vprašanjih informiranja (na primer prek sredstev javnega obveščanja).
Ob koncu je Siega poudaril važnost akcijske enotnosti, strnjenosti Slovencev ne glede na politično in ideološko prepričanje, za dosego ciljev, ki so skupni celotni naši narodni skupnosti. «Akcijska enotnost pomeni tudi utrjevanje enotne delegacije Slovencev v Italiji in njenega zunanjega nastopanja. Partikularistični interesi in zaviranje dela enotne delegacije objektivno slabijo celotno manjšino v tem odločilnem trenutku. Tako zadržanje bi lahko imelo trajnejše pošledice,* je zaključil svoje poročilo Boris Siega.
Predsednik SKGZ Boris Race je še dopolnil uvodno poročilo z informacijami v zvezi z enotno delegacijo Slovencev v Italiji. Poudaril je, da je akcijska enotnost v tem trenutku še nadvse potrebna, opozoril pa je na intenzivno razpravo o njenem značaju in o nalogah, ki naj bi jih opravljala. Članom glavnega odbora je podrobno poročal o zadnjih novostih v tej zvezi, o predlogih operativnega in vsebinskega značaja, ki so bili iz-nešeni v tem pogledu. Dejal je, da je izvršni odbor temeljito pregledal in proučil te predloge ter jih nato posredoval na skupnem sestanku članov enotne delegacije.
Race je ob koncu ponovno opozoril, da bi bilo hromenje enotnega akcijskega telesa Slovencev v Italiji v sedanjem trenutku nevarno za vso slovensko skupnost. Prav zaradi tega se Slovenska kulturno-gospodarska zveza zavzema za popolno obnovitev delovanja v tem pogledu za dosego pravičnega globalnega zaščitnega zakona.
Novi izvršni odbor SKGZ
Boris Race (predsednik)
Dušan Udovič (tajnik)
Mirko Primožič (predsednik teritorialnega odbora goriške pokrajine) Edmund Košuta (tajnik teritorialnega odbora goriške pokrajine) Viljem čemo (predsednik teritorialnega odbora videmske pokrajine) Ferruccio Clavora (tajnik teritorialnega odbora videmske pokrajine) Klavdij Palčič (predsednik odbora za kulturo)
Darij Cupin (predsednik odbora za gospodarstvo)
Pavel Stranj (predsednik odbora za šolstvo)
Sergij Lipovec (predsednik odbora za sredstva množičnega obveščanja) Rado Race (predsednik mladinskega odbora) .
Aldo Rupel (predsednik odbora za telesno kulturo)
Nerina Švab (predsednik odbora za doraščajočo mladino)
Karel Devetak (predsednik odbora za uveljavljanje pravic)
Igor Komel (predsednik komisije za javne uprave)
Suadam Kapič (predsednik komisije za zunanje stike)
Tamara Blažina (predsednik komisije za izobraževanje in usmerjanje) Bogo Samsa (brez neposredne zadolžitve)
Vilko Nanut (brez neposredne zadolžitve)
Pavel Petričič (brez neposredne zadolžitve)
Salvatore Venosi (brez neposredne zadolžitve)
Široka razprava o pobudah za učinkovitejši boj Slovencev
V razpravi je izneslo svoja mnenja in predloge 11 članov glavnega odbora
Po uvodnem poročilu se je razvila hied člani glavnega odbora SKGZ široka razprava, med katero je bil Prvenstveno govor prav o naših prizadevanjih in pobudah za dosego globalnega zaščitnega zakona in o potrebi po čimširši akcijski enotnosti Slovencev v Italiji v tem izredno pomembnem in morda odločilnem političnem- trenutku.
PAVEL PETRIČIČ se je zaustavil °b vprašanju konzultivne delegacije, ^kakšnega konzultivnega telesa, ki bi skrbelo predvsem za ugotovitev določenih splošnih tendenc, kar bi omogočalo tudi učinkovitejše nastopanje Ppsameznih strani. Obenem je poudari avtonomijo posameznih dejavnikov v sklopu manjšine in zavrgel možnost Posegov z vrha za drugačen prcustroj •e teh.
SAMO PAHOR je poudaril potrebo Po večji učinkovitosti manjšine za informiranje italijanske javnosti o naši stvarnosti in o naših zahtevah, ter pri tem omenil, kot primer, akcijo šolnikov izpred trinajstih let z manifesta-c>jo v Rimu. Omenil je tudi, da smo V italijanski javnosti «preveč odsotni* 'o da bi bilo treba zato z večjo zagnanostjo prodirati v italijanska sredstva javnega obveščanja. Nadalje je Predlagal, da bi vedno v sklopu take '^formacijske akcije predložili poslan-Cem in senatorjem skopo, a dobro Pripravljeno informacijo o Slovencih v Italiji, o naši kulturi in zgodovini.
JURIJ KUFERSIN je v svojem P°segu obravnaval predvsem vpraša-
nje enotnega nastopanja Slovencev v Italiji in dejal, da smo bili doslej pri tem vse preveč oprezni. Zaustavil se je tudi ob vprašanju osveščanja samih pripadnikov naše narodnostne skupnosti o naši stvarnosti ter ugotovil, da bi morali o teh stvareh v našem krogu več razpravljati.
MARKO KRAVOS je omenil, da bi drugačna vsebinska zasnova enotnega nastopanja Slovencev v Italiji implicirala preustroj naše organizacije, kar pomeni, da bi le ta izgubila svoj koalicijski značaj in krovno vlogo; skratka odrekla bi se svojim bistvenim funkcijam.
ODO KALAN se je obregnil ob uvodno poročilo, češ da je v njem
preveč pozitivno ocenjen zadnji obisk pri Cossigi, da je preveč kritično do šolnikov («Vseh šolnikov ne moremo vreči v isti koš. Šolniki so na določen način pri svojem delu tudi vezani na šolski sistem*), in da pozablja na vlogo telesne kulture, ki prek društev in posameznikov ustvarja vsakodnevne stike z italijanskim življem.
DARKO BRATINA je omenil, da smo se obnašali doslej v stikih z italijansko stvarnostjo preveč klavrno. Poudaril je, da bi morali biti pri tem bolj agilni, aktivni in sodobni. Podobo slovenske manjšine v Italiji bi morali predstaviti bolj sistematično, skorajda menežersko. Predlagal je zato u-stanovitev delovne skupine, ki bi o-
Udelcženci seje glavnega odbora SKGZ
pravljala to funkcijo na moderen, «propagandistični» način. Kot primer za tako učinkovito akcijo je omenil nedavno prireditev o slovenskem filmu, o kateri so poročali številni ita lijanski časopisi. Glede na krajevni položaj je Bratina izrazil bojazen, da se bi tudi ob vprašanju globalnega zaščitnega zakona ponovila takšna protipropagandna akcija, kot so jo bile izvedle reakcionarne sile v Trstu ob sklepanju osimskega sporazuma.
STANKO BOLE je poudaril, da je sedaj nadvse potrebna učinkovita e-notna akcija Slovencev v Italiji. «Pred nami stoji le eno bistveno vprašanje — kako voditi bitko naprej. To mora biti glavni predmet vse razprave*, je podčrtal. Dodal je, da Slovenci nismo v preteklosti slabo nastopali (omenil je obsežno delo društev, strokovnih in drugih organizacij), moramo pa storiti še več.
BOGO SAMSA je obravnaval pred vsem vprašanje informiranja italijan ske javnosti o naši narodnostni skup nosti. To je eno centralnih vprašanj, s katerimi se moramo spoprijeti in zajema mnogo plasti. Pri tem je najbolj učinkovita pot, ki teče neposredno P<> kanalih sredstev javnega obve ščanja, po strokovni, učinkoviti poti. Ti kanali So bili zadnje čase okrnjeni, a jih bomo morali spet ojačiti, da se bomo teh sredstev posluževali v večji meri ne samo v našem prostoru, temveč tudi na vsedržavni ravni. Zaustavil se je nato tudi ob problemu Slovenskega stalnega gledališča, ki je
avtonomna ustanova, zaradi česar lahko pride vsaka sprememba le znotraj ustanove.
JOŽE CEJ je poudaril potrebo po razpravi ne samo o strategiji v zvezi s prizadevanji za dosego globalnega zaščitnega zakona, temveč tudi o spremembah v strukturi organizacije, da bi tako postalo delo hitrejše, kar bi omogočalo učinkovitejše reagiranje na probleme in vprašanja, ki bi se sproti pojavljali in zastavljali. Omenil je nato prioritetne probleme, ki bi jim morala posvetiti naša narodnostna skupnost še posebno pozornost.
NERINA ŠVAB se je tudi obregnila ob vprašanje enotnega nastopanja in izrazila zaskrbljenost za morebitno hromenje učinkovitosti akcijske enotnosti Slovencev v Italiji.
MILOŠ BUDIN je v začetku omenil vprašanje informiranja italijanske skupnosti o nas. Pri tem bi morali biti bolj odprti, saj smo doslej posredovali italijanskemu življu premalo informacij o naši narodnostni skupnosti. Informiranje ne sme biti le trenutno, občasno, ampak trajno in ne sme potekati le preko časopisja, tem več mora zajemati širše plasti in področja. Zaustavil se je tudi pri problemu enotnega nastopanja in poudaril, da moramo vsi postaviti danes v drugi plan strankarske interese («To moramo biti sposobni storiti v korist vse naše skupnosti*). Danes mora biti ta enotnost še najbolj trdna, saj hočejo druge sile manjšino razdeliti in jo s tem tudi ošibiti.
Zaradi odgovornosti dežele za sedaj odpadli tečaji za prostovoljne čuvaje
Tečaja za usposabljanje zapriseženih prostovoljnih čuvajev, ki ga je na osnovi členov 23 in 25 deželne ga zakona o zaščiti narave št. 34/81 nameravala prirediti Kraška gorska skupnost, zaenkrat ne bo. Njihovo prireditev je predstavnikom KGS od svetoval funkcionar deželnega odbor -ništva za krajevne uprave, gozdove in razvoj goratih predelov, potem ko je pravni urad predsedstva deželnega odbora izrazil mnenje, da so predpisi glede tega vprašanja v zakonu št. 34 nezadostni
Predvsem je treba ugotoviti, da gre za res neverjetno odločitev deželnih oblasti:	zakon, ki dopušča
možnost prireditve omenjenih tečajev je odobril deželni svet, sedaj pa je neki drugi deželni organ (pravni u-rad predsedstva odbora) praktično demantiral nekatera določila tega zakona.
Kako je lahko prišlo do tega? Zadeva se je zapletla, ko se je KGS obrnila na deželo in zaprosila za funkcionarja, ki bi na tečaju predaval o upravnih in zakonskih predpisih; prejela pa je le izmikajoče odgovore in se zato odločila, da si bo kar sama pomagala. Vsa zadeva pa se je močno zavlekla, kar je izzvalo nemalo negodovanja pri interesentih, ki so se v velikem številu priglasili
k tečaju. Krivdo je vsekakor nosila deželna uprava, oziroma njeni pristojni organi, ki niso hoteli jasno odgovoriti KGS na njene prošnje.
Na sestanku, ki so ga imeli predstavniki KGS z deželnim funkcionarjem za krajevne uprave in gozdove pa je prišla na dan resnica. Zastopnikom KGS je pokazal pismo z dne 13. aprila, ki ga je njegovo odborni-štvo prejelo od pravnega urada (katerega je KGS zaprosila za mnenje) predsedstva deželnega odbora.
Pravni urad praktično odsvetuje organizacijo tečajev, ker v členu 23 zakona 34/81 ni našel točnih predpi sov glede nalog, ki naj bi jih opravljali zapriseženi čuvaji, glede oblasti o ugotavljanju sankcij, glede hierarhične in organizacijske povezave z deželnimi organi, glede možnosti
kritja stroškov za zavarovanje in za nezgode zapriseženih čuvajev. Zaradi vseh teh razlogov je bil pravni urad mnenja, da je brez vsakega smisla organizirati omenjene tečaje. Ponekod v deželi so bili že organizirani, gotovo pa je, da jih deželna uprava ne bo priznala.
KGS se zato zaradi vsega tega znajde v pravi praznini normativnega in zakonskega značaja. Vsekakor bo nastopila pri deželni upravi in protestirala, ker je bilo to vprašanje po njeni krivdi dolgo časa zavito v gosto meglo. Njeni odgovori so bili vedno izmikajoči in so vedno dopuščali možnost prireditve teh tečajev, kar je zavedlo tudi Kraško gorsko skupnost. Slednja bo od dežele tudi zahtevala, da čimprej uredi to vprašanje.
Humanitarni gesti v korist miru
Člani tržaške skupnosti San Martino al Čampo, ki že deset let skrbi za neprilagojeno in emarginirano mladino, bodo danes izvedli delno ali popolno gladovno stavko kot konkreten korak za mir in proti nasilju. Denarno vrednost enega ali več obrokov hrane, ki jih bodo preskočili, bodo namenili združenju «Mani tese» (iztegnjene roke), ki bo poskrbelo za nakup kontejnerja zdravil za kraj Bugeniuzi v Burundiju. K pobudi so vabljeni vsi meščani, dohodek pa bodo združili z izkupičkom prodaje razstave-trga vzgojnih igrač in obrti, ki jo je skupnost priredila v pokrajinski palači in ki bo odprta do 24. decembra.
Božičnica na Opčinah v znamenju prijateljstva
Z božičnicami na vseh osnovnih in nižjih srednjih šolah se je včeraj končal pouk in za naše dijake se je začelo obdobje božičnih počitnic, ki bo trajalo do 6. januarja vk!jučno. Med vsemi božičnicami se nam zdi še zlasti omembe vredna tista na srednji šoli Kosovel na Opčinah, kjer so slovenski in italijanski dijaki skupaj priredili majhno slavje ob prazniku, ki naj pomeni mir in spravo. Dogodek se zdi v tem času, ko nekatere sile skušajo spet netiti sovraštvo in mržnjo med tu živečima skupnostima, še toliko bolj pomemben, saj dokazuje, da je ob kančku dobre volje sožitje nekaj povsem normalnega. Podrobnejša kronika o skupni prireditvi šal Kosovel in Tammasini bi nas zavedla predaleč, naj povemo le, da so' si dijaki in profesorji voščili vesele praznike dvojezično, slovenski dijaki pa so ob koncu izročili italijanski ravnateljici še izvod svojega šolskega glasila Jadro.
Na sliki: prizor z včerajšnje božičnice na openski srednji šoli.
Izmenjava voščil v časnikarskem krožku
Koalicija krajevne zdravstvene enote v težavah
Na sedežu časnikarskega krožka je bilo včeraj opoldne tradicionalno srečanje med tržaškimi novinarji in predstavniki krajevnih oblasti. Prisotne je pozdravil predsednik krožka Chino Alessi, ki je potožil nad kroničnimi finančnimi težavami, s katerimi se krožek sooča iz leta v leto, nakar so svoje čestitke izrekli še tržaški prefekt Marrosu, predsednik deželnega od bom Co-melli in tržaški župan Richetti.
Odbor za usklajevanje koledarjev prireditev
Na pobudo tržaške Trgovinske zbornice in Ustanove za turizem in ob sodelovanju tržaške občinske uprave so ustanovili stalni odbor za usklajevanje koledarjev javnih prireditev, ki bo nemudoma začel opravljati svoje delo. Njegov namen je namreč preprečiti, kot se je v zadnjih letih večkrat dogajalo, da bi bilo v mestu istočasno več zanimivih prireditev, ki si med seboj po nepotrebnem konkurirajo.
Cvetlice kot okras in turistična vaba
Tržaška občina pripravlja za velikonočno obdobje vrsto manifestacij s cvetličnimi razstavami in kulturnimi pobudami, ki naj bi ovrednotile in obnovile podobo mesta ter izboljšale življenjske pogoje v njem. Delijo se na prireditve, ki naj bi estetsko polepšale mesto in na take, ki imajo namen z mestnih trgov in prostorov opozarjati na štiri pokrajinska središča v naši deželi in na središča v okviru skupnosti Alpe Jadran. Ta mesta naj bi v Trstu dobila svoja posebna cvetlična obeležja, ponazorili naj bi značilne elemente njihovega urbanističnega videza, namestili reklamno-informativne stojnice in priredili njihove zgodovinske, umetniške in kulturne dneve. Pobuda tržaške občine ne predstavlja samo privlačnosti, ampak hkrati pomeni oživitev prisotnosti Trsta v prostoru, ki gre od Hrvaške do Bavarske in od Štajerske do Veneta, in ki ga poleg skupne zgodovine povezujejo številne kulturne sorodnosti.
V ta namen je delegacija tržaške občine v preteklih dneh obiskala Benetke, Linz, Salzburg in Munchen, kjer je v pogovorih s tamkajšnjimi upravitelji našla veliko pripravljenosti za tovrstne pobude, ki poleg koristi za mestno podobo in turizem prinašajo tudi pomembno razširjanje medsebojnega spoznavanja in poglabljanje kulturnih izmenjav.
Listarji ovirajo
Predsinočnja skupščina Krajevne zdravstvene enote je jasno dokazala, da je ta osrednji javno-zdravstveni organ v globoki krizi tako na finančnem kot upravnem in še posebno na političnem področju. V trenutku, ko bi hilo treba združiti vse sile za premostitev težav pri uvajanju zdravstvene reforme, je LpT z Gambassinijem na čelu okrepila svojo diverzantsko vlogo in s tem spravila v krizo večino, ki brez njene zunanje podpore ne more upravljati, v kolikor načelno zavrača podporo komuni stov.
Emblematičen je bil v tem smislu potek predsinočnje skupščine, ko so listarji takoj na začetku iz protesta piro ti dvojezičnim lepakom, ki jih je dala nalepiti družinska posvetovalnica v Rojanu, zapustili sejno dvorano v prepričanju, da bo zmanjkalo legalno število in da bodo s tem dosegli prekinitev skupščine. Niso pa računali na prisotnost indipendentističnega svetovalca Marchesicha, ki je dvignil štčvilo prisotnih na 31 in s tem omogočil nadaljevanje skupščine, ki pa je kmalu nato spet bila v težavah. Predsednik Pangher je namreč sprejel delegacijo predstavnic upravnih svetov posvetovalnic, ki so od njega zahtevale, naj se podobno kot župan Richetti izreče o dogodkih v Rojanu. Pangher je ob tem odgovoril, da je za demokracijo, toda če bi to izjavil med skupščino, bi misovci zapustili dvorano, kar bi pomenilo prekinitev seje in bi listarji torej slavili uspeh. Razpravo v tem smislu je preložil na sinočnjo skupščino, na katero sta bili preloženi tudi tozadevni interpelaciji komunistov in listarjev.
