«J< 32. številka. (t Trata, ▼ torek areier 4ne 16. atrta 18t7.) Tečaj XXIL „EDINOST« lakaja p« trikrat m teden t leatih ta. danjih ob torkih, Aatrtkita In nobot»h. Zjntranje iadaaje ii-iiaja ob 8. nri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno isdtnj« etane : it jedenme««M . f. 1.—, i/.vns Avstrija t. 1.50 M tri ■«■«.' . , . ti pel leta . . . , • „ V__ ir vb« teta . . „ 12.— . , .18.— ttaraialaa j« plačevati naprej ia mriiki krez prileten* naraoninu •• uprava m Mira. foaaiai&ie številko ae dobivajo v pio-dajalnfoah tobak« v Irntn po S nvi. i«vea Tr«t» po 4 nvč. EDINOST Oglaal ae rečene po tarifa v petita; u ■•■love a debelini črkami ae plačajo prostor, kolikor obaega navadnih vratio, Poslana, osmrtnice in javna zahvale, do* meči oglaai itd. ae računaj* po pogodb'; Vsi dopiai noj se poMljajo oredulatru ulica CaaermA &t. 1». Viako piarao nora biti frankovano, ker nefrnn kovane se o« sprejemajo. Rokopiai se ne vračajo. Ntfainino, roktamaoije in oglate apre-jena upravnimtvo ulica Molino pic« col« hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglasa j eg plačevati loeo Trat. Odprte reklama aija ao proace poatatja. «1 —— - ,r «a«MM j« ms«". Volllcl m kolegija I Dn6 18. t. m. stopiti Vam bode združenim z okolico na volišče, da tržaškemu Slovenstvu ohranite tudi za bodočnost državnozborski mandat, ki je bil od nekdaj naša last in ga je že dolgo vrsto let častno zastopal naš prvak : Ivan liabergoj pokojnega Andreja. Ta mandat moramo si ohraniti ne le iz ozirov na naše materijalne in duševne potrebe, ampak tudi v obrambo naše narodnosti. Nasprotniki hočejo letos napeti vse svoje sile, da ne prodre naš kandidat ter nam hočejo vsiliti moža, ki nima srca za nas. To bi bil za tržaške Slovane hud udarec, kajti z izvolitvijo nasprotnega kandidata zgubili bi mi jedinega zagovornika zanemarjenega našega šolstva v Trstu. Da odvrnemo pretečo nevarnost, je dolžnost Vam vsem čast. mestnim volilcem, da stopite na volišče vsi do zadnjega in da zložno z okoličani privedete do zmage našo pravično stvar. V tej silni borbi, v katero posežejo letos prvikrat meščani italijanske narodnosti, odločevati bi utegnili glasovi Vas, slovenskih mestnih volilcev. Volilei! Odgovornost Vaša bi bila torej prevelika, če bi vsled Vaše nemarnosti zadela narodna nesreča Slovence mesta in okolice. Svesti si velike odgovornosti izvršite vsi svojo narodno in državljansko dolžnost ter oddajte vsi svoj glas predloženemu Vam kandidatu, gosp. Ivanu Nabergoju ! Centralni volilni odbor. V boj — do zmage! Okoličani in mestni volilci III. kolegija: t boj, t volilni boji V boj za naša prava, v boj ia našo čast, v boj za našo narodno bodočnost! tfisf-"" v boj, vsi na volišče! Vsi do zadnjega, kajti boj bode trd, kakor še ni bil nikdar za naš državnozborski mandat I Rekli smo: v boj za našo narodno bodočnost 1 Če pa je res — in je res, kakor je večni Bog v nebesih — da propadu narodnosti naae bi neizogibno sledil tndi popolni gospodarski propad, potam smemo reči, da se bode prihodnji Četrtek bila velika bitka tudi za gospodarski obstanek, za gospodarsko samostojnost naše okoliee. Okoličani! Danes ste še (vsaj po velikem deln) gospodarji v tej okolici. To vašo samostojnost hočejo porušiti Vali in naši nasprotniki! Danes Vam le pravijo sužnji, ali ne varajte se: oni hočejo, da tndi res postanete — Ščavi, sužnji. To jo njihov glavni cilj! Oni hočejo, da se Vam zruši streha nad glavo, oni hočejo, da prenehate biti lastni gospodarji, oni hočejo, da bi Vi morali živeti le od njih milosti. A oni, ki ne sme več imeti svoje volje, ampak mora le ubogati, če tudi na pri tem krvavi srce in se mu pretresa duša, in se mora pokoriti le tiji volji — oni je res suženj 1 Suženj! Grozna beseda to, katero rabimo za tista nesrečna bitja, ki »o zgubila ono, kar še le (Vela iz človeka človeka — ki so zgubila svojo samostojnost, svojo voljo, ta najvzvišeneji dar, ki ga je podelil človeku vsevečni Bog. Oni hote porušiti naše gospodarstvo, Vaso materijalno samostojnost. V ta namen je njih srditi boj 1 In žal, da jim gredo pri tem na roke razne elementarne nesreče in nezgode. V prvi vrsti jim gresti na roke peronospora trtna ni, ki nničujeti Vaše vinograde, ta glavni steber gospodarstva po naši okolici. Bolezni na trti, ta nesreča Vaša, ki izpodjeda koreuike Vašemu gospodarstvu, ta nesreča je najbolji zaveznik naših nasprotnikov. Oni se boje, da bi zgubili teg* zaveznika svojega, oni se boje vseh onih, o katerih slutije, da hočejo delati na to, da se