v ^rrz H mit i -J* uvmmi» aim, for •r •t GLASILO SLOVENSKE NAMODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, Dl„ sobota, 14. decembra (Dec. 14), 1929._ Mti* not. Art .f OH. I. 1»17, MtkoriMd on J mM 14. Uit. 9TEV.—NUMBER 293 opresija domačinov; trne-pomorščaki delajo kar boli _I Km York. - (F- P.) - Za-Mht organizacija za napre-* črncev je položila odgovorih za tekoče nemire na Haiti-, pred duri diktature ameri-g, pomorščakov. Štirinajst let rtega režima je pognalo to zamorsko "republiko" na nsj večjega siromaštva in gceije. Senator BorSh je pred bj dnevi rekel, da nI mogoče jksti razmer v tej deželici, ki , vlada diktator in marioneta mriških bankirjev Borno s po-očjo ameriških pomorščakov. Ta zamorska organizacija pra-po svojem zastopniku Perce-ilu Hhobyju, ki je bil načelnik litake legacije v Washingto-t, da je vlada prisilila Haltiča-i, da so pričeli zapuščati dorao-10 v velikih trumah. Izseljv-jo se v velikem številu na Ku-\ na velike sladkorne planta-, kjer delajo za vsak denar, uk priseljenec mora plačati 0 priseljeniškega davka. "Med vzroki, ki so odgovorni, 1 veliko Izseljevanje," pravi Idby, "je najti trdo in brutalno itopanje Amerikaircev s Hal-N; nizke plače hi kruto ter postavno izganjanje malih utov z njihovih zemljišč po u-iu ameriških davčnih oblasti v kresu ameriških korporacij; Sniranje in nalaganje kazni i najmanjše in mnogokrat do-prestopke in Sprejetje poeta v za kreditne zadruge New York—Credit Union National Extension Bureau poroča, da je v tem letu epre-jdo več držav postave, ki dovoljujejo ustanovitev kreditnih zadrug. Med temi en Montana, Arizona, Maryland, Florida in Kansss; v Tezami, Utahu in Oregonu Je bil sskon izboljšan; v Tennee-Ju in Michiganu so bili po-kreditnim zadrugam M>vražni zakonski dodatki. Slavkarji ignorirali šerifa v Psssi "Riot act" proklamacijo Je čital n sebi; masno piketirsnje nadaljuje i Nasareth, Pa. — F. P.) — Serif okraja Northampton John J. Snyder je bil nemalo začuden, ko se je uveril, da ga celo stav-karji Kraemer Hosiery kompa-nije ne upoštevajo. Zadnji teden ga je namreč pozval na pomoč mestni policijski načelnik, da on ustavi masno piketiranje, ki je družbi in mestnim oblastem zelo neljubo. Serif se je naredil učenega in je stavkarjem sporočil, naj se zberejo skupaj, da jim prečita "riot act" proklamacijo. Ob določenem času je prišel na določeno mesto s svojo proklamacijo. Čakal je in čakal in se končno naveličal čakati, ker o stavkarjih ni bilo ne duha ne sluha v njegovi bližini. Pozneje je organizatorju Louia Budenzu sporočil, da bo vseeno privolil štiri stavkarje na plketski jev, ki nočejo kaznovati pod knega moštva za povzročene a ki so mnogokrat kriminalni značaja." v Kitajska koafazlja flek poroča o treh zmagah, M Rusov okupirana pokra ji-n se odcepila od Kitajske kraj, 13. dec. — Predsed-1 Kaiiek danes poroča, da so dne čete porazile rebele ns * frontah. V okolišu Linhai-■w železnice je bil topen geni Tang fen-či s svojimi če-ni Na jugu, v okolišu Kanto- vstaši izgubili polovico votos in zdaj so popolnoma de-ralizirani. V provinci Kvang-io bili vstaši tudi tepeni. U- * čete v Pukovu so bile u- v'jene 60 milj severno od ■bit, kjer se bojevanje napije. ¡¥ag. 18. dec. — Poročilo Jrt>ina se glaal, da sovjetski m^ejo bombe na kitajsks kljub temu, da so v teku *vna pogajanja. Rueka borovje zadela japonski konzu-»Mandiuliju. vest se glasi, da je mla-*wj|olska stranka v Bargi— »Mandžurije ob sibirski meji Kihgansksga gorovja — «mírala Bargo za neodvis-•engolako republiko, ki ss ■»»"■žira po sovjetskem vso-¿ P<*rajinl Bargi ae nahaja * *lcclja vzhodnokitajske ,n tam so tudi premo-ki so glavni vir goriva ***n>co. Ko so pred par te-•wjetske čete invadirale 7'Hjo, .o zasedle vso Ban menda še danes kon- *»jo. 1 vojni dolg ratificiran ^«ngtoa., D. C. — Nilja P*"* zbornica je v četrtek pogodbo sa odplnče- ^ojnega dolga Francije s Iglasovom. Na pod- mom Francija pla- ' K076.647.472 s obrestmi ■¿«2 u-tlh, to> nekaj manj J" f*Ho? as dolar koHkor Z'1* ^^ «s M Ameritéis vae do ds gre lahko k vragu s svojimi proklamacijami in dovoljenji in da bodo nadaljevali z mirnim masnim ptyietiranjem ter še nadalje prepevali delavske pesmi. "Naš odvetnik nam je sporočil, da šerif nima nič več pravk kot navaden policaj," se glssi zaključni stavek odgovora. Ta teden odkorakajo pred županovo hišo z zahtevo, da odstopi od svoje slušbe, katero Israblja v prid kompaniji. - Sfeui^J. v N^II^M Marion, N. C. — Kompanij-ska prodajalna in vnaprejšnje plače nista aeznani Instituciji pri Msrlon Mfg. kompaniji. Z-njima skube delavce po tradicionalnem načinu, ki Je v veljavi v mnogih krajih "svobodne" Amerike. Ci-ta tel jem delavskega časopisja je snano, da se plače v Marionu, kot v vsej tekstHni industriji, izredno nizke. Marion Mfg. kompanija ima tudi svojo prodajalno, v kstsrl so njeni delsvcl prisiljeni kupo-vati potrebščine kljub temu, da so cene 25 procentov višje kot pri privatnih trgovcih. Družba je uvedla poseben sistem kupovanja. Delavcem izda posebne plačilne knjižice v denomlnacljl od enega do pet dolarjev. Te knjižice so neke vrste pred-plača. Ako delavec šell gotovino, lahko «knjižico tudi proda, seveda za nižjo ceno kot mora on na plačilni dan plačati za njo. Knjižice kupujejo od delavcev privatni trgovci in tudi delovodje kompanlje. Pri tej kupčiji za-služijo od pol do enega dolarja, namreč pri vsaki knjižici. "Un-derdog" je v Marionu v reanicl velik "underdog". i mam Memphis. Teaa. — J. Cohen, urednik "Memphis Labor Be-view", Je končno uspel • svojimi prizadevanji In Je orgaaW-ral delavaki radioprogram. ki Je po elošnem mnenju najboljši na vsem Jugu. Pri P™g^u lajejo vse lokalne unije. Oda j s ae vsako nedeljo med pol eno In pol drugo aro popoldne. »SIPOtOTBIKI«--* za 0sv0b0mtev tou s00reyja Zadnji Mooneyjov porotnik Izrekel za osvoboditev San Francisco. — (F. P.) Zadnji od živečih porotnikov, ki so Mooneyja spoznali krivim, je governerju Youngu poslal pl smo, v katerem pledira za osvoboditev Mooneyja Ta oseba je John W. MHler, prodajalec po poklicu, ki se je končno odločil, da tudi on posreduje pri guvernerju v prid Mooneyju. Ostalih devet porotnikov — druga dva sta mrtva — je že pred par leti storilo sličen korak. Young ima torej lahko pot, ker poleg porotnikov je prišel tudi sodnik, ki je vodil obravnavo, do spoznanja, da se je Mooneyju — in obenem BUlingsu— storila največja krivica. Sedaj deluje aktivno za njuno osvoboditev. Odkar se je governor Young mojstersko skril za hrbet odbora, kateremu je izročil odgovornost za nadaljno usodo obeh jetnikov, ni nikafcega glasu od nJega. Prav tako tudi ne od tega odbora, o katerem se je Young izrazil, da bo podvsel skcijo "v enem sli dveh tednih." ZrirviM vttU Nov sadrušai čaaspis Calgary, Alberta. — Kanadski zadrugarji v provinci Alberti so ustanovili svoje lastno glasilo imenom "Cooperstor". Akcijo so pod vzele vse zadružne organizacije v Alberti, ki so posebno razvite med farmarji (industrij malo). Glavna forma ^ gospodarske organizacije v tej provinci je družništvo, ki je prerastlo in da-eč nadkriljuje kapitalizem v vseh panogah trgovine. Novo glasilo bo poročalo tudi o svetov, nem zadružnem gibanju. Priprave za poletno zadružno šole Waukegan, IH. Zadrugarji centralnega zadružnega okrožja bodo imeli poletno šolo, ki se bo pričele 13. julija 1980. Trajala >o en teden, kot poroča "Central States Cooperator". Pouk o teoriji ln praktičnih problemih zadružništva bo združen z razvedrilom. * SoMci pouk o zadružništvu I Calgary, Alberta. — V Alberti bo mogoče uveden pouk o zadružništvu in zadružnefh gibanju v vse ljudske šole. To se bo zgodilo, sko bo mogoče izvesti načrte, ns ksterih dels Albertski kooperativni svet. V temu odbo» ru so zastopniki vpeh glsvnih zadružnih organizacij in ss v glavnem peča s promoviranjem zadružne ideje. V načrtu ima is-delanje učnega programa za ja» vne in posebne zadružne šole, katero skišijo tehnični Izobraz-zadružnega gibanja. Angleški zadrugarji Imajo nov fto — Angleška veleza-druge je izdelala nov film pod i-menom "A Matter of Form", v je fflmlrana angleška Aretiranih je večje število stav-karjev; levičarji skušajo raz-širiti frafcte; prltošnke proti Lewiao ae aaaoše Taylorviüe, IU. — O rudarski fronti v Illinoisu se ne more reči, da je mirna. Do kakih fizičnih spopadov sicer ni prišlo med borečima se frakcijama. V Tal lorvillu je situacija do malega nespremenjena. V enem rovu Peabody kompanlje so v četrtek pričeli s obratom; aa delo se je vrnilo okrog 260 rudarjev. Število vseh rudarjev v tem rdvu je 800. Levičarji ao sklenili razširiti fronto tudi na ootafe dole Illinoi sa. Piketiranje se vrši v Nokomi-su In v Psni, kjer je zastsvkalo 200 rudarjev. Stavkarjl so