Seja se je nato nadaljevala s poročilom predsednika o položaju KZE. Pri glasovanju o spremembah finančnega proračuna pa se je spet zataknilo. Za sprejetje teh sklepov je namreč potrebna absolutna večina, ki bi jo koalicija lahko imela le ob podpori komunistov, v kolikor so
delovanje KZE
misovci napovedali, da bodo volili proti. V imenu komunistične stranke je svetovalec Monfalcon napovedal ugoden glas, saj bi bilo povsem nasmiselno odkfanjati prispevke, ki jih KZE dajejo razni organi. Večina je torej bila v škripcih: sprejeti podporo komunistov in tako dokazati listi, da lahko upravljajo tudi brez nje, ali preložiti sejo. Izbrala je slednjo pot.
Te politične izbire, ki vodenijo učinkovitost delovanja KZE, se odražajo v zamudah, napakah in neustreznostih posegov na konkretnem področju. Kot je izhajalo iz poročia predsednika, je položaj dramatičen. Na prvem mestu so finančne razpoložljivosti, ali bolje nerazpolož-ljivosti. Na upravni odbor pritiskajo javni organi in zasebniki, ki hočejo iztržiti dolgove, za katere pa KZE nima sredstev, saj ji državni zdravstveni sklad dolguje več kot 77 milijard lir. S klestenjem stroškov za zdravstvene storitve, kot predvideva finančni zakon, pa se bo stanje še pos'abšalo. Edino upanje je, da sanira položaj vlada.
Pangher je v svojem dolgem poročilu, ki pu je zelo nejasno in nekonkretno, obravnaval velike težave za začetek delovanja katinarske bolnice, ki je vezano na popolno obnovo notranjih prostorov glavne bolnišnice. Določilo jo je tržaško sodstvo, ki je odgovornim KZE poslalo v preteklih dneh kar 31 sodnih prijav v zvezi s pomanjkljivo varnostjo in higieno. Problemi z osebjem so se delno rešili in to je edini pozitivni podatek. Trd oreh bo za KZE preosnova od petih sedanjih bolnišniških objektov na tri in reorganizacija preostalih dveh, tako da bi od sedanjih 2462 prišli na 2187 postelj. Tu pa se postavi probem, kam z bolniki. Lahko ga reši le ustanovitev zdravstvenih okrajev, kar pa je še vedno le na papirju.
A. PERTOT	
Vl»	mvtrshn htagtt	3? vv
UjjL	podlog«	v
ploionin«	
St\.	3«re.ve	
Božična darila za vse okuse	
TRST - UL. GINNASTICA 22 - TEL. 795-998	
^ milo minelli	
vošči vsem odjemalcem	
in prijateljem	
vesel božič in srečno 1984	
RAZSVETLJAVA	
IN RAZNOVRSTNA	
DARILA	
TRST - TRG GOLDONI 8 - TELEFON	793-605
v_	J
Župan Richetti na družabnosti v dijaškem domu
Veselje ob novem uspehu sodelovanja
Tik pred pričetkom božičnih in novoletnih počitnic, ko tudi dijaški dom Srečko Kosovel zapre svoja vrata, so se njegovi gojenci, vzgojitelji in starši zbrali na prisrčni družabnosti. Prilika tokrat ni bila namenjena le izmenjavi voščil, ampak je bila izraz zadovoljstva ob uspehu nove baletne igre čriček in mravlje, ki so jo pretekli teden predstavili javnosti.
Srečanja nastopajočih otrok s slo venskih in italijanskih šol in vrtcev, njihovih staršev, vzgojiteljev in uči-
teljev, se je poleg predstavnikov pokroviteljev (obeh stalnih gledališč) in tvorcev predstave udeležil tudi tržaški župan Richetti, ki je s svojo navzočnostjo potrdil veljavnost te pa bude zbliževanja in sodelovanja med najmlajšimi dveh narodnosti. «Vča-sih pozabljamo, da se je moč sporazumevati že s samim obstojem, ne glede na jezik. Za to pa je treba dobre volje, premagati moramo svoj egoizem in iskati poti do bližnjega. Prav take pobude, kakršno je že dvakrat sprožil slovenski dijaški
dom, nas silijo iz naše lupine in vlivajo poguma za medsebojno sporazumevanje,* je v krajšem nagovoru dejal Richetti in te misli povezal v praznično voščilnico.
V imenu prireditelja je navzoče pozdravil in se toplo zahvalili vsem sodelujočim in tistim, ki so prireditev omogočili, ravnatelj dijaškega doma Edvin Švab, medtem ko sta za slovenske oziroma italijanske starše gO-vorili materi Majda Fischer in Pa-trizia Biasini. Izrazili sta nedeljeno navdušenje nad lansko in letošnjo izkušnjo sodelovanja slovenskih in italijanskih otrok in poudarili, da se to sodelovanje ne sme ustaviti. P° besedah Majde Fischer so med pripravo predstave nekatere italijanske matere celo izrazile željo, da bi se naučile slovenščine, medtem ko je Patrizia Biasini opozorila, da je ta primer sodelovanja najlepši odgovor vsem, ki tudi v teh dneh skušajo zanetiti slovraštvo med Slovenci in Italijani.
Na sliki: s prisrčne družabnosti v dijaškem domu Srečko Kosovel.
•	Ravnateljstvo ACT sporoča, da b° avtobusna služba za božično vigilijo in za Silvestrovo prenehala delovati kaki dve uri prej kot običajno, za božič in novo leto pa bo začela delovati dve uri po normalnem urniku-
•	Občina sporoča, da se bo razdeljevanje avtobusnih abonmajev P° znižanih tarifah za mesec januar zaključilo danes, 23. decembra.
ŽELEZARNA TERNI JUTRI ODPRTA ZA VSO JAVNOST
Zadnja letošnja pobuda v TK Galeriji
Prodajna razstava 30 ustvarjalcev
V menzi škedenjske livarne Terni bo jutri, 24. decembra, ob 9. uri skupščina delavcev in njihovih družin. Tovarniški svet vabi nanjo tudi delavstvo iz drugih tovarn na Tržaškem z družinskimi člani vred, pa tudi predstavnike krajevnih ustanov, rajonskih svetov in seveda sredstev množičnega obveščanja. Obenem vabi širšo javnost, naj prekorači prag železarne in si od blizu ogleda obrat, ki je na tem da propade in katerega delovna sila utegne ostati brez kruha. Za to priložnost bo v livarni tržaški škof Bellomi daroval mašo.
Jutrišnja pobuda bo potekala pod geslom «Božič ’83 — enotno v obrambo dela in zaposlenosti*, ki je ravno tako kot za delavce železarne veljavno tudi za njihove vrstnike v Tovarni velikih motorjev GMT, v obratu VM in še marsikje drugje, kakor naglasa tiskovno sporočilo tovarniškega sveta Terni z ugotovitvijo, da letošnji božič sovpada s prav posebno hudo gospodarsko krizo v vsedržavnem, zlasti pa še v našem krajevnem merilu.
Zahtevo po ukinitvi načrta o razin-dustrializiranju Trsta in po uresničitvi programa za ponoven razmah državne industrije, pomorskega gospodarstva in v tem sklopu luških dejav-
nosti bo dokaj svojevrstno podkrepilo tudi tajništvo pokrajinske zveze CG IL - CISL - UIL: sporazumno z vodstvi sindikatov Funzione pubbliea -CGIL, FIDEL - CISL in UNDEL -UIL bo priredilo božično bedenje v občinski palači. Delavci in sindikalisti bodo torej božično noč od jutrišnjega dne do nedelje prebedeli na županstvu in si nadejajo, da sc jim bodo pridružili tudi drugi občani, a med njimi zlasti zastopniki krajevnih političnih sil z županom na čelu.
Srečanje s Tomizzo
V Časnikarskem krožku v Trstu (Korzo Italia 12) bo drevi ob 18. uri literarni kritik Elvio Guagnini s tržaške univerze govoril o ustvarjalnosti pisatelja Fulvia Tomizze, ki bo prisoten na srečanju in bo odgovarjal na vprašanja občinstva. Srečanje prireja kulturni krožek «Istria», ki s to pobudo zaključuje nadvse uspešno delovno sezono.
• Prošnje za pooblastilo za prižiganje ognja za odpravo suhljadi je treba po novem predložiti na sedežu gozdne postaje v Bazovici, Grudnova ulica.
V TK Galeriji je bila sinoči zad nja razstavna prireditev v letošnjem letu, ki je prav zaradi tega imela poseben značaj. Na njej sodelujejo u metniki, ki so že imeli ali pa bodo v kratkem imeli v naši galeriji samostojne predstavitve, tisti, ki z galerijo na kakršenkoli način sodelujejo
ali tvorijo zvesti krog njenega občinstva. Med njimi je sedem italijanskih ustvarjalcev, 16 jih je iz matične domovine, sedem pa je domačih zamej skih umetnikov. Naj jih navedemo: Cej, Černigoj, Kravos, Palčič, Spacal, Švara in Vecchiet od domačinov, A pollonio, Bernik, Borčič, Braniselj,
Ciuha, Gregorčič, Jakac, Kirbiš, Krašovec, Kržišnik, Lenassi, Logar, Ma raž, Smerdu, Vodopivec in Vrezec od Jugoslovanov, od Italijanov pa so Gandrus, Marassi, Piccotti, Rodri-quez, Strathdee, Tonet in Roma.
Razstavljene so njihove grafike in dela manjšega formata, ki so po posebnih, božičnih cenah na voljo občinstvu TK Galerije. Naj navedemo nekaj primerov cen: Apollonio 70 tisoč lir za grafiko, Ciuha 60 tisoč, Maraževa 70 tisoč, Borčič sto tisoč, Vecchiet razstavlja dve miniaturni grafiki, vsako za 15 tisoč lir, Palči-čeva trganka velja 400 tisoč lir, Cejeno delo pa 150 tisoč.
Kot je poudaril ravnatelj galerije Franko Vecchiet v uvodu v sinočnji umetnostno družabni večer, nima razstava nikakršnih kritičnih ali selektivnih namenov. To je •razstava prijateljev in znancev, prilika, da se srečajo obiskovalci z obeh strani meje, da nekateri ustvarjalci opozorijo nase, za TK Galerijo pa pomeni pri jelno obliko, s katero se za letos poslavlja od njih.
Na sliki: Franko Vecchiet pozdravlja zbrano občinstvo.
Glavnica TKB na 2,4 milijarde lir
Doslej je znašala 600 milijonov lir - Emisija 180.000 novih delnic
Na jugoslovanskem konzulatu v Trstu
Tradicionalno srečanje borcev in aktivistov NOB
S sinočnjim izrednim občnim zborom so delničarji Tržaške kreditne banke storili nov pomemben korak naprej v prizadevanjih za nadaljnjo krepitev in vrednotenje našega o-srednjega denarnega zavoda v zamejstvu. Soglasno so odobrili sklep u-pravnega sveta o povišanju družbene glavnice s 600.000.000 lir na 2.400.000.000 lir.
Kot je ponazoril predsednik Libero Polojaz, se operacija izvrši z emisijo 180.000 novih delnic: 90.000 jih gre starim delničarjem brezplačno v razmerju ene in pol delnice za vsako staro delnico (z dvigom 900.000.000 Ur iz redne rezerve), preostalih 90.000 delnic pa gre na voljo delničarjem proti plačilu, kar omogoča izboljša nje premoženjskega stanja za 900 milijonov lir neto. Drugi delničarji obdržijo prednostno pravico na neprodanih delnicah, je dejal Polojaz in izrecno poudaril važnost ukrepa ter hkrati izrekel pohvalo delničarjem, ker so v 24 letih obstoja TKB čisti dobiček v celoti dodeliU rezervam, s tem pa tudi omogočil dosego takšnih spodbudnih rezultatov. «Naše delnice so danes cenjene, ker je pač naša banka cenjena,* je še pristavil predsednik in na koncu pozval navzoče in vse Slovence k plodnemu delu.
Zvišanje glavnice je imelo seveda za posledico tudi spremembo člena št. 5 družbinega statuta, ki se zdaj glasi: «Družbena glavnica je 2.400 milijonov lir, razdeljenih na 240.000 delnic, vsaka z nominalno vrednostjo 10.000 lir. Delnica ni deljiva in vsaki delnici pripada en glas*.
Aldo Terpin (PSI) potrjen za predsednika hranilnice
Deželni odbor je včeraj uradno potrdil socialista Alda Terpina za predsednika Tržaške hranilnice, za podpredsednika te ustanove pa imenoval demokristjana Piergiorgia Luccarinija. Terpin, ki je po poklicu odvetnik, že trinajst let predseduje temu najpomembnejšemu krajevnemu bančnemu zavodu.
Terpin je bil kandidat deželnega odbora PSI, medtem ko je tržaško socialistično vodstvo predlagalo za to mesto Fulvia Anzellottija, dosedanjega predsednika raziskovalnega centra. Zadeva je prejšnji teden sprožila polemike med vodstvom pokrajinske federacije PSI in med bivšim deželnim svetovalcem Pittonijem.
Na jugoslovanskem generalnem kon zulatu v Trstu je bilo včeraj popoldne že tradicionalno srečanje bor cev in aktivistov NOB, ki so se ga udeležili predstavniki borčevskih organizacij to in onstran meje v želji, da počastijo 22. december, dan jugoslovanske ljudske armade, istočasno pa, da okrepijo medsebojne tovariške in prijateljske stike in se pogovorijo o problemih, ki zadevajo danes vse napredne sile v svetu, pa tudi o problemih, ki zadevajo v tem trenutku še posebno slovensko narodnostno skupnost v Italiji in njen odločen boj za dosego globalnega zaščitnega zakona.
Jugoslovanski generalni konzul Drago Mirošič, ki je bil z ostalimi člani konzulata gostitelj, je pozdravil goste in jim na kratko spregovoril o perečih političnih problemih v svetu, posebej pa se je zaustavil pri problemih, ki zadevajo nadaljevanje dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, o šovinistični in fašistični kampanji proti slovenski manjšini in o boju te manjšine, da bi končno prišla do zakona, ki bi resnično zaščitil vse njene pravice. «Tu lahko prav vi, bivši borci in aktivisti, od igrate pomembno vlogo, saj ste nadaljevalci in nosilci tistih idej,* je dejal Mirošič, «ki so v boju proti nacifašizmu, pa tudi v povojnih letih vedno družile vse napredne, tako slovenske, kot italijanske sile.*
Za njim so spregovorili predstavniki vseh navzočih združenj in organizacij: za Zvezo združenj borcev o-balno-kraškega področja Mario A-
Ukrepanje tržaške občinske uprave v prid staršem šoloobveznih otrok
Tržaški občinski odbor je na predlog odbornika za šolstvo Vattovanija dokončno odobril sklep o znižanju januarskega prispevka za refekcijo. Ta bo za 50 odstotkov nižji, s čimer bo občina staršem otrok, ki obiskujejo osnovno šolo s celodnevnim poukom ali občinski ter državni vrtec, povrnila odvečno vsoto, ki se nanaša na čas božičnih in velikonočnih praznikov v tekočem šolskem letu.
Odbornik Vattovani ima v načrtu še nekatere druge ukrepe za smotrnejše obračunavanje šolske oskrbovalnine v korist manj premožnih slojev, tako npr. možnost skladnega nižanja oskrbovalnine v primerih, ko otroka dalj časa ni v šolo ali vrtec.
Spet tatvina v stanovanju
Tatvine po stanovanjih in uradih se v našem mestu iz dneva v dan nevarno stopnjujejo. Tako so v sredo popoldne običajni »neznanci* izkoristili nekajurno odsotnost 40 letne France Cemivez, s ponarejenimi ključi odprli vhodna vrata njenega stanovanja v Ul. Valerio 112 in praktično u-kradli vse, kar se je dalo odnesti.
Ženska je prijavila preiskovalcem krajo krzna v vrednosti približno fi milijonov lir, fotografskega aparata, srebrne zapestnice in velike škatle, v kateri je hranila pozlačen pribor in posodo.
Prelisičili sta prodajalko v zlatarni
Tržaška policija vneto išče ženski srednjih let, lepe in elegantne postave in brez dialektalnega akcenta, ki sta v sredo zelo spretno (in neopazno) Ukradli skrinjico s približno dvajsetimi prstani v zlatarni «Bondvento» v Ul. S. Spiridione.
Ženski sta vstopili v zlatarno nekaj minut pred opoldansko zaporo in vprašali prodajalko za zapestno uro. Medtem ko se je uslužbenka za nekaj trenutkov mudila v izložbi, sta ženski neopazno izmaknili s prodajnega Pulta skrinjico ter jo spretno skrili ali v torbico ali celo pod plašč. Tega ne zna nihče povedati, saj so v zlatarni odkrili tatvino šele pred večerno ?aporo.
Na tukajšnji kvesturi so sporočili, da gre verjetno za isti ženski, ki sta na podoben način okradli več zlatarn v Furlaniji - Julijski krajini. Računajo, da znaša vrednost ukradenih prstanov v zlatarni «Bonivento» približno petnajst milijonov lir.
Ponesrečila se je v Alžiriji
Mlada Tržačanka podlegla hudim notranjim poškodbam
Eufemia Fortunah por. Radin
Na oddelku za oživljanje tržaške bolnice je včeraj zjutraj podlegla poškodbam 31-’etna Eufemia Fortunah por. Radin, stanujoča v Ul. Carpineto 5, ki je bila prejšnji teden žrtev hude prometne nesreče v Alžiriji.
Ženska se je skupno s sinovoma, osemletnim Denisom in enoletnim Lorisom, v četrtek, 15. decembra, odpravila v Alžirijo, na obisk k možu Sergiu, ki je tamkuj zaposlen kot tehnik družbe Italstrade. Družina Radin je hotela v tej državi skupaj preživeti božične in novoletne po-
čitnice, za nesrečno Eufemio pa je imelo potovanje tragične posledice.
Avtomobilska nesreča, v katero je bila vpletena družina Radin, se je pripetila v petek zvečer v bližini mesteca Costantina. Terensko vozilo, ki ga je upravljaj Sergio Radin in v katerem se je peljala vsa družina, je iz še nepojasnjenih razogov zavozilo s ceste in se nekajkrat prevrnilo. Hu do ranjeno žensko so najprej pripeljali v neko alžirsko bolnico, po posredovanju družbe Italstrade in zunanjega ministrstva pa so jo nekaj ur poizneje s posebnim letalom pripeljali v Ronke in nato takoj v tržaško bolnico. Njeno stanje pa je bilo že takrat skoraj brezupno.
