LETO II. ♦ STBVILKA 4 APRIL 1963 CENA 20 DIN PLENUM OBClNSKEGA ODBORA SZDL Vso pozornost kriterijem zq izbiro kandidatov (• Niti mcscc dni nas nc loci vec r>d encga najpomcmbncjsih druzbeno politicnih dogodkov v zadnjih petih letih — volitev (( odbornikov obcinske skupscine in zvezne skupscine. Na ta dogodek se je treba zato tcmcljito pripraviti. ]i O pripravah na volitve je na zadnji seji razpravljal tudi obcinski odbor SZDL Kamnik. Poleg nekaterih organizacijsko (I tehnicnih vprasanj kot so volilne enotc, volisca, volilni imeniki itd. so na seji posvetili najvec pozornosti vsebinskim pripravam (' na volitve. Sprico vclikih in odgovornih nalog, ki jih bo imela bodoca obcinska skupscina so na plcnumu poudarili, da se bo <[ morala zlasti SZDL na zhorih volilccv zavzeti za upostcvanje takih meril in kriterijev pri izbiri kandidatov, ki bodo zagotovila (i sposoben in kvaliteten scstav bodocih odbornikov. (I Ceprav se obcinski in krajevni politicni aktivi niso zavzeli za to, da bi moral v vsaki enoti kandidirati le en kandidat, (' se pa nujno morajo zavzeti za to, da bodo sokandidati tudi po sposobnosti in druzbeni aktivnosti vsaj priblizno enaki. Gre torej \ za kritcrijc, katerim naj prcdlagani kandidati odgovarjajo, nc pa toliko za konkrctnega obcana, ki naj bi kandidiral. O tem naj (i na cimboij dcmokraticcn nacin odlocijo volilci. (• Vsc kazc, da sprico zelo sirokih krajevnih politicnih aktivov, saj so ponekod steli tudi do 50 clanov, na zborih volilcev 0 glede sestava kandidatov nc bo bistvenih sprememb. J> Obcinski odbor SZDL je opozoril sc na eno izredno pomcmbno vprasaje v zvezi z izpolnjevanjem bodocih nalog s strani ,1 obcinske skupscine. Gre za temeljito analizo dosedanjega razvoja komune na vseh podrocjih in vloge, ki jo je imel pri tem dose- (I danji obcinski ljudski odbor. To gradivo bodo morali zbori volilcev cimbolj podrobneje prouciti, ker se bodo na ta nacin volilci <[ se lazje odlocili za doloccncga kandidata, ki jih bo prihodnje stiri leta zastopal v najvisjem samoupravnem organu obcine. Pred volitvami PospeSene priprave na bliznje volitve v obtinsko skupSdino, ki bodo 26. maja in na volitve po-slancev v repubMko in zvezno skupScino 16. junija so stekle tudi v naSi obdini. bodo volili skupnega odbornika. Te dni se izpopolnjujejo volilni imeniki. Zato je prav, ce se sle- herni obcan, ki ima volilno pra-vico, to je, da je starejsi od 18 let, zanima, ce je vpisan. V delovnih kolektivih bodo imeniki izobeSeni na oglasnih de-skah, na terenu pa bodo te ime-nike imeli krajevni uradi in volilni odbori. Kaze, da obcani marsikje za-menjujejo volilne enote s kra-jevnimi skupnostmi, zato je treba pojasniti, da so volilne enote oblikovane glede na stevilo volilcev fca. 540) in ponekod obse-gajo obmoCje tudi dveh krajevnih skupnosti. Krajevni politicni aktivi in aktivi v delovnih organizacijah so zelo Sivahno razpravljali o krite-riju za izbiro kandidatov in o predlaganih kandidatih za odbor-nike. Obr.inski ljudski odbor je ze sprejel odlok o slevilu volilnih enot za volitve odbornikov obcinske skupscine in volilnih enot v delovnih organizacijah, kjer bodo volili odbornike zbora delovnih skupnosti. Oba zbora bo-sta