odklonili nadaljne stike s levičarji, kar pomeni, da so splesali na plot, s katerega motrijo* v katero smer se deflpitivno vržejo. V Auburnu so rudarji sklenili, da se vrnejo na dšto, oziroma so to že storili. Stavkarjl jim niso prizadeli nikakih sitnosti, ker so bili razgnani po šerifov i četi. Državni pravdnjk Harry Oru-ndy (Tailorville) Js zaprisegel obtožnice proti 40 stavkarjem. ObtošenI so nemirov ln nagovarjanja k nemirom.. Serif Dunbar je aretiral nadaljnih šest rudarjev pod enaklms obtožbama. Iz-s bila sa vsa-na 11600 aH oblačilna Industrija FIlm js bil Isdflsn v oglaševalne svrke. . Tovarnarji ss ae oslrajo aa sdravje Wasklagton. r- Med nobeno skupino delavcev ni bolezen bronchltU (vnetje sapnika) to-iko razvita kot med tekstilnimi delavci Zenaki bi roj zveznega delavskega departmenU poroča, d« je temu največ kriva vroča temperatura, ki splošno prevladuje v vseh tekstilnih tovarnah. BlroJ poroča, da t naša temperatura v teh tovarnah okrog ho stopinj, kar Je sicer v korist pod-etniku. al pa v korist zdravje delavca. Pod visoko temperaturo Kadi umora šerifa je bil eedaj aretiran Ae en levičar puAčeni so biti; ko kega položena 1800 za vsak Springflsid, IH. — 12. dsc. jo bilo ns tukajšnsm sodišču vloše-nih proti Jlfin L. Lsurieu nad 200 izjav (affldaviU), v katerih mu očitajo razne prestopke. Pritožbe so vložili voditelji distriktne organizacije, ki skušajo z njimi Sftm^tr' unije. Obravnave se prične prihodnji pondeljsk. Boonvtlle, Ind. — V okraju Warricku, kjsr je prišlo do nemirov med rudarji, je "vse tiho". Grmelo Je nskoMko le med okrsj-nlml komisarji, ki so se sbrsll na Izredni osji In dovolili šsrifu, da sme zaprJssči do 20 pomočnikov v slučaju, ako ss msd rudarji pojavlja aovl nemiri. i »i . Zaiishrtslk Izoliral Ml iM^k« lifhMM Profesor Ukalke univerze Jsvo-jeval 7ft odstotkov epidemijo Chicago. — Bacil španske in« fluettce Js končno Izoliran, to Je spoznan. Izoliral ga Js dr. Isa-dore 'S. Felk, profesor higiene ln bskterlologlje na člkaiki univerzi. Ta zelo važna vest Je bile naznanjena v četrtek. DrTFelk, ki Je star 80 let, jo eno loto eksperimentiral z rasnimi bacili, ki Jih Js dobil v krvi In slini bolnikov, ki so sbolell ns lnfluoncl. Odločil oo Jo, ds mors dobiti pravega. Pri tem delu mu Je pomagalo trinajst ( zdrsvni-kov. Končno se mu Js posrsčllo odkriti boefl, ki je že umoril na deaettisočs ljudi. IzoUral gs jo v zadnjem esptembru, nsto ps se je hotel trdno propričstl, če Je roo pravi. Dal ga Jo opicam, ki so hitro zbolele ns Influsncl kakor človek. Bacil španske Influsnce — kakor ga je opiaal dr. Falk — Je podoben bakterijam tipa "ple-omorphlc strsptocoecua" in na-Hkuje verižici Jagod. Zbira se v dveh gručah: grobih in gladkih. Grdbo gručo povzročajo težjo bolessa, gladke pa navadno vnetje v grlu. Bedi šs nima i-mena. toda dr. Falk pravi ds mu ga bo dal «s pred božičem. Dr. Falk Je dejal: "Z Izolira nJem bacile Je Isvoljovaalh odstotkov zmage nad špansko luflueneo. Cesar jo sdaj šs tre-, je efektivna serum ali cepivo iz mrtvo tvarlne toga bacila, ki ga absorbira shmna mreno v taglje prod ud ra ti tekstilno blago. Vročina ln soparno ■ ocračje i»ovzroča pa vnetje sap- ¡ «osu m grm les prepreči zle po-n1kv J sledlce Okužen js." Gaetonta. N. C. — Radi umora šerifa AderholU Jo bil dno 9. de-cembra aretiran do C. D. Say-lors, «organizator Mednarodne delavske obrano. Prcfti njemu jo okrajni proeekutor Mason zaprisegel tiralnico na podlagi ispo-vedi stavkarja Aliens, ki js pro-sekutorja obvestil, da je Saviors oddal dva strsla na čsto dspu-tljov. Umora šerifa je bil obtoion tudi Robert Allen, pioti kateremu jo bila mod drugimi umak< njena obtožnica ob pričotku druge obravnavo. Allen je očlvldno "obudil kesanjs," ker .poleg to izpovedi jo vložil tožbo tudi proti Mednarodni delavaki obrani, katera mu baje dolguje |40 na zaostali plači. Koliko js resnice na Allenovi Izpovedi, jo nemogoče reči. Izgleda pa Jako šepava. Saylors js namreč tudi pod ob^OŠbo krivs-gs pričanja. Do tega Js prišlo po drhalsksm ugrsbljenju treh levičarjev. 8aylors Jo ns sodl-šču pričal, da Js bil med drha-ljo tudi okrajni prosskutor Mason. Ker pa Jo sodišče oprooti-lo vos obtožence, Jo Msson dal arstirati Saylorsa, čsš, da js proti njsmu krivo pričal. Velika mtžoost obstaja, da Mason ns mara te afero privesti prod sodišče — datum obravnave še nI določen — in da hoče na drugI strani zakriti to stvar z novo Obtožnico napram komunističnemu ASMniutoriu SavloraiL Al u-orisniasMjv w . "L. ~ mor šsrifa AdpiolU JT aodsm obtožencev prejelo 117 let ikup-no kazni. Zadava pride pred prl-sivno sodišče prihodnjo spomlad. laiiitrili v Asgltjl Laboriteka vlada predložila aa* črt sa državao kontrolo rovov. London. 18. doc. - Dolgo pričakovan načrt konsolidacije in državne kontrolo premogovno Industrije na Angleškem Jo bH včeraj predložen parlamentu. Konservativci In liberalci so zagnali krik. da MoDonaldova vlada predlaga socializacijo» kar ps no odgovarja rssnicl. Nafti* js kompromis mod privstnim Isst-ntštvom in javno kontrolo, Js pa vslik korak v smer socializacije . Načrt določa v glavnem, da so vsa premogovna industrija orgs-nizlra ln prida pod kontrolo cen trslnsga odbora lastnikov, U od-bor pa bo pod kontrolo vlade Imenovan bo posebni Icantrolni odbor, ki bo imsl lokalno pododbore v vseh premogovnih dietrik tih; lokalni pododbori bedo sestavljeni Is enega rudarja, dveh predstavnikov ljudstva in s ns-odvisnim predsednikom, Vsi ti pododbori bodo v neprestanih Revolt« šeciak proti dolgim 1 krilom . Now York. — Rasne ženske organizacije v Now Yorku oo sačsle krišarako vojno proti aovl modi kril. Rita Welmaa, ena lamed voditeljic revoKe, jo rekla poročevalcem i "Jas sker rada ae kašem kolen, rassa v kopšllšču, Američanke maramo ohraniti svojo neodvianoNt la ae omamo kimati sa pariškimi modl-stl, ki nam voske k vatro pred-oiauieio novo modo Hamo da kaj zaalaüjok" ^yfli BWI prolisfoB TT_ Progroslvoe Nye mu ja praftRal % "morals! ukor" Waahlngton, D. t. — Joseph R. Grundy, multlmllljonar, prod ssdnik organlssclje tovarnarjsv v Pennsylvanlji In kralj zaUrulls nikov, Js ^Istrtok zaaedel svoje masto v sonatu msd ftgo^lm pro. testom progreslvcev. Bll Jo for-malno zsprlsaMi In sprsjst v najviUje talo amarMke fedaralne sakonodajs — in progrsslvns o-posicijs nl mogla storiti drugsga kot Isrodi sarkastifino moralno oboodbo, kataro Ja llaidjl Grundy sprsjsl t prasirnhn smshlja-njem. Senator Myo, edsn ismod 'Jack-asov1 — kot js «tara garda kr-stiu progresivce is famaieWh drftav na sapadu — Je prsMtal baaadilo svoje rasoluclje, a kataro ja lo konstatlral dejstvo, da je SPEKILMTJE non FARMSKE- stikih s industrijo in se lahko boru, ki bo imel oblast veta asd centralnim odborom lastnikov. Centralni odbor ima oblast, da regulira produkcijo la o4deiju-je kvote premoga, ki ss Ims pro-duclrsti .poaameznlm dlstrik-tom. Vseh dlstriktbv Jo It. Ns-men kvotnogs sistema jo, ds ss produkcija koncentrira ns nsj-boljše rove ln omeji tamkaj, kjer dohodki no krijejo Izdatku*. Vlado bo tudi kontrolirala osne premogu in regulirala trg ter Izvoz. Zs rudarje je dološen de-lovnik sodem In pol ure ter o-arednjl meodnl odbor, ki bo do-ločsl mezde zs vss dlstrifcte enako Liberalci so nastopili proti to-mu načrtu, šoš, do priaaAa dražji premog odjemalcem la uveljavlja princip socialistične zakonodaje. ki ogroža prlvstno svojlno In trgovino,- Senator Nye odkril novo "zaro. to"; veletrgovel feščejo Izhoda, kar vidijo znamenja aa nsba ! [ VVaahlngton. — Hoover ima vedno več priložnosti aposnavatl, da js "itabilizacija bisnlsa" Jako nshvalsino delo. To največ radi tega, ker jo veieblsnis za selektivno stabilizacijo. To poka-suje posebno tekoči boj žitnih špekulantov, katerim Js vladni farmski odbor, kateremu nače-lujo kapitalist Legge, vslik trn v psti. r Senator Ny« jo prad par dnevi svojim kolegom pravil v senatni zbornici, da jo odkril novo zaroto Utnih špekulantov, ki streme, da bi na kak način omejili dalo Leggajevega odbora. A-ko sa Jim to na poorači, ja nji-hova karijera v bodoče negotova. Najbolj rasbolslo mesto ns telesu šitns špekulacije Ja bo-Jasen, da bo far maki odbor odpravil manipulacijo žitnih oon in da bo ipdkulanta uklonil v strogo vladno kontroli. Zadnji teden ja Imela posve* tovanje v Waahlngtonu Barne-sova skupina i (Barnos jo prod-ssdnik amsrlšks trgovske sbor-nics in Js sedal prevael vodstvo nova Vlade velebisnlaa). Na posvetovanju, ki aa ga Je udeležil tudi Barnes. so ukropidi, da bi pridobili fmrmak! odbor, da bi na šel predaleč s stabilizacijo ameriške poljedelske industrija Sklenili so, da odboru priporočajo» dh se bolj omeji a posojili farmarskim organizacijam, js rekel da a tem prlpo- "V lati volilni kampanj« t^^SfSm^ PennsyIvanijl" - Je