Z istim letalom so pripeljali v Trst tudi malega Lorisa, ki je v nesreči u-trpel le lažje poškodbe in so mu v bolnici Burlo Garofolo nudili samo pr vo pomoč in ga takoj odslovili. Sergio in Denis Radin pa v nesreči nisba u-trpo a nobenih poškodb.
• Ženski koordinacijski odbor ACLI je izrazil ogorčenje zaradi nedavnih epizod nestrpnosti na sedežu rojanske družinske posvetovalnice in svojo solidarnost z upravnim odborom posvetovalnice. Ženske ACLI poudarjajo, da je spoštovanje manjšin, ki ga določa ustava, nujna premisa za razvoj demokracije in omikano rast države.
bram, za VZPI predsednik pokrajinskega odbora Arturo Calabria, za Združenje aktivistov predsednica Neva Lukeš, za SKGZ predsednik Boris Race, za Zvezo vojnih invalidov NOV predsednik Dušan Furlan, organizacijski tajnik VZPI Dušan Košuta, Jože Koren pa je ohudil nekaj spominov na dogodke p:ed 40 leti. Vsi so v svojih posegih poudarili velik pomen skupne in enotne borbe slovenskih in italijanskih naprednih sil v času vojne in tudi po njej in izrazili potrebo, da se ta skupna borba v teh trenutkih še okrepi v korist mirnega sožitja na tem področju, kot tudi nadaljevanja politike miru in prijateljstva med obema sosednima državama. Srečanje se je zaključilo z iskrenimi čestitkami vsem za srečno in zdravo novo leto 1984.
Protestna akcija tržaških trgovcev
Zastopstvo Zveze trgovcev se je včeraj srečalo s predstavniki sorod nih organizacij SDGZ, Confesercenti in Associazione artigiani. Na sestanku je tekla razprava o nedavnem srečanju z občinskim odbornikom D’A-lessandrom o vprašanju tarif svetlobnih reklamnih napisov.
V debati je prišlo do izraza, da tržaška občina čestokrat ne upošteva gospodarskih težav, v katere je zašla trgovina na drobno v našem mestu po jugoslovanskih omejevalnih u-krepih, kot dokazuje tudi dejstvo, da se sploh ni posvetovala s trgovci o problemu zgoraj omenejnih tarif. Uprava je po mnenju zastopnikov tukajšnjih trgovcev z visokim obdav čenjem svetlobnih napisov diskriminirala krajevne gospodarske operaterje tudi napram trgovcem iz drugih občin.
Zato so predstavniki trgovcev na drobno zahtevali takojšen sestanek z županom Richettijem in obenem pozvali vse gospodarske operaterje, da v sredo, 28. decembra, iz protesta ugasnejo svoje reklamne napise. V primeru, da občinska uprava ne spremeni do 1. januarja 1984 svojega odloka, bodo trgovci nadaljevali protestno akcijo za nedoločen čas.
• Deželna skupščina Furlanije Julijske krajine, ki je v sredo odobrila vse najpomembnejše finančne dokumente za leto 1984. se bo spet sestala 17. januarja 1984.
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Zora Malalan
Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 11. uri izpred cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
Žalujoči svojci
Opčine, 23. decembra 1983
Z občnega zbora škedenjskega društva
KD Ivan Grbec skrbi za podmladek
Dorče Sardoč: TIGROVA SLED
Mirko Hrovat:
ČLOVEK V ZRCALU PREGOVOROV STENSKI KOLEDAR
Fran Levstik:
MARTIN KRPAN, kaseta
Cena zbirke: 23.000 lir
Naročila in predplačila:
•	Preko pošte z nakazilom 23.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34127 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika.
•	OSEBNO:
V	Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6
— v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20
V	Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24.
ma|a 1
V	Čedadu — na uredništvu Novega Mata|ur|a, Ul. de Ru-
bels 20
•	Preko raznašalcev Primorskega dnevnika
KD Ivan Grbec v Skednju je zadovoljno s svojim obnovljenim delovanjem, glavna skrb pa je podmladek. Kot povsod, je namreč tudi v tej četrti, ki je v zadnjih desetletjih močno izgubila svojo narodnostno identiteto, težko privabiti mladino. Nekaj pa so odborniki društva že dosegli, saj je na predsinočnjem občnem zboru pristopilo k odboru pet mladih.
Pred zadovoljivim številom članov je predsednik Deziderij Švara opozoril na sedanji politični položaj naše manjšine, ko se parlament pripravlja na razpravo o zakonu za globalno zaščito, v Trstu pa se ponavljajo nacionalistični izbruhi. Devana Černič, tajnica «Ivana Grbea», je obnovila življenjepis društva od leta 1968 do danes. Predsinočnji občni zbor je bil pravzaprav prvi v novih društvenih prostorih, do katerih se je društvo dokopalo po daljšem obdobju, ko ni imelo strehe nad glavo.
Dejavnost društva je bila v tem letu bogata: razstave, koncerti, družabni večeri, stiki s sežanskim pevskim zborom in z društvom Primor-
Novoletni koncert v gledališču Rossetti
Zveza trgovcev na drobno tržaške pokrajine tudi letos prireja že tradi cionalni novoletni koncert v gledali šču Rossetti, ki bo 1. januarja 1984 ob 18. uri. Mestno godbo Giuseppe Verdi bo vodil dirigent Lidiano Azzo pardo. Vstopnice so na voljo pri UT AT v Pasaži Protti 2, tel. 65700, izkupiček po bo šel ženskemu oddelku Italijan skega Rdečega križa.
EDWARD ALBEE
GOSPA IZ DUBUOUA
Režija DUŠAN MLAKAR
DANES, 23. decembra, ob 16. uri ABONMA RED H ob 20.30 ABONMA RED F V ponedeljek, 26. decembra, ob 16. uri ABONMA RED G
Gledališča
Danes, 23. dec mbra, ob 19.30 bo SSG gostovalo v Ajdovščini z delom Dušana Kovačeviča «Radovan III.».
ROSSETTI
Danes, 23. decembra, ob 20.30 — red 2. petek — bo Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino predstavilo Maria Scaccio v delu Friedricha Dilrrenmatta «Romolo il grande». Delo režira Giovanni Pampiglione. Abonma: tretji kupon. Informacije pri glavni blagajni. Jutri zaprto.
VERDI
Danes, 23. decembra, ob 20. uri (red F/H) zadnja predstava Mozartove opere «Cosi fan tutte*. Dirigent A. Oest-man, režiser Filippo Crivelli.
CANKARJEV DOM • Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 23. decembra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije — modri abonma in izven.
II. preddverje - Sejna dvorana
Jutri, 24., in v nedeljo, 25. decembra, ob 9. in 13. uri: Mikroračunalniški sejem - Računalnik, moj prijatelj.
Razstave
Do 30. decembra — Sprejemna dvorana — Novoletna razstava «35 let Lutkovnega gledališča Ljubljana*.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 23. decembra, ob 11. uri: N. R. Erdman «Mandat». Predstava za naravoslovni srednješolski center v gledališki dvorani v Solkanu.
Ob 20. uri ista predstava za Abonma S - petek B in izven v Solkanu.
Razna obvestila
Upokojenci občine Dolina, pod pokroviteljstvom občine Dolina, vabijo na novoletno srečanje za starejše občane, ki bo v občinskem gledališču «F. Prešeren* v nedeljo, 1. januarja 1984, od 17. ure dalje. Za dobro počutje smo organizirali skupinske igre in loterijo. Za bavali nas bodo «Veseli godci*. Vstop prost.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
sko - Mačkolje. Marta Werk - Volk je spregovorila o dejavnosti ženskega pevskega zbora, ki je nekak nagelj v gumbnici društva. Od začetnih 9 šte-
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Godbeno društvo Prosek priredi TRADICIONALNI ZAKLJUČNI KONCERT v kontovelski dvorani v ponedeljek, 26. t.m., ob 17. uri. Vabljeni!
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi v ponedeljek, 26. t.m., ob 17. uri v gledališče France Prešeren v Boljuncu na ŠTEFANOVO PRIREDITEV. Sodelujejo tamburaški ansambel in dramski odsek KD Prešeren ter mladinska godbena skupina iz Brega.
Razstave
V	gledališču F. Prešeren v Boljuncu
razstavlja do 26. t.m. svoje fotografije LIVIJO SANCIN. Umik: vsak večer od 20. do 21. ure.
V	galeriji «La Bora* - Ul. Malcanton 14/C razstavlja slikar Marino Cassetti.
KD I. Grbec - Skedenj obvešča, da je razstava grafik in risb Azada A. Ka-rima odprta še danes, 23. decembra, od 18. do 20. ure.
Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino obvešča, da je razstava «40. obletnica prve številke Partizanskega dnevnika* na ogled v Kulturnem do mu v Trstu, Ul. Petronio 4, še danes, 23. decembra.
KD J. Rapotec sporoča, da je še danes, 23. t.m., v srenjski hiši v Prebe-negu razstava grafik TOMA VRANA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 23. decembra VLASTA
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 8.40 — Luna vzide ob
20.20	in zatone ob 10.47.
Jutri, SOBOTA, 24. decembra ADAM in EVA
Vreme včeraj: temperatura zraka 10,2 stopinje, zračni tlak 1001,1 mb ustaljen, veter 38 km na uro severovzhodnik, vlaga 73-odstotna. nebo oblačno z dežjem, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Božic, Cate-rina Abbrescia, Maria Milic, Monica Spezzigu, Alessandro Stocca.
UMRLI SO: 71-lctni Antonio Ferfo-glia, 63-letna Liberata Crevatin vd. Gri-sonich, 71-letna Anna Ficiur vd. Valenta, 73-letni Bruno Atena, 77-letni Aure-lio Alberti, 77-letni Ugo Ix>berti, 74-letni Francesco Krečič, 77-letni Gualtiero Sto-kel, 82-letna Antonia Fragiacomo vd. Bordon, 77-letni Giovanni D’Andrea, 89-letna Maria Velich vd. Devescovi, 61-letna Maria Barihi por. Solvesi, 95-letna Giuseppina Persi, 58-letni Amleto Lan-di, 77-letni Ernesto D'Elia, 73-letni Pie-tro Zangrando, 87-letna Cecilia Bursich vd. Depase, 88-letna Maria Di Grazia vd. Battaglia, 77-letna Maria Tarentini vd. Scialpi, 87-letna Anna Ramroth vd. Tampieri, 88 letna Luigia Briscak vd. Trampuš, 65-letna Giuseppina Ianni vd. Carisi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
je sedaj 26 pevk, ki so nastopile že na številnih prireditvah. Blagajniško poročilo je prebral Franko Volk, sledile so volitve novega odbora.
Kino
La Cappella Underground 18.00, 20.00 in
22.00	«The decline of Westem Civili-zation*. New wave rock.
18.30	— 21.00 «11 flauto magico* Mozarta.
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «FF.SS. cioe che mi hai portato a fare sopra Posillipo se non mi vuoi piu bene*. Renzo Arbore.
Capitol 16.30 — 22.00 «Bad boys». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 17.30, 19.40, 22.15 «Mai dire mai». Sean Connery.
Fcnicc 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 «Segni particolari: bellissimo*. A. Celentano, F. Moro.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 «Calde, sexy e scatenate*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2	15.30 — 22.00 «Sexy
sexy bang bang*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 «Sapore di mare II. - Un anno dopo*. E. Gior-gi, I. Ferrari.
Grattacielo 17.00 — 22.00 «11 ritomo del-lo Jedi*.
Mignon 16.00, 18.00, 20.00. 22.00 «11 libro della giungla*. risani film. Ob koncu «11 canto natalizio di Topolino*. ri-sanka
Aurora 16.30 — 22.00 «Flashdance».
Moderno 17.00, 18.30, 20.15, 22.00 «Brisby e il segreto di Nimh», risani film.
Radio 15.30, 17.00, 18.30, 19.20 in 21.30 «Pensieri morbosi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Vcneto 16.30, 18.15, 20.00. 22.00 «La giovane matrigna*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Mo-menti di gloria*.
Alcione 16.00 — 22.00 «Frontiera». J. Nicholson.
^ Čestitke
V gostilni Urdih v Mavhinjah praznuje rojstni dan MAMA. še na mnoga leta ji kličejo vsi, ki jo imajo radi.
MENJALNICA
vseh tujih valut
22. 12. 83
Ameriški dolar . . . Kanadski dolar . . . Švicarski frank . . . Danska krona .... Norveška krona . . . švedska krona .... Holandski florint . . . Francoski frank . . . Belgijski frank .... Funt šterling .... Irski šterling .... Nemška marka . . . Avstrijski šiling . . . Portugalski eskudo . . Španska pezeta . . .
Japonski jen............
Avstralski dolar . . . Grška drahma ....
D. beli dinar...........
Mali dinar..............
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI 10 -	(‘52’	S1--44B
Prispevki
Za gradnjo kulturnega doma v Bri-ščikih so prispevali Zvonko Simoneta
10.000	lir, Tonko Furlan 10.000 lir, Ivan Colja 10.000 lir, Boris Simoneta 20.000 lir, Stano Budin 50.000 lir in Mirko Sar-do 10.000 lir.
V	spomin na Kardota Laharnarja da ruje Drago Sedmak 20.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk v Križu.
50-letniki iz zgoniške občine darujejo
25.000	lir za ŠK Kras.
Ob obletnici smrti drage Pine Marc poklanja hčerka Nada Mesar z družino
10.000	lir za osnovno šolo P. Trubar.
V	spomin na Ivanko Mevljo - Križ-mančič daruje družina Lipanje Cijak
20.000	lir za osnovno šolo P. Trubar. Pavla Volk daruje 10.000 lir za TPPZ
P. Tomažič.
V	spomin na svoje pokojne starše, brata in moža daruje Zora Sancin (Kr-menka) 10.000 lir za pevski zbor F. Venturini in 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na dragega sina Štefana Guzzardija daruje mama 10.000 lir za osnovno šolo P. Voranc - Dolina.
V	spomin na Antona Pauletiča darujeta Marija in Vanda Štoka 10.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Petra Michelija daruje Lučana 10.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na dragega strica Antona Pauletiča daruje nečakinja iz Bologne
50.000	lir za kulturni dom Prosek - Kontovel in 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Avgusta Grudna daruje Erika Cibic z družino 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob včlanjevanju za leto 1983 so darovali za sekcijo VZPI-ANPI Prosek - Kontovel Herman Grdevič 4.000 lir, Emil Starc 10.000 lir, Mara Ukmar - Starc
10.000	lir, Emil Starc 7.000 lir, Rado Menucci 5.000 lir, Vida Gerlanc Me-nucci 5.000 lir, Gastone Menucci 3.000 lir, Ravel Kodrič 10.000 lir, Viktor Štoka 2.000 lir, Fabio Starc 2.000 lir, Bruno Pertot 7.000 lir, Dario Štoka 7.000 lir, Mario Danieli 7.000 lir, Dario Starc
7.000	lir, Emil Pahor 7.000 lir, Žarko Prašel 7.000 Ur, Andrej Udovič 7.000 lir, Attilio Albi 7.000 lir, Aldo Cirgerla
7.000	lir, Francesco Magnani 7.000 Ur, Marjan Blazina 7.000 lir, Andrej Starc
7.000	lir, Boris Danev 7.000 Ur, Edvard Danieli 7.000 lir, Mario Danieli 7.000 lir, izletniki ob izletu v Novo Gorico (septembra) 24.000 Ur, izletniki ob izletu v Kobarid (17. 9. 83) 50.000 Ur.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
V JAMLJAH prodam 1.000 kv. m zazidljivega zemljišča (prednost domačinom). Tel. 0481/45-703 ob popoldan skih urah.
PRODAM Renault 5 Turbo, 28.000 km, letnik ’82, v odUčnem stanju. Tel. št. 227-284.
KOT BABY SITTER ALI GOSPODINJSKA POMOČNICA sem na razpolago dvakrat tedensko v Sesljanu aU Nabrežini. Izkušnja z otroki. Ponudbe pod šifro «ŠTUDENTKA* na oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, Trst.
PRODAM novo jopo murmovski, št. 46, tel. 61634.
PRODAM fiat pando 30 rdeče barve, staro 3 mesece. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/78100.
polaganje ln popravila parketa Ekskluzivni zastopnik SYNTEKO (lak za parket) v Trsta
Ul. S. Zenone 6 — Tel. 750-895
PRESITE ODEJE
za navadne - zakonske - otroške postelje, vse že na razpolago v skladišču.
Darilo drugim, darilo sebi.
PREPROGE
pošiljka orientalskih in modemih preprog in tekačev.
ITALPLAST
Trst Ospedale 7 — TRST
Za vaše zlate želje draguljarna
cMalalan
Narodna ul. 28 Opčine
linea
PROIZVODI ZA LASE IN ESTETIKO
UL TOTI 12 TEL : 7669P4
TRST
1.340.—
758.50 166. 214. 206,— 539.— 197.—
27.— 2.380,— 1.835. -
605.50
85.50 11.— 10.—
6,-1.350.—
13.50 11,30
PRIMORSKI DNEVNIK — 2.{. decembra 19»3
programi rtv □ stran 7
Razstava članov DZL v Babni hiši v Ricmanjih
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	HADIO
Galerije Babne hiše v Ricmanjih je v preteklih tednih gostovala drugi pregled ustvarjalnosti članov Društva zamejskih likovnikov. Razstavo je priredilo DZL v sodelovanju s slovenskim kulturnim društvom Slavec iz Ricmanj. Že lani sta društvi priredili prvi podoben pregled ustvarjalnosti. Letošnja razstava pa se je bistveno razlikovala od lanske in ne samo zaradi večjega števila razstavljalcev, a predvsem zaradi ciljev, ki si jih je zastavilo Društvo zamejskih likovnikov ob tej razstavi.
Zato ker je «statičnost na zidove razobešene razstave vse preveč tuja našemu času», kot je v katalog zapisal Sergej Cesar, je oživljanje galerije oz. razstave postalo bistveni cilj te prireditve. Ob tem pa je DZL še enkrat poudarila svojo težnjo k združevanju različnih likovnih komponent, tako da so bili na razstavi prisotni slikarji, grafiki, kiparji, arhitekti in cineasti. Med razstavo sta ti dve težnji prišli do izraza in se uresničili.