stela po 28 odbornikov, prav toliko bo tudi volilnih enot, torej 56. V zbor delovnih skupnosti bodo volilci s podrocja gospodar-stva izvolili 20 odbornikov, od tega 2 iz kmetijstva, s podrocja prosvete in kulture 3 odbornike in iz javne uprave in druzbenih organizacij 2 odbornika. V okviru posameznih volilnih enot bodo v prihodnje zbori volilcev, ki bodo razpravljali o do-sedanjih uspehih gospodarskega razvoja obcine in o bodocih per-spektivah na&e komune. Izbrali pa bodo tudi kandidate za obcinske odbornike. Zbori delavcev v manjSih kolektivih fobrt, trgovina, gostinstvo) ZA PRAZNIK DELA Obc. ljudski odbor Obd. odbor SZDL Obc. komite ZK Obd. sindikalni svet Obd komite ZMS Vse ostale politicne in druzbene organizacije ter uredniski odbor Kamniskega obcana 1 maj cestitajo VSEM OB£ANOM IN ZELE MNOGO DELOVNIH USPEHOV I i H N ■ •■••«■>! !!5S5!9PB«J SI E^ I I I !■■■■■■••! h GI A SIL 0 SOClALlSTlCNE ZV EZE DE L 0V NE 6 A LJUDSTVA OBCINE I AM KIK Sestav bodoce obcinske skupscine OBCINSKA SKUP9CINA ObCtnski zbor - 28 odb. Zbor del. skupnosti - 28 odb. KAMNISKI OBCAN industrija - 18 obrt kmetijstvo — 2 zdrav. soc. — 3 varstvo prosveta — 3 kultura javna uprava — 2 Podroben pregled volilnih enot I. VOLILNE ENOTE ZA VOLITVE V ZBOR OBCINSKE SKUPSCINE KAMNIK: 1. volilna enota St. 1, obsega naselja: Motnik, Zgornji Motnik, Bela, Spi- talic, Okrog in Zajasovnik; 2. volilna enota St. 2, obsega naselja: Zg. Tuhinj, CirkuSe, CeSnjice, Crni vrh, Golice, Liplje, Mali hrlb, Veliki Hrib, Laze in Stara Sela; 3. volilna enota St. 3, obaega naselja: Smartno, Gabrovnica, gradiSce, Ko- stanj, Laseno, Mali Rakitovec, PSaj-novica, Stebljevek, Veliki Rakitovec, Sidol, Buc, Hrusevka, Podbreg, Pra-proce in Ravne; 4. volina enota st. 4, obsega naselja: Srednja vas, Loke, Pirsevo, Potok, Snovnik, Vaseno, Belapec, Markovo, Podhruska, Poljana, Rozicno, Sela, Sovinjapec, Studenca, Trobelno, Zno-jile in Zubejevo; 5. volilna enota st. 5, obsega naselja: Nevlje, BriSe, Hrib, Olsevek, Pore- ber, Tucna, Vir in Vrhpolje; 6. volilna enota st. 6, obsega del MEKINJ 7. volilna enota st. 7, obsega naselja: Jeranovo, Mekinje — del, ZduSa in PodjelSa; 8. volilna enota St. 8, obsega naselja: Godic, Krsic, Brezje in Vodice; 9. volilna enota St. 9, obsega naselja: Crna, Krivcevo, Potok, Podstudenec, Zaga, Smrecje, KaliSe, Zavrh, Podlom in Gozd; 10. volilna enota St. 10, obsega naselja: Stranje - Zgornje in Spodnje, Krc-garjevo, Stolnik, Zagorica; 12. volilna enota St. 12, obsega naselja: Tunjice, TunjiSka Mlaka in Lanise; 13. volilna enota st. 13, obsega naselja: Gmajnica, Gora, Komendska Dobra-va, Mlaka in Podborst; 14. volilna enota St. 14, obsega naselja: Nasovice, Breg, Klanec in Potok; 15. volilna enota St. 15, obsega na-selji: Komenda in Kriz; 16. volilna enota St. 16, obsega naselja: Moste, Suhadole in Zeje; 17. volilna enota St. 17, obsega na-selje: Podgorje; 18. volilna enota St. 18, obsega na-selje: Smarca; 19. volilna enota St. 19, obsega naselja: Spodnje Palovifie, Zgornje Palovice, Rudnik, Velika Lasna, Vranja pec, VolCjl potok in Trobelno; 20. volilna enota St. 20, obsega del mesta Kamnik, ki ga omejuje: Dup-lica, Bakovnik, Ulica Matije Blejca, Prvomajska, Bakovnlska, MengeSka in Bazoviska ulica. 