čital Nye ^ ga Je poslala žitnim špekulantom ^ kateri Jo bil Willlam S. Vara H. L. Hanklnson kompanija Is Mlnnsapollsa, V katerem predo-Čujs šitnlm trgovoem nsultato vladne kontrolo, oalroma dala farmskega odbora. V njem Je rešeno, da titnl trgoval, v glav-nam slevatorsks družbo ln "bro-ker j i", no bodo imeli pod vladnim lisdsorstvom. ki bo po satr-dilu togo pisma strožjo od vojno žlvežne adminlstrscljs, nobeno rllko dupllolratl knjlgovodstvr praktlclratt druge metodo, ki na goljufiv način prinašajo pro-flte. Kar Je najbolj snačilno v sveži s to afero, Je dojatvo, da sta si v lassh dve akupial profRar-jev. ZKnl *i»kuiantje, katere podpira tudi načelnik trgovske •bornlcc Barnos, sahtovajo pro-aU roka, da lahko petjebno manipulirajo oono na ftltnlh borssh. Ns drugi strani Js pa Leggeje-va Skupina, v kateri so ssml ve. lokapltalltl, ki kola stabilizirati osne (»oljskim pridelkom ln uvesti strogo kontrolo nad žitnimi trgovci. Paradoksa jo i^lna. PrVlč v principu Js proti vladni kontroli tudi Leggsjsva Skupina, ki ssbl ns Ml uzde, ki jo splets ss žit-no veietrgovcc. Na dftgi strani sa Obirata obe skupini okrog Hooverjs, ki skuša uvsstl neko-llko reda v kaotično strukturo ameriškega kapttallsma. To upa l doneči s apeli ns predstavnike velebisnlaa, katera poziva, da u-rnv»ntw»n In this dty (Now York) lost wort »m oSdrMMd hy Archblah.,,. Hayoa. who In Ma w»k«wnlnf i^mtii romerlta* tkat m patrol him 'to MM ta* lare* twrrvntae* of our youne boy» in Um> aourta and prlaoa. Why.' he aakad. 'aro thar* «o many boy». Oat** »l k«, who find t hoir way bahlnd prison bara.' Thar* ara farta whlrh warrant this inquiry by ArrhbUhop llayoa. In l»!t hto pmtot-wr, Cardinal Kartoy, when talk •ne t« tS» KmWration of tatholk ftnrtetiaa, aald ; *Wa aro to a»a»roo»ly rapraaantod In prnal and oOior Institution».' / |p ISIS th« Rt R,v Mfr Kranria Wall. »poaMnc la St. Chart»« Hcrromao Chorrh in Naw York, lamrntadt 'It I» a dreary rommantary on mat rrHfioo lhat an many of ner children »bo«Id paM hafara (ha judfr and re-rotaa «ontatw for faWnl*. and mfdamaanora.' TW um» moat la* ara» ad4rr»wd liy Judgo Cor. nallu» T. t'oUlaa. who atat«t that h* had 'farta ana flgoroa to M«*a that CathotW« wara morr «Mlneuant Ihan tSom of other faltha.' Said ha-'In tW <'hi id ran'a Coort I t* one roa ar* ht.,ut M op aaory yoar. Mat* por rent «,f thoa» ara C®. t hot i» rhlldran. SO Jowlah. and the ronalndar of all (OW farta* And Uila lf.P„r fllH «•ly ««a f aort k of t ha p^utattoo of thto ruy a«o < atholira. KUyflv* rmt of tha hoy» tha rofonoatArW* aro < »ihnlir " Take je ta reč. Now, (Kinder some mor« ! ploy «ilk ibe weed "ponder" "Funny i N. T. — V Prcaveti z dne 22. nov. sem čital o "funny busineasu" v Chicago, da so In-sull in drugi taki tiči bogati, medtem ko se delavce odpušča in otrokom šole zapira, kajti denarja vsekakor primanjkuje. ' ICeni je znana neka 60-dru-žinaka naselbina, ki prireja veselice, na katerih postreže z "vročimi psički" (hot dogs), mesto da bi se najelo in plačalo dobre kuharice v ta namen, ki bi napekle krofe in orehove potke pa drugih zemeljskih dobrot, da bi tovarniške delavke, ki nimajo časa kuhati; zavžile kaj boljžega. i Organizirali so zadrtpno kor-poracijo in postavili poslopje, ki Je navzdno prszno, le včasih se v njem zavrti kakšs* kolovrat. Ns drugi strani pa ta» družine letno podale do sedam (tisoč čistega dobička cem in drugim mešetarjem pri vsakdanjih potrebščin, se poslopje ne _ nosilo dobiček, ker ja dano s teško prisluženlmi dolarji, krog $10,000? Stoji že žtiri leta, pa ze še ni vršila skupna seja, da bi se rojaki pogovorili o bodočem delu, da bi odprli zadružno prodajalno la da ne bi več privatni trgovci želi letnega dobička nad sedem tisoč. Pa naj ze imajo dobro zasebni prodajalci in^nešetarji na naš račun, saj nekdo se itak mors dobro imeti. Ifttične družine se zsdovoljsz navadnimi zabzvzml, "vročimi psički" in z kapljico, mladini ze pz da harmoniko za pin. To je tndi "funny businezz', mzr ne? Taka nazelbinz bi pač lahko prirejala mezečno veselice aH domače zabave, ki bi bile vredne tega Imena, trgovcem pa pokazala, da zna sama dcMček spraviti z tem, da bi Imela zvojo za-drtižno prodajalno, "hot dogse" pa bi njim pripustila, da bi jim slepiči delali nadlego. M. Kraintz. reč etari soperihtendent in prišel je novi, Id je pa kmalu izvohal korupcijo. Tako je danes z našo organizacijo. Ako si "krak", ti gre povsod dobro, a-ko si pošten pa te Čaka samo slabo. Gornje vrstice sem napisal iz razloga, da ljudje vidijo, da tudi nepoštenjakovičem včasih spodlete njihove nakane. O tem bi lahko še mnogo napisal, a za danee naj bo dovolj. Zima nas je obiskala in dobili smo že sneženo odejo/ Prišli so sedaj dolgi večeri in jaz bi našim rojakom v tej naselbini priporočal, naj ze naroČi na Pro-sveto. Nekaj naročnikov je zaostalo z naročnino, kar je precej žalostno, ker se tako mak) zanimajo za zvoj list. Mldtael Feriin. bolji prostor dobi radar, tem več zasluži, akoprav je dalo težko in nevarno. And don't unly , O ncarečl ro Nanticoke, sem poročal o nesreči, ki je zz dela rojaka Frank Kovacha. On se šs sedaj nahaja v tukajšnji državni bolnišnici radi poškodb, katere je dobil na desni roki nad komolcem. 8prva smo mislili, da mu bodo morali odrezati ro ko, a odrezali zo mu dva przta nz levi roki, toda rana se precej hitro zdravi. Kaj bodo ztorill r. desno roko, ze la ne ve, a naj brž ne bo več za rabo. Frank Kovach je bil uposlen pri nekem kontraktorju. Po nesreči mu Je priila roka med vozičke, v katerih zo vozili premog iz rova. Skušal je roko Izvleči In pri tem mu Je zmečkalo przte. Rojzkl se zelo zanimajo za po nesrečenega Kovacha In ga pridno obiskujejo v bolnišnici. On Je med nami poznan kot napreden in marljiv delavec. Z delom gre v premogorovlh v zimskem čazu nekoliko bolje kot prej. To ja Is ztar navada, da od začetka jeseni pa do boti Iča ze dels vzak dan, potem pa zopet tri ali štiri dni v tednu Zaslužek jS odvizen od proztora in boesa. Ako hodiš na unijake seje In ze tvoj bo« ne ztrinja * tem, potem lahko pričakuješ, da se ti bo slabo godila. Glede tega imam dokaze, ker ae je tako že postopalo z menoj. Jas ze zavoda nisem uatrašil in sem šel na qgtysko sejo ln povedal, s čim mlboesi groze. To seveda ni nič pomagalo, kar zo pa na drugi strani udrihali po meni, da nisem celo letq nič zaslužil. Pri rudarski uniji gre le za ime, da smo stoodstotno organizirani, da plačujemo dolar na meeec. aH pravic nimamo nobenih. Povsod Je samo "krukaratvo", od Jzmukega komiteja pa do najvišjega boesa. Za to trditev imam dokaze. Dne 20. nov. zo bili žtlrje bozsi. ki zo bili up», slen pr Rlise rudnku. odslovijo-nI ln ugotovila se je korupcija. To so bili isti boeal, ki ao meni tanako leto grozili, kaj vze bodo storili t mana, ako ze ne bom držal proč od unljsklh sej, zgodilo se je pa obratno. Ker morda čitateij žele zvedrtl njihova imena. Jih tukaj podajam: WI1-iliam Jamea. jamski boea. in poJ motni boeal Louis Kealler. Tom Palmer In Morril Evans. TI so| Imeli dobro ns masa no maši no pri Ulit« rudniku, ki ae jo pa en-krni pokvarila. Umrl Je nam Glaaavaaje o premoženju JRZ Traanlk, Mick. — V Proeveti In Proletarcu sem čital dopis Fr. Vidmarja iz Cieera, I1L, v katerem priporoča glasovanje o premoženju JRZ. Jaz se nikakor ne strinjam, da bi pri glaaovanju odločevali tald ,kl so morda darovali v sklad 2ftc ali $1. Ti *>\ darovali te vsote samo, da so se odkrižalj nabiralcev, ae pa da bi se bila uresničila ideja, katero je zastopala organizacija JRZ; zato pa sem proti temu, da bi imeli ti isto moč pri glasovanju kot tisti, ki so dZrovaU večje vsote in zo v resnici delali za ztvar. Radi premoženja JRZ je bilo že veliko prerekanja v javrtosti, najglasnejži so pa slovenski klerikalci, ki se zbirajo okrog A. S. in glasila KSKJ, kateri nlzo ni-čezar prispevali za ztvar. Ti se v resnici bojijo, dz bi se denzr porabil, za kar je bil nabran: za jugoslovznsko republiko, ker oni so z dušo in telesom monar-histi. Ne bom se hvalil, koliko sem daroval v sklad JRZ, ker cilj že ni dozežen. Zz vsotto, ki sem jo daroval, sem prejel diplomo, s to nI toliko važna ztvar, ker zem vedel, za kaj ze je žlo ln to visd6 tudi vzi tisti, ki so darovali večje vzote. Naravnost protestiram, da bi en sam cent od nabranega denarja prišel v roke kakšrfemu župniku, kajti slovenski duhov-niki-rodoljub i so bili pregoni Iz Primorjz z učitelji vred. Da ao 81ovencl v Primorju preganjani in zatirani, dobro ven^o, a vemo tudi to, da je veliko ttfklH, ki dbožujejo žirokoustnega diktatorja M ussolinija. Otemzejn že pred kratkim prepričal, ko sem čital, da si je nekdo sprSme-nil priimek Žagar v Zagari. Ker ne vem za nobenega v Primorju, ki bi nozll ta priimek, sem jim pisal in vprašal o stvzri, a na moje plzmo nisem prejel niti odgovora. AH naj potem Človek pomaga takim IjudemV^^^H MoJe mnenje je, da naj ostane tako kot je zaključila konvencija JRZ. Fraak Žagar. Radarske ramaere v Montizal Bat le, MonL — Ze dolgo časa zasledujem naše časopise, a ne zapazim nobenega dopisa iz naše naselbine, akoprav ze nzhaja tukaj valiko število Slovenpev. Mnenja zem, da je v dobrobit naših rojakov, ako vedo o razmerah v raznih naselbinah, posebno v teh čaaih, ko so nekateri prisiljeal iskati dela drugod In je preeeljevanja delavcev dnevnem redu. Delavske razme-re so sedaj mlzarne povsod ln tako tudi pri nas. V to mesto prihajajo trume delavcev, misleč da bodo dobili tukaj delo.