V Babni hiši je razstavljalo oziroma sodelovalo 38 članov, med katerimi, to je treba posebej poudariti, so bili trije cineasti in pet arhitek tov. Prvič se torej na podobni prireditvi predstavljajo arhitekti, kar ima poseben pomen. Arhitekturo v glavnem gledamo na prostem, ko je že uresničena. Znani in ’ oreli arhitekti so deležni tudi sim. " :v, filoloških raziskav in razstav, kjer gledamo nji hove načrte in makete. Navadno pa arhitekti ne prirejajo razstav svojih načrtov, čeprav poznamo tudi primere, kjer je končni rezultat arhitektovega dela prav načrt, ki nam bo kot tak predstavljen. Ob tej priliki pa je pet arhitektov, skoraj vsi so dovršili študij le pred kratkim, razstavljalo svoje načrte v sklopu neke širše raz stave, kjer osrednja točka ni bila arhitektura ali arhitektov izdelek. Ar-
Statistični pregledi o uporabi kon tracepcijskih sredstev so za Italijo še vedno izredno neugodni. Če na primer kot pokazatelj osveščenosti italijanskih žensk o trenutno najuspešnejših metodah za preprečitev nezaželene nosečnosti jemljemo uporabo oralnih kontracepcijskih sredstev, kot se uradno pravi anti-baby tabletki, moramo pač ugotoviti, da je italijanska ženska na repu svojih vrstnic v okviru držav Evropske gospodarske skupnosti. Pri tem je treba seveda upoštevati tako številne polemike o škodljivosti tabletke, ki so žgoče po tekale predvsem v Italiji, in pa tudi nekatere pomisleke o stranskih učinkih same tabletke, oziroma različnih vrst tablet, ki so danes v uporabi.
Če na hitro preletimo številke, ki So jih zdravstvene strokovne ustanove zbrale v državah EGS vidimo, da sa mo šest na sto Italijank redno jemlje tabletko (upoštevane so seveda samo tiste, kj so v tako imenovani plodni dobi). Medtem pa je na Holandskem razmerje 35 na sto, v Franciji in Zahodni Nemčiji se zniža na 32, v Veliki Britaniji na 25, v Španiji pa pristane na 16 od sto. Istočasno pa je v Italiji zelo nizka uporaba tudi mehanskih kontracepcijskih sredstev, kot sta spirala in diafragma, kar seveda lahko pomeni, da se italijanski Pari poslužujejo «tradicionalnih» ali «naravnih» metod, ki jih sicer med drugimi vroče zagovarja sam papež, so pa izredno nezanesljive. O tem žal priča tudi precej visoko število posegov prekinitve nosečnosti, ki jo v skladu z zakonom o prostovoljni prekinitvi nosečnosti izvajajo v raznih zdravstvenih ustanovah. Pri tem je seveda treba omeniti, da pri uresničevanju tega zakona najbolj peša prav tisti del pobud, ki se nanašajo na preventivne ukrepe in na splošno osveščanje o spolnosti.
Na osnovi teh raziskav torej ne moremo reči, da Italijanke ne jemljejo tabletke, ker bi našle ustreznejšo rešitev. Raziskovalke, ki delujejo v raz-n>h organizmih EGS ali mednarodnih
Prispevajte za
Dijaško matico
hitekti so ob dovršenih izdelkih sli karjev, kiparjev in cineastov predsta vili svoje nedovršene načrte, kar po meni, da niso bili ti načrti uresničeni «v kamnm. Zanimivo pa je dejstvo, da niti v takem sklopu, niso njihovi projekti izgubili svoje identitete, mimo estetskih vrednotenj. Nasprotno bi lahko rekli, da so ta dela zaradi nenavadnosti in svežine celo izstopala in izražala osebnost mladih ustvarjalcev, ravno tako kot vsa ostala.
Druga zanimiva točka pa je bilo sodelovanje cineastov. Po posrečenem sodelovanju cineastov in slikarjev ob razstavi društva v Kanalu ob Soči, je skupni nastop priredilo Društvo zamejskih likovnikov tudi v Babni hiši. Sicer ne gre še za sintezo filma in slikarstva, kot bi si jo lahko obetali v prihodnosti, a za predvajanje krat-kometražnih filmov cineastov, ki so člani društva. Ta točka pa je postala tudi dinamičen moment razstave, ker sta se po otvoritvenem večeru zvrstila še dva srečanja ravno ob predva janju filmov in nastopih pevskih zborov ter glasbenih točkah. Ob teh pri likah je galerija, kjer si običajno v tišini nekaj obiskovalcev ogleduje slike. spet oživela in privabila več ljudi.
Sicer pa je že razstava sama, tista, ki je «le* razobešena na zidove, do volj zanimiva. Res je, da si ob podobnih prilikah lahko ogledamo le enega ali največ dva izdelka posameznih avtorjev, tako da ne moremo spoznati ustvarjalcev, kot jih lahko spoznamo na samostojnih razstavah. Vendar ta razstava, ki je pregled ustvarjalnosti članov nekega društva, nudi več pristopnih možnosti, prav zato. ker nudi več različnega materiala. Ta bo včasih dajal videz skoraj kalejdoskopske različnosti in neveza nosti, ampak prav te različnosti bodo spodbudile nov zagon tako v razstav Ijalcih kot v gledalcih.
(bg)
zdravstvenih ustanovah (o «ženskih problemih* so namreč še vedno naj bolj aktivne ženske, tudi v znanstvenem svetu), pa za «italijanski primer* navajajo dva zelo konkretna razloga.
Prvi se nanaša na «kakovost» tabletk, ki so v prodaji v Italiji: na italijanski trg še ni namreč prodrla tabletka, ki jo je «iznašla» nemška zdravnica Ursola Lachnit Fixson. Po splošnem mnenju strokovnjekov je to zaenkrat «najpopolnejša» in najučin kovitejša tabletka, ker vsebuje nizke količine hormonov, istočasno pa razmerje hormonov variira v tabletkah, ki sestavljajo popoln ciklus. To se pravi, da so tabletke prirejene na različne dneve, ko jih posamezna ženska jemlje. Tako imenovano «trifazno» tabletko že nekaj let z uspehom uporabljajo v drugih evropskih državah, tudi v Španiji, ne pa v Italiji.
Na zadnjem posvetu «Milanomedi-cina ’84», ki je bil pred kratkim v Milanu, je svojo iznajdbo predstavila nemška zdravnica osebno z upanjem seveda, da bo tudi v Italiji v kratkem mogoče dobiti to tabletko, ki zaenkrat skorajda nima protiindikacij (razen splošnih).
Kot zelo hudo oviro pri uveljavljanju raznih kontracepcijskih sredstev v Italiji, pa so strokovnjakinje navedle odnos italijanskih zdravnikov do kontracepcije na'splošno. Strokovno so se namreč izpopolnjevali v do bi, ko se o načrtovanju rojstev v jav nosti ni smelo niti govoriti, šele leta 1972 so namreč iz italijanskega ka zenskega zakonika črtali tiste predpise, ki so določevali precejšnje kazni za tiste, ki bi si drznili priporočati omejevanje rojstev.
Zato naj bi bili italijanski ginekologi (pri tovrstnih analizah seveda prihaja do posploševanj) dvakratno obremenjeni, kajti ne psihološko ne strokovno niso dovolj pripravljeni, da bi znali smotrno svetovati in ukrepati. Istočasno pa tujdi ženska ni dovolj informirana, da bi se sama odločala. Tako prihaja do pojavov, da na primer odločna večina pacientk enega zdravnika uporablja spiralo, tiste, ki gredo po nasvet in recept k drugemu, pa jemljejo tabletko. Edino veljavno pravilo pri kontracepciji pa bi moralo biti, da se je treba odločati ob vsakem primeru, vsekakor pa je veliko bolje ukrepati pravočasno, (bip)
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo, Raffaella? opoldanski varietejski spored
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Halo, Raffaella? - zadnji poziv
14.05	Po poteh Kalifornije
15.00	Primissima - kulturne zanimivosti
15.30	šola in vzgoja: Življenje živali
16.00	Risanke
16.25	Sandybell - risanka
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo tv top
18.15	Prosti kotiček
18.30	Taxi - TV film
19.00	Italia sera
19.45	Almanah jutrišnjega dne in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Oddaja z Loretto Goggi
21.45	Uomini della citta dei ragazzi - film
igrata: Spencer Tracy, Mickey Rooney
22.35	Dnevnik 1
22.40	Uomini della citta dei ragazzi - 2. del filma
23.35	Dnevnik 1 - večerne vesti
23.40	Šola in vzgoja: Marx cento anni depo
Drugi kanal
12.00	Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - ob 13. uri
Ljubljana
17.25	Čez tri gore: Briški oktet
17.55	Modro poletje, španska mladinska nanizanka
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Poročila z volilne konference SZDL
19.10	Risanka
19.15	Cik cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I.
19.55	Vremenske razmere
20.00	Slovenski muzeji in galerije Muzej in galerija Kamnik
20.35	Ne prezrite
20.50	šerif v New Yorku
22.00	Dnevnik H.
22.15	Butch Cassidy in Sundance Kid - ameriški film
Zagreb
9.00	Spored za otroke naših zdom cev
10.00	Poročila
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Zgodbe iz Nepričave
18.15	Tri krat deset
18.45	TV koledar
CANALE 5
8.30	Dober dan Italija
9.00	Una vita da vivere - nadalje vanka
10.00	Rubrike
10.30	Aliče - TV film
11.00	Rubrike
12.00	Help - glasbena igra
12.30	Bis - nagradna igra
13.00	n pranzo e servito - nagradna igra
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	General Hospital TV film
15.30	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
17.40	H mio amico Arnold - TV film
18.15	Popcorn - glasbeni spektakel
18.50	Zig Zag - kviz
19.30	Baretta - TV film
20.25	Ciao gente - spektakel, ki ga vodi Corrado
23-00 Lou Grant - TV film
24.00	L’appartamento - film igrajo: Jack Lemmon in Shir-ley Mac Laine
RETEOUATTRO
8.30	Otroški program
9.30	Mammy fa per tutti - TV film
10.00	Vicini troppo vicini - TV film
10.20	Film
11.50	Quella časa nella prateria -TV film
12.50	Časa dolce časa - TV film
13.20	Maria Maria TV film
14.00	Agua Viva - TV film
14.50	II piu grande spettacolo del mondo
16.20	Šport: slalom - ponovitev
16.50	Otroški program - risanke
17.20	D magico mondo di Gigi - risanke
17.50	James - TV film
18.50	Marron Glacč TV film
19.30	Marna non m’ama
20.25	Bentornato, Dio - film
22.30	šport: Caccia al 13
23.00	Miei compagni di viaggio -koncert Mie Martini
24.00	Vita col padre - film
13.30	Capital - TV serija
14.15	Tandem. . . in partenza
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.30 Tandem
16.30	Tečaj angleškega jezika
17.00	Visite a domicilio - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Knjižne gledališke in modne novosti
18.30	Dnevnik 2 - šport
18.40	Una staria del West - 4. nadaljevanje
19.45	Dnevnik 2 20.:«) Bernadette - film
22.00	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.10	Barnadette - 2. del filma
23.25	Psihoanaliza filma s posredovanjem publike
24.00	Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
14.00	Tradizioni popolari religiose in Italia
15.05	Sto mest Italije: Chioggia
15.20	šola in vzgoja.
15.50	šola in vzgoja: medicina
16.20	- 18.25 TV antologija fašizma in odporništva
18.25	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
20.05	Šola in vzgoja: Slikarstvo v 13. stoletju
20.30	Caro Petrolini
22.25	Dnevnik 3
23.00	Giudicatelo voi - film tedna
17.20	Poročila
18.55	Kronika občine Reka
19.30	TV dnevnik
20.00	Umor v Teksasu - TV nadaljevanka
21.05	Melodije leta - zabavnoglasbe na oddaja
21.50	Dnevnik
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
17.00	TVD novice
17.05	TV šola: Zgodovina letalstva
17.30	Trije medvedki - risanke
Danes Im> oddaja ODPRTE MEJE posvečena skupnim programskim jedrom v jugoslovanskem šolstvu, ki jo pripravlja Boris Maljevac.
18.00	Velika dolina - serijski film
19.00	Dokumentarna oddaja
19.30	Drevi novice in zanimivosti
20.00	Aktualna tema
20.30	Samo enkrat ljubiš - celovečerni film
22.10	TVD nocoj
22.20	Visoki pritisk - glasbena od d a ja
POSTAJE
ITALIA 1
10.15	Vacanze a Natale - film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Vita da strega - TV film
13.00	Bim, bum, bam
Mimi e la nazionale di palla volo; I fantastici viaggj di Fio-rellino
14.00	Čara čara - TV film
14.45	Febbre d’amore - nadaljevanka 15.30^ Aspcttando il domani - nadalje vanka
16.00	Bim bum, bam
17.40	Spazio 1999 TV film
18.40	D principe delle stelle - TV film
19.40	Italia 1 flash (samo Lombardija)
20.00	I puffi - risanke
20.30	Film
22.30	Ric e Gian Folies - ponovitev
24.00	Operazione mistero - film
TELEPADOVA
12.00	Agente Peper - TV film
13.30	Risanke
14.00	I Sullivan - TV film
15.00	Cuore selvaggio - TV film
16.00	Medical Center - TV film
17.00	Super Robot - risanke - do 19.30
19.30	IJuomo invisibile - TV film
20.20	Sfida a White Buffalo - film
TRIVENETA
12.40	The Bold Ones TV film
13.30	Risanke
14.00	La lama d’Oriente - TV film
14.30	Parliamo di pešca - ponovitev
16.00	Filmski program
16.30	Salut Champion TV film
17.30	Risanke
18.30	Ispettore Bluey TV film
19.30	Vse o motorjih
20.10	Film
22.00	QP Coupon
1ELEFRIULI
16.10	18.55 Risanke
18.55	Lassie - TV film
20.00	I falciatori di margherite TV film
20.30	Tl principe degli attori - film
22.15	Darsela a gambe - film
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	Na goriškem valu; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30	13.00
Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Sestanek ob 12.00 - Glasbeni potpuri;
13.20	- 17.00 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Miguel de Cervantes Saa-vedra: «Veleumni plemič don Kihot iz Manče*; 14.35 Od ekrana do ekrana;
16.00	Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.25 Imena naših vasi; 18.30 Nabožna glasba.
RADIO OPČINE
Do 15.00 Glasba; 15.00 Te domače viže; do 20.30 Glasba; 20.30 Rock klapa; dalje Glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro Jutranji koledar; 6.15 Pravočasno svetuje zav. skup. Triglav - Cestne razmere - EP - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - danes na valu radia Roper - Glasba, zanimivo-
Tudi danes se bodo nadaljevale prireditve v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade, temu bo posvečen naš pogovor o usmerjanju mladih med vojaške poklice, ki mu lahko prisluhnete ob 17.30. Ob 13.20 bomo govorili v vlogi revije Otrok in družina, osrednji družbenopolitični dogodek v Sloveniji bo zasedanje republiške konference socialistične zveze.
sti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbena mladina Objave, kinospored, EP; 14.20 Predstavljamo vam...; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.25 EP; 15.30 Danes z nami; 15.45 EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Primorski dnevnik - Objave;
17.30	Pogovor o...; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italllanskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Horoskop; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 Edi g Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 12.50 Danes se govori; 14.00 Glasbeno popoldne; 14.32 New dance; 15.00 Kultura in umetnost; 16.15 La Vera Ro-magna; 18.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.0(19.00 Ju tranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 II demone meschino - nadaljevanka; 12.03 Ulica Asiago Tenda;
13.20	Zeleni val week end; 14.30 Šola in vzgoja - Antikvar; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Aktualnosti; 18.00 Objektiv Evropa; 19.30 Audiobox Lu-cus; 20.00 Božični program; 20.35 Zlata leta ameriške glasbe; 21.09 Sim fonični koncert; 23.05 Telefonski pozivi.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.06 Glasbena matineja; 10.00 Poročila; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do
13.00	- Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 človek in zdravje;
14.05	Na lepi modri Donavi...; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio ju tri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vr tiljak - vmes; Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Zakaj imamo radi...; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Ženska in njena stvarnost
Italijanke in kontracepcija: še vedno na repu lestvice EGS
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Že drugi uspeh za goriške slovenske obrtnike
Začetek dolgoročne proizvodne kooperacije med obrtniki Gometala in Iskro iz Idrije
V Idriji so zastopniki goriškega o-brtnega konzorcija G omotal in tovarne Iskra iz Spodnje Idrije ter podjetja Iskra Commerce iz Ljubljane, pod pisali sporazum o dolgoročni proizvodni kooperaciji na področju razvoja, proizvodnje in prodaje agregatov za črpalke, klimatizacijo, hlajenje in ogrevanje z vgrajenimi elektromotorji, njihovih sestavnih delov in materia lov za njihovo proizvodnjo.
Gometal in Iskra sta namreč u-gotovila, da imata v svojih proizvodnih in prodajnih programih razne vrste agregatov za črpanje, klimatizacijo, hlajenje in ogrevanje z vgrajenim elektromotorjem, kakor tudi njihove sestavne dele in materiale za to proizvodnjo in da bi s so delovanjem in medsebojno dobavo lahko izboljšali ekonomiko svojega poslovanja, predvsem pa proizvod
njo. Sodelovanje naj bi obsegalo tudi izmenjavo informacije o razvoju, pro izvodnji in prodaji za tiste proizvode, katere si bosta partnerja medsebojno dobavljala.
Gometal in Iskra sta že dosedaj sodelovala na komercialnem področju. Sedaj prehajata na proizvodno sodelovanje, kar je zelo pomembno, še posebej v trenutku, ko je veliko govora o industrijski kooperaciji čez mejo. Veliko je o tem govora, bolj malo pa uresničenih dejstev. Pogodba med Gometalom in Iskro je ena pomembna izjema. Sicer pa ima Gometal že izkušnje na tem področju, kajti eno leto že sodeluje na podoben način s tovarno Eta v Cerknem.
Pogodbo so podpisali predsednik Gometala Livio Antoni, član nadzorstva Gometala Viljem Nanut in rav-
natelj Lskre v Spodnji Idriji Evard Svetek. Prisotni pa so bili tudi zastopniki Gospodarske zbornice Slovenije, Iskra Commerce iz Ljubija ne, SZDL iz Idrije, kot tudi SDGZ in TO SKGZ iz Gorice in tudi Kmečke banke iz Gorice.