21. volilna enota St. 21, obsega del mesta Kamnik, ki jo omejuje: Perovo, Pot 27. julija, Kovinarska ccsta in Podlimbarskega pot; 22. volilna enota St. 22, obsega del mesta Kamnik, ki ga omejuje: Zapri-co, Zupanciceva, StreliSka, Kranjska, Kajuhova ulica in del Ljubljanske ceste do odcepa Kovinarske ceste; 23. volilna enota St. 23, obsega del mesta Kamnik, ki ga omejujejo sle-dece ulice: Vilka Rozica, Vegova, Jur-ciceva, Trdinova, Copova, Kersnikova, Hozmanova, Jenkova, Miklavciceva. Mlakarjeva, ASkerceva, Svetceva, Pod-gorska, Ogrinceva, Murnova in del Ljubljanske ceste. 24. volilna enota st. 24, obsega del mesta Kamnik, ki ga omejuje: Sutna, Kidriceva, Kolodvorska, Sadnikarjeva, PetruSkova in Usnjarska cesta. 25. volilna enota St. 25, ki obsega del mesta Kamnik, ki ga omejujejo: Novi trg, Maistrova, Gregorciceva in Slandrova ulica; 26. volilna enota St. 2li, ki obsega del mesta Kamnik, ki ga omejujejo; Titov trg. Trg svobode, Japljeva, Pre-sernova, Parmova in Tomsiccva ulica. 27. volilna enota St. 27, ki obsega del mesta Kamnik, ki ga omejujejo: Trg talcev, Medvedova in Zebljarska ulica in Fuzine. 28. volilna enota St. 28, ki obsega del mesta Kamnik, ki ga omejujejo: Lev-stikova, Kettejeva, TunjiSka cesta, Pot na Poljane, KoSlse in Zale! II. VOLILNE ENOTE ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: A. v skupini gospodarstva: a) prva podskupina: 1. volilna enota St. 1, ki obsega del delovne organizacije Industrije pohi-Stva »Stol« Kamnik. 2. volilna enota St. 2, obsega del delovne organizacije Industrije pohi-stva »Stol« Kamnik. 3. volilna enota St. 3, obsega del delovne organizacije Industrije pohistva »Stol« Kamnik; 4. volilna enota St. 4, obsega delov-ni kolektiv obrata Industrija pohiStva »Stol« v Stahovici in delovne kolek-tive: Obrtnega podjetja »Sloga« Moste, Galvanoplastike Moste, Lonearske zadruge Komenda, Obrtnega podjetja »Mcnina«, Mizarske delavnice Motnik, Osnovne PTT enote Stahovica, Komenda in Motnik; 5. volilna enota St. 5, obsega del. delovne organizaeije Tovarne kovin-skih izdelkov »Titan« Kamnik; 6. volilna enota St. 6, obsega del delovne organizacije Tovarne kovinskih izdelkov »Titan« Kamnik. 7. volilna enota St. 7, obsega del delovne organizacije Tovarne kovinskih izdelkov »Titan« Kamnik; 8. volilna enota St. 8, obsega delov-no organizacijo Tovarne »Svilanlt« Kamnik; 9. volilna enota St. 9, obsega delovni organizaciji: Industrijskega kombtna- ta »Svlt« Kamnik in Tovarne galante-rije »Modelit~ Kamnik; 10. volilna enota St. 10, obsega del delovne organizacije podjetja •Kamnik* v Kamniku; 11. volilna enota St. 11, obsega del delovne organizacije podjetja "Kamnik* v Kamniku; 12. volilna enota St. 12, obsega delovni organizaciji: SPG »Novogradnje« (Graditelj), gradblScc Kamnik in »Slo-venija - ceste« -Ljubljana, gradbiSce Kamnik; 13. volilna enota st. 13, obsega delovne organizacije: SPG »Projekt« Kranj, gradbiSce Kamnik, Obrtno montazno podjetje >-Alprern« Kamnik in Obrtno montazno podjetje »Zarja«; 14. volilna enota St. 14, obsega de-lovno organizacijo Tovarne usnja Kamnik; 15. volilna enota St. 15, obsega delovni organizaciji: Rudnika kaolina Crna in