Aj, na okna ... ~ jH Besede zložil A. Rape. ' "^H Po narodnem napevu uglasbil A. Kosi.*) -mM Zaierno. ^M 1. Aj, na okna, tja na okna dihni - la je zi - ma, ro - že ¦ 2. Rože, ro - ži - ce stu - de - ne, le cve - ti-te da - lje, kmalu S 3. Ivo pa se smeje rožam, okna vam od - pi - ra, rože H 4. Ko spet dahne vetrič mlačni, vi se za - sol - zite, pa cve- H 5. Smeje se skoz okno Ivo, v divjo burjo gleda, zima fl ritard. H je na njih pu - stila, ki jih mnogo i - ma, ki jih mnogo i - ma. '^H z burjo vam napravim trde, bele halje, trde bele halje! ^U mrzle, halje be - le z dihom ust razdira, z dihom ust raz - dira. 9 ticam lepšim v oknu pro - stor naredite, prostor na - re - ditel H mrzla pa razsaja, od to - gote bleda, od to - go - te bleda. H — I Kako globoko delajo l]udie — pod zemlio. 1143 m in četrti 1006 m globočine. Na An- 1 gleškem poznajo rov, ki je 1024 m globok, Ljudje, ki delajo pod zemljo, so rudarji. in rov, ki meri 1059 m. Na Nemškem ineri Po rovih se spuščajo globoko v zemljo, najglobokejši rov 902 m. V Avstraliji so kjer odbijajo rudo. Ob takem delu pridejo rudniki zlata z globočino nad 1000 m. V jako globoko pod zemeljsko površje. Pred Ameriki pa imajo rudniški rov, ki meri 1. 1830. so smatrali globočino 100 m za naj- 1493 m. večjo, kmalu pa so prišli 500 m globoko. Danes pa delajo rudarji še globlje v zemlji. Na Češkem sta dva rudniška rova, ki merita Odkod so arabske šteVilke? 1000 in 1119 m v globočini. Na Fran- coskem imajo rov, ki je 1010 m globok. Človek bi mislil, da so izumili arabske V Belgiji so štirje rudniki, katerih eden številke Arabci sami. Temu pa ni tako. 1 meri 1200 m, drugi tudi 1200 m, tretji Arabci jih imenujejo ,,haruf el End" (in- I *) Iz rokopisne zbirke, ki smo jo priporočljivo omenili že v 10. številki. H UredniHvo. ^S -r* 287 K- dijske številke), ker so si te številke izpo- nimamo nobene take ptičje bolnice. Vendar sodili okolo 1. 900 pred Kr. od Indov, ki pa lahko pomagamo ubogim ptičem zlasti so si jih sestavili iz polkrogov.. Arabci so sedaj pozimi, da jim potresamo živeža ter jih najprej prinesli na Špansko, kjer jih je jih varujemo s tem gladu in smrti. prvi rabil 1. 1240. princ Alfonz, sin Ferdi- nanda Kastiljskega. Na Francoskem so iih „ . .. . začeli uporabljati 1.1256, na Grškem 1.1270., Osemnajstletno spanje. na Nemškem pa šele 1. 1371. BHzu Bremna m Nemškem je v neki vasi (Gramkedorf) spala deklica Meyer celih Kača, ki je poginila od lakote. osemnajst let. Pred kratkim pa se je hipoma zbudila, ko je bilo v zvoniku plat zvona. Pariški prirodoslovni muzej je dobil Deklica je popolnoma jasnega uma in se 1. 1899. iz Zahodne Indije kačo nPython", natančno spominja vsega, kar se ji je pri- ki je merilae1/., m in tehtala 75 kg. Bila je petilo pred osemnajstimi leti. syetle barve in jako živa. Ta vrsta kač živi v Indiii in na Malajskih otokih. Take _ , kače znajo spretno plezati in plavati. Hra- paP'9a le P^egnala tatotfe. SaSrtšSsSft rtS5massassB sili sn ii vtikali iaira v poltaner na iih ie ter že nakrad1' vec dragocenosti. Hipoma zopet i mSala3 VSo le ft z^ila^v l it k zaCujejo iz sosedne sobe prav vljudne be- ter ohležala nenremično v kotu svoie kletke sede: »Dober dan, gospodje! Prosira, se- brez vsake hrane Posinila ie še 1 sedaf dite!" Tatovi seveda nis0 slušaIi P"Jaznemu fzDremenila seTie tud barva teža pa se vabilu' amPak P°Pustili so nakradeno blago I S?a na 27 i^ in zb.?žalL Drug' dan so na™™™ sosedje ' i a o. nd $. policiji,dasovratavstanovanjebogategospe ulomljena. Policija je takoj prišla preiskovat. Najmanjša Vojska na sVetu. Med pregledovanjem je začel nekdo policijo • iz sosedne sobe prav grdo zmirjati. Eden Vojska majhne ljudovlade San Marino izmed pregledovalcev je brž skočil v sobo, v Italiji šteje v mirnetn času samo 40 čast- meneč, da najde tam človeka. Zagledal pa nikov in vojakov. Če bi se pa morala bo- je tam papigo, ki mu je tudi rekla vljudno: jevati, pomnoži lahko število svojih junakov nDober dan, gospodje! Prosim, sedite!" — na 950 mož. Sedaj je bilo policiji takoj znano, kdo je pregnal tatove. Največje mesto na sveta. '.,-.. Največje mesto na svetu je giavno Rešitev demanta v enajsti mesto angleškega kraljevstva, veliki London, J ki šteje šest milijonov prebivalcev. Otrok, Številki. ki bi morali obiskovati šole, je v Londonu r ¦ ¦ . \ 800.000, izostajajih pa dnevno okrog 150.000. • Slovenci smo! ¦..'/- Za Ijudskošolski pouk potroši London na . ' " leto okolo 80 milijonov kron. Redarjev, ki \s \ ¦ " skrbe za red in varnost, je y Londonu __l__L__ . ' 16.300. Za siromake, ki prebivajo po ubož- I E I a I nih hišah, izda London vsako leto približno ^~J-----------I >m 30 milijonov kron. Iz vodovodov iztočijo ___I k | r o n | a I___ Londončani vsako leto do 3 in pol bilijonov l~7^ ; r~. j ^" litrov vode. To so pač ogromna števila. ^l ' I ° v I ' I c I a ^^ pf r| e|p e 1 i c a Bolnica za ptiče. [ŠjT| o | v e n c I s | m T\ V Londonu je ustanovila neka bogata ^~ —I-------~—r~j-----r~ri—i-----j— ^^ gospa bolnico in vzgojevališče za ptiče. "*| e ° ' I c I ' 1 n I e l^_ V tej bolnici je že nad 600 pernatih bol- ^l~n"l o v i I n [ e c 1™^ nikov, v vzgojevališču pa je nad 4000 go- | 1_________I___l_ _ ^_J jencev. Za vsakega ptiča je treba plačati I m I e I s I a | r na teden 1 krono za stanovanje, hrano, l_j_ l— l—L__ vzgojo in zdravila. Kakor pri bolnih ljudeh I E I m a I je treba tudi pri teh bolnikih večkrat opc- •—t—j—* racij, ki se vrše natančno po zdravniških L^J predpisih. Največ teh bolnikov ima zlom- ljene noge ali perutnice. -*- Slovenci seveda To pot nismo dobili nobene rešitve.