Konzorcij obrtnikov Gometal, v ka terem so združeni nekateri slovenski obrtniki na Goriškem, je začel z delom pred nekaj leti. Obrtniki so se združili v konzorcij dobro vedoč, da bodo lahko le z združenimi močmi dobili večja dela, imeli možnost kooperacije in našli pot tudi preko meje. S temi svojimi prizadevanji danes uspevajo. Zasluga za tak^ u-speh pa gre tako obrtnikom, članom Gometala, kot tudi Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju, kj podpira take pobude.
Varčevanje in avtomatizacija tudi v občinskem podjetju
Elektronski center bo nadomestil uslužbence
Prj občinskem podjetju v Gorici bodo z novim letom uvedli nov način obračunavanja porabe vode, pli na in elektrike in to s pomočjo posebnega elektronskega centra. Gospodinjstva bodo sicer še naprej prejemala račune v dvomesečnih zaporedjih, vendar se bo povsem spremenil dosedanji postopek odštevanja in zaračunavanja. Štiri od šestih računov, ki jih bodo uporabniki letno prejeli bodo namreč sestavili kar v elektronskem centru na podlagi poprečne porabe, dva računa pa bosta sestavljena na osnovi dejansko odčitanih vrednosti na števcih. Pri sestavi teh dveh računov bodo upoštevali tudi morebitne poviške cen vode, elektrike in plina, oziroma razlike, ki bi nastale med letom.
Na ta način, ugotavljajo pri občinskem podjetju, bodo precej prihranili
zlasti pri osebju, bolj enakomerno pa bo porazdeljeno finančno breme gospodinjstev. Tako recimo ne bomo več plačevali oktobra ali decembra višjega računa za vodo, ki smo jo porabili v poletnih mesecih, ali pa šele spomladi izdatnejši račun za porabljen plin v zimskih mesecih. Po novem sistemu naj bi se izboljšala tudi likvidnost podjetja, ki v Gorici skrbi, kakor znano za dobavo vode, plina in elektrike. Z uvedbo drugačnega načina obračunavanja so predvidene tudi novosti za tiste, ki pozabijo poravnati račun v roku, o-ziroma za tiste, ki računov sploh ne plačujejo. Zamudniki bodo morali plačati denarno odškodnino, ki jo bodo upoštevali že pri naslednjem računu, tistim pa, ki ne bodo poravnali dveh zaporednih računov, bodo odklopili plin, luč in vodo. Napo-
vedujejo tudi nekaj novosti glede tako imenovanega jamstvenega pologa.
V	sklopu splošnega varčevanja sodi najbrž tudi odločitev, da v večjih stanovanjskih in drugih objektih od slej ne bodo odčitavali podatkov na posameznih števcih, ampak samo podatke na generalnem števcu. Račun bodo poslali uprabitelju, oziroma lastniku stavbe in bo slednji moral poskrbeti za ustrezno porazdelitev stroška med strankami.
Nekoliko drugačen od dosedanjega bo tudi račun, opozarjajo pri občinskem podjetju, kjer obenem zatrjujejo, da so pripravljeni, za tiste porabnike, ki bodo pravočasno sporočili podatke z vodnih, električnih in plinskih števcev, račune sestaviti ob upoštevanju realnega stanja.
Seveda bodo morali porabniki sami odčitavati vrednosti na števcih in jih sporočiti občinskemu podjetju, dvakrat na leto pa bodo to storili u-službenci podjetja, ko bodo tudi ugotavljali morebitne razlike ali potvorbe.
V LADJEDELNICI
Nadaljnjih 150 delavcev v dopolnilni blagajni
Medtem ko so v podjetju Adria-plast dosegli dogovor s sindikalnimi predstavniki glede izvajanja izredne dopolnilne blagajne v prihodnjem in naslednjem letu, prihaja do ponovne zaostritve v tržiški ladjedelnici. Včeraj je okrog 150 delavcev preje lo pisma o vpisu v dopolnilno blagajno. Po novem letu, v podjetju bo do obnovili proizvodnjo šele 2. januarja, bo brez dela že 1.145 delavcev, kar predtavlja dodaten razlog za zaskrbljenost (če ga je sploh še treba) o položaju v tem podjetju.
V	podjetju Adriaplast pa bodo, na osnovi doseženega dogovora, v pri bližno dveh letih za 83 enot zmanjšali število zaposlenih. V izredno dopolnilno blagajno bodo 2. januarja vpisali prvo skupino 39 delavcev, septembra nadaljnjih 24 in septembra leta 1985 še nadaljih 20.
V	izredno dopolnilno blagajno bodo vpisali predvsem starejše delavce, ki izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev.
Enotedenski most v industrijskih podjetjih
V	največjih industrijskih podjetjih v Tržiču bodo od jutri dalje za dober teden prekinili proizvodnjo. V ladjedelnici, v podjetjih Ansaldo, Eaton Est, Adriaplast in Detroit bodo spet pričeli delati 2. januarja.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, telefon 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. Calisto Cosulich, tel. 72480.
KRZNARSTVO
ne icceria
plevi
ZAKAJ MORA BITI TVOJ KRZNENI PLAŠČ NEKAJ IZREDNEGA?
ZATO KER SE TUDI S KRZNENIM PLAŠČEM UVELJAVLJA TVOJA OSEBNOST
TRŽIČ - Ul. F.lli Ronelli 18/A Telefon (0481) 74054
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA......................... 75.500	lir
POLLETNA ......................... 54.500	lir
MESEČNA........................... 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki |o poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382
Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Hranilnica In poso|llnlca na Opčinah: Tekoči račun
štev. 1718
Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
Božičnice na naših šolah
Na vseh slovenskih osnovnih šolah in vrtcih na Goriškem so bile včeraj, pred zaključkom pouka in odhodom na počitnice, božične prireditve. Učiteljstvo se je potrudilo, da je v tem prvem obdobju šolskega leta pripravilo otroke za to prireditev,
seveda pa so bili tudi otroci tako pridni, da so staršem, ki so za to priliko prišli v šole, pripravili zares prijetno prireditev. Naš fotograf je ujel v svojo kamero trenutka dveh prireditev, na šoli v Sovodnjah ter na šoli v Podgori.
Sindikalist Rossi obsojen na sedem mesecev zapora
Razsodba bo najbrž oživila polemiko
Tržiški okrajni sodnik je včeraj obsodil Franca Rossija, tajnika sindika ta FISOS - CISL, na sedem mesecev zaporne kazni pogojno in brez vpisa v kazenski list in na plačilo sodnik stroškov. Proti Rossiju je bil namreč pred meseci sprožen sodni postopek zaradi pričevanja, med preiskavo o sindikalni dejavnosti v laboratorijskem oddelku tržiške bolnišnice in še zlasti v zvezi z razdeljevanjem posebnih anketnih listov. Anketne liste naj bi razdeljevale uslužbenke Krajevne zdravstvene enote med rednim delovnim časom, medtem ko naj bi obsojeni sindikalist ves čas vztrajal na drugačni trditvi. Zanimivo ob vsem tem je, da so bile uslužbenke oproščene že med samim preiskovalnim postopkom, medtem ko je moral Rossi včeraj pred sodnika.
Obsodba bo vsekakor spet oživila polemike okrog delovanja goriške, ki se je že od samega začetka, namesto da bi reševala osnovna vprašanja organizacije in reorganizacije zdravstvene službe, znašla v ognju najrazličnejših polemik, napadov, spletk in tudi sodnih postopkov.
Na razsodbo tržiškega pretorja bo Franco Rossi, preko zagovornika, odvetnika Genoveseja, vložil priziv.
Prefekt na obisku pri obmejni policiji
Goriški prefekt dr. Siclari si je v sredo, v spremstvu kvestorja dr. Ca-passa, ravnatelja carinske službe dr. Berteja in poveljnika finančne straže podpolkovnika Giangrassa ogledal obnovljene prostore poveljstva obmejne policije na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. S potekom del in z načrti dokončne ureditve poslopja je goste seznanil poveljnik obmejne policije, podkvestor Davini.
V
Se naprej ozko grlo na mostu pri Rupi
Omejitev hitrosti in izmenično e-nosmemi promet na odseku državne ceste Gorica - Trst, pri Rupi, bosta po vsej verjetnosti v veljavi še kak šen mesec, čeprav so bila potrebna merjenja in tudi praktični preizkus nosilnosti mosta, opravljena že poleti. Strokovnjaki so takrat v glav nem ugotovili, da je objekt res potreben vzdrževalnih del, vendar njegova stabilnost in nosilnost nista načeti.
Zakaj torej ne odstranijo ovire,
oziroma prekličejo omejitev? Nerodnost je v tem, ker menda še ni bilo povsem izdelano poročilo o meritvah. Dokler pa nd črno na belem, pa si menda nihče ne upa, na lastno odgovornost, preklicati omejitev, ki so bile uvedene, kakor se bralci prav gotovo spominjajo, letos poleti.
Sicer pa omenjeno ozko grlo predstavlja manjšo nevšečnost le za tovornjake in večja vozila, kajti promet z osebnimi vozili se v glavnem odvija normalno in brez zastojev.
Božična darila za otroke
Občinska, uprava v Sovodnjah je tudi letos poskrbela za priložnostno darilce za učence osnovnih šol in otroke v vrtcih. Pred odhodom na božične in novoletne počitnice je vsakdo prejel potičko.
Razna obvestila
Mladinski krožek v Gorici vabi na silvestrovanje z večerjo, ki bo v Kulturnem domu v Gorici. Glasba: orkester Ara Macao, piano bar, plošče. Število prostorov omejeno. Zato vpišite se čimprej v pisarni ZSKD v Ulici Croce 3 (tel. 84495) v popoldanskem času.
Kulturno društvo Oton Župančič v
Štandrežu priredi silvestrovanje v Domu Andreja Budala. Zabava do tako v dvorani kot tudi na ploščadi na prostem. Vpisuje Marta v Klancu.
Štefanovanje v diskoteki Tiffany's v Pierisu priredi SMReKK. Zabaval bo orkester Taims.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «11 ritomo dello Yedi».
VITTORIA 17.00-22.00 «Intimita mor-bose». Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 16.30-22.00 «11 libro della giungla»; izven programa «11 canto di Natale di Topolinos — nsanka.
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 «Sing sing»,
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Staying a-live».
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 «Čipola kolt».
SVOBODA 18.00 «Eva». Slovenski film. 20.30 «Kdo je Harriet».
DESKLE 19.30 «Roparji izgubljenega zaklada*.
Zahteva manjšine v GS Terskih dolin
Vodstvo naj odstopi
Politični odnosi v okviru gorske skupnosti Terskih dolin postajajo vsak dan sproti bolj problematični in napeti. Med vodstvom, ki ga sestavljajo izključno predstavniki krščanske demokracije, in manjšino, kaže, da ni več mogoče obdržati kakršnega koli dialoga in sodelovanja. To je bil tudi vzrok, da so na zadnji skupščini gorske skupnosti vsi svetovalci manjšine zapustili sejno dvorano. Vodstvo namreč ni sprejelo njihove zahteve, da imajo vsaj enega predstavnika v odboru, ki mora pripraviti osnutek pravilnika za upravljanje sredstev iz zakona 828. Pri tem je treba poudariti, da v ta okvir sodijo tudi predstavniki občin Tipana in Fojda, ki ju po zadnjih volitvah upravljata napredni občinski listi. Taka odločitev je, trdita Elio Berra in Valter Tosolini, le znak nekega stanja, ki se stalno stopnjuje, sad monopola krščanske demokracije, ki ne upoštevajoč potreb, zahtev in predlogov manjšine, sama uprav lja gorsko skupnost Terskih dolin mimo koristi in interesov samega prebivalstva.
Podrobno in razčlenjeno analizo do sedanjega delovanja te ustanove je skupina svetovalcev manjšine strnila v obsežen dokument, ki ga je občina Tipana že sprejela, medtem ko bo v kratkem o njem razpravljal tudi občinski svet Fojde. Nato pa ga bodo posredovali vodstvu gorske skupnosti in drugim javnim ustanovam.
Razvojni načrt ima le obrobno vlogo pri delovanju vodstva gorske skupnosti, ki se omejuje samo na navadno administrativno delo.
Politične posege zaznamuje strankarski interes KD, ki ni doslej uresničila sprejetih sklepov in ki finančno podpira le sektorialne pobude, ne da bi upoštevala celoten razvoj Terskih dolin. Zgrešene so se izkazale tudi pomembne politične izbire, kot na primer ustanovitev industrijske cone v Čenti, ki kljub dosedanjim velikim naložbam, se je izkazala kot neuresničljiva. Poleg tega pa se ni še vodstvo resno lotilo temeljnih vprašanj za rešitev težke gospodarske in zaposlitvene krize tega področja z odločnimi posegi pri vseh javnih usta novah, na primer z zahtevo, da se določila osimskih sporazumov razširijo tudi na to področje.
Taka je analiza omenjenega dokumenta, ki ostro obsoja tudi politične izbire vodstva, ki je doslej prezrlo vprašanje vrednotenja jezikovnih značilnosti in socio-ekonomske identitete slovenske in furlanske skupnosti. Zato svetovalci manjšine zahtevajo odstop sedanjega vodstva in izvolitev novega organa, ki naj bi vključil tudi predstavnike večine v občinah Tip»ana in Fojda. Vodstvo gorske skupnosti, zaključi dokument, ne sme biti odraz strankarskih interesov KD, pač p>a mora upoštevati ves teritorij, vse njegove značilnosti in potrebe ter težiti k njegovemu stvarnemu razvoju tudi na kulturnem in socialnem področju. V tem pogledu je zanimiv tudi predlog, da se v okviru gorske skup nosti ustanovi poseben zavod za zaščito in razvoj slovenske in furlanske kulture.
Katoličani in slovenska nacionalna problematika v videmski pokrajini
Na srečanju, ki ga je priredilo društvo Studenci, razčlenili odnos med veroizpovedjo in narodno identiteto v Beneški Sloveniji
Beneška Slovenija in, bolj na splošno, videmska po krajina se v marsikaterem pogledu precej razlikuje od Tržaške in Goriške. Te razlike so v znatni meri posledica zgodovinskih okoliščin in priključitve teh krajev Italiji s plebiscitom leta 1866. Raznarodovalna politika Italije, fašistični teror in tudi povojni oster pritisk na slovensko narodnostno skupnost so globoko zarezali v stvarnost Benečije.
Ena od razlik s tržaško in goriško izkušnjo je skoraj popolna odsotnost katoliškega gibanja iz narodnostnega življenja. Res je sicer — kot so poudarili na okrogli mizi v Špetru Slovenov (Katoličani in slovensko nacionalno vprašanje v videmski pokrajini), da so imeli slovenski duhovniki v Benečiji neprecenljive zasluge za ohranjanje domačega jezika in da so veliko žrtvovali zato, da bi vsaj v cerkvi lahko uporabljali in širili domačo govorico, pjrav tako res p>a je, da prizadevanj peščice duhovnikov ne moremo šteti za katoliško gibanje. Nasprotno prvi zametki takega gibanja, ki skuša usklajevati verski čredo z narodnostno identiteto se šele postopno oblikujejo.
Splošno vzeto — je na špeterskem srečanju poudaril Izidor Predan — ne moremo trditi, da v Benečiji ni bilo narodnostnega gibanja, vendar to gibanje je imelo neobičajne oblike: od združevanja naročnikov publikacij Mohorjeve družbe do manifestacij ob raznih priložnostih kot ob blagoslovu cerkvice na Matajurju (tedaj so z vrha beneške gore poslali vrsto dvojezičnih razglednic) ali ob obisku kraljevske družine leta 1903 v Vidmu. Tradicionalnih oblik narodnostne organiziranosti od kulturnih in športnih društev do strank pa Benečija ni imela vse do povojnih let in do nastanka krožka «Ivan Trinko».
Položaj je danes povsem drugačen, usklajevanje, združevanje veroizpovedi in narodnostne istovetnosti pa je
vendarle še zelo težavno. «Odraz tega — je med drugim poudaril Ferruccio Clavora, eden od pobudnikov š po trškega srečanja — je tudi sorazmerno skromna prisotnost publike na srečanju, pri marsikom je še vidna zadrega, skorajda boji se razpravljati o tem problemu. In vendar, le ko se bo skupnost, v kateri je veliko ljudi katoliške usmerjenosti in slovenske narodnosti, soočila s svojo narodno identiteto, se bo začel dejanski proces osvobajanja.*
Špetrska okrogla miza, na kateri so pioleg Clavore in Predana sodelovali še Boris Race, Dragomir Legiša, msgr. Angelo Cracina (s pismenim prispevkom) in Pa-squale Gujon, je bila korak v tej smeri. Prikazala je težavni boj slovenskih duhovnikov in njihova prizadevanja za ohranjanje slovenskega jezika, nakazala je smernice razvoja slovenskega gibanja na Tržaškem in Goriškem, prispevek katoliških krogov s Tržaškega in Goriškega, nakazala prizadevnost in pobude tistih demokratičnih katoličanov, ki prevzemajo in razvijajo dediščino Ivana Trinka, Antona Kufola in vseh tistih Čedermacev, ki so veliko prispevali, da narodna zavest ni zamrla.
Ko je dejal senator Pietro Scoppola, neodvisen katoličan in eden od pobudnikov združenja Lega democratica, obramba narodnostne specifike ima v današnjem svetu širši pomen kot ga je na primer imelo narodnostno vprašanje v Evropi 19. stoletja in v razmišljanju porajajočega se meščanstva. Obramba narodnih značilnosti sodi danes v širši kulturni in politični boj za ohranjanje človeških korenin zoper masifikacijo človeka, zoper tisto brezobličnost, ki je ena od posledic krize industrijske družbe.
V tem boju morajo tudi katoličani imeti svoj prostor, obenem p>a odigrati svojo vlogo in dati svoj prispevek.	VOJ MIR TAVČAR
n v•v •	i •v ••
oozicni običaji v Kanalski dolini
Problemi kmetijske zadruge Nadiških dolin
Čemu mačehovski odnos?
Gorska skupnost se premalo zavzema, da bi ustanova, ki jo je sama ustanovila pred dvema letoma, polnokrvno zaživela
Deluje komaj dve leti, ima za sabo dve uspešni izvedbi razstave-prodaje kostanjev in drugih gozdnih sadežev v špetru Slovenov, šteje preko 140 članov. Gre za kmetijsko zadrugo, ki jo je pred dvema letoma ustanovila gorska skupnost Nadiških dolin in ki se, kljub dosedanjemu usp>ehu, kar dokazuje že samo število članov, nahaja v slepi ulici, v težkem položaju, ki px>gojuje njen razvoj in celo njen obstoj.