Tovarne kovanega orodja Kamnik; IB. volilna enota St. 16, obsega delovne organizacije Obrtnega podjetja "Usluga" Kamnik, Komunalnega podjetja Kamnik, Komunalne banke Kamnik, Narodne banke FSRJ, podruznlce Kamnik, ZTP podjetja Kamnik, Osnovne PTT enote Kamnik in Smart-no, "Ljubjana - Transport* enota Kamnik, Avtomehanicne delavnice Kamnik, Tekstilnega instituta Mari-bor, Eksporimentalne tkalnicc Kamnik in del privatnih obrtnikov, ki so &ani zbornice in pri njih zaposleni; 17. volilna enota St. 17, obsega delovne organizacije Trgovskega podjetja »Kocna~ Kamnik, »Prehrane« Ljubljana, prodajalne Kamnik, «Petrol« Ljubljana, prodajalna Kamnik, »Pla-nlka« Kranj, prodajalna Kamnik, »To-bak« Ljubljana, prodajalne Kamnik, »Borovo«, Borovo, prodajalna Kam-nik,»Peko« Trzic, prodajalna Kamnik, »Koteks« Ljubljana, zbiraliSce Kamnik, PocitnlSki skupnost na Jamah, PoeitniSka skupnost GradiSce, Zelez-nicarski dom Kisovec, »Izlctnik« Ljubljana, podruznica Kamnik, "Vinogra-dar« Vis, prodajalna Kamnik in del privatnih obrtnikov, ki so clani zbornice in pri njih zaposlene; 1(1. volilna enota St. 18, obsega delovne organizacije Zivllske industrije Kamnik, podjetja »Mleko« Kamnik, podjetja »Meso« Kamnik, pekarne ~Vesna« Kamnik, gostinska podjetja in gostiSca: »Planika« Kamnik, »Ma-lograjski dvor- Kamnik, »Dom« Kamnik, »Pod Skalco« Kamnik, »Pri Mar-janci« Kamnik )n pri »Grogu«, pral-ntco Stanovanjske skupnosti Kamnik, Stanovanjska skupnost Kamnik, Za-vod za zaposlovanje invalidnih in dru-gih oseb, "Varnost* Ljubljana, enota Kamnik, gostilnicarji, ki so clani zbornice in pri njih zaposlene ter gospo-dinjske pomocnice, zaposlene na ob-mofiju obfiine; b) druga podskupina: 19. volilna enota St. 19, obsega delovne organizacije kmetijstva in go-zdarstva: zaposlene v KZ Kamnik, »Arboretum« Volcji potok, »Agrokom-binat" Ljubljana, obrat Kriz, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, obrat Kamnik, Veterinarski zavod Kamnik In Zavod za gojitev divjadi »Kozorog-« Kamnik; 20. volilna enota St. 20, obsega cla-ne KZ Kamnik in njlhove druzinske Clane, ki se pretezno prezivljajo s kmetijstvom; B. V SKUPINI PBOSVETE IN KULTURE: 21. volilna enota St.. l, obsega delovne omovne Sole Motnik, osnovne Sole Spitalic, osnovne Sole zg. TuhlnJ, osnovne sole Smartno, osnovne Sole Loke, osnovne Sole Sela, osnovne sols Mekinje, osnovne Sole Vranjapec in osnovne sole I. Kamnik; 22. volilna enota St. 2, obsega dn-lovne organizacije osnovne Sole Gozd, osnovne Sole Stranje, osnovne Sole Moste-Komenda, Glasbene Sole Kamnik, Delavske knjiznice Kamnik in Delavske univerze Kamnik; 23. volilna enota st. 3, obsega delovne organzacije osnovne Sole Kamnik II., Gimnazije Kamnik in Muzeja Kamnik. C. V SKUPINI ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA: 24. volilna enota St. 1, obsega delovni organizaciji Zdravstvenega doma Kamnik in Resevalne postaje Kamnik; 25. volilna enota st. 2, obsega de-lovno organizacijo Zavoda za uspo-sabljanje tnvalidne mladine v Kamniku; 26. volilna enota st. 3, obsega delovne organizacije Lekarne Kamnik, Zavoda za zaposlovanje delaveev v Kamniku, Komunalne skupnosti socl-alnega zavarovanja v Kamniku, Otro-Skega vrtca v Kamniku, Vajenski