odvrne nevarnost, ki preti gospodarstvu naše okolice. Zato, uprav zato in le zato sovražijo toli ijuto mož*, o katerem vedo, da se vsem svojim srcem oklepa te okolice, ker je nje zvesti sin: le zato, ker vedo, da gospod Nabergoj hoče pomagati okolici, da hoče rešiti to zemljo pred gospodarsko pogubo, le zato so se zarotili, da strmoglavijo tega moža, tega velikega in prvega prijatelja, zagovornika, zaščitnika okoliČamtke koristi, tega skrbnega — očeta naše okolice! Naši nasprotniki bi si želeli samih nemaničev po okolici, ker vedo, da le oni, ki ničesar nima, ki uitna varae strehe nad svojo glavo — je suženj. A oni hote sužnjev, oni bi hoteli imeti po okolici le stvorov, ki se plačujejo, kadar je potreba, ki pa se pmt6 zaničevati, kadar jih ne potrebuje — njih lastnik. Mi pa, in nam na čelu naš prvak in voditelj Ivan Nabergoj, želimo, da po okolici naj živi kmetič z lastno hišico in z pedjo lastne svoje zemlje. Mi želimo, da si naša okolica zopet opomore v gospodarskem ozira. In nad kautlidat — in ako Bog dade in sreča junaška, tudi prihodnji poslanec — je delal zadnjih 6 let in bode delal tudi v bodoče z vsem svojim vplivom na to, da tudi država stori svojo dolžnost do te naše okolice, da jej pribiti na pomoč, da se z vinarstvom zopet popne vsaj do relativnega blagostanja. To hoče goap. Nabergoj. Ker pa vedo nasprotniki, da Nabergoj hoče, da si zopet opomore naša okolica, da se zacelijo rane, ki so jih 7sekale gospodar-s vu po okolici razne nezgode (ta zaveznik naših nasprotnikov), ker bi hoteli, da naj ne bod* nikdo na Dunaju, ki bi opozarjal vlado in parlament na tužno stanje našega kmeta: zato m le zato so napeli vse sv«\je sile, da bi bil izvoljen mož, o katsren smemo reči z absolutno gotovostjo, da n* bi ae na Dunaju, ako bi bil izvoljen, nikdar spominjal, da je zastopnik okoličanov in da imajo okoličani svojih nujnih in krvavih potreb, ali drugače rečeno: mož, ki je člen stranke, katera si ne želi v naši okolici svobodnih in postavnih gospodarjev, ker ve, da z onim, ki kaj ima, ni možno pometati kar tako kakor bi hoteli pometati mestna gospoda z našimi okoličani. Tu je, dragi okoličani, vir in vzrok sovražtvu, s katerim naši nasprotniki proganjajo g. Nabergoja: v ljubezni Nabergoja do svojih sobratov okoličanskih je vir in postanek srdu progressovcev do — očeta naše okolice. Oni, progresaovci, križajo interese kmečkega prebivalstva okolice, gosp. Ivan Nabergoj pa se identifikuje žnjimi, saj je sam sin te okolice. O okoličanu torej, ki se pojutršnjem ne postavi na stran Nabergoja, morali bodemo reči, da je zgubljen sin, da ja sovražnik te okolice, torej tudi svoj lastni sovražnik I Sedaj pa še jedno besedo do mastnih volilcev III. kolegija. Tu ne treba govoriti mnogo. Kdor ima srce na pravem mestu, ta nas bode razumel: le v solidarnosti mestnih Slovencev z okoličani je naša rešitev 1 Mestni volilec našega rodu, ki dne 18. t. m. ne priskoči se svojim glasom na pomoč okoličanom, ta je zanemaril svojo najsvetejo narodno doUuust. Kajti »veta resnica je to, da fcodočrto^t na$a v mesta je tesno spojena z usodo naše okolice. Vprašamo Vas : kdo bi se potezal za nase šolstvo, za vzgojo naše mladine, ako zgubimo svojega jedinoga zastopnika ? ! Ali bode g. Mauroner branil naša narodna in po litiška prava?! Na noge torej vsi Vi, ki ste naši po okolici in v mestu, na noge dne 18. t. m.! V boj vsi — do zmage! Po&itiške *res.t«. V TKSTU, rine 16. marca 1817. Državnozborske volitve. Torej triuiaf pre-gressovcev na vsej črti: tudi II. kolegij, kolegij državnih uradnikov, je volil z ogromno večino pre* gressovca Angelija. Gospoda Burgdtaller, Ralael Luzzatto in družba Žanjejo sedaj sad svoje neiskrenosti in omahljivosti. Kakor politiki niso bili možje in padli so, ne kakor padajo možje. Razumno je, da progressovci v »svojem diiiriju hočejo podreti še Nabergoja ; toda povedano jim bodi, da to bode nekoliko trša kost. V četrtek se jim bode boriti — z možmi! * * Včeraj bo volile kmečke občine na Kranjskem. V vseli okrajih je zmagala katoliško-narodna stranka. Izvoljeni so bili: dr. Ivan ŠušteršiČ, Jos. Pogačnik, dr. Ignacij Žitnik, Viljelm P f e i f e r, Fran P o v š e. Ta izid volitev na Kranjskem je za ves narod slovenski toli važen dogodek, da bode treba izreči odvažno besedo o njem. Toda v tem hipu, ko se sami pripravljamo na vtliko in ljuto borbo in imamo doma opravila do glave, nimamo ni časa, niti nismo primerno zbranega duha, da bi mogli važnosti primerno govoriti o uredbi slovenske organizacije