Tako bi namreč lahko ocenili px)tek in vsebino razprave skupščine kmetijske zadruge, ki je bila prejšnjo nedeljo v Špetru Slovenov in je poleg finančnega obračuna letošnje priredbe razstave-prodaje razpravljala tudi o p>ersp>ektivah in možnosti razvoja same zadruge. Za kaj pravzaprav gre?
Beneški umetniki v Beneški galeriji
V Beneški galeriji v Spetru Slovenov bodo danes ob 19. uri slavnostno odprli skupinsko raz stavo slik in umetnostnih obrtni ških izdelkov, ki bo na ogled med božičnimi prazniki. Svoja dela bodo razstavljali Carlig, Comuzzo, De Vara, Feruglio, Mamini, Osgnach, Petricig, Ros-so, Trusgnach in Vogrig.
V vseh posegih je bilo v ospredju vprašanje pomena te pobude. Vsi so se strinjali, da kljub zadovoljivemu uspehu se mora zadruga razviti tako organizacijsko kot vsebinsko. Cilj, ki si ga je treba zadati, so z več strani poudarili, je okrepitev zadruge, ki mora nabaviti vsa potrebna mehanska sredstva, istočasno pa mora težiti k temu, da se v Nadiških dolinah odpre prodajni center domačih pridelkov. Le ta bi moral delovati vse leto in tako nuditi domačim kmetom po-membno storitev; bil pa bi tudi važen dejavnik pri razvoju turizma.
Če pa so si bili vsi enotni pri na-kazanju ciljev in nalog zadruge, spori, nesporazumi, nestrpnost so se pojavili, ko je bilo treba rešiti vprašanje, kdo naj finančno podpre zadrugo, da se iz te začetne faze razvije v pomembno ekonomsko dejavnost za domačine vsaj kot dodaten dohodek.
Na podlagi dosedanjih odnosov z gorsko skupnostjo je na primer podpredsednik zadruge Nino Ciccone dokaj izzivalno predlagal članom, naj se sami financirajo. Večina prisotnih, med njimi naj omenimo tudi odbornika za kmetijstvo špotrske občine Renata Qualizzo, je pa poudarila, da morajo za to poskrbeti javne ustanove in zahtevala, da se gorska skupnost jasno obvezuje, da bo finančno pod prla pobudo. Glede na to, da je sama ustanovila zadrugo, da gre za storitev v službi vseh kmetov Nadiških dolin in za pomembno gospodarsko dejavnost, bi morala gorska skupnost
celo vključiti v svoj obračun stalno vsoto, namenjeno njenemu razvoju. «Gorska skupnost bo financirala zadrugo le, če ne bodo tega storile druge javne ustanove, v prvi vrsti deželna uprava*, tak je bil odgovor pod predsednika gorske skupnosti in njenega delegata v vodstvu same zadru ge, Angela Salvagna.
Taka izjava, ki jo je večina tolmačila kot dokaz politične volje, da se ne rešijo težave zadruge, je seveda izzvala val polemik in pripomb, najprej ker je zadruga že v preteklosti preverila, da ne more računati na podporo deželne uprave, saj ni v skladu s sedanjo deželno zakonodajo na področju kmetijstva, drugič zato ker gorska skupnost krepko podpira druge pobude. Za 170 milijonov je na primer kupila od zasebnika smučarske naprave na Matajurju, pri čemer, so na seji poudarili, ekonomska korist za domačine je dokaj obrobna.
Skupščina je na koncu sprejela predlog, kljub nezaupanju večine članov, ki so v tej rešitvi videli le odlašanje problemov, da se poveri sedanjemu vodstvu naloga, da preveri možnosti javnih financiranj in na tej osnovi skliče februarja ponovno skupščino, ki bo morala razpravljati o na tančnem načrtu delovanja zadruge. Z velikim nezadovoljstvom in nezaupanjem v uspešno rešitev sedanjih težav so udeleženci skupščine zapuščali sejno dvorano, ne da bi razumeli, kje tičijo vzroki za tak mačehovski odnos gorske skupnosti do lastne ustanove.
Ko govorimo o praznovanju božičnih dni med prebivalci Kanalske doline, moramo prišteti tudi dogajanje v adventnem času. Do nedavnega se je priprava na božični praznik pričela že v prvem adventnem tednu s svitnicami ali z zornimi mašami, ki so se vršile zgodaj zjutraj (ob 6. uri) in so trajale skozi ves adventni čas. Na predvečer sv. Barbare so si hišni gospodarji natrgali češnjevih vejic in so jih dali v posodo z vodo, da so na Sveti večer imeli svež češnjev cvet v hiši. Kar je še domačega pre bivalstva, se tega običaja še danes drži. Po prazniku sv. Lucije, ko so iz vseh sosednih far verniki romali v Ovčjo vas, so se gospodinje že lotevale priprav na božič.
Nekaj dni pred božičem so skoraj povsod zaklali prašiča ali ovco, da so za praznike imeli sveže meso. Gospodinje so pred sv. večerom spekle «fcefcse» (piškote) in šartl. Vsak hišni gospodar si je pravočasno poiskal in izbral po možnosti lepo jelko ali smrečico. Na sam sv. večer pa ni nihče opravljal večjih del, saj je do sončnega zahoda veljal strog post, ki so se ga predniki vestno držali. Ob zvo njenju angelovega češčenja so kmetje položili pod jasno nebo lep kup sena in so na Sveti dan s tistim senom nakrmili živino. V večernih urah so otroci koledovali od hiše do hiše in peli stare koledniške pesmi. Zvečer pa so bili vsi družinski člani doma, ko so žegnali hišo in pokadili s kadilom. Za večerjo pa so bili na mi zi rdeča pesa, klobase in trije hlebi kruha. Prvi hleb so jedli na sam božič, drugega na Novo leto in tretje ga na praznik sv. Treh kraljev. Na
božični dan pa so ljudjev glavnem ostali doma, kajti božiču se 'je po starem reklo Sveti dan in se razen v cerkev, ni šlo nikamor. Za obiske sorodnikov je bil namenjen drugi božični dan ali praznik sv. Štefana.
Na dan sv. Štefana pa so kmetje nesli v cerkev k žegnu nekaj dobrega kruha in soli. Tudi to so dali živini, da so tudi živali bile soudeležene božičnega praznovanja. Na praznik sv. Janeza Evangelista so Slovenci iz Kanalske doline običajno nosili v cerkev blagoslovit steklenico vina. Na dan nedolžnih otrok so otroci v jutranjih urah s smrekovo vejico hodili od hiše do hiše in šapali (tepežniki) ter voščili: «šip šap, šip, šap, da boste dogo žabele, zdrave, basjele šip, šap, šip, šap».
Na Silvestrov večer se je ponovil obred kajenja hiše s kadilom. Isto se je ponovilo še na predvečer sv. Treh kraljev. Starejši ljudje so pripovedo vali, da na Silvestrovo ni smelo viseti perilo zunaj hiše, ker bi to pri klicalo nesrečo na hišo. Na dan Novega leta so otroci spet hodili od hiše do hiše in voščili srečno novo leto. V hišo pa je moral vstopiti najprej deček, fant. Deklice so voščile šele za fanti, kajti če ni k hiši prišel prvi voščit fant, je to prineslo hiši nesrečo.
Predvečer praznika sv. Treh kraljev pa je bil za otroke najlepši večer, ker so s kravjimi zvonci preganjali iz vasi t-Pehtro babo». Običaj pehtranja se je v Žabnicah in v Ukvah ohranil do današnjih dni. Pehtranje poznajo še v Podkornu na Gorenjskem in v Bistrici na Zilji v Ziljski dolini.
SALVATORE VENOSI
TONE SVETINA
Med nebom
in peklom
____________ 22. ____________
Tako so konje, ki so jih ponoči pripeljali prek meje, lahko brez skrbi skrili v njegovih praznih hlevih. Ponoči pa so šli z njimi naprej, celo čez Sočo in v Furlanijo so jih gonili.
Neke meglene noči so na jugoslovanski strani Padli v graničarsko	zasedo. To se	je	zgodilo na	odseku, kjer se niso	ničesar bali,	saj	so imeli	vse
straže podkupljene.	Osojnika, ki	je	bil vodič,	sta
zgrabila dva vojaka, drugi tihotapci pa so se po kratkem streljanju razkropili kot piščeta, kadar jih napade kragulj.
Ni se branil. Tudi pištole ni uporabil. Imel jo in samo za primer, če bi naletel na Italijane. Po dobri uri hoda so ga pripeljali na karavlo. Nemalo so bili presenečeni, ko so ugotovili, da imajo v rokah človeka z one strani meje. Tu ga je prevzel
kapetan ostrih oči in uglajenega vedenja. Ko so zlagali na mizo, kar so pri njem dobili — pištolo, bombe, naboje, vrvico, nož, vžigalnik — ga je oficir opazoval, kot bi iz vsakega njegovega giba delal sklepe.
.Človek božji, se mar zavedate, kaj pomeni oborožen prehod meje?» je vprašal kapetan.
«Kaj se ne bi zavedal! Star sem dovolj in pameten tudi!«
«Čemu orožje? Bi ga uporabili proti našim vojakom?!«
«Za koga me pa imate? Nikoli! Če bi ga bil uporabil, me ne bi bili ujeli! Orožje je za Lahe!«
«Kaj pa vas je prijelo, da hodite k nam in se ukvarjate s tihotapstvom?«
Osojnik ga je pogledal naravnost v oči, rekoč:
«Kmet sem. Posestvu grozi dražba. Kaj pa naj naredim, če bi rad obdržal zemljo? V vsem obmejnem pasu Italijani komaj čakajo, da koga poženejo na boben. Potem tam naselijo Svoje ljudi.«
Kapetan ga je pazljivo poslušal, ko mu je natanko razlagal, kako propadajo slovenski kmetje in kako jih fašizem preganja, kjer jih le more.
Nazadnje se je Osojnik okorajžil in rekel:
«Zakaj ni prišla srbska vojska ob koncu vojne? Čakali smo vas! Z združenimi močmi bi jih igraje pognali čez Sočo!«
Kapetan se je nasmehnil.
«Ni bilo mogoče. Med vojno so pustili Srbijo, da gine za skupno zmago, potem pa so Lahom poravnali dolg Slovenci. Lepa svinjarija!«
Osojnik se je razvnel, kapetanu pa so oči vse bolj prijazno sijale. Nič več ga ni zasliševal, tudi nobenega zapisnika niso napravili. Graničarji so ga povabili na večerjo, jedel je skupaj s kapetanom in vojaki, potem pa ga je oficir povabil v posebno sobo. Ko sta bila sama, mu je dejal brez ovinkov:
«Všeč ste mi, Osojnik! Sodim, da ste pošten in uporaben človek. Prav takšnega potrebujem za delo na oni strani. Ste v položaju, ko vam mimo lahko predlagam kupčijo. Dve možnosti imate. Lahko vas izročimo oblastem, ki vas bodo obsodile za oborožen, ilegalen prehod meje. Ječa vam ne uide. Če pa privolite v moj predlog, bo to pozabljeno. Vrnili vam bomo orožje in prehod meje ne bo za vas pomenil nobene nevarnosti...«
«Sva že zmenjena!« je takoj dejal Osojnik. «Ječ ne maram. Že sam sem dolgo iskal priložnost, kako bi se maščeval Italijanom. Izvedeti, kaj se dogaja ob meji ali spodaj ob mestih, je zame igrača. Kupčujem z drvmi in ogljem in prevažam blago iz mesta po vaseh.«
Kapetan se je nasmehnil, prižgal cigareto in mu jo ponudil.
Stisnila sta si roke.
V zadnji (nepomembni) kvalifikacijski tekmi za EP
Kljub zmagi «azzurri» razočarali
Odpor žilavega Cipra so strli šele v drugem polčasu
ITALIJA — CIPER 3:1 (0:0)
STRELCI: v 53. min. Altobelli, 68. min. Tighis (enajstmetrovka), v 82. min. Cabrini, v 88. min. Rossi (enajstmetrovka).
ITALIJA: Galli, Bergomi, Cabrini, Righetti (Collovati), Vierchowod, Ba-resi, Conti (od 60. min. Fanna), Bagni, Rossi, Dossena, Altobelli.
CIPER: Kostantinu, Miamiliotis, Kesos, Erotokritus, N. Panziaras, Jan-dukhiatis, Tighis, Kuis, Fotis, K. Panziaras (od 86. min. Kounas), Theofanus (od 81. min. Paskalis).
SODNIK: Donnelly (Severna Irska).
GLEDALCEV: 35 tisoč
PERUGIA — Če se Jugoslavija za uvrstitev v sklepni del evropskega prvenstva nima kaj posebno radovati glede na igro, ki jo je pokazala v kvalifikacijskem delu, se ima Italija še veliko manj (navsezadnje je tudi izpadla). Zmaga, ki so jo «azzurri» dosegli na račun skromne ciprske reprezentance, ne sme varati. Bearzo-tovi varovanci so vseskozi igrali medlo, brez pravega koncepta igre in kljub stalni terenski premoči ne moremo reči, da so nadigrali mnogo manj cenjene in plačane nasprotnike.
Po tem, kar so Italijani včeraj po-
kazali, je povsem jasno, da ima Bear-zot še mnogo dela, preden se mu bo posrečilo sestaviti za italijanske razmere dostojno ekipo, ki bi lahko vsaj približno spominjala na tisto s španskega svetovnega prvenstva.
Proti Cipru so klavrno propadli številni Bearzotovi načrti. Baresi v vlo gi veznega igralca sploh ni prišel do izraza in je brezmiselno taval po i-grišču, Dossena si je prizadeval, a je le občasno upravičil sloves reži-,. serja moštva. Tudi Bagni ni bil v veliko pomoč soigralcem. Skratka na-,' 'padalca Rossi in Altobelli (prvi pre-
cej boljši od drugega) nista imela na voljo kaj prida uporabnih žog. Kar je še najbolj zaskrbljujoče pa je menda dejstvo, da Ciprčani niso v nobenem trenutku odigrali podrejene vlo ge, takšno, kakršno so proti Italiji še pred nekaj leti vselej odigrali.
«Azzurri» so do svojega prvega zadetka prišli šele na začetku drugega polčasa ob koncu akcije, ki se je začela s kotom, predložkom Dossene in podaje Bagnija. Strelec z glavo je bil Altobelli. Kmalu zatem so gostje izenačili po enajstmetrovki, ki jo je zakrivil Collovati, ki je v nadaljevanju zamenjal poškodovanega Righetti ja. Kazalo je že, da se «azzurrom» obeta nova sramota, ko je Cabrini (med najboljšimi na igrišču) bolj po naključju in ob «sodelovanju» ciprske obrambe zatresel mrežo solidnega Kost antinoua. Tretji gol je bil pravo darilo irskega sodnika Donnellyja, ki je Italijanom dosodil «naravnost nepojmljivo* enajstmetrovko, zanesljivi strelec katere je bil Rossi.
Na veleslalomu v Hansu
Spet Hanni Wenzel
Za svetovni pokal ponovno šele januarja
NA SLALOMU V MILANU
Jure Franko naj hitrejši
MILAN — Jure Franko je na včerajšnjem «božičnem slalomu* v Mi lanu enega za drugim odpravil Fop-po, De Chieso, Gipponija in Totscha ter osvojil prvo mesto pred Pramot tonom. Progo so pripravili na majhnem gričku «Stella», ki je bil delno umetno zasnežen, delno pa so ga p-ekrili s snegom, ki so ga pripeljali od drugod. Proga je skupno merila 240 m z višinsko razliko 54 m.
V finalu je Franko premagal Italijana Riccarda Pramottona, katerega je prehitel za 743 tisočink sekunde. V finalu za tretje mesto se je uveljavil Totsch pred Gipponijem.
VRSTNI RED:	1. Jure Franko
(Jug.); 2. Richard Pramotton (It.); 3. Osvvald Totsch (It.); 4. Stefano Gipponi (It.); 5. Ooberto Spampatti (It.); 6. Alex Giorgi (It.).
Danes bodo na vrsti ženske, glavna favoritinja pa je Maria Rosa Quario skupaj z Danielo Zini.
• TUDI LETOS bo v Rimu tradicionalni »maratonski tek sv. Silvestra*.
HAUS (Avstrija) — V samih 24 urah je Hanni VVenzel iz Liechtensteina prišla do svoje druge zmage v svetovnem pokalu. Potem ko se je predvčerajšnjim povsem nepričakovano uveljavila v smuku, je včeraj na isti progi v Hausu v Avstriji zmagala tudi na veleslalomu, zadnji letošnji preizkušnji. Wenzlova, ki je bila najhitrejša na prvi progi, kjer je za dve stotinki sekunde prehitela Švicarko Eriko Hess, je dosegla najboljši čas tudi v drugem spustu. S tem uspehom je Wenzlova še bolj u-trdila svoje tretje mesto na skupni lestvici svetovnega pokala, na kateri vodi Hessova pred Ireno Epple.
Najboljša med Italijankami je včeraj bila Daniela Zini (10. mesto), do prvih točk v svetovnem pokalu pa je prišla tudi Maria Epple, ki zaradi bolezni dalj časa ni nastopala.
Prihodnja tekma za svetovni pokal
bo šele po novem letu. Ženska vrsta se bo ponovno srečala 7. in 8. januarja v Pfrontnu, kjer bosta smuk in superveleslalom, medtem ko se bodo moški pomerili 6. in 7. januarja v Morzinu (smuk in slalom).
VRSTNI RED
L H. VVenzel (Liecht.) 2'09”46; 2. M. Epple (ZRN) 2'O0”57; 3. Cooper (ZDA) 2'09’'65; 4. E. Hess (Švi.) 2'09"74; 5. I. Epple (ZRN) 2’09"98; 6. McKinney (ZDA) 2T0”12; 7. Pe len (Fr.) 2’11”65; 8. Charvatova (ČS SR) 2'H”78; 9.' Zini (It.) 212”15; 11. Kirchler (Av.) 2T2”34.
SKUPNI VRSTNI RED ZA SP 1. E. Hess (Švi.) 135; 2. I. Epple (ZRN) 121; 3. H. VVenzel (Liecht.) 97; 4. VValliser (Švi.) 70; 5. Charvatova (ČSSR) 66; 6. McKinney (ZDA) 59; 7. Cooper (ZDA) 49; 8. Soelkner (Av.) 47; 9. Steiner (Av.) in M. Tlal-ka (Pol.) 45.