dom Kamnik in obrtne ambulante podjetlj: »Stol« Kamnik, "Titan" Kamnik in ■>Kamnik-« v Kamniku. B. V SKUPINI DELOVNIH LJUDI V DR2AVNIII OKGANIH, DRU2BENIH ORGANIZACIJAH IN DRUSTVIH 27. volilna enota St. 1, obsega de-lovno organizacijo Obcinskega ljud-skega odbora Kamnik; 28. volilna enota 2, obsega delovne organizacije: Okrajno sodisee Kamnik, Zavod za izmere in kataster zemljiSc Kamnik, Obcinski komite ZKJ Kamnik, Obcinski odbor SZDL Kamnik, Obcinski sindikalni svet Kamnik, Po-staji LM Kamnik in Smartno, PTanin-sko drustvo Kamnik, Planinsko dru-stvo Ljubljana-rnutica v Kamniski Bi-strlci, Avto-moto druStvo Kamnik In Uprava zgradb LRS KamnlSka Bl-strica. OdborniSki mandat traja dve leti tl-stim odbornikom obeinskega zbora, kl so izvoljeni na prvih volitvah po uve-ljavitvi tega odloka v volilnih enotah stevilka: 1., 3., 5., 7., 9., 11., 13., 15., il., IB., 21., 23., 25., in 27. Odbornlski mandat traja dve leti tl-stlm odbornikom zbora delovnih skupnosti, ki so izvoljeni na prvih volitvah po uveljavitvl tega odloka v nasled-njih enotah in slcer: 1. V SKUPINI GOSPODARSTVA: a) v prvi podskupini v volilnih enotah Stevilka 2., 4., 6., 8., 10., 12., 14., 16. in 18; b) v drugl podskupini v volllnl eno-ti stevilka 20; 2. V SKUPINI PROSVEXE IN KULTURE: v volilni enoti Stevilka 2; 3. V SKUPINI ZDRAVSTVA IN SOC. VARSTVA: v volilnih enotah stevilka 1 in 3; 4. V SKUPINI DELOVNIH LJUDI V DRZAVNIU ORGANIII: DRUZBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUSTVIH: v volilni cnoti Stevllka2. Velja tudi prlpomniti, da bo v enl volilni enoti, kl je terltorialno zelo obsezna, lahko tudi vecje stevilo vo-lise. Zato nl bojaznl, da bi zaradl tega, ker je volilna enota velika, mo-rail volllcl lz vse volilne enote volltl le na enem, morda za nekatere pre-cej oddaljenem vollSou. 2 OB 70-LETNICI PLANINSKEGA DRUSTVA Kamniski napravili o )laninci so )racun dela SREDI APRILA SO SE KAMNISKI PLANINCI ZBRALI NA JU-BILEJNEM OBCNEM ZBOBU. LETOS NAMREC POTEKA 70 LET, ODKAR SO BILI V JULIJU 1893 POD VODSTVOM DR. FRANA OROZNA, KOT PRVEGA PREDSEDNIKA, POSTAVLJE-NI TEMELJI PLANINSKEGA DRUSTVA KAMNIK Jubilejnemu obcnemu zboru, ki mu je prisostvovalo lepo stevilo planinccv in predstavniki Planin-skc zveze Slovenije ter sosednjih drustev, so namenili svojstven uvod v oblikl prijetnega kultur-nega programa. V sveCano okra-seni dvorani Solidarnosti je pe-sem »V hribih se dela dan«, s katero so zaceli program pevci okteta Solidarnosti, ustvarila ze-lo prisrcno planinsko vzdusje. Tudi kamniski gorski reSevalci so na obcnem zboru dobili pri-znanje za vrsto akcij, ki so jih izvedli preteklo leto. V veliko po-mof jim je lani vzpostavljena radijska zveza med postajo v Kamniku ter Veliko pianino, Kamniskim sedlom in Kokrskim sedlom. Ta jim namrec skrajsa fas, potreben za intervencijo, za 3—4 ure, kar v primerih, ko so odlofilne minute, ni malo. 8 milijonov prometa, pa sta koci na Kamniskem sedlu in na Kokr-skem sedlu dosegli le po okrog en milijon in pol. Menijo, da bi bilo potrebno prouCiti, kaj sto-riti, da bi ti postojanki rentabil-nejse poslovali. Kofa na Kokr-Skem sedlu se ni dokoncana in bi bilo treba letos investirati se okrog 7 milijonov dinarjev. Prav tako