- Jaz sam m ga pred nekaj dnevi iskal, a ko sem prišel pred urad rudniške družbe, senu opazil nz vrztth naznanilo, da ne potrebujejo delavcev. Vrniti sem za moral aa zvoj dom z dragimi delavci, ki zo iskali dalo. Ako bi se delavce v rasnih naselbinah obveščalo v časopisju o razmerah v Industrijah v drugih krajih, bi se mnoge odvrnilo, da bi se ne podajat! za delom v kraje, kjer ga je nemogoč/ dobiti. Marsikdo bi ostal na svojem meatu In si tako prihranil denar, ki ga porabi za vozne atroške, aa druge potrebe. Reenlci na ljubo morem reči. da so bile do nedavno tukaj dobre delavske razmere In se je prllično dobro za «hiti In Večina dela v rudnikih je opravljenega kontraktnim delom In je za SOBOTA, 14. DECEMBRE volitve Wie. — Društvo 16 SN P J je imelo zvojo glav Nedavno so rudaraki baroni ^ Mj0 3. dec. Seje se je ude-odslovili par tlzeč delavcev, ki so pobirali drobtinice, katere so padale z njihovih bogato obloženih miz, in so jim povedali, da nimajo več dela za nje. Kake bodo delavci živeU in skrbeli za svoje družine, posebno sedaj v zimskem čazu, zato se naši^ba-Soni ne zanimajo. Niti se ne brigajo, kako bo oče s številno družino preskrbel svojim otrokom obleko, hrano in obuvalo. fJtKvse je brezpomembno za nase barone, ki i m*Jo vsega dovolj in ao gotovi, da bodo dobili številno armado delavcev, kadar jift pokličejo na delo, da bodo U$ko garali za vsako plačo. Gospodje dobro vedo, da delavci še ne bodo izpregledali in spoznali zvojo moč, zato pa lahko delajo Kot se jim poljubi. Naša usoda je taka kot Spartancev pri Ter-mupilah, ki so naznanili pred svojo smrtjo, da bodo tam ostaH jnrtvi kakor je velel domovine SMt» t • • Naša dolžnost je, da seznanimo rojake potom časopisja o de lainridh razmerah v naselbinah, da bo vsak vedel le predno odpo tuje za delom, kaj ga čaka v drugem kraju in ze bo lahko od ločil, kaj, mu je storiti. S tem zi bo prihraail težko prizluženi denar, ki ga delavcu vedno pri manjkuje.' Ako se bo delavski položaj v tej kraja obrnil na bolje, bom poročal pozneje. Anton ZageL Smrtna koaa Farrefl, pa. — Sporočati moram žalostno vest, da je dne 5. decembra umrl br. Anton Blček, član dručtva št. 262 SNPJ. Njegov pogreb se je vršil 7. det. po civilnih obredih, kakor je želel pokojni v v življenju. Pokojni je bil rojen v Gornjem Vrhopolju, fara St. Jernej na Dolenjskem. Star je bo okrog M let in v Ameriki je bival nad 80 let; večinoma v Farrellu. Par dni pred smrtjo sem ga obiskal. Z nasmehom me je vpra-^ žal, če ga bodo labko porabili na ,rT>j itfonem svetu", ber.Ko ga že zame ¡kasti, nato pa ze je zagledal v strop. Bolehal je n? sladkorni bolezni nad trinajst meseca* in tekom bolezni je iz nekdajnega korenjaka ostal le skeleton, nad katerim je končno zmagala smrt. Najboljša zdravniška ponioč Je bila zaman in mu ni mogla rešiti življenja. Človeka srce boli, ko vidi svojega prijatelja ležati v postelji In mu ne more pomagati. Je pač taka usoda, ki čaka tudi nas in kateri se ne i moremo izogniti. Prišel bo čaz, ko bomo mi vsi šli za našimi prijatelji v črno zemljo. Tzkrat se nam ne bo treba več pehati zz boren košček kruha. kajti naš trdi boj za obstanek bo končan. Dragi prijatelj in brat Anton, dokončal zi mukotrpno pot življenja ter ze prezgodaj ločil'od nas. Mnogo je še gnilobe na ava-tu, katero bi ti lahko le pomagal ČUtlti, da nI uzoda sklenila drugače. Počivaj v miru v ameriški grudi! Družini Biček izrekam na tem meztu moje izkreno sožalje.—-Jack Jert. . okrog dveeto članov. Kri tike je bilo dosti, to pa menda radi tega, kar sta si stali nasproti dve struji. Pri čitanju bolni žkih nakaznic je bilo precej diz-kuzije; dve nakaznici sta bili odloženi, da se dožene, ako sta bolnika upravičena do podpore. Na dnevni red je priila točka o plačah uradnilmv društva. Za vse uradnike je ostala štora plača, izjema je bila le tajnikova. ki je bila povišana za deset dolarjev na mesec. Kandidata za predsednika sta bila br. Hrast bt Tomže. Izvoljen je bil br. Hrast ki je dobil čez sto glasov, Tom še pa okrog 90.i I iii i USTNICA UREDNIŠTVA Vandling, Pa., F. M. — Vaš dopis je bil priobčen v 266. številki Prozvete dne 12. nov. t. 1 Delavski tečaj doaegel velik 1 tacala, nu-o delavskih razmerah ne morem veliko poročati, ker zo Jako mizeme ln je zko-ro vsako organlzatorično delo v naši naeelbini nemogoče. Kljub slabemu položaju pa smo vseeno Izrabili priliko za pridobivanje novih članov SNPJ v tekočI jubilejni kampanji. Naša naselbina jo zelo majhna, vendar srno pridobili šest novih članov v odrasli oddelek in enega v mladinski, ki bo pa kmalu postsl č1a% odraslega oddelka. Akoprav je bil uspeh kampanji povovljca, vseeno mi veet ne da miru. ker ae ml nI posrečilo ustanoviti angleško govoreče druAtvo, v katerem bi se zbraM naši mladi člani. BU sem elgu-rM, da to dosežem, a aa mi aa enkrat ni posrečilo. Agitlrzl bom le v bodoče In to tako dolgo da se ba ideja uresničila. Na statte v naselbini, ki le nimajo svojih otrok v društvu, apeliram, da Jih vpišejo, jas bom pa storil vse, kar je v moji moči, da ea ustanovi mladinsko društvo Ako ae to sgorli, sem prepričan, da ae bo začela mladina zanimati za društveno življenje In za našo - -.......-j- jednoto. ker bo (mete vodstva v rlužek odvisen od proetora. Cfm aVQJlh rokah. Aataa »Igt St. Paul, Minn. — Otvoritev večernega tečaja na tukajšnji delavzki šoli pomeni vtelik začetni uapeh. Na organizatorič-nem sestanku je bilo navzočih okrog 65 delavcev ln delavk, aa otvoritvenem pa nad 60. Med navzočimi, med katerimi je bilo ena tretjina žensk, je vladalo največje zanimanje. Učni predmet je ekonomska in delavska zgodovina Amerike. Tečaj bo trajal 12 tednov in je razdeljen v štiri dele. Vodijo ga štirje profesorji s minneeotake univerze. Prvi del vodi profesor Heaton in se nanaša na industrij skb revolucijo, ki je preobrazila svet. S šolo sodeluje tudi javna lcnjiž-nisca. Vrši se vsak pondeljek zvečer v prtMtorfh tednika "U-nion Advocata." Solo je organizirala centralna delavska unija. mladiaalm poatojanko Read Ing. Pa. — Nova kri, nove moči, novo življenje. Pomena nova krvi aa organizacijo ze zavedajo tudi readinžki socialisti Organizirali zo poatojanko Mladinske socialistične lige, ki obeta prekoeiti vse oetale v deželi. Or-ganizatoričnega sestanka, ki se je vršil pretekli teden na domu Darlington Hoopea, se je udeležilo 28 mladeničev od 16 do t let starosti. Pred vojno je ime Rendlng močno mladinsko socialistično postojanko, katero pa je razbila vojna furija. Vsi tukajž-nji strankini voditelji, ki imajo sedaj odgovorna vladna meeta, so bIH svoj čas člani mladinske liga. Ae saaHHH Chicago. — Roy Kraatzburg, 2 6-let nI bančni uradnik pri con Humboldt »Uta banki. 8234 W North av*. ja bil 12. t m. a rot Iran, ko je priznal, da je pone veril $10.000 bančnega denarja la vse do renta zaigral na borzi v teku zadnjega k ra ha Dr. Gaatav Hoffi Kako gleda otrok ia sadil* odnošaje svoje okolice Neki nemški pedagoško-psihološki zi je napravil silno zanimiv poskus. p0ZVa učiteljatvo, da naroči otrokom napisati ses ke, v katerih naj bi podali otroci svoje ma o življenju in okolici, v kateri žive; da napil zakaj jim to ali ono ne ugaja. Te spise so sali otroci seveda brez vsake prejšnje pripr Pisali so dečki in dekUce najrazličnejših «u fz mesta in vasi. Ti poskusi iM> dokazali, da ne vidi o svoje okolice samo takšno kakor je, tem v, hoče tudi razumeti. Krajevni milje ne vt nk njih mišljenje. Mestni otrok je enako k čen kakor podeželski. V zvojih spisih so podali otroci svoje Ijenje o šoli, domačem kraju, o živalih, vri nu, boleznih, smrti in drifgem. Izmed 100 kritik pa se jih je 47 nanašalo tudi na gQ darske, socialne, državne in politične odno okolice. Seveda vidi Otrok socialni moment ži nja na svoj poseben način. Otrok še ne do va vse zamotanosti socialnega vprašanja, samo bogastvo in revščino, pravico in kri Štirinajstletni deček je napisal: "Ne u; ini, da so nekateri ljudje tako bogati, drui zopet revni, ko mora vendar vsak človel svetu delati." Dvanajstletna deklica pa da ji ne ugaja, "ker ao na sveUi bogati in r in ker imajo bogati vse, revni pa nič." Nel ri so napisali -o skrbeh in lakoti. Drugi u da morajo jesti vedno le krompir, tretji o ginji in o drugem. Tudi o posebnih socialnih pojavih s< sali otroci. Pisali so o stanovanjski b* davkih, o premajhni plači in o moči, ki j< sedujejo bogati. Otroci gledajo na avojo okolico z odpi očmi in tudi če občutijo krivico na lastni je predvsem čut pravičnosti, ki se vzbu njih. Neki otrok je napisal: "Kadar se oče zbudi, je vedno slabe volje in mu ne m< zameriti, zakaj ponoči mora delati do štirih traj pa tudi podnevi ne more zpzti." C čuti socialno krivico in se je dobro zsveda za pravičnost je pri otroku torej zelo < razvit. Tako vidi ottok ta naš svet, ta svet boi fn revnih, visokih in nizkih. Socialno vprašanje je otroku pred vprašanje pravičnosti. Rešitev tega vprsi je pri njem samo etična naloga. Pravičnost naj viada na svetu, da bod ljudje srečni. Ne bogatih in revnih. 