za bližnjo bodočnost. Odložimo torej stvar za par dni! * * * Bliskoma se je sinoči med našimi krogi razširila vest, o sijajui zmagi naših koroških bratov. Izvolitev prvega slovenskega državnega poslanca na Koroškem je znamenit in epohalen dogodek v življenju našega naroda. V izvolitvi našega prvaka Lamberta Einspielerja dala je previdnost božja jasen opomin vsem, da pravica bdi nad narodi in jih čuva. B Koroškega nam je došla vspodbuja v današnjih dneh: Narod, če tudi trpiš za trenotek, ne obupaj nikar, ampak: zaupaj, delaj in Vđ!rajaj in v plačilo ti bode: konečna zmaga 1 Položaj na Kreti. Korespondenčni urad javlja iz Londona: .Times" poroča iz Kaneje, da so tamošnji vladni krogi osvedočeni, da blokada Krete prične še danes (16.) Iz Aten javljajo, da se Grška pripravlja na blokado. Ljudstvo se kar nič ne straši blokade, kajti ni se bati, da bi priuianjkalo živeža, ker je že nekaj časa s6m prepovedano izvažanje žita. Bati se je le, da ne bode možno pomagati domobranstvu. Meščani se oborožujejo. Inozemske kolonije na Grškem so jako razburjene, potniki pa imajo pripravljeno svojo prtljago, da pobegnejo, ake bi pričeli izgredi. Grški vojni miniiter je v včerajšnji seji par- PODLISTEK ------55 Fromout mlajši & Risler starši. »OMAN. — Francoski vpisal Alphoiue Daudet, preložil Al. B. — Vrtnar je sedaj skrbneje gojil svoje cvetice, ker je gospa Rislerjeva izbirala najlepše, da sije za toaleto pri obedu krasila z njimi lase. Tudi pohodi so prihajali. Prirejali so popoludanske malice in izlete, na katerih je gospa Fromontova dvoril«, Sidonija pa je sijala s svojo bodrostjo brez tekmice. Sicer pa jej je Klara tudi često puščala svobodno voljo. Dete je imelo svoje ure za spanje in izprehajanje, katerih nobena zabava nikoli ni smela prikrajševati. O takih slučajih se je mati gotovo udaljila, in celć zvečer jej je bilo čestokrat odvzeto veselje, s Sidonijo peljati se nasproti dmžnikoma, ob tem času prihajajočima iz Pariza. „Oprosti me", je rekala ter šla gori v svojo sobo. Gospa Rislerjeva je tiiumfovala. Elegantno in leno naslonjena v blazine, se je olpeljala v diru, ne da bi na kaj mislila in ne zmeneča se za hitro vožnjo. Hladni vetrič, igrajoči ae z njenim vćlom, je še poviševal njeao veselje do življenja. Skeai na lamenta zahteval še 400.000 frankov kredita za nabavo kdnj. T\1-- Kazlldne vesti* Okoličani! Tržačani! Slovenci! Odločilna ura se bliža! Kmalu, kmalu si boste zopet izbirali poslanca, ki naj vaa zastopa na cesarskem Dunaju. Slovenci I Premislite dobro, kake važnosti so volitve in kaj vam prinesejo! Od poslanca, ki bo izvoljen, bo odvisna vaša usoda, on se bo potegoval za vaše koristi, za vaše blagostanje. Iu kdo je | oni, ki bo skrbel za vas? Kdo drugi, kakor taki . poslanec, ki je vašega rodu, vaše vere i a vašega j mišljenja ? Ali more prav skrbeti za ljudstvo tak J poslanec, ki se sramuje svoje vere, svojih šeg in i evojega jezika ? Slovenci! Kaj nam je najdražje j in najljubše na tem svetu, ako ne naš premili jezik slovenski in naša katoliška vera ? Zatorej predragi Slovenci v Trstu in v okolici, premislite to in dajte «voj glas vsi našeain kandidatu, gosp. Ivanu Nabergoju pok. Andreja! O sposobnostih ia zmožnostih ni treba vam več govoriti, kajti po-menjalo bi to, da hočemo nositi vodo v morje. Kar je on storil dobrega našemu premilemu uarodu na tržaškem ozemlju, je zapisano z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega naroda. Ako ne bi imeli njega, bi bili res to, kakor nam pravijo naši na-! spiotniki: »sužnji14. Le njemu se imamo zahvaliti, . da ui slabše. Slovenec, ki marljivo povzdiguje svoj j glas za narod, ki si ga je izbral za poslanca, Slovenec, ki hrabro kakor lev brani pravice svojega naroda, Slovenec, ki z dnšo in telesom, z besedami in dejanji brani svojo ljubljeno domovino pred krutim sovražnikom, Slovenec, ki je pravičen vsa-I kemn narodu, ki da vsakemu, kar mu gre, tak j Slovenec, predragi okoličani in Tržačani, tak Slo-j venec, al ne zasluži, da bi ga izbrali svojim zastopnikom na Dunaju ? Odprite ie oči vseh Slo-veucev, da spoznajo svojo dolžnost! Kdor ima še kaj slovenskega poštenja in rodoljubja v sebi, ta j mora dat,i svoj glas našemu dičnenu kandidatu, g. i Nabergoja l Pomislite, da ste Slovenci, in zatorej j volite vsi skupaj slovenskega kandidata! Vsa Slovenija obrača sedaj svoje oni v vas, premili okoličani. Spominjajte se dne 28. februvarja tega leta! Ta dan ste pokazali, da hočete biti zvesta straža na pragu Slovenije-matere; ta dan ste