je treba opremiti Cedalje bolj obiskano postojanko na Sta-rem gradu in napeljati vodovod, kar bi skupaj stalo nadaljnjih sedem milijonov. Kamniski pla-ninci sodijo, da bodo te investi-cije koristno vlozene in se bodo zaradi pove^anega turistiCnega prometa kmalu izplacale. V zvezi z zacetkom obratova-nja zifnice na Veliko pianino so na obcnem zboru opozorili tudi na okrepitev odseka Gorske stra-ze, ki naj poskrbi za zavarovanje planinske flore v Kamniskih pla-ninah. Primer s Krvavca, kjer planinskega cvetja skoraj ni vet, kot je nekdo dejal na obfinem zboru, se na Veliki planini ne sme ponoviti. Potem, ko so zastopniki PZS in ostalih planinskih drustev 6e-stitali kamniskim planincem k vi-sokemu jubileju, je predsednik PD Kamnik Karl Benkovic izro-cil 10 prizadevnim planincem zla-te castne znake in 9 planincem srebrne Castne znake, s katerimi jih je odlikovala Planinska zveza Jugoslavije za plodno delo v dru-stvu. Cestitkam kamniskemu planin-skemu drustvu ob 70-letnici se pridruzuje tudi nase glasilo z ze-ljo, da bi lahko se veckrat pisalo o novih uspehih pozrtvovalnih kamniskih planincev. F. S. V letosnjem letu: zicnica na Veliko pianino Kljub sveftanemu vzdusju pa se je kmalu razvil pravi delovni pogovor o dosedanjih uspehih in bodocih nacrtih. Naj iz bogataga gradiva, ki so ga obcnemu zboru posredovali poleg predsednika drustva Karla Benkovi6a se vod-ie Se.stih odsekov, navedem na-slednie: Med najbolj delavne so tudi v preteklem obdobju spadali alpi-nisti. Ti so napravili Sest prven-stvenih vzponov v Kamniskih al-pah in nekaj ponovitev v Cen-tralnih alpah. (":lani tega odseka ko imeli 10 predavanj o vzponih, poleg tega pa je prav sedaj v teku plezalni teCaj za novince v steni Starega gradu. V zadnjem obdobju je povefial svojo aktivnost- tudi mladinski ntlsek. v katerem sodeluje okrog POO mladincev in pionirjev. Letos so ze imeli prvo akcijo v po-f.nstitev obletnice V. drzavne kon-forence SKOJ na Veliki planini in 70-lotnice drustva. V ta namen so organizirali spominski smu-farski pohod na Veliko pianino, ki se ga je udelezilo okrog 120 mladincev. Na zboru so govorili tudi o delu odseka za markaeiie in za-Sflto gorskih poti. Sodijo, da bodo morali clani tega odseka le-tosnjo pomlad posvetiti vso po-zornost pregledu in zavarovanju nekaterih visokogorskih poti v Kamniskih planinah, predvsem pa transverzalne poti, ki jo pla-ninci najve6 uporabljajo. Posebno zanimiva je bila tudi razprava o gospodarjenju s pla-ninskimi domovi, ki jih upravlja PD Kamnik. Doeim je imela po-stojanka na Starem gradu lani Ze veliko je bilo govorjenega in napisanega na racun izgradnje osebne zicnice na Veliko Pianino. Tudi nekaj datumov je bilo &e postavljenih. Vsi ti datumi so ze dalec prekoraceni in Se bo preteklo nekaj mesecev do pritetka obratovanja. Ze takoj v zacetku je treba omeniti, da datumi, ki so bili postavljeni v casopisih niso imeli nikake realne osnove in napisani dokaj neodgovorno in nestrokovno. Ce bi me kdo vpraSal, kdo je kriv, da so se roki za izgradnjo zavlekli, bi mu zelo tczko odgovoril, ker pra-vega krivca ni. Zitnica te vrste se gradi prva v Jugoslaviji. Gra-dijo pa jo tudi domaci strokov-njaki. Prvotno je bila narejena pogodba s podjetjem zicnica Ljubljana. Zakaj je v lanskem letu to podjetje odstopilo vsa dela podjetju Metalna Maribor mi ni znano. Ko so strokovnjaki Me-talne pregledali natrte so ugoto-vili, da po nairtih, ki so jim bili na razpolago, ni mogoce graditi in odgovarjati za pravilno obra-tovanje zicnice. Morali so nacrte Zborovanje jugoslovanskih gorskih resevalcev v Kamniski Bistrici Prejsnji teden, 1!)