Kvalifikacije za EP
\ rsta uglednih žrtev
Včerajšnja tekma med Italijo in Ciprom gotovo ni bila čisto slučajno prav zadnja v okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo. V primeru, da bi bila Italija na slabšem glede razlike v golih, bi verjetno Ciper moral postati grešni ko zel, kot je postala Malta med predvčerajšnjim srečanjem proti Španiji. Zasukalo pa se je drugače. Italija, svetovni prvak, je svojo pot dokaj klavrno končala že prej in ji je včerajšnja tekma služila le za to, da je vendarle prišla do svoje edine zmage v teh kvalifikacijah.
Izločitev Italije je torej največje presenečenje teh kvalifikacij, ne pa edino. Brez svojega zastopnika je na primer ostal tudi angleški nogomet. Zadnji je izpadel Wales, čeprav le za las. Wales je igral skupaj z Jugoslavijo, Bolgarijo in Norveško. Spočetka je kazalo, da v tej skupini ne bo težav za «plave» in da imajo praktično zagotovljeno pot v Pariz. Polom na «mundialu» pa je očitno pustil globoke posledice na jugoslovanskem nogometu. Krmilo državne reprezentance je prevzel Veselinovič, s katerim se je začela prav divja rotacija igralcev (na vsaki tekmi je bilo nekaj novih imen). V začetku, ko je izvedel za žreb, je samozavestno dejal, da imajo vozovnico za Francijo v žepu. Moral pa je trpeti prav do poslednjih sekund poslednjega srečanja v Splitu, kjer so «plavi» z zvrhano mero sreče le premagali Bolgarijo ter prehiteli Wales.
Med izključenimi pa najdemo še vrsto zvenečih imen, od Sovjetske zveze do Poljske, Nizozemske, Češkoslovaške.
V	tretji skupini je veliki poraženec gotovo Anglija, ki je morala priznati pretnoč Danske. O četrti in peti skupini, v katerih sta igrali Jugoslavija in Italija, smo že govorili. Veliko bi se dalo napisati tudi o šesti skupini, v kateri najdemo Zahodno Nemčijo skupaj s Severno Irsko, Avstrijo, Turčijo in Albanijo. Zahodni Nemci so se .^vrstili z veliko muko (bili so boljši od drugouvrščene Severne Ir ske le zaradi razlike v golih) in pokazali, da je njihov nogomet v krizi, o čemer priča tudi to, da so v evropskih pokalih zgubili vse svoje predstavnike.
V	zadnji skupini pa bodo še dolgo plamtele polemike o načinu, s katerim se je Španija uvrstila na račun Nizozemske.
TAKO V PARIZU
Belgija
Danska
Francija
Jugoslavija
Portugalska
Romunija
Španija
Zahodna Nemčija			
Skupina 1			
Belgija	6 4 1	1	12:8	9
Švica	6 2 2	2	7:9	6
Vzhodna Nemčija 6 2 1	3	7:7	5
Škotska	6 12	3	3:10	4
Kvalificirana: Belgija
Skupina 2
Portugalska	6	5	0	1	11:6	10
Sovjetska zveza 6	4	1	1	-11:2	9
Pbljska	6	1	2	3	7:9	4
Finska	6	0	1	5	3:14	1
Kvalificirana: Portugalska
Danska	Skupina 3 8 6 1	1	17:5	13
Anglija	8 5 2	1	23:3	12
Grčija	8 3 2	3	8:10	K
Madžarska	8 3 1	4	18:17	7
Luksemburg	8 0 0	8	5:36	0
Kvalificirana: Danska
Skupina 4
Jugoslavija	6 3 2 1	12:11	8
Wales	6 2 3 1	7:6	7
Bolgarija	6 2 13	7:8	5
Norveška	6 12 3	7:8	4
Kvalificirana:	Jugoslavija		
Skupina 5
Romunija	8 5 2	1	9:3	12
Švedska	8 5 1	2	14:5	11
ČSSR	8 3 4	1	15:7	10
Italija	8 1 3	4	6:12	5
Ciper	8 0 2	6	4:21	2
Kvalificirana:	Romunija			
Skupina 6				
Zah. Nemčija	8 5 1	2	15:5	11
Severna Irska	8 5 1	2	8:5	11
Avstrija	8 4 1	3	15:10	9
Turčija	8 3 1	4	6:15	7
Albanija	8 0 2	6	4:14	2
Kvalificirana:	Zahodna	Nemčija		
Skupina 7				
Španija	8 6 1	1	24:8	13
Nizozemska	8 6 1	1	22:6	13
Irska	8 4 1	3	20:10	9
Islandija	8 1 1	6	3:13	3
Malta	8 1 0	7	5:37	2
Kvalificirana:	Španija			
V italijanskem košarkarskem prvenstvu A-l lige
Bic s težavo odpravil skromno Binovo
San Benedetto je na domačem igrišču izgubil proti Jollycolombaniju
Bic — Binova 80:78 (48:40)
BIC: McNealy 16 (2:2), Jones 19 (3:4), Tonut 16 (4:5), Goti 12 (2:3), Palumbo 10 (2:2), Lanza 5 (1:3), Fabbricatore 2, Bobicchio, Cenderel li, Zarotti.
BINOVA: Bosio 4 (2:2), Natalini 12 (4:4), Smith 24 (4:8), Mina 20 (0:2), Guerini, Sciarappa, Belotti, Carraria 8, Meneghel 8 (2:3), Giom mi 2.
SODNIKA:	Baldini iz Firenc in
Bartolini iz Grosseta.
PON: Carraria (40). ON: Bic 12, Binova 20.
V derbiju zadnjih na lestvici je Bic z izredno težavo premagal Binovo iz Bergama. Tekma nikakor ni zadovoljila tokrat ne zelo številnih gledalcev, v delno opravičilo obema ekipama pa gre priznati, da je srečanje imelo zelo velik pomen.
Gostje so nastopili brez svojega A-
T0TIP v ponedeljek
RIM — Vodstvo SISAL je včeraj sporočilo, da bo konkurz TOTIP št. 52 v ponedeljek, 26. t.m., in ne na bo žično nedeljo. Stave bodo tako sprejemali do ponedeljka zjutraj.
•	OLIMPIJSKE IGRE. Bezbol je pr va disciplina, v kateri so za finalni del, ki bo 7. avgusta prihodnjega leta, že povsem razprodali vstopnice. Za finalni del je bilo na razpolago 60 tisoč vstopnic, a dobro gredo v prodajo tudi vstopnice za ostale tek me. Teh je 15, prodanih listkov pa je v poprečju 24 tisoč za vsako srečanje.
•	BRAZILSKA POLICIJA nima še vedno nič oprijemljivega v rokah v zvezi s tatvino «pokala Rimet*, katerega so neznanci ukradli pred štirimi dnevi. Aretirali so sicer pet oseb, vendar jim niso uspeli nič dokazati.
meričana Mayesa, tega pa Tržačani niso znali primemo izkoristiti. Igrali so neverjetno nezbrano v obrambi, kjer so dopuščali Mini (ki je v Trstu zapustil zelo slab spomin, tako kot igralec kot... udeleženec droga party-jev), da je polovil veliko odbitih žog in jih polagal v koš. V napadu pa so De Sistijevi varovanci prikazali nekaj lepih potez, ko pa so se jim nasprotniki približali, jih je zajela trema in so, podobno kot v tekmi s Starom, nerodno izgubili nekaj žog. Tokrat pa so le imeli srečo, da tega gostje niso izkoristili in da jim je v poslednjih sekundah uspelo ohraniti mimo kri ter obdržati tesno prednost.
Med posamezniki je tokrat Jones pokazal nekaj več (v obrambi na od bite žoge sploh ne skače...), na nasprotni strani pa je ugodno presenetil Mina.
Marko
Friulexport — Breg 3:0 (15:11, 15:11, 15:5)
FRIULEXPORT:	Stopper, Pertot,
Foraus, Umek, Požar, Žerjal, Cen-tazzo, Venier. Ukmar, Ušaj.
BREG: Velikonja, Lairis in Eli-sabeth Žerjal, Pertot, Mannenval, Tavčar, Možina, Maranzina, Komar.
Tudi v povratni finalni tekmi za naslov pokrajinskih prvakinj so igralke združene ekipe Friulexport zanesljivo premagale Breg, a odpor Do-linčank je bil tokrat znatno bolj ži-
San Benedetto - Jol!ycolombani
67:85 (33:35)
SAN BENEDETTO: La Garde 15, Ardessi 19, Pieric 2, Mayfield 19’, Bullara, Valentinsic, Sfiligoi 4, Tu-rel 6, Bon, Nobile 2.
JOLLYCOLOMBANI: Innocentin 12, Bruer 16, Riva 23, Marzorati 6, Craft 14, Bosa 6, Bargna 8, Cattini.
SODNIKA: Zanon in BollettLni iz Benetk.
PM: San Benedetto 13:14, Jollvco-lombani 11:17.
PON: Lagarde (33).
A -1 LIGA
IZIDI 13. KOLA
Latini - Honky 77:75; Bancoroma -Berloni 80:82; Star - Peroni 89:77; Scavolini Simac 72:73; San Benedetto Jollycolombani 67:85; Bic Bi nova 80:78; Simmenthal - Febal 89 proti 103; Indesit - Granarolo 80:91.
lav kot v prvi tekmi.
Varovanke trenerja Jurkiča so se tokrat predstavile v povsem drugačni luči, saj so igrale borbeno in značajno, torej prav obratno kot v Dolini. Zlahka so zaustavljale napade domačink, ki s svojo igro vsekakor niso zadovoljile, saj so bile vse preveč statične, v napadu pa negotove in premalo prodorne. Tekmo so tako igralke Friuloxporta, enako kot v Do lini, dobile predvsem s servisi in zavoljo večje izkušenosti.
Merilo sojenja je predvsem oško-
LESTVICA
Granarolo 22; Simac 20; Berloni 18; Peroni, Jollycolombani, Star 16; Indesit, Bancoroma 14; Honky, Latini 12; Febal 10; Simmenthal, Scavolini, San Benedetto, Bic 8; Binova 6.
A 2 LIGA
IZIDI 13. KOLA
American Eagle Benetton 86:82; Bartolini - Mister Day 69:73; Man giaebevi - Lebole 91:76; Italcable Gedeco 106:110; Yoga - Marr 78:76; Carrera Sebastiani Rieti 93:85; Bah-ca Popolare - Vicenzi 74:73.
• PAULO ROBERTO FALCAO je
dejal, da sta njegova glavna cilja obnovitev pogodbe z Romo in pa sodelovanje z brazilsko nogometno reprezentanco na kvalifikacijah za prihodnje svetovno prvenstvo.
dovalo Brežanke, ki niso vajene strogih odločitev, saj so na mladinski ravni sodniki običajno preveč popustljivi, medtem ko Friulexport, ki igra v D ligi, nima v zvezi s tem večjih težav.
Ob koncu lahko le ponovimo oceno prve tekme. Breg bo svojo moč lahko pokazal že v prvenstvu «under 15», Friulexport pa je ekipa, ki lahko ob ugodnem razpletu računa tudi na uspeh v deželnem merilu, čeprav bo v istj zasedbi igral med deklicami tudi prihodnje leto.
Spodrsljaj Krasa
Kras — Libertas Gorica 2:3 (11:15, 15:7, 15:8, 7:15, 7:15)
KRAS: Bogdan, Ivan in Ladi Budin, Furlan, Rado Milič, Rebula, Simoneta in Vesnaver.
V zaostali tekmi moške odbojkarske D lige je Kras v Repnu nepričakovano klonil goriškemu Libertasu po petih setih igre. Odsotnost Lucijana Miliča ne more biti zadostno opravičilo za poraz proti šibkejšemu nasprotniku, ki je izkoristil nezbranost domačinov v prvem setu, v zadnjih dveh setih pa so Kraševci popustili na vsej črtj in tako postavili v dvom uvrstitev v skupino boljših četrtoli-gašev. (B.S.)
1. — prvi
drugi	2	X
2.	—	prvi	X	1	2
drugi	1	2	X
3.	—	prvi	2	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	X	1	2
drugi	1	2	X
5.	—	prvi	2	1
drugi	1	2
6.	—	prvi	X	1
drugi	2	X
HI - Fl
BODOČNOSTI
Ul Rossetti 80 - TRST Tel (040) 750725
Po povratni finalni tekmi prvenstva deklic
Friulexport pokrajinski prvak
Odbojkarice Brega pa so tokrat nudile žilav odpor


J
V sredo zvečer na «1. maju»
Prvi sestanek igralk Mebla z novim trenerjem Logarjem
ig	g'
Naše šesterke v mladinskih ligah
I	!
Napeto med mladinci na Goriškem
V sredo je Saša Logar, novi trener združene ženske odbojkarske ekipe Meblo, tudi uradno prevzel svojo funkcijo. Na stadionu «1. maj* je bil prvi sestanek z igralkami, na katerem so bili prisotni tudi nekateri predstavniki odbora naše združene ekipe. Uvodoma je član odbora Mitja Race predstavil trenerja Logarja ekipi in zaželel vsem skupaj kar najbolj uspešno delo za dosego tistih ciljev, ki so v okviru realnih sposobnosti naših odbojkaric. Nato je besedo prevzel Logar, ki je orisal program dela v splošnih obrisih, nato pa je sporazumno z igralkami določil razpored treningov do prvenstvene tekme z Albatrosom (7. januarja), ki bo v marsičem raz.i?-
OBVESTILO
...
SK Devin
sporoča, da bo odhod smučarjev na zimovanje v Žabnice danes, 23. t.m., ob 12.49 iz železniške postaje v Tržiču. Udeleženci naj se zberejo na postaji 30 minut pred odhodom.
ŠK Kras
obvešča, da je tečaj otroške telovadbe v telovadnici OŠ v Saležu v naslednjih dneh: torek od 16.15 do 17.15 (III. razred); sreda od 16.15 do 17.15 (V. razred); četrtek od 16.15 do 17.00 (vrtec); petek od 16.00 do 17.00 (I. In II. razred). V občinski telovadnici v Rcpnu pa je urnik naslednji: torek od 15.30 do 16.15 (vrtec); sreda od 15.00 do 16.00 (osnovna šola).
Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da so treningi miniodboj-karjev (letnik 1972 in mlajši) ob ponedeljkih od 17.00 do 18.15 in ob sredah od 16.00 do 17.30 v telovadnici liceja «F. Prešeren*.
snila, kakšna bo usoda Mebla v nadaljevanju sezone.
Naše igralke so pokazale veliko dobre volje, da se maksimalno angažirajo tudi v teh prazničnih dneh, saj se vse zavedajo, da je le od njih samih odvisno, kakšni bodo rezultati. Žal pa bodo največje teža ve, da se plan izpolni v nerazpolož-ljivosti telovadnice, saj zadeva z umiki še vedno ni urejena. Trener in igralke so torej pripravljeni, da z delom v telovadnici dokažejo svojo resnost, odbor pa je sedaj dolžan, da jim to omogoči.
DANES NA «1. MAJU*
Sedem tekem med košarkarji Bora in Slovana
Danes bodo košarkarji ljubljanskega Slovana gostovali v Trstu in se v že tradicionalnim srečanju pomerili z raznimi moštvi tržaškega Bora. Tekme bodo na sporedu v Borovem športnem centru na stadionu «1. maj». Športna srečanja med ekipami obeh društev pa se bodo pričela že zjutraj in se bodo odvijala po sledečem spo redu:
9.30: BOR — SLOVAN (minibasket) v mali dvorani
9.30: BOR - SLOVAN (letniki 1971) v veliki dvorani
10.30: BOR — SLOVAN (letniki 1970) v veliki dvorani
11.30: BOR - SLOVAN (letniki 1969) v veliki dvorani
15.00: BOR — SLOVAN (kadeti) v veliki dvorani
16.30: BOR - SLOVAN (mladinci) v veliki dvorani
18.30: BOR RADENSKA (člani) — SLOVAN (mladinci) v veliki dvorani
NA GORIŠKEM
MLADINCI
Pred zadnjim kolom je stanje na vrhu lestvice še vedno zelo zapleteno, o zmagovalcu pa bo bržkone odločala razlika v setih.
IZIDI 9. KOLA
Torriana - Volley Krmin 3:0; Liber-tas GO - 01ympia 0:3; Turriaco - Val 3:0.
LESTVICA
Turriaco in 01ympia 14; Torriana 12; Val 10; Libertas GO 4; Volley Bali Krmin 0.
PRIHODNJE KOLO
01ympia Krmin; Val - Torriana (drevi ob 19. uri v Štandrežu).
MLADINKE
Libertas GO — Olympia 3:1 (15:6, 15:7, 11:15, 16:14)
OLIMPIA: Doktorič, Šuligoj, Klanjšček, Kovic, Mažgon, Komjanc, Antoni, Olivo in Terpin.
V zaostali tekmi je 01ympia doživela ponoven poraz, kljub dobri igri v zadnjih dveh setih.
DRUGI IZIDI
Mariano - Torriana 0:3; Volley Tržič - 01ympia 3:0; Libertas GO -Italcantieri 0:3: 01ympia - Mariano 1:3.
LESTVICA
Volley Canon Tržič, Italcantieri 14; Mariano 12; Torriana in Libertas GO 8; 01ympia 0.
DEČKI
Torriana — Val	3:1
(17:15, 15:13, 11:15, 15:10)
VAL: Mučič, Zavadlav, Bensa, D. in A. Paulin, Lutman, Tabaj in Boschin.
V prvem nastopu so štandrežci izgubili, čeprav so bili vseskozi enako-
vredni nasprotnikom iz Gradišča.
Olympia — Torriana	3:1
(7:15, 15:7, 15:9, 15:6)
OLYMPIA: Cotič, Špacapan, Maraž, Podversič, Devetak, Humar, Bello, Markovič.
Proti Torriani je 01ympia osvojila drugo zmago, s čimer je sedaj prva na lestvici. Tudi tokrat so «plavi» i-grali dobro
IZIDI
Torriana - Italcantieri 0:3; Lucini-co - 01ympia 1:3; 01ympia - Torriana 3:1; Italcantieri - Libertas GO 3:2; Naš prapor - Lucinico 0:3; Libertas GO Torriana 3:0; Torriana - Val 3:1.
LESTVICA
01ympia in Italcantieri 4; Torriana, Lucinico, Libertas GO 2; Val in Naš prapor 0.
PRIHODNJE KOLO
Italcantieri - Naš prapor (28. 12., ob
20.30	v Tržiču); Italcantieri - 01ythpia (4. L, ob 20.30 v Tržiču); Val - Libertas GO.
DEKLICE
IZIDI
Pieris - Sovodnje 1:3; Libertas Kr min - Corridoni 3:1; Sovodnje - Volley Canon Tržič 0:3.