povedali vsemu svetu, da hočate ostati Slovenci za vedno in zvesti Avstrijci; ta dan je bil za vas ,dan zmage ia časti". Vi ste na ves glas povedali tržaškim iredentistom, da se ne strinjate z njih nazori, vi ste jih zmagali slavno. Slava vam ! Slava tp.kim boritaljea za zlato domovino! Oni bi vas hoteli utopiti v žlici mrzle vode, oni vam hofiejo z silo odvzeti vaše najdragocenejšo in najljubšo posestvo, kar ga morete imeti, namreč sveto vero in slovenski vaš jezik, ki vam ga je dal Bog! Oni bi vas hoteli spraviti v neko drugo deželo, v deželo, ki leži onkraj jadranskega morja, v deželo lakoti in ubožtva, v deželo, ki je ukradla svetemu očetu večno mesto Rim, v ono deželo, v kateri vzdihuje ljudstvo kakor Judje v babilonski sužno-sti, ii ki vzdihuje po rešitvi iz tega neznosnega jarma. Taki ljudje se vam vsiljujejo, predragi Slo- pol zaprte trepalnice je opažala nerazločno kakovo krčmo na ovinku ali nekaj razcapanih otrok, teka-jočih po travi ob cesti. To jo je spominjalo prejšnjih nedeljskih izprehodov z Rislerjem in roditelji, in lahno trepetanje, lotivše se je pri tej misli, jej je delalo tem prijetnejšo, svežo, mehko-gubo opravo iu rahlo guganje voza, o katerem so jej misli mirno in varno zopec zadremale. Na kolodvoru so čakale še druge ekvipaže. Dvakrat, trikrat je slišala poleg sebe šepet: »To je gospa Fromonta mlajšega*... In rea se je človek lahko motil, vidć tiojico, vračajočo se s kolodvora: Sidonija je sedela zadej poleg Georgesa smejoča se in kramljajoča, dočim je Risler, nekoliko v zadregi zaradi lepega voza, njima nasproti široke dlani upiral v kolena ter se mirno smehljal. Misel, da jo imajo za gospo Fromontovo, jo je navdajala s ponosom, in vsaki dan je bila tega bolj navajena. Prišedši na graščino sti se ločili družini do obeda, a še na strani svoje žene, tiho sedeče pri posteljici spavajoee hčerke, je mislil Georges Fromont, premlad še, da bi se veselil domače sreče, vedno le na sijajno Sidonijo, čije zmagoviti glas se je slišal iz parkovih hodišč pod senčnim drevjem. venci! Zatorej ne dajte se premotiti, pokažite metlo takim ljudem, ki bi vas hoteli zapeljati kakor hudobni duh. Dvignite z veseljem zastavo Slovenije in pokažite tržaškim srditežem, da jih nočete! Stojte trdni kakor skala sredi morja ; a a okoličanih naj se razbije sovražne valovje. Žalujte žrelo, ki vas hoče požreti! Predragi Slovenci I Kakšno veselje je zavladalo v vsakem poštenem srcu, ko smo doznali o slavni zmagi na občinskih volitvah ! Kako se je radovala vsa Slovenija! Kako so vas pozdravljali vsi Slovenci! Zatorej vas šteje po vsej pravici mati-Slovenija med svoje prvobo-ritelje. Pokažite se tudi takrat hrabre leve! Naj živi naša slovenska zavest tudi za naprej ! Torej vsi skupaj dajte svoj glas našemu kandidatu ia zapišete na glasovnico: Ivan Nabergoj pok. Andreja! Razveselite še enkrat vso Slovenijo! Nečuvena agitacija. Ravnokar je prišla v naše uredništvo povsem zanesljiva oseba s poročiloa, kako se v tukajšnji bolnici nesramno agituje pri bolnikih za nasprotnega Poldeta. Hodijo od postelje do postelje, zapisajejo imena bolnikov in njih stanovanja, popisujejo jih kakor da bi ti siromaki bili — njih blago. Agitacija, vznemirjenje prt postelji bolnika — to nasprotuje ne le politiški morili, ampak tudi čutu humanitete, Človekoljubja! Bolnica je človekoljnbna naprava, bolnica j bod: kraj miru iu krščanske ljubezni! Bolnica bedi i kraj, kjer ni prostora ni narodnim ni politiškita ; strastim, ampak, kjer človek najde pomoči pri — j človeku! In ljudje smo menda vsi, naj nas je ro-: dila slovenska ali italijanska mati! Italijani torej ; napenjajo že skrajne strune, ali gledajo naj, da struua ne poči poprej, nego si mislijo oni sami. Laž, veliko laž je izrekel včeraj „Indipen* dente", rekši, da je Nabergoj oseben sovražnik mesta tržaškega. Podla dula, ki more pisati take laži. Z fakti dokaži, podla duša, kedaj je Nabergoj na-I stopil proti interesom mesta tržaškega ! Narobe: ! gosp. Pfabergoj iu mi vsi žnjim smo največi prija-I telji mesta, ker hočemo, da pride jedenkrat do i miru v naši občini, do zadovoljnosti vseh! Ker pa ; vemo, da do miru ne pride, dokler bode progres-sova stranka zastrupljala naše javno življenje se j strupom svojih pogubnih idej, zato smo sovražniki | „Progresa", nikdar pa mesta tržaškega, v kate-I rem živimo in si pošteno služimo svoj kruh ! „Indipendente* poživlja svoje verne na naj-I strastneji boj proti Nabergoju ter jih vspodbuja s ; tem, da pravi, da so se proti progressu