1 mora izenačiti. Tako sldepa ot-^k. S ti Stičnimi občutki gleda otrok na socialne < šaje svoje okolice. Čudovito je to, kako išče duša otroka i ni smoter življenja. Baš to iskanje nrav smotra vseh socialnih vpražanj pa je znsl mentarne potrebe nepokvarjenega, nravne zdravega Človeka. • Tone Seliškar: POLDNE Bel pas nove ceste. Zemljemerci so zaprli ki delavci so odvrgli krampe in polegli. Sto in sto teles je vzdihnilo, žene in otroci hite z kosilom. Kopači jedo. Tiho je aedaj. Pokrajina je ožgana in vae naokrog je razdejanje. Delavci leže po tleh, stroj molči, skale se ne dvigajo v zrak, samo solnce gori. Kakor zapuščeno bojno polje. Preplašena ptica ae je dvignila visoko v Amariiko M. n,--i. -i---Ji«— foreta oohoohh Porota v Zion Cityju je bila smrtno žaljena. Bavila ae je a elučajem Mvšega I Lee terja Edingerja, ki je bil obtožen, ds je lomil prohibicijo. Obravnava je bila kor in porotniki ao ae zaprli v avojo sobo ter i čeli prepirati, če je obtoženec kriv sli w Bilo je v soboto popoldne in porotnike je mudilo domov, zato ao hiteli In k«na!u si cali pravorek, aH ko ao ae hoteli vrniti vi dvoraao, ao biU obveščeni, da je aodnik Th re Forby odšel domov. Sodnik je naroč^ poroto počaka da deeetih predpoldne ns« dan, prej se ne vrne. - Mislite si ogorčenje porotnikov. Celfl go noč morajo prebiti v svoji sob radi« pašnega sodnika! Obtošenec Je bil hipom zabljen in poroto jo začela razpravljati o di ali nekrivdi eodnika. Takoj je bil spoznan krivim raažaljeaja porote, toda Šanje kasni je delalo preglavica "Nič ne moremo narediti , Je ** najmodrejši med njimi in v svetem Ziov so vsi modri. "Sodnik Forby v kratkem ^ zvoj termin In rekel je, da ne bo veii« ral; torej mu je vseeno, če ga obeodtmo raz ali zmago."ff _ . "Ns j bolje K. i« «mo. kajti če stari kozel izve. upravno enoto. Štajerska, ki imela svoje veliko ftu-v Mariboru, imelo torej eno višjih instanc, pod Ljubljano. Mne->obijn v bivši mariborski Žu-JJii w se čutile zapostavljene **J. zbale so se, da bodo nje- > ladne kasnejše rsševane ** treba vse naalavljaž* na Wj»no. in .o skušali ppoeiti, u*edanji uradni aparat «ru deloval dalj« v okvirjev* banake uprave drav-rr>>nov'»*. Vso akcijo m epra-občine skupno s pro-k> «o bde enako sestav-F Gre torej sa organiziran F* » prošnjo, ohraniti v Ma-21 n'kaj viijih uradov. Iz-T • v proAnji bojaeen. da ^ • baimka uprava drav-tr**1**? Ljubljani je radi tega izdala sledeč odgovor in ko-munike: "Kr. banska uprava dravske banovine je prejela v zadnji dobi od raznih občinskih uradov iz bivše mariborske oblasti vloge, v katerih se vlagatelji zavzemajo za to, da bi dosedanji oblastni _ radnl aparat dekrval v okvirju kr banske uprave dravske banovine «e nadalje v V»« došle vloge so izdelane po »kupnem vzoren, iz česar se more sklepati,- da gre a organizira np akcijo, naperjeno proti smo« reni in dosledni izvedbi zakona v baneki opravi. Javnost se opozarja, da je tako početje, a katerim se nstvarja nepotrebno »Ir jen Je prebivalstva in neti ne-raapoloAeaJe naptam veljavnim ffUtffMMNIl 4n filmi x - _ m «i^iojpcrmti man jo, nedopnatao In ae bedo v bodoče pre« Inspiratorjem ia pošiljate, ljen Nličnih vlog «porabila za konita sredstva. Vprašanje upravnega iptroja Je i zakonom o banakl upravi vse in vsakogar končne veljavno rešeno. §33 tega zakona izrečno določa, da za posle banovinakega področja ne sme biti ločenih u-radov. Pač pa sme ban za te posle dodeliti občeupravnim obla-stvom prve stopnje strokdvne referente v breme banovinskega proračuna. To zakonito poobla stilo nudi dovoljno jamstvo za intenzivno in ekspeditivno izvajanje poslov banovinskega področja. Vsaka bojazen glede zapostavljanja izvestnih delov ban skega območja je povsem neos-novana. Tako je odgovorila banska u-prava. Uboj na avatbl. — V nedeljo 17. t. m. se je v Zupelevcu pri Brežicah vriila svatba na domu Jožefa Premlča. Na svatbi je bilo mnogo domačih pa tudi bizej-skih fantov, kakih 30 po itevilu. Pa so se razumeli sprva povsem dobro. Po polnoči pa jim je kri zavrela od alkohola, od vina In žganja, da so se .malo «prič kal i, pa so si bili kar hitro zares v laseh. Spoprijeli so se in niso odnehali, dokler jih ni mnogo izmed njih krepko skupilo. Zadet po težkih udarcih s koli se je zgrudil Franc Kržančič nezavesten na tU.... Prepeljali so ga v brežiško bolnico, vendar je že naslednjega dne, v ponedeljek podlegel poškodbam. Dejanja so bili osumljeni trije fantje izmed cele kopice, od teh sta dva pobegni-tretjega pa je oblast zaprla. Pokojni Kržančič sam je bil znan kot miren fant, mlad, saj je šele lani prišel od vojakov. Napadalci pa so pretepači, kakor jih rodi pač pokrajina, kjer zori po goricah vino. "Tisti sem, ki Je sašgal...." Ljubljana, 26. nov. 1929. V nedeljo jo je aekaJ po Dunajski cesti proti mestu star možakar Godrnjal je sam s seboj, zmajeval z glavo in se oziral na vse strani, kot bi se podili za njim sartl zasledovalci. Zagleda1 ga je stražnik, v atražni-cu ae je zbudila uradna žilica, pristopil je k možakarju in ga jobaral: " "gaj iščete ? Od kod pa ste ?" Starca je zmedlo. Ni vedel, kaj bi dejal, zjecljal je: "Nič hude-ga. ....Saj te grem.... sam se grem avK.... aam....M Stražniku se je oko zaemejalo. Torej to je človek, ki ima nekaj naznanit, ki se ima aam javiti, ki se že gre javit. Človek pa, ki majariti kak svoj greKjt ftJ ftnik ia ga treba zgrabiti. Ne bi ga bilo trSba voditi na policijo, sam bi bil šeL A stražnik ga Je vodil na policijo radi --beračenja. Na policiji so ga hoteti sa-sliševati radi beračenja, a mota» kar je zakrilil z rokami In šepnil uradnika s greh imam na duši. Jaa sem tisti, ki ga Iščete...." "Kako, Iščemor Je vprašal u- mdntk. ^ , „ "I tleti, ki Je sa*gal.... Zdaj je povedal »voj greh: sežgal Je nekje nekaj, bržkone ka-ko poslopje. Uradnik seveda vedel, kdo Je ta'tletr. vendarae Je naprava kot da M vse ved* »¿•i*11 "A tisti. No to povejte vse. In možakar Je povedi greh. Je «-letni JoriJ Savpnh. doma Iz Kranjske gore. sUnuje pa nikjer. Pa poklicu* Je kolar in Žagar. Ne da bi go ml maščevanja zašgal skedenj posestnika "Spana" med Blejsko Dobravo in Bledom. Ko fto prihiteli gasilci, je še sam pomagal gasiti. Vprašali so gš, i kaj da Je zažgal. "Zato, ker me je gtfspbdinja nar>odila <>d hiše, ne da bi ini dala miloMInor Tako je dejal Savpah. Gospo-dinja ga je zapodila, ni mi. «lala niti beMča. Tisto človeka, kolikor Je bile še v starem beraču In potepuhu, Je bilo užaljeno. Uprto se je in — starček ni našd drugega ventila, kot da Je sežgal hifto. To Je bilo dejanje hipa. A razdobje poldrugega leta ga je streznilo, da je spoznal prevell ko povračilo svoje sa dejanje gospodinj e in se Je šel sam javit "Vest me Je pekla...... Slab človek ni in sodniki bodo ob razsodbi morali vpoštevatl td, če bodo hoteli pravično kazno* vati, če ga bodo hoteli pravično — oprostiti kazni. Saj j« bilo teh 18 mesecev "pečenja va-sti" vendarle hudo, da ga je aki-milo, da Je sam priznal in Še š4 javit. Lal^ko bi bilo vse poaab-ljeno in nihče «ne bi našel krilca v njem. |*olicija ga sdaj zaslišujer ali ima še kak drug pešig na vdr sti, ker je bilo lani izvrženih mnogo požigov na Gorenj s keni. Saupah zanikuje. Priznava le tega in pa pred leti (1924) enega v vasi Maria Trost pri Grad« cu, kjer je zažgal neko šupo Ia istega vzroka kot hišo pri Bledi Bil Je za to obsojen na 1 leto jd-če. Letalskim ponesrečencem ampu-tirali noge Ljubljana, 21. nov. 1929. Ii Maribora poročajo, da so morali obçma ponesrečencema amputirati noge. Stanje obeh ponesrečencev, dr. Sestana iti Mtlllerja, se ie namreč poalab-ialo, temperatura se jima Je dvignila in morali so podvreči oba operaciji. Ko sta bila pri ponesrečenci h zagrebška zdravnika, je bilo videti, da ne bb reba