., 20. in 21. aprila so v KamniSki Bistrici prvit zborovali predstavniki gorskih reSevalnih sluzb cele Jugoslavije. Udelezili so se ga predstavniki iz SR Hrvatske, Srbije, Makedoni-je, Bosne in Hercegovine, Crne gore ter Slovenije. Skupaj je bilo vec kakor 100 udelezencev. Prireditev je organizirala Komisija za gorsko rctevalno sluzbo pri PZS, izvedba pa je bila pretezno v rokah kamnikkih gorskih resevalcev. ki so po oceni gostov opra-vili svoje dclo bolje kakor zadovoljivo. Zborovanje je bilo pravzaprav seminar o resevanju gorskih po-nesrecencev pozim'i. V soboto je bilo najprej predavanje nasega »himalajca« dr. RobiCa o resevanju ponesrecencev v sneznih pla-zovih in o sodobnih metodah re-animacije. Popoldne so stirje psi GRS, med njimi tudi Daris, pes nasega resevalca Miha Habjana, prikazali, kaj zmorejo pri re§e-vanju od plazu zasutih planincev. V plazu so bili zakopani Stirje resevalci in trije nahrbtniki. Psi so v izredno kratkem casu nasli vse stiri »ponesreCence« in tudi nahrbtnlke. Se posebej se je — glede na mladost in neizku-Senost — izkazal Daris. Kamniski resevalci so prikazali tudi nov nafin sondiranja — iska-nje ponesrecenca v plazu s po-mocjo dolgih, tankih jeklenih pa-lic. Beograjcani so dokazali, da je mozno tudi v gorskem svetu uporabljati padalce za kar najhi-trejso resitev ponesrecencev, Hr-vati pa so prikazali nekaj nafti-nov improviziranega transporta. Na sestanku koordinacijske ko-misije za gorsko resevalno sluzbo pri PZ Jugoslavije so se pogovo- za strojno opremo precej spre-meniti. Treba je bilo narediti no-ve nacrte za spodnjo postajo in precej spremeniti nacrte za stroj-nico na zgornji postaji. Zadnji natrti za gradbena dela so bili izdelani sele v letosnjem letu. Sedaj pa je stanje sledede: nosilne in vlacilne vrvi so se na gradilUcu. Tudi gondole so ze v Kamniku. Pogonski stroji so ze vsi nabavljeni, dokon6uje pa se ze tudi ostala strojna oprema. Caka se samo &e na izgradnjo objekta, da se bo lahko priielo z montazo. Vsekakor pa bo &i6-nica v letoSnjem letu pricela ob-ratovati. Sedaj pa §e nekaj ostalih po-datkov. Razdalja med spodnjo in zgornjo postajo je 1500 m. V tej razdalji ne bo nobenega stebra. Obratovali bosta samo dve gon-doli, vsaka pa bo lahko nacnkrat prepeljala 31 potnikov. Voznja bo trajala 5 minut s hitrostjo 28 km na uro. Med voznjo samo bo lep razgled. saj bodo potniki na najvisji tofki oddaljeni od zemlje okoli 250 m. Ena vlaiilna vrv tehta 17 tiso(: kg. Bo pa tudi dovolj mocna za varen prevoz. Tudi za varnost potnikov bo vse preskrbljeno. Saj bodo posebni mehanizmi skrbeli tako, da bo voznja varna in udobna. ToCen datum je tezko napove-dati, toda ze v letosnjem letu se bomo peljali na Veliko pianino z zi&nico. J.R. rili o enotnem programu za zvez-ne zaf.etniSke tefaie GRS, o