LESTVICA
Volley Canon Tržič; Libertas Krmin in Corridoni 10; Italcantieri 6; Sovodnje in Libertas GO 4; Pieris 2; Gra-do 0.
PRIHODNJE KOLO
Libertas Krmin - Sovodnje (11. L, ob 17.30 v Krminu).
NA TRŽAŠKEM
MLADINKE
Kot je bilo pričakovati so mladinke OMA 01ympic osvojile pokrajinski naslov, saj so tudi v drugem sreča-' nju premagale Inter 1904 s 3:0 (15:12, 15:5, 15:12). Pokrajinske prvakinje
so tako sklenile prvenstvo brez poraza in nasprotnicam odvzele pokrajinski naslov. V lanskem letu je bil Inter 1904 daleč najboljši med vsemi tržaškimi društvi, saj je osvojil kar pet pokrajinskih naslovov, razen v konkurenci deklic, v kateri je slavil Bor. (G. F.)
DEČKI
Do konca tega prvenstva manjka ta samo še dve koli. Ne glede na razplet v teh dveh preostalih prvenstvenih nastopih pa je jasno, da si je Inter priboril pokrajinski naslov tudi v tej kategoriji. To našo ugotovitev potrjuje dejstvo, da je Inter 1904 še neporažen in v preostalih dveh nastopih se bo srečal najprej z Nuovo Pallavolo in potem še s skromnim Rozzolom.
Potem ko so mladi odbojkarji Bora izgubili z vodečo šesterko, so brez večjih težav premagali VIS in imajo sedaj 8 točk, čeprav so zmagali 5 tekem. V predzadnjem kolu bodo naši odbojkarji počivali, potem jih čaka še drugouvrščeni Volley 80 Duke, ki je zbral 14 točk. Ker je Bor izgubil eno tekmo brez boja, mu je tekmovalna komisija odvzela dve točki in zaradi tega bo verjetno ostal mesto niže na končni lestvici. Uspeh mladih borovcev ni slab, glede na to, da bodo v isti zasedbi lahko nastopali tudi prihodnje leto, saj so igralci v glavnem letnika 1968, drugi pa še mlajši.
ZADNJI IZIDI
Rozzol - Volley 80 Duke 0:3; Nuo-va Pallavolo Trst - Rozzol 3:0; Vol-ley 80 Duke - Prevenire 3:0; Bor - Inter 1901 1:3; VIS - Bor 0:3.
LESTVICA
Inter 1904 16, Volley 80 Duke 14, Nuova Pallavolo Trst 12, Prevenire in Bor 8, VIS 4, Rozzol 0.
Prve tri šesterke na lestvici so igrale tekmo manj.
K^j menijo trenerji slovenskih košarkarskih ekip v promocijski ligi
Vse naše peterke bi lahko bile boljše uvrščene
Godnič (Polet): «Pričakoval sem več» - Luksa (Kontovel):
«Popustili smo na začetku» - Sosič (Bor): «Lahko bi bili drugi»
Kaj meni mladi Borov košarkar
Zaradi božičnih in novoletnih praznikov se bo promocijsko prvenstvo nadaljevalo šele januarja, tako da so vse ekipe v prejšnjem kolu odigrale zadnjo letošnjo uradno tekmo, z izjedo tistih (med temi tudi Bor Radenska), ki morajo še nadoknaditi zaostale tekme. Vsa moštva bodo verjetno izkoristila tritedensko prekinitev za ustrezno pripravo (kolikor bo to mogoče) za nadaljnji potek prvenstva. Ob izteku letošnjega dela prvenstva smo se obrnili do trenerjev naših Predstavnikov v tem prvenstvu in jim zastavili dve vprašanji: A) Kako bi globalno ocenil dosedanji potek prven stva in vrednost nastopajočih moštev? B) Misliš, da je uvrstitev tvojega mo štva pravi odraz sposobnosti tvojih. Varovancev in doslej prikazane igre?
GODNIČ (Polet): A) Vtis imam, da so v tem prvenstvu vsa moštva več
ali manj enakovredna, saj me ni prav nobena ekipa doslej stvarno presenetila, da bi lahko rekel, da je res za razred boljša.; B) Mislim, da ne, in resnično sem v začetku pričakoval mnogo več. Vsekakor moram pripom niti, da nismo nikoli igrali v popolni sestavi in da nas že od začetka prvenstva neprizanesljivo pestijo poškodbe in bolezni.
LUKŠA (Kontovel): A) Mislim, da se je vse odvijalo po začetnih predvidevanjih in da sploh ni bilo večjih senzacij. Osebno sem sem ostal nekoliko razočaran nad nastopom Bora Raden ske. ki je nekajkrat nepričakovano odpovedal, drugače bi bili borovci sedaj .ima vrhu. V nadaljevanju bodo borovci verjetno bolje igrali, vsekakor menim,
1 da jim ne bo uspelo dohiteti Don Bo-sca.; B) Mi smo doslej imeli mnogo težav zaradi bolezni in problemov
v zvezi z vojaščino. Upamo, da bo po novem letu stanje nekoliko boljše in da bomo lahko redno izkoristili Starca, Prašlja in Štoko, če bi ne popustili v začetnih srečanjih, bi bilo naše stanje na lestvici boljše.
SOSIČ (Bor Radenska): A) Iz razpredelnice izhaja, da sta Don Bosco in Alabarda boljša od ostalih. To rečem, čeprav se še nismo srečali z Alabardo. Vsekakor pa je neizpodbit no, da je izenačenost v letošnji ligi mnogo večje kot v lanski.; B) Pozna se nam, da smo slabo startali in sedaj verjetno plačujemo davek začetnim spodrsljajem. Kar nas v dobri meri pogojuje, je pomanjkanje rednosti, v smislu, da še vedno preveč osciliramo med dobro in slabo igro. Po svojih zmožnostih pa bi morali zasedati drugo mesto na lestvici. (Cancia)
Nekoliko drugačen razgovor o prvenstvu smo imeli s Pavlom Volkom, mladim perspektivnim igralcem Bora, ki se je letos pridružil članskemu moštvu.
«Letos igraš prvič v promocijskem prvestvu. Katere so po tvojem mnenju največje razlike med člansko in mladinsko košarko?»
«Razlika je predvsem v boljši telesni pripravi, zaradi tega pa je tudi odstotek pri metu izdatnejši in tudi obrambe so mnogo bolj zagrizene. Prevladuje skupinska igra, v mladinskih prvenstvih pa je potek tekem odvisen od sposobnostih boljših posameznikov.*
«St imel veliko težav, preden si se prilagodil takemu načinu igre?*
«Samo na začetku. Menim, da sem se sedaj popolnoma privadil na ritem igranja, zato igram normalno, kot bi igral pri mladincih.*
«Kafco oceniš sedanjo uvrstitev tvojega moštva?»
«Mislim, da je realna. Letos prvič igramo s to postavo in se šele spoznavamo. Po mojem mnenju je še prerano, da bi govorili o napredovanju. Pridobiti moramo še na uigranosti, na samozavesti in na strpnosti na igrišču, saj je to po mojem predpogoj, da sploh lahko pride do kvalitetnega skoka.*
«Katere igralce bi uvrstil hipotetično v najboljšo peterko promocijskega prvenstva?»
«No, da vidimo: Trampuš (Don Bosco) center, Poretti (Scoglietto) ter Tonut (Alabarda) na krilu, Bortolot (Don Bosco) in Sculin (Alabarda v vlogi bekov.*
Obvestilo tržaški občini z dne 2.11.83
UGUSSI, od zmeraj vaš zvesti prijatelj, nudi sedaj popuste od 20 do 60% ter še možnost plačevanja v 60 mesecih! Moč tvrdke UGUSSI ni le v cenah: je tudi v kakovosti, izbiri in izkustvu.
OPREMA IN DODATNI DELI ZA KOPALNICO KERAMIČNE PLOŠČICE
UGUSSI
v Trstu, Ulica Fianona, Valmaura
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem
Dom lahko računa na «play-off»
Zaenkrat je na zelo solidnem 4. mestu
Domovi košarkarji so po zmagi nad ekipo Gaiardo izbojevali četrto mesto na lestvici, kar je vsekakor dober rezultat, še posebno, če pomislimo, da so prvenstvo pričeli v slabem tonu.
Če bi ta položaj obdržali do konca prvega dela promocijske lige, bi se vključili v finalno skupino za napredovanje. V «play off* se namreč uvrstijo prve 4 ekipe, ki bodo v nadaljevanju igrale vsaka proti vsaki. V primeru, da v medsebojnem srečanju vsaka ekipa zmaga enkrat, bosta odigrali še tretjo tekmo in to na igrišču peterke, ki se je bolje uvrstil^ v prvem delu prvenstva. V D ligo bo napredovala ekipa, ki se je najboljše izkazala v tem delu prvenstva.
Na sliki: posnetek z zadnjega srečanja domovcev v Kulturnem domu.
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108 000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1 -5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st. viš. 23 mm) 39 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 .
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^lan ',al'iansl'e
in tiskaj Trst	[N|3vj *vei® časopisnih
založnikov FIEG
23. decembra 1983
EGS namenila 68 milijard lir za boj proti lakoti v svetu
BRUSELJ — Na podlagi lani juni ja sprejete odločitve evropske deseterice je izvršni odbor EGS za boj proti lakoti na svetu namenil 68 milijard lir. Evropska vlada je sporočila porazdelitev zneskov med posamezne države nerazvitega sveta. Poglavitni namen tega pas ega je usposobiti države v razvoju, da bodo sa mostojne glede pridelave hrane, da se njihovi kraji pogozdijo, da se prepreči napredovanje Sahare in zavarujejo tla pred razdiralnim vplivom rek in morja.
Nedvomno gre za pomemben napor, kj ga velja pozdraviti, vendar pa je za odpravo lakote v svetu, ki vsako leto povzroči smrt 50 milijonov prebivalcev, predvsem najmlajših, potrebno še vse kaj drugega.
Predvsem bi bilo potrebno zmanjšati oboroževalno tekmo in s tem prihranjene denarje nameniti državam v razvoju, da bi njihovi prebivalci zaživeli dostojnejše življenje in da bi prenehale napetosti, ki povzroča jo vojne. Koliko bi v tej smeri lahko naredili, pove podatek, da smo lani na svetu vsako minuto v oborožitev vložili 2 milijardi lir, odnosno 600 milijard dolarjev na leto. S tem denarjem bi po oceni strokovnjakov odpravili lakoto na svetu ali pa zgradili nekaj desetin bolnišnic in šol na dan. Z denarjem za en sam strateški bombnik bi od pravili koze.
Hoteli smo navesti teh nekaj podatkov, da nam bo stopila pred oči
blaznost, s katero je človeštvo udarjeno v sedanji fazi oboroževanja.
Če se sedaj omejimo na zneske, ki jih je EGS namenila posameznim državam, potem naj zapišemo da bodo 3,6 milijarde namenili za o-ikrbo s kurjavo, 2,7 za zajezitev širjenja Sahare, 4,7 milijarde za ohranitev okolja 5,4 za izvedbo prehrambnega načrta v Maliju, 2,7 za kmetijske raziskave v Abesiniji, 273 za povečanje palmovih nasadov itd. Pomoč je namenjena prvenstveno državam v Afriki, kjer so v velikem številu primerov večnacionalne družbe do takšne mere nenačrtno in požrešno izkoriščale njihovo bogastvo, da so razbile naravno ravnovesje in s tem ogrozile sam človeški obstoj v teh krajih.
Oblečen kosmatinec
Zaradi ljubezni ubil pet oseb
NEW YORK — Ljubezen večkrat zamegli tudi najbolj prisebne ume. Tako se je zgodilo, da si je neki zavržen ljubimec, oborožen s pištolami in avtomatskimi puškami, «sposodil» za talko svojo ljubljeno in začel nepremišljeno streljati okrog sebe, da bi na koncu segel še po bombi in si z njo vzel življenje. Pred tem pa je s svojim streljanjem ubil pet oseb, med njimi dva otroka.
Dogodek se je pripetil v ameriški vasi Gillette. Dale Chamberlain je bil že več let zaljubljen v Aliče Beatty, ki pa možakarja ni hotela, kar je Daleja «prehudo» prizadelo...
Za zažigalce dekleta zahtevali dosmrtno ječo
BARI — Tukajšnje porotno sodišče se je v dopoldanskih urah, po treh tednih sodnih obravnav, umaknilo na posvet, da izreče sodbe proti skupini mladeničev, obdolženih, da so 11. novembra 1981. leta v njenem stanovanju v Fasanu živo zažgali 14-etno Palmino Martinelli, ker se ni hotela prosti-tuirati. Razsoditi bo moralo na podlagi zahteve državnega pravdnika. po kateri naj se zaradi sodelovanja pri umoru na dosmrtno ječo obsodijo 28-letni Enrico Bernardi, njegov po pol brat 21-letni Giovanni Costantini, obdolžena, da sta glavna krivca, in 27-letni Oranžo Malagnino in 24-letni Felice Rosato, ki sta pomagala pri umoru.
Sodišče bo moralo predvsem ugotoviti resnico, odkar obramba trdi, da je Martinellijeva hlinila samomor, da bi sicer trdi starši postali do nje po pustljivejši. Proti mladeničem pa najbolj prepričljivo govori sama žrtev, ki je v bolnišnici večkrat izjavila, da sta jo zažgala Enrico in Giovanni, brata z različnima priimkoma. Kakor vemo, je Martinellijeva zaradi opeklin umrla 2. decembra istega leta.
Gospod Marma Duke (kosmati pes namreč) se je povzpel na zadnje tace, da bi lepše gledal raco, ki se brezskrbno kopa. Najbrž bi rad skočil v vodo, a si pri tem misli, da si lahko zmoči obleko. Potem pa bo mraz. .. (Telefoto AP)
Neverjeten uspeh filma «Dan potem»
NEW YORK — «.The Day After» (Dan potem), izrazito realističen film ameriške televizijske mreže ABC o možnih posledicah jedrske vojne, je prodan že v več kot 30 držav, kjer ga predvajajo na televiziji in v kinematografih. Tudi v vzhodnih državah je za ta film precej zanimanja, čeprav so Poljaki sklenili, da prenesejo projekcijo za nedoločen čas, čeprav bi ga morali po dogovoru predvajati že v sredo zvečer.
Kar zadeva ostale vzhodne države je Eddie Lakish, odgovoren pri ABC za prodajo in distribucijo, izjavil, da so Bolgari, čehoslovaki in Sovjeti pokazali veliko zanimanje za film. Pred časom pa so bili v teh državah še dokaj <ihladni».
Film, katerega si je v ZDA ogledalo od 20. novembra okrog 100 milijonov gledalcev, so v tujini najprej predvajali v Veliki Britaniji, že v prvih dneh, ko je bil v Angliji na sporedu na neki zasebni televizijski mreži, si ga je ogledalo 15 milijonov ljudi, kar pomeni, da je na drugem mestu po priljubljenosti, mPotolkeh ga je samo TV film «Dallas» in to samo v tisti epizodi, kjer je razkrito, kdo je ubil J.R.
Idealno stanovanje
RIM — Sanja vseh Italijanov in nemara večine ljudi je idealna hiša, dom, v katerem se najbolje počutiš. In kakšna je pravzaprav idealna italijanska hiša oziroma idealno stanovanje? Stane 110 milijonov lir in ima 114 kvadratnih metrov. Tako so se vsaj izrazili Italijani, ki bi radi v prihodnjem petletju prišli do svojega novega intimnega kotička, ali pa zamenjali starega. To so namreč rezultati neke vsedržavne ankete.
Vzroke za zamenjavo hiše - stanovanja gre iskati pri 66 odst. anketirancev predvsem v dejstvu, da bi si radi izboljšali pogoje življenja in ne v tem, da so prisiljeni zamenjati stanovanje pod težo porok, zamenjave službe, večanja družinskih članov itd. Takih je samo 24,2 odstotka.
Novo stanovanje se mora zato nahajati v središču mesta, a ne v preveč hrupnih predelih, najbolje je, če je hiša nova in stanovanje naj bo v stolpnici, kjer je največ 12 družin. V tem stanovanju mora biti tudi primerno velika kuhinja, mora imeti balkon, dvojno stranišče, garažo. . . Skratka, tako stanovanje bi radi vsi in ne samo Italijani.
Kitajci in Mao
PEKING — Miti, ki so padli v nemilost, kdaj pa kdaj tudi spet pokukajo na dan in jih spet osvetli sonce oziroma državno vodstvo. To je primer Mao Tselunga (umrl je septembra leta 1976), v katerega spomin pripravljajo Kitajci celo vrsto prireditev, da bi tako primerno in lepo obeležili njegovo 90 letnico rojstva. Vsaj tako piše uradna kitajska agencija in to je potrdil tudi direktor državnega urada za propagando Gao Liang na tiskovni konferenci.
Od začetka odprtja mavzoleja, v katerem so posmrtni ostanki bivšega kitajskega voditelja, je mavzolej obiskalo skoraj 9 milijonov ljudi, veliko Kitajcev pa je iz najbolj oddaljenih krajev prineslo zemljo ali sli ke, ki simbolizirajo, kako je Mao predstavljal vse narodnosti kitajskega ljudstva.
Tudi tisk je v teh dneh objavil več daljših člankov o Maovi misli, katere vrednost priznavajo sedaj vsi in posneli so nekaj filmov o njegovem življenju. Pa cele revije so posvečene legendarnemu voditelju. Edino protislovje vseh teh proslav predstavlja dejstvo, da je Maova vdova še vedno v zaporu.. .
Miki Muster:
imusarjji
(43.)
NV.NMiOMA, RA ?,y; 3V 'ZAAU&M.0 BRNENJE,
rMOT0UN\ ČOLN V.! ZVITOREPEC IN lAUOr-NUZ .. . ŽAL STA PREPOZNA.,. MENI vr.£
ONADVA PA STA VILA DUUGAfNEGk MNS’N'iA...
Na razpolago vam je
TECNOLUCEsri
za
ZASTOPNIK ZA FURLANIJO -JULIJSKO KRAJINO
REGGIANL.
. . .1	, ,1)111 »V ' " ,M
C bitron J -------VIDEO
oso
Q U A S A R
mali reflektorji za stanovanjsko opremo
vldeohišni telefoni In TVCC
avtomatizacij vrtnih vrat protitatvinske naprave dodatki za varnostne naprave
naprave za radijsko vodenje
TRST — Ul. Settefontane 64/b — Telefon (040) 947420