operacij. Stanje pa ae ja» hudo poslabšalo in adravnlki so morali podvzeti operacijo. Obfc ranjenca sta oslabela in večkrat omedlela, znak krize in komplikacij, ki ao pretile. Zato je dr. Cerič na široko odprl poškodbe pri ranjenem Mtil-erju, da bi se na ta način odstranili drobci kosti, raztrganih miiic in kit. Med to operacijo pa Je ugotovil, da visi desna nd-samo nekoliko na raztrganih PROBVlT« jp ' Mjjj^ttp'' Norveška miaijonarka Monse-nova je priobčila nedavno v 'Times ih" sanimivo poročilo, kako ie na avoji plovbi ob breftju polotoka Santun dospela v ujetništvo kitajskih piratov. Odplula je is Tientaina v Hwang-aein-lu. morska pot, ki traja normalno 16—17 ur, tako da nitf ni nameravala vaeti spalno kabino. Pred odhodom pa ji Je eden ismed popotnikov prepustil za dvojno ¿eno svojo kabino, pri čemer se ie obvezala, da mu bo varovala prtljago, ki jo je bil ostavil v kabini. Kmalu je spoznala, da Je prav storil, zakaj ladjo so napad-(11 i gusarji |n namestu 17 ur je trajala v<£ftja celih 23 dni. 2e v Tientsinu so vstopili gusarji na parnik, vendar jih ni nihče spoznal; smatrali so jih sa nava dne popotnike 2. razreda. Navsezgodaj — pripoveduje Monaenova — ae nenadoma o-glasi na ladji oster žvižg in vrata kabine se odpro na stešaj pod sunkom dvoh mož, ki sta držala v rokah revolverje. SHŠata aem streljanje na vaeh koncih ladje. Popotnikom"Je bilo naročeno, da naj zapuste kabine z vsem, kar imajo pri sebi. Ostala sem ju edina tam, kjer aem bila. Sredi širokega morja se j« parnik ustavil Prvi guear, ki Je vstopil v mojo kabino, Je dejal: Mi smo veljaki guvernerja Dfta-nga; prevzeli smo to ladjo v varstvo." Nisem mogla smeha. "To sem še slišala," sem odvrnila. Ko je prebrskal vso kabino in 4pbil potrebne poda* ke, mi je dejal: "Nič se ne bojte!" "Ali se vidim bojazljiva?" sem ugovarjala, *To ne," je pri-pomnil rasbojnik. Naslednji poeetnik je pokazal na mojo uro in rekel: "Pospravi to-le, sicer ti vzamem r* Nato je odšel. Ubogala sem njegov migljaj, čeprav nisem dvomila, da še pride po uro, ko bo primeren trenutek za to. Nato je vstopil mlad fantič. Dejal Je, da Je o semnajst let etar. Kazal je samokres. "Ali imate uro?" "Imam.' "Darujte ml Jo, pa bom vaš pri* Jatetj." "Jaz si ne delam prija-fceljev na ta način; takih ml tudi treba ni. Ljudem, ki jih ne poznam, ne darujem ničesar. AH Is* vas starši naučili da tako iz-vaMjate darove od ljudi T" On je še dalje ailil vame in kaša) na samokres. Ponavljala sem vztrajno eno In isto. "Ti me vendar ne motel ustreliti brei po sobnega dovoljenja t" Nato je prišel znova mož, ki Je izvedel za uro; zdaj jo je hotel imeti. Temeljito Jo je ogle-daval in mi ponudil denarja sa njo. Nisem hotela prodati, zat< _ . ,... . Ml Jo Je kar vzel. Potem Je spet kitah in koli, da ves podplat ^j^vi vojak; zdaj sv. inie-prav za prav nI združen z noge, da je odtrgan IH in da Je koet skočnica močno preklana ter dfc kdorkoli kaj «L )> ™ "'¿Z**)« od sebe, da Je lanske pomlad iz ge la zeawno. ^ nfekcija v nogi močno napredovala. Takoj ae je odioC,/ ter amputiral MttHerju desno nego nad gležnjem. Kar se tiče MtHerJevto leve noge, ki Je tudi nalomljena, ao sklenili počakati daljnega razvoja. , Enako je bilo treba amputirat nogo t odi dr. fteetanu nJemu levo nogo. Odprl je dr. Cemič najprej nogo toliko, da Je pobral oddrobljene kosce kosti skočnica. dele ko je v noči od sreda na ča-trtek proces zastrupljanj pri dr. Sestann napredoval ter se širil, kar je povzročilo Šestanu tudi močno oslabljenje, ae je dr. Oer-nič odločil in tudi dr. fteetana amputiral levo nogo tik pod kolenom. Desna Sestanova noga Je izven nevarnosti in ee bo mend* zacelila brez kakih IcompUkad/ Gotovo pa Je že, da bo dr. deetaa na eno oko slep, drago pa be ohranilo le kakih 10% vida. Hujšega pač ne more biti. Smrt ped veaam. — V Mokronogu se je vračal domev s sejma tffe*sc z manufakturo Crček Jožef. Pri mokronoškem pokopališču Je vos zadel ob majhen mejnik ter ee zvrnil, flokof»! Je pod seboj voanlka Zupeta in trgovca Crčeka. Zupet si Je odrezal hlače, da se Je lahko rešil Izpod vosa ter je potem obnemogel zlesel do hleva v blHtlai ter Um prespal. Trgovec Crček pa Je letel ped vosom, natovorjenim s blagom. Konji eo stali do 4. zjutraj mirno na oeetl — Je Me zgodila okoM a —dokler al prišel peeeeti ki Je spoznal nesrečo ter potegnil trgovca Izpod veaa. Bil Je mrtev. Na senci Je bile velika rana, črna grlo ga Je stisnilo Ma- Nekateri ao odhajali, drugi pri hajali; kmalu jih je bilo 20, na-to 50—60 in vsi so bili priprav ljeni, da vsak hip sapuste parnik. Okrog ladje se je sbralo kakih 40 džunk. Enkrat jih je raz-gnal vihar. Guear j i ao hoteli Že nekajkrat oditi, a ao se v ftd-njem trenutku vedno vrnili. Hoteli so tudi mene odpeljati s seboj ; eden je bil že v kabini, vendar si je zaradi mojega odpora malo premislil in je odšel. Oavo> bojenje je napočilo IS. maja, ko so vsi gusarji nagloma odšli. O-pazili ao neke sumljive znake In ao si razdelili strelivo. Zaaltšali smo neko grmenje; streljala je vojna ladja. Dve uri smo beiall pred njo. Ob petih popoldne so sapuatili ladjo zadnji pirati; s SIqvqasIO Nirodm tb ISO* Podporni Jiftota MIT-St M. Uwndsto Ar*., Ckiea««, lINnols IV. Toi« 4904 GLAVNI ODBOR S.N.P.J. [:_____UPUAVNI DUŠEK t JHiP11,?^*^ MSdwdalk.....IW7 8. Uwnd.l. A vs., Chiosfs, IU. n^PiftJff^.fr UJbUi.........m1 S- UwT,d»u Avs., Chleage, IU. BUS NOVAK, tajnik bol. oddslks... .166? 8. Uwnd.l. Avt. Chlsag». «L JOHN VOORICH. »I blacajelk.......mi S. Lswnds)« A»*., Chlssgi, lit riUP GODINA, opravlUlJ vIsslls... 8WT & Uwadsk A v«., Chlotfo, lil. JOHN MOLKK, umit, I k fls.Us......tS67 8. Lswndsls Avt., ChlfSfo, IU. ODBORNIKI ANDRKW VIDUCB. prvi podpr^l.rdnlk, M» Ru.mII A vs., Johnstown. Pa. SSS^Vi' d~*l podprod.., IM7 8. Trumbull Avo., Chlc^u. Ill JOHN J. 1AVERTNIK, «1. sdrsvnlk........8714 W. 16th St., Ckleago, UL (¡OSPODAKHKI ODSEK; seboj so vasli kakih'80 popotni-jAUI8H, prods^nlk...,,,.:..IIl4 8, Crawford Avo., Cbioago, tli kov ki so jih prepustili v diun- j.Q"N, ............Mle.®®; S»?0" ^vo., Chloato, lil 6I8KOVIO«................1000 I, 74th Btroot, Clovolaad. OWo, POROTNI ODSEK i iiSiw 1..........414 W. Hay 8t^ BpHngflold, IU. ^ mi*M ............................ BOS 17, A HM, g AS S. ¿OHN TTOiU.,................................Ros 117, Btrabano, Pa. FRANK PODBOJ..............................Roa 61, Park Mill, Pa. PRANOIB SAKOVfiKK.................1016 Adsms «t. No. Ckleago, IU. OKROtNI ZASTOPNIKI j OSORGE 8MREKAR, prvo o^roljo....... 117 Main Avo., W. Allqulpps, Pa. JOHN LOK AR JR^ drugo okroljo........OM S. 16tnd 8t., Clmland, ombs?.s prideluje v mejah britanskega imperija. Tokom zadnjih let so nastala nova bombeževlšča vln-diji, Sudanu in Tanganijkl. Tudi egipteka bombaMša aa več ali inj v angleških rekah. Južna* _.jartžke dešels, zlesti Brazil to Affcentiaa, aa Jako priaadevajo, da postanejo vsaj deloma neodvisne, kar ae tiče saloge bomba-ža. To vse seveda vpliva na ^ad-vlado ameriškega bombaža Kitajsko, ki Je eno Ismed največjih bombažnih tržišč na sva-tu. sedaj prideluje velik del bom-beža nttjo vrste. Prof Case Je mnenja, da kKaJekl kmet, ki Je drugače nejvečjl konasrvatlvss na sveta, utegne s časom cbolj-šeti sv*»ji- metode In «vaeti modemi način pridelova-nJsJto^jMo^r^i, I» KINUUnka ža Is tajlk dežel. ................... , ,»»X noil, i S1«noim, Slina. PRANK K|X>PCie, »sto okrožje.,....................p, O. Dinfs, Wyo. NADXOKN1 OD8BK : PRAlfK UlTZ, pred>«4alk.................Mm W. Mth St., Okloaga, III. "Stf^'r...................iM 8t- Mllwsukos, Wis, MICHAEL PUC8HS..............BIO MadUoa Avo., N. 8., Pittsburgh, Pa. Is alvoH. M m *«•» «I. WIS Mlllkli m iL i« tout— i zsat, r^r ^.^^m'^û^^^m^i'u Ir » s», ss* M east» ▼ fi l " ("¡fit s BSSmSS vsi ratzivi ss sL ampi Livr4III A mt |M W Piwi if ii t* W Svicarake RRiJe aa aa odločile aa pellUšao akelje . ftvica. -m Kkaekutiva Švicarske delavske federacije Je soglasno sklenila, da bo unljsko gibanje v bodpče aktivno sodelovalo v političnih kampanjlh a socialistično žUanko. Tej akciji Ja 55 («javi socialističnega vod te-a Bratohija naklonjena prežel* na večina linijakega članstva in val unijski voditelji Raslog sa ta korak je želja, da delavstvo dobi večjo zastopništvo v vladi in da si izboljša svoj akanom-skl in sooiakil položaj. Protez proti atarset^ HmitaaiJI Man Franclaco. — Starostna II-m i ladja ss državna dala, ki apa-dsjo j«»d delokrog ofvH sorvlce komisije, ni všeč glavnemu državnemu pravdniku Webbu. Predsedniku te komisije Ja poslal protest, v katerem pravi, da so staroetnp določbe za državna dela krivUne.H ÏÙ^ ÎÎ J^ld^ ^V0 ICa^IAIIO $6.00 >>>... •>,•.».,,,•...,.M S tednika Ir.. .') tedniki In Za Clcerola Chicago Je.......JfJO i snMm to .....................m, Si80 ...................... Ut I tedniki In Tednik aam stoki» Tednik v Evropo stane NAZNANILA Pse Jani aa DJmaitfhe Ulustrs odgoyarjs nekemu radovednežu na vpraša« nje, all so bili kedaj v Franciji ljudožerci, rekoč: Pred manj ko 10. stoletji Je pri nas raastajalo IJudojedstvo. Ob grosotah leta 1000, naetslih is strašne draginje, je bila antropofagija tolikanj ukoreninjena, da al Ja trgovec upal razstaviti človečino na Javnih stojnicah In Ja prodajati na trgu v Tournusu ( I/oine)«H| Is« llsnls, Ia Usta |fs« v ^rtvpii ^ii «Tas MtoMprsvIJsaife MsU- aab vso naslevo apravalštve Piesvsio asssaoi. Pri voski sprsisertd assis. ta as) ss vssloj Meri Is aevi NAaoeme 91 KWJIG0 "AMERIŠKI SLOVEMCL" M ATM A Kil /1 111 7.AIIVAI.A I pochard Frank SOBOTA, 14. OSCEMHRi Zm Proaveto prsrsdsl Mils i* i i i Robert j« delal med govorom ¿isto neinat-ne kretnje z roko. d« je bingljaln njegova bela aerveta. Tako težko je bilo dopovedati tudi drugim, kar čutil in kar si »poznal sam. Vrhu tega m je bilo vendar vse Uko preprosto, tako razumljivo. Toda ljudem r,l bik, v^ dora-zumljivosti. Enostavno posabili so ljubezen, kakor pozabil det ni k. »ftaj nam je treba amo ljubiti, pa ne bo nobenega strela ved. Potem pride mir. Otroci bomo na ivoji zemlji . . . V» Evropa jrfe. Spričo tega nam je vendar ja.no, da je v« Evropa «notna ljubezni. Popolnoma brez vse-ga upanja bi bilo tele tedaj, te bi se vn Evro-£ rogaU temu, da va Evropa krvavi. A v Evropini bile, da ne bi jokali v njej. To Je ljubesen, ki joče iz človelkih oči, ker b bila izgnana iz človeških »rc. Kaj bi storili, če bi ta hip »topil v dvorano tuj človek in zasadil bajonet v nekoga zmed val, Serega nikoli videl ni? Vi ^ blazne-ia ne bi razumeli. I«to počenjajo val možje in sinovi; tudi oni zaaajajo možem in sinovom, ki jih nikoli videli niao, bajonet v telo, da pre-bodeni zakriči, klecne in pade. Kaj je bil storil vašemu sinu? In kaj je bil storil vrt sin človeku, ki mu je zaaadil bajonet v telo? . . * Ste že kdaj pomislili, na kakšen način j e mo-ral umreti val mladi sin, ki bi bil rad, ah tako rad le živel? ... Dekle, zamisli si poslednji pogled svojega ženina, ki je ranjen, žejen vise lest ui* v poletni vročini na bodljikavi žični ograji. Zamisli si njegov poalednji, frosno dejal Robert neki obledeli, liho, da je slilalo vseh sedemsto ljudi, "kaj je bil storil tvoj mož, ki si ga UubiU, kl ti je dal otroke In dajal kruha, kaj je bil storil človeku, ki mu j4 zasadil bajonet v tek>?" Žena je zaječala, njena glava je padla na rame soseda. "Ljudje so blasni, resnično blazni, kar »o pozabili ljubesen. In ker so pozabili ljubezen, mislijo,'da mora ostati vse Uko kakor je.. Naš narod, kakor vidite, je le še narod pohabljencev in izletih otrok, žena in starcev. Ce bi zdaj-le prlneell z bojišč še roke in noge, odbite dale telesa, milijone rasmeearjenih trupel, med katerimi so tudi vaši možje in sinovi, ter jih razmetali po vaših ulicah, vam pred oči, bi potem fte govorili: se moramo pač sprijazniti s tem KAM boste potem vendar že pripravljeni ljubiti, pa nai se le »godi karkoli? Bi potem končno že rekTl: ne maram Živeti, če ne »mem ljubiti? Bi potem spregledali, da »o ljudje, ki vam prepovedujejo ljubiti, sovražniki? Sovražniki človeka! Sovražniki ljudstva! Kaj ne vidite gora razmesarjenih človeških trupel? Pred vašimi očmi Ifže, po vaših cestah leže, da ne more noben voz naprej In da nimate kam sto-piti. Vaši sinovi! Vaši sinovi! Vaši mošje! Očetje! Krvavi! Rasmsssrjeqi, da jih ni mogoče spoznati ;H Bradi dvorane je sakričalo. Zadaj, pri vhodu, •• je oglaailo živalsko hllpanje. Nekemu starcu Je padlo ček» v dlani. Neko dekle Je vstalo s svojega sedela; oči soK bile nabrekni le, kiecnila je na koleba. "Nikarte več lagati samemu sebi in govoriti: edinole car, cesar, Anglež je kriv." Robert »i je počasi položil roko s serveto na prsi: Jaz sem kriv. In ti si kriv. In ti in ti . ., Zakaj tudi mi smo pozabili ljubezen, kakor jo je poza, bil car, Anglež, cesar. mUljow to Biljard«. Vzemite krivdo nase, da boetf »pet lahko de-letni ljubezni. Zakaj le kdor »e čuti krivega bo lahko odvezan grehov in bo »pet lahko ljubil. Vedite pa: ljubenen noai v »ebi trd ukaz. Ljubezen pravi: kdor ne ljubice kriv in zloben in se mora umaknite! proč, da ne bo nič na svetu oviralo ljubezni. Paeti in umreti hočemo, da bo zavladala Evropi ljubezen." Človeški obrazi v dvorani »o »e zjaanili. Rob«rt je govoril in »topal z odra. V»i »o »e dvignili in se gnetli ss njim. ljubezen ukazuje: kdor se ne čuti krive- ga, kdor ne prevzame krivde nase, ne ljubi, je ¡¡al sovražnik. Naj se umakne. To je zakon, nov zakon! Vi, ki nimate ničesar več izgubiti, ker ste vse že izgubil! . . " . Robertove besede so utonile v «toglaanih, ponavljanih besedah: "Vse izgubili! Nimamo ničesar več izgubiti! Ml, ki nimamo ničesar več izgubiti . . . Ničesar! Nlče»ar!" Novica se je bila že raztfaaila, ko soko-rakali »kozi mesto, Prod njimi natakar, brez klobuka, v zamazanem smoklngu, » »«^eto v rokah. "Mir hočejo napraviti. Mir hočejo na- Pr*VprodaJalke — ovdpvele neveste — »o zapustile prodajalne in »a pridružile. Dva sUrea, ki .ta čistila izložba, sta purfila pridružila. Voznik električne je zaslišal be-' «edo "mir," odreveni to skočil z voza, še pridružil. Potniki »o «a pridružili. V nekaj minutah »e je množica potrojila. to m podeaet<>. rila. ko »o prišli na trg in Je Robert stal na vodnjaku ter govoril. Njegove ustne so saH-»ateposlednji stavek f daleč vidnih črkah v nebo: "2* je sekira nastavljena drevesom na korenino; vsako drevo torej, katero ne rodi do-brega »adu, »e bo posekalo in vrglo v ogenj. Neka mlada lana je «tala meji tiMjM* je »amo smehljala to govorila "mir." Potniki, ki »o prihajali » postaje, »o pozab li na vje In se pridružili, ko je množica zavarovala dalje. Z ognjem. Z naglico. Z vera podžgana. Skupina dopu»tnily>v v bojni opremi, s puškami preko ramen, z grozo bojišča v očeh, se je pridružila. ' Stara mamtee »o jadva 0-trokom »o »e obrazi «ošavali v čudenju, slutili ho veličino. 8tar policij»ki »tražnik » »Ivo bra-do, z žalnim trakom na desnem rokavu, je dob 1 fanatične oči In se pridružil. Ljudje, ki »o prf OSVET P m karrarski marmor.—Zakaj ne počastil s svojim pcnetom. Pretekli teden sem bil v Deau-Ville v Grand Hotelu Majestic-Palace-Bxclun i ve, kjer so bila tla mojega stanovanja iz pristnih turkizov!" "Kaj ? TI si bil v Deauville in mi nisi niti brzojavil, da ei tam, vsaj telefoniral bi mi bil lahko. Najbolje bi pač bilo, aka bi mi bil brzojavil. Moj brzojav—br-zojavni, seveda: Bobtoerlin." "itotel sem telefonirati, dragi Bobby, toda nisem Wel dobiti zveze. Telefonistka iz centrale mi je povedala, da že pol leta nisi plačal računov, zato so ti aparat zaprli." Zjk * V, Aha, to so zopet, raz trobili moji neprijatelji in nevoščljlv-d! Glej, glej! Vid* Um oni Re-nault-auto?" je rekel Bobby, da bi spravil pogovor v drugo smer. "Moja kuharica sa predjedi me je proeila pred kratkim za enomesečni predujem to al je za ta denar kupila čeden auto." "Tvoja kuharica Ima auto? In Nek feljivec je gtmVH, da bo na ti moral pešačiti po takem bla-|Cnako vprašanje od petnajstih o-tur Iseb dobil enak odgovor. In vpra- "To delam po nasvetu moje- w j€, kogjr je srečal: "AH že ga telesnega zdravnika." |veste, da je Lončar znorel?" — 'Tako? To JnHs 8. BatterfWy is DetroiU, Id je bik im Za kratek it« '«ko? Toda, če le moraš peli Vsi so odgovorili: "Kateri Lon-po blatu, vsaj strganih čevelj čar"." ne bi smel Imeti!" | • "istotako po nasvetu zdrlvnl-I Celi v Parizu ka. V* neke -vrste kura pol Ko se je Vondraček odločil za moderniziranih receptih slavne-1 potovanje v Park, so ga prijate-ga Kneippa." f ^Mt 'V V ' KM oposorili, da bo Imel težave a "Kaj pa strgana srajca . . .?"! francoščino. Dal se je pregovo-"Smem ponuditi cigareto?" je I riti, da je kupil vadnico fran-•kuial odvrniti pogovor na drug cofckega jezika. Pridno je Ifcudi predmet ter mi ponudil svojo I ral, toda v Itirih tednih je pre-tobačnico. "Kaj pravil k tej ele- študiral komaj prvj dve stran gantni tobačnici is platine?" in tako je odpotoval v Par^Ko -Je boli pločevini podobna."!«« i« usUvil vWc ** Pariškem ne nitim«!. To tobainfco »emh™» prvega rekoč dobUvdarod Johne Boekrfelle- P»"« vou» re mlejiegs v epomin ne pojedli „ „ K no, ne ket.ro «m g« bil povabil, y opwvkjh v K. ko je bil moi goet princ otrebujete, je nekoliko počitka" "AU, gospod doktor, poglejte vendar moj jezik, ta je stra-i en!" "Res, res! Tudi temu je nujno potreben počitek!" ranaucne oci m »c —^ 5": wwfn —ül_Tv|»iiran . Preprosti i hajall »prevodu naaproti, »o »e okrenlli, pre- itirtdesetih ur popolnoma Praz. " ril ?tJ vzeti od ognja. Kolesarji so drveli po ulicah. L». Princ of Wales se je «van-K & ja. slSa "Mir hočejo napraviti!" Gostilne »o •• i«Praa- ifrgi , povabim na veliko poto- ^^ ¿ako ti pri lUMtveni ürinoreji. "No, Anica, mi boš dala ček za lepo punčko?" "Ne, teta. Očka so preje r< da »i danes zopet »trupena.1 • "Emil, kaj pravi* na to, Kc je poročil svojo steno^rafir "Sprememba, ljubi prijj Doslej je on diktiral, sedaj ona!" Bolečin«, ki postando *+hu|>t mrzlih vlažnih dnovlh povabilom nile. Delavnice, stavbilča »o »e izpraznila. I vanje z njegovim luksuznim sa-Transmlslje so potihnile. Četo vojakov s pu- I Ionskim vozom." Ikami je potegnilo s seboj. V tempu koračnice Bilo ml ja dovolj Bobbyjeve so se oglasile pesmi ljubezni. Bolniki »o v»tajall bahavqati. likal »em in premil-iz potelj, se plaziH k oknom. - Kilometrske vr- hjeval, kaj 0aj xbu odgovorim, ste lena so se z Aeh strani iztekale v sprevod. ^ Ia gneče v stranski ulici Je planil neki dvajsetletnlk — s fanatizmom in dufto na Čelu — k natakarju, ga poljubil. In njegov vroči po-gled Je odpiral area. Vse mesto ja vstalo in kričalo eno Jbeeado. Mir! Tako govorjena beseda Je postala mogočna pesem tisočerih glasov. Vsi zvonovi so potrkavali. " V ■ffi V (KONEC) shigo, naj mi on to shrani. Preprosti možiček mi vsak način je shranim. Vi ne verjamete, kako tukaj kradejo kljub napisom, da je najstrožje prepovedano." odgovorim, da mu zanuiim usta, da bo —I paf. Z noslajočim glasom sem mu odgovori^: "Ker le ravno govoriva o salonskih vozoy«i: v sredo moram z luksuznim .vlakom v London k svojemu krojaču, ki,mi dela rdeč take sa lQV^,aatereg» prirejam vaako leto na »vojlh posestvih. Redka Mval : ' * "Mirko, povej mi kako redko |žWal v Avstraliji." "Slon." "Slon vendar ne «ti v Avstraliji." 'No, ravno zato je vendar tam redka ilval." * - Dober čuvaj — Končno sem dobil dobrega ■ii in 11 lakalla RIJVV«|I "The dell Niggers." is setyiHi (Kroječi jazz band, je 16,000 mark »a omaro iz lestnaj-»tega stoletja! — Kako pa, da se ti tako zgodaj potepal okoli?Gotovo si obiskal le vse informacijske pisarna, ne bi U morda bilo prazno mesto slage ali tekača r O,'ne," sem mu odvrnil ter premMljeval, kaklen odgovor naj*mu dam, da bo enakovreden njegovemu zasmshovanju in bahavo» ti. "Nameravam kupiti dva ducata kravat. Moj stric is New Yorka. James Underwood, je umrl. Saj si poznal strica Ja» mesa? No, In ta mi Je zapustil svoje premolenje — par milijonov dolarjev." MA propoe: dedlčlna," je rekel Bobby po kratkem, pa napetem premllljevanju. "Gotovo si le slltal, da mi je zapustila velika kneglnja Ljubov Aleksandrov na večji del svojega ogromnega premotenja. Nek tukkjtajl dnevnik je pa poročal, da Je napravila kn«ginja samomor in ai-crr radi brezuspelne — torej nesrečne — ljubezni, ki Jo Je gojila do velikega denarnega magneta, gospoda Bobbjrja UVngrafa. Ne morem ti povedati. kako neugodno mi je, da Ae moje ime vlači v Javnost. Zahteval b<>m od urednika, naj s« v bodoče »ličnemu isogiblje." "Ker fte irrel ravno v u redni *tvo. se mu zabrusil, "prosi urednika, naj dbjavt demanti: £e nekaj časa se liri govorica, da je Bobby VVengraf prebil tri menere v pre i «k ovalnem tapo> čmc^ sestojeČI jazz dospel v pension, kjer sem imel najeto stanovanje. Pridobitev sijajnega sngalmana so proslavili črnci s neverjetnim hruUem in ropotom. Tako sem »t moral le ob sedmih zjutraj pripraviti mrzlo kopel, da osveftim tvoje ne-izpočlto telo. Ob vstopu v bano sem opazil tri polne steklenice lampanjca. Po moji nerodnosti se je ena steklenica odmsftila in njena vsebina se je izlila v bano. V istem trenutku so vstopili v kopalnico Itlrje zamorci, pobrali ostali steklenici tampanjee in mene, kljiA> ljutemu odporu, dvignili na ramena ter me prenesli v svojo sobo. Tam Je ime saksofonist veličasten govor, iz katerega sem povzel, da me hofe sedem popolnoma pijanih zamorcev slovesno izvoliti ca predsednika Liberije, republike zamorcev. V ugodnem trenutku sem se jim iztrgal, se pognal is snfce. se hitro oblekel in hitel na sveli zrak. Na trgu Belle-Allianee sem naletel na prijatelja liobbyja Wrngrafa. "Kaj (ta pojenjal fte ob osmih zjutraj na oesti?" sem ga fta-Ijivo nagovoril. "Hej zastavljalnic* <»dpn» ftele ob devetih." Bobby Wengraf. največji bahat pod Milncem. je bil znan kot človek, ki v povilevanju samega sebe prekata največje domilljav. ce. Odgovoril ml je: "MoJ arhitekt za starinske umetnosti mi je vteraj sporočil, da ve za dra goceno starinsko redkost. Hiteti moram, da me kdo ne prehiti ! "Da. to je moja privatna taj-Pemlsli! Sijajna prilika! Koms/nka. Bolj Ujnlca u srčiif «a to na «ve. . 2e sama misel, da j* bom moral I psa — čuvaja. -----voasjt| g vlakom, ml ¡povzroča glk-l — Ali ga ponoči odvelete? ■ki afere delikatne narave. vdboi In klj-ut> temu si ne mo-| — Kaj pa mislite! Da bi mi ga Spi trgovske zadeve sem najel rem pomagati. Moj prvi pilot jelkdo ukradel? profesorja Johansena iz Chica-I^^ ogUU dva sta se odpe-| ga. Popolnoma sposoben In upo- jj^ v Friedrichahafen, da pro-| Pri gledallftkl blagajni raben mož, le mojih »tanotlpi- „¿j^ najnovajie modele Zeppe-| — Sedeli na desni strani so ie a VAjetih.Jiinovih Udlj. Nai »thij ne more drtati na Najetih.J lipovih ladij. Nameravam naba-l razprodani. Ali bi se zadovoljili s Proti njim je popolnoma brez vlti gI zraai0 jahto." ]sedežem na levi strani? moči. Zato sem najel prijetno ^obby Wengraf me je pogle-| — Ne, zdravnik ml je zabičil, Mfcs Alice Iz Londona, katero ¿¿j g R0Vraltva.^lnim pogle-|4a na levi etranl ne smem spati, imam tudi za korespondenco s|dom ^ • svojimi podruinkami v angle- «Ker sem u v Londonu," sem I "Cujam, da se je hotela Vala Iklh kolonijah." nadaljeval, "bom končno ugodil soproga peljati na morje?" "Vid», glede Wa aem pa Jaz Bernardu Shawu, ki mentalno "Ree, pa so mi pravfli, da je mnogo na boljlem," sem mu raz- nadleguje s svojimi vabili. Sma-lie odpotovala." ^^^■sMlmE "2e rea, pa brez mojega dovo- "Jaz namreč registriram tra me namreč za najboljlega vse take stvari v svoji glavi. Za-| oomlkega pesnika in teli fi moto bi mi bilo zelo ijnbo. «a M mil jfc nasvetov sa svoje bodočel ne bilo potrebno Imeti v svojem delo." registru zabelefteno, da al ml le Bobby Wengraf al Je pulil ko-od velike noči leta 1980 kljub po- dne svoje redke brade, novnim opominom dollan dve "Da, da. vedno imam sitno-marki In petdeeet pienigov." l«ti.H sem vgdBioval; "ako "Res? Sicer pa ti lahko damUadaj domov, me doma pričaku-akraditivno pismo na Drafcdan- J« par sto vnetih sbirsteUev av-sko banko. Tolik^a denarja ne togramov." nosim nikoli s seboj. AU naj Bobfcy Wea»raf ja Ikripal s morda grem radi te malenkosti k*""1 domov in odprem svojo telesno "In poleg tega aem tako tru-blagajno, ki se nahaja v moji»ara zatrjeval "Vel. to ob dvorani za billiard? Ako res te-1 »odmik zjutraj »sm »i napravil Ul...." kopel v tampanjcu. Nato »o me "Dvorana za billiard? Brat**mor* dv4^ni mojega loferja je sodni ekaeku- rmnana, ■me prenesli v triumfal-tor In ta ml je pripovedoval dal1*1111 pohodu v»voJe sobane In fttanujet v nekem keblnet« . . hoUH »«voliti sa ljenja.' Največja uljodaoat — Kdo je najbolj uljuden na svetu? — Žtvlnosdravnlk, ki "pozdravlja" govedo. Otrpli členi! sdravnika. Vpr.- fvojega Vpraiaj t for kotu »vojtgl Ukarnarj« »j Zdravilna prijatelj«. Sloan* agrava ho» »olnina ivartoba. kako prodre do Ob¿Mtii prav Takoj joAlh Min. Kopi 11 Linimen POÖUITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ! Jos. Trinsr Co., Dept________ 1SS3 8o. Ashland Ars. CWcs«t>. IUU Ulks...M....»M*..._________-__lfaato___________............. Driava.. Denarne darove za Božič "(krtovo se lalil.H mi je odvrnil Hobby. "Vendar bom sahteval 4kI llong-Yu-Tse. da ml poroda, kaj je na stvari." MHonc»Yu-Taef "Seveda," je odgovoril Bobby, kl nI bil nikdar v tadregi vrniti m Ho ia drago. "Toda to je le sa-¿aeno. Pred nedavnim ¿asom ai najel v KurfOrstendamu predsednika Liberije, republike samorcev." "Tepec!" je siknil Bobby sko-sl sobe in me sunil v trebuh, da aem odletel v blttnji kandeMber. -----------—i "Doslej aem mirno posluial tvoje atanovanje s Itiri in tride^ImlUskanje, toda U poeMnja lal sobami Nekega dne sem ee v ^ ^ m^ij* Ut stoletja, «e je njih itgubil In proti veteru m^L^ k(UJ b|| kdo moUn limfen «nalel v kopal- vWi wjo lal na beH danr 9M . . . Od takrat stanuješ v1 ^m k«binetU,B^B okrasil t dvema slikama ftu* in eno Tiaianovo, npi eia ia dragocenost Is «aeov Lu-dovfka It trinajstega, ostalo—vse — Kaj je ukrenil adravnik proti sUbokrvnoeti tvojih — Dal si ja vnaprej plačati ^^m • «»v stari donovinl—MUHe skosi naa. Mi sme v sü peAOjatev v najkrajftsM tea la pe aa^»^ w fltevilo émMnák psiüJ«^ ta Božični je latea organiziran a veHki» Ia kitrtm kateH aa . Nai KKSPU MEtKM STATE IM» ancAfio. I m BLUI ISLAND ATTL