zavezali j najrazliineji življi. Morda je rea tako t Ako pa so j se najrazličneji življi zvezali proti progressu, potem je to le dokaz, da je jelo prodirati spoznanje na vie strani, kako pegubuo je delovanje progres-sovcev za javni blagor mesta tržaškega! — „Ind." kliče v boj vse svoje, i mi kličemo v naše patri-i jotiško kolo vse one, ki so — pošteni! Huda agitatorja po mestu za Mauronerja sta bivši magistratni komisar Gabrielli in raagHzmer pri Economo, Petacco. Kakor besna letata po hišah in trgih ia ulicah ter agitujeta proti Naber-| goju. Sosebuo poslednji se je vel včeraj pri obokih i Chiozaa tako drzno in izzivajoče, da so ga stra-| žarji morali aretovati. Tudi stražarjem seje grozil. Med tem ko se je ves njegov grad izpreo-■ bračal po irmi mlade ženske, je životaril stari I Gardinois brez veselja kakor dolgočasen, brezdelen j in življenja sit bogatin. Najbolj ga je še kratko-; časilo vohunstvo. Prihajauje in odhajanje poslov, | razgovori, sukajoči se v kuhinji okolo njegove o- • sebe, košara s sadjem in sočivjem, prihajajoča vsake i jutro iz vrta v kuhinjo, vse to ao bili predmeti ne-j prestani h raziskovanj. Ni bilo zanj večega veselja, ! nego če je raogd koga zasačiti na kakšem prestopku. S tem se je bavil iu pri mizi je potem niolčsčim gostom pravil o hudodelstvu, o zvijačah, katerih se je bil poslužil, da je ujel zločinca, o vedenju krivca, njegovem strahu in prošnjah njegovih, in vse to na dolgo in šimko. Za to neprestano nad/oiovanje svojih ljudij si j« bil dobri mož izvolil kameuito klop za velikansko pavlovnijo. Tam je posedal cele dni, ne da bi čital ali premišljeval, marveč izključno bav6 ae a pazenjem na prihajajoče in odhajajoče. Za noč pa si je bil izmislil nekaj drugega. V veliki veži pri uhodu, v katero se držale s cveticami okra-šeue vuauje stopnice, je dal napraviti odprtino, ki je bila v zvezi z njegovimi sobami, ležečimi v gornjem nadstropju. (Pride ie,) Čujte volilci! Danes popoludue ae je vršil na javni cesti med dvema Lahoma in vpričo več Slovencev ta-le dvogovor: A.: Boš vendar glasoval za Mauronerja ? B.: Za noben denar ne. To ni mogoče. A.: Zakaj ne P B.: Zato, ker sva si leta 1866. stala nasproti kakor sovražnika. Jaz kakor Avstrijec, Alauroner pa garibaldinec. Zaprli so sinoči dimnikarja Ivana Zorzeno-nija, ko je agitiral za Mauronerja in je celo z nožem prelil dvema meščanoma. Ti ljudje so res že zbesneli. Torej ne le z denarjem, tudi nožič naj bi pomagal ! Iz Rojana nam pišejo: Znali smo, da kakor je rešil naš okraj svojo čast o občinskih volitvah, da jo reši tudi o onih za peto kurij \ V svesti ao si bili naši rodoljubje, da dobimo v našem okraju lepo število glasov, ki bode imponiralo našim nasprotnikom, ali vsejedno niso spali, temveč sklicali so shod za shodom ter posvetovali se z volilci, kako jim je postopati dan volitve. V ponedeljek bili so naši možje o pravem času na volilnem mestu, a slavna garda z Grete tudi ni zakasnila. Volitev je počela ie-le okolu 9. ure in pol, ker mnogo jih je bilo, ki so prišli iskat si svoje pravice, ki so prišli iskat legitimacij. A koliko jih je moralo oditi brez legitimacij, kajti vpisani niso bili v volilna liste I Pri nas na Greti so izpustili take možake, ki so se bojevali za domovino, za cesarja, ki so prišli brez noge, drugi spet si pokvarili zdravje v Bosni,> v Barkovljah n. pr. so bili vpisani italijanski podaniki, ki so komaj leto dni tu naseljeni, terej oni, ki kradejo našim domačinom kruh iz ust, oni, ki pošiljajo tu našim domačinooi ukradeni denar v lačno Italijo. Tako so izpustili nekega Andreja Kocmaua z Grete, ki je prišel brez noge iz Bosne, tako goip, Bremica iz Rojana, da, in mnogo, mnogo drugih, ki so služili 3 in 4 leta cesarja. Je li to pošteno, da zapostavljajo nas, ki smo vedno pripravljeni, dati svoj život za drago domovino, za milega našega vladarja, onim ki so privandrali iz lačne Italije. Vsled nepripravnih prostorov vršila se je volitev le polagoma, kar je jako škodilo naši stvari. Smelo zabeležim, da nam je o d išlo čez 150 volilcev, kateti niso mogli Čakati, da pridejo na vrsto, bodisi radi opravkov, bodisi radi slabosti in starosti. Mnogo starčkov je prišlo, ki niso mogli do volilnega lokala vsled gnječe, a oslabočeni, brez novčiča v žepu, da bi si kupili kruha in čašo vina, morali uo duinuv. V našem okraju se je tudi pritiskalo na vo-lilce in podkupovalo. Zjutraj prikorakala je cela kompanija volilcev iz Barkovejj. To so bili delavci gosp. Pollaka iz Barkovelj. Vsi domači, a na čelu jim je korakalo par Furlanov, da jim ne uide nobena ovca. Možko so korakali, a njihov pogled bil je izdajiški, bali so se pogledati poštenemu človeku v oči. Pomilujemo jih, no bili so primorani, kajti priguali so jih kakor ovce na volišče in varovali, da ne store na potu to, kar je morda marsikojemu velevalo srce. Še nekaj je vredno zabeležiti. Neki gospod Monti iz Trstenika pobral je vsem prebivalcem onega okraja glasovnice, ne da bi oni privolili v to in jim napisal ime italijanskega kandidata. Prazni prostor na glasovnicah pa jim je tako počečkal, da ni bilo mogoče podpisati drugega imena. Dakako da so bili vsi ogorčeni vsled tega tembolj, ker so se jim glasovnice pobrale, ko ni bilo nobenega doma. A, kar je naših poštenjakov, de vendar pripomogli; vzeli so košček belega papirja, napisali ime kandidata, za katerega jim je svetovalo njihovo srce, in prismolali so ta listek z moko na glasovu;co, kjer je bilo Hortisovo ime. To .so možaki'. Vsa Čast in hvala jim 1 Kočije so nas tudi počastile, da cele „giardi-niere" so prišle. Vohunov magistratovih je bilo tudi polno, da si ogledajo, kako se vedejo ma-gistraiovi delavci. Slavni „puro sangue di Barcola", pripeljal se je s kočijo, ves „palirski" štab naše a okraja je, bil tu^li slavno zastopan. Njua so se pridružili mladi židje iz Trsta — sami .scartozzetti". Ti Židovi j o.skusili so tudi pri nas svoj „(ieacbiift* kapovanja glasov. Ali če se jim je ta sponesel drigod, pri nas se jim ni. Takega krivouosca emo pograbili, imenuje ae Levi, ravno ko je dal I gld. za glas in spremili smo ga na policijo, kjer bode moral odgovarjati radi prekršenja zakona ; najbrže ni znal, da se ne sme kupovati slovenske poštenosti in slovenske krvi, kakor kako živinsko meso. Na tak način torej so si priborili naši nasprotniki tiatih borih 200 ukradenih, prisiljenih in podkupljenih glasov. A nas okraj je pokazal častno, da je čisto slovenski in da naši volilci se zavedajo svojih pravic. Še nekaj intarei&ntnega. Okolu 8 ur« zvečer zvedeli so tudi v našem okraju, da je zmagal pro-gressovski Hortis- Naši nasprotniki so uživali ▼ tem. Neki gretarski „palir" je prišel kasno v noč, pijan veselja, ali bolje rečeno, judeževaga vina, domov — prebudil svoje otroke ter jim zapovedal, da naj kličejo „Evviva Hortis'. Ta mož je .puro sangue italiano", a rojen je in pristojen slučajno na Kras. Zaključujem! Volilci četrtega okraja 1 Že dvakrat ste rešili na sijajen način narodno čast, dvakrat ste pokazali, da ste pravi katoličani, pravi Avstrijci in pravi narodnjaki! Ne pozabite, da Vas čaka še hujši boj. Sedaj še-ie nam bode pokazati, da je okolica čisto naša, in da je okolica prava avstrijska trdnjava, katere ne poderejo nikdar ne iredentovske tatvine, še manj pa goljufije. V četrtek vsi na volišče, vsi nagrvarjajte tudi naše zapeljance, storite povsodi svojo dolžnost in zmagati mora pravica. Živio torej naŠ avstrijsko-slovenski kandidat :Ivan vitez Nabergoj l! F o j a č e v. O volitvah v Pomjanu. O zadnji volitvi v Po-mjanu ste že poročali. Dodal bi rad ie nekaj, kar je izpustil prvi gosp. dopisnik. Volitve v Pomjanu so bile važne, ker se je s temi odločevala sreča ali nesreča narodu našemu v Istri. Lahi so to dobro vedeli, zato so pa tudi potrošili tisočakov l Toda, ako so Lahi delali — spali nismo tudi mi. Posrečilo se nam je spraviti vse na volišče, celo oddaljeni in bolni Viler Blaž ni izostal. Bog mu plačaj I Prišlo je še drugih bolnikov, toda ža), pozabil sem njih imena. Vso pozornost smo obrnili na Rojce, kajti tam smo imeli ljudi, ki so ako-ravno naši, glasovali poslednje čase za laško stranko. I tu se nam je posrečilo pridobiti vse, razun dveh trdovratnežev, na našo stran. Dal Bog, da bi o bodočih volitvah nastopili v s i za našo sveto stvar. Bog poživi našo duhovščino, ki je duša našemu narodnemu gibanju ! Brez nje bi narod naš podlegel. Agitatorji so tudi Časti iu hvale vredni, bili so aa svojem mestu. Ko bi imel čas, bi vam povedal še marsikaj, toda treba delati, Pozdravite naše t Vaš Nebodigatreba. Kake ao se vriile volitve v okraju koparske« P 1 Pišejo nam : Dan pred volitvami ni vedela živa duša, da je V. kurija že v o 1 i 1 a t Kako to, porečeš dragi čitatelj ? Stvar ae vidi nemogoča — neverojetaa, ipak je resnična. Oni so sestavili svoj .Aviso" samo v laškem jeziku, tako, da ga živa duša v okolici koperski ni razunela 1 Prvi, ki je prišel zvijači na iled, bil je nadučitelj Kuret iz Pasjevasi. Stvar pa se nam je videla tako gorostasna, da je nismo mogli verjeti. In baš zato smo organizirali vae in vsa pripravili za boj. Dan valitve vzdignilo se nas je preko 900 nož in odili smo in corpore ua volišče! Ko so prvi naši možje poskušali svojo srečo, rtkel jim je c. kr. komisar, da so došli dan prekasao, ker du volitev za V. kurijo je že bila dan prej v Kopru!! To je tako razburilo naše, da io začeli na glas protestovati in ako se ni dogodila nesreča, zahvalijo naj Lahi le padpisaaega, ki je miril ljudi. Drugikrat ne bodo tako, ker so se naši poučili o stvari in store gotovo potrebne korake ne samo za politič-ie volitve, ampak tudi za občia?ke. Nebodigatreba. S potovanja po Istri. Piše se nam dne 15.: Ljuto borbo smo imeli v Kaštelu, kjer so volile za V. kurijo sledeče va*i: Kaštel, Sv. Peter, Novavas, iu Padeaa. Na volišče je prišlo preko 500 volilcev, nadpolovica naših A da smo propadli vzlic temu, ni n*ša krivda, ampak vladujočega sistema. Čast. gre v prvi vrsti Novivasi, ki je poslala vse svoje volilce (nad 80) v boj za našo sveto stvar. Padena je tudi storila svojo dolžnost. Škoda, da se je v njo naselila jedna prodana duša v osebi nekega „trgovca*. Dotičnik je, ko je do-znal, da smo začeli pripravljati se za boj — začel skrajno agitacijo proti naši narodni stvari, dosegal je, da je ostalo do trideset seljakov doma in eden aain je iel volit žnjim. Vaščani padenski so oblju- bili, da ga sestradajo in odpravijo, odkoder je prišel. Take ljudi treba odstraniti kakor to delajo Lahi. Klin s klinom. Sv. Peter se je prodal skor« ves, akoravno so bili obljubili, da bojo za narodne volilne može. Kaštel je bil obljubil, da se vzdrži volitve, ali zadnjo noč, ko je prišel piranski tajnik in drugi — dali so se pregovoriti, oziroma pokupiti. Volilo se je po istrskem sistemu in ni čuda, da so zmagali oni 1 Agitatorjev je bilo iz Pirana, Buj in Kopra, in ko so opazili, da smo i mi od Trsta tam, začeli so nas se „fora kroati' „Kroati ga pidoči", .abašo kapoti" itd. Ker e direktno naroči mesto pri preku-povalcih. Firma Klesel-Amhof v Brnu (Briinn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo. Assicurazioni generali v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893. Premije za poterjati v naslednjih letih Glavnica za zavarovanje ži-venja do 81. decembra 1894 Plačana povračila: a) v lotu 1894 b) od začetka društva do 31. decembra 1894 f. 202,401.70651 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in »ploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: "Via della Slnzion- rj, r? ; tnstnej hiši. . f 58,071 673-84 f. 30,641 700-64 f. 169,999.625-03 f. 9.737.614-48 Atene 16 Sinoč jo odšlo 5000 mož na mejo. času uničilo do 40 teh krvoločnih roparjev, ki bi j Navdušenje množice vel'ko bili napravili gotovo še mnogo škode. Atene 16. Poročila trde, da ae je opustila mi-x. ., . -w. .. XT Vi . j sel mednarodne okupacijo Krete, ker sti se temu Strajkujoči -e.arji. V Rimu strajkajo me- uprh Ntatčijfl in Avstrija. Prične se p* mirno blo- sarji, a da prebivalstvo ne ostane bre/. mesa, o- kiranje Krete in Grške. Vlasti so sklenile, prepre- snovala je prefektura občinske mesnice. Te mes- čiti vojsko med Turčijo in Grško, niče so se tako prikupile gospodinjam, da si ne Atene 16. Kandija je popolnoma izročena žele drugega, nego da bi mesarji štrajkali še dolgo. Pl®^enju. V Retimu je položeuju nekoliko bolje. a? i i j • v T*, t* * * , . . .... . V OKOIICI S6 TIH41 Al 11116 pl6n6I1|Q. Neka praktična Rimljanka je poslala o tej priliki .Tribuni' to-le pismo: „Ne vem, kdo je kriv ! Zobobol olajiujejo štrajku mesarjev. Ako bi znala to ine,predložila i zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani SVOJI K SVOJIM J Acquedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera") NOv o akladiiće mr OLJU ~m kisa in mila Prodaja se na drobno In na debelo. Cene: olje jedilno : po 28 nč. lit., fino po 32-36 nč. lit., finejše po 40-44 nč. lit., namizno pol fino po 48-52 nč. lit., namizno fino po 56-CO nč. lit., namizno ex-trafino po 64-68 72 nč. lit., - Kis od 4 do 24 nč. lit. Sprej emajo se tudi naročilu, na dom franko pustivši na posodo vrč iz kositarja. —- Ker je blagć prve vrsti, se toplo priporoča slav. občinstvu. Udani Anton Blvo« bi, da se zlatimi črkami u reže v stranice povesti, j kftUre BO biie odUkov?nTza^vi^mVižnanjem Nj. c. in k kakor ime moža, prezaslužnega za blagor domo- j Vi«, prejaane goBpe prestolonaslednice-udove nadvojvodinje vine. Nikdar še nisem imela mesa tako po ceni in stekleno*" ^ kr. zajeduo tako finega, nego odkar je kupujem v občinski mesnici. Jaz sem za tot da v bodoče driava prev^aiae mesarstvo v avojo režijo. Vas, g. urednik, Trgovinska brzojavke in v ~*atl. - .Api-BU. Ptoaiflft *ujo4en 726 7 27 Pienica za spomlad 1897 7.85 do 7 87 Oves za spomlad 6*72—B.74. Da brusim da V svuiem fistu nikar n« najrovariatA i 8PoinUd 8.89-6.41. Koruza za maj-juni 1897. 3.66 3.67 p«* pio^iji, ua v svoje« iisiu aiaai ne nagovaijate . psemo* nova od 78 kil. f. 8 25 -8-30o.i79 kilo. I S.85—8-40., ori MO kil. f. 840—845 od 81. kil. f. 8'45 i 8 55 , ml rti! kii. for, —.— —.—. ie&rneu 6*10—8-— [jrouo 5 65 6'10. mesarjev, naj bi opustili štrajk in se lotili posla. Naj le strajkajo t Iz malomestja. Spisal K—k. (Dalj«) Vstopila je. — Videla je pred seboj čudnega mladmit-H. Bil je Anžgarjev brat Rajko Djadjenko. Učil se je v bližnjem mestu slikarstva in prišel obiskat, svojega brata. V desni roki je držal čopič in žnjiiii slikal na velikem papirju, obešenem na steni; v levi je imel velik kos črnega kruba. Bil je dve ali tri leti mlajši, nego Anžgar. Lasje je imel še nepočesaue in sredi glave je imel več malih čopov las, ki so ga delali še bolj eumnega Dolg, špičast nos je bil vdrt globoko med debelima licama, usta so mu neprenehoma drgetala. Bil je jako majhne, suhe postave. Nogi sta mu tičali v dolgih ikornjih. Sibina se je malone vstrašila te prikazni. .Proaim", je začela, ,ali ne stanuje tu Anžgar Djadjenko ?* Rajko je, ue zmen6 ae za prihod, jedel naprej evoj ki«h in slikal. — Dolgo je morala čakati od govora, slednjič je potegnil z roko preko obraza, da je nekoliko skril svoja odprta usta ; zehalo se ma je namreč. Srodne ponudbo, mlini resorvirani. Prodalo se je \ nekoliko tisoč mt. st. po znižanih conah Orea 6 — 10 nvč. : ri 5 nvč. dražjo. Vreme : lepo. „'s. "tTO lirani sladkor ior. 12.15 do 12 05. Za j maj f. 12.15. jako stalno. Pi-^fta, Ceruritugal uovi, poant t Ijua v Trst t j carino vrori o ipoftiljatev preoej f, 31 50 —'— Conoasao ; —•--•—Octvorni 8Š-76*—". V t<1nvnU sodih 36- — Havr®. Jvkivu Santo* ^joa /.« tnaro 57"— : r.H jali 57.75 malo belje. i Hajaaoui ij. innioH «ood avarn^o cc maro 46.— ?.n maj- j 4C.50, za septombor 47.50 za december 47,75 mlačno, boran IO. mavoa lai 7. včera] danos Državni .iol^ v papirju .... 101.20 101.10 „ , v srebru .... 101 20 101.15 AvBtrijdkr, rent.t v Tilatu . . . 122 60 122.65 „ v krouah . . . 100 65 100.35 Kreditno akcije . ..... ,H61 75 858.25 London JO Lst........119 80 119 75 Napoleoni ... ..... ».531/, 9.521/, 20 mark .......U.73 11.7» >00 itn!', lir ... 45.10 45.15 * Nič veo kašlja! Balzamski petoralski prah ozdravi vsak kA&olj, {»lučni in bronhijalni katar, dobiva so v odlikovani lekarni PRAXMAllEK„Ai due mori" Trst, velik trg. Poštne pniiliutve ixvriujejo m noutegoma. BI3UIA1U® della BANCA UNION TR1ESTE s' occupa di tutte le oporazioni di Banoa e Cambio - Valute. a) Accotta vei-Bamonti in conto ^rtrvonto ab-btioniLinlo 1' interosse annuo por hanconote 2r/8° 0 con proavvis. 5 giorni a'/.% „ , 12 „ H3/» n n 4 niesi linso 38/. « » 8 » por Napoleoni 2 °/0 con pieftvviso di 2(1 giorni 2'/» » « , « 40 „ 2'/* » « n „3 mosi 8 » n n i ® » II nuovo tasso d* interesse principiera a de-torrerc sullo lettere di versainento in circola-zione a »rctto. c) ContegRia per tutti i v«rsamenti fatti in qualnia»i ora d' ufiioio la valutu del medesitno y ioni o. Ažurne del propri con-entisti V incaaso d i con t i di piazza, di cambiali per Trieate, Vienna Budapeat cd altri principali citth; rilascia loro assegni per queste puizze, cd aecorda loro la facultd di d o lil iciliure ejf'itti presso la sna ca&ttu iraiico d' »gni sposa per essi. e) Kilascia Vaglia del Banco di Napoli, pngabili ov»nque presno gli siabillracnti dol Hanoo o prošao i huoi ropresentati e oorispot denti fncol-tati alla omissione degli Insegni. <1) S1 incarica dalP acquisto e della vendita di effetli publici, valute e (Urine miicM del iiua.-so d' a.iaegui, cambiali e coiqwns, verno tnodica prov-vigione. Sulle lettere di vorsamento aftualmento in circolaziono il nuovo tasso d1 trtoresse entrera in vigoro al 25 corr. e rispettivninonte nI 2 Maržo a. e. a seconda del rispettiv« preavviso. 20. Fobbraio 1S9G. 1 1-2 Naznanilo. Spodaj podpisani raznaSale*; li>»ta „Edinost1* ki ie zajedno URAR priporoča .se t->p!o p. n. občinstvo popravljanje vsakovrstnih ur. Udani Friderik Colja, vratar hiše st. 8 via Solitario Lastnik kensorcij lisU ,EdiaMtr. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Golnik. — Tiskarna Dolenc v Trsta.