pre-ventivi za preprefevanje nesrei* v gorah ter o sodelovanju repub-liftkih resevalnih slu2b pri vec jih nesrefiah. Kamnifiani so se prav gotovo najbolj izkazali z razstavo vseh sodobnih pripomoCkov, ki jih uporabljajo gorski resevalci pri svoji dejavnosti. TakSne razstave pri nas doslej se ni bilo, zato je razumljivo, da so si 1o zlasti tovarisi iz sosednih reoublik — kjer ie GRS se v zafetku razvoia — ogledali z najvetfiim zanima-njem in dali KamniCanom vse priznanje. D. C. KAMNISKI OBCAN 3 Kljekljarica v dolini Bislricice KAMNISKI OBCAN Idrijska cipkarica? Ne, kljekljarica iz doline Bistricice nad Kamnikom. V preprostem situ, prevleienem z blagom, lezi »struca«, nekaksna bla-zina, opasana s sirokim drnirn, blagom. Z bujno domiselnostjo vbada preprosta zena »bucike« z barvasti-mi glavicami in jih povezuje s pre-pletom niti. Niti zaplete s »klincki«. Nastajajoca mreza prikaze trak cipk z raznovrstnim vzorcem preproste lepote. Kljekljarstvo je na Kamni-skem staro. Krajevni zgodovinar L. Stiasny na prevalu stoletja poro-ca, da so se ncipkarija in druga roc-na dela, kakor sviloreja gojila ze pred sto leti«. Na kamntfki glavni soli ■ normalki - so od I. 1788 v po-sebnem mndustrijskem razredu« ce-lo poucevali to spretnost. Kljekljarstvo je ocitno preneseno, po Ijud-skem izrocilu, z Idrijskega. Razsirje-no je bilo posebno na mekinjskem polju, dolini Bistrice in Bistricice ter donasalo hisam prepotrebne krajcarje. Se med obema vojnama je bilo najti nekaj klekljaric, ki so svoje izdelke, sicer ne enakovredne idrijskim, prodajale do Zagreba. Naso ustvarjalnost hromi pomanjkanje drustvenih prostorov Ta ugotovitev ni nova, nasim obcanom je trn v peti ze 18 let, od kar smo dosegli tezko priborjeno svobodo! Pri odsranjeva-nju te ovire se se nismo znasli ali pa se ne zavedamo vaznosti tega problema v zadostni meri. Volja do izzivljanja na vseh podrocjih politike, znanosti in splosne kulture je v nasih obfia-nih velika. To nam dokazuje ne-nehrio ustanavljanje novih dru-stev v katerih bi nudili clani svoj prosti cas, svoj prispevek k skup-nemu napredku nas vseh! Drustveni dom gradimo ze kar rekordno stevilo let, obstojece razpolozljive dvorane v Kamniku so dosegljive la proti visoki od-skodnini, veCkrat so z ozirom na skromni obisk, nesmotrno zase-dene po ves teden, s tern pa je ze odpadlo lahko sedem priredi-tev, katere bi po znaCaju nasi skupnosti bolj koristile. Razni sestanki, predavanja, obcni zbori, kino in diapredstave, televizija in se in se odpade lahko v takem stanju boljSe, da se pri oddaji teh prostorov oziramo na nujne potrebe mnozice in ta-ko ne zaviramo nasih skupnih prizadevanj? Vsaj za fas dokler ne bo nas drustveni dom upora-ben, naj bi bila dvorana Delav-ske univerze kar najbolj smotrno izkoriscena, veCdnevna oddaja dvorane naj bi se dovolila le v poletnem casu, kar bi povecalo obisk umetniskih razstav zaradi turisticnega prometa. Vsekakor bi morali pri oddaji teh prostorov predvsem uposte-vati 2elje investitorja, nase skupnosti! Tekmovanje mladih sahistov Zapletena uganfia Kamnican in Ribnican sta sla sredi noci skozi teman gozd. Za pasovi so jima zvonckljali svetli tolarji, ki sta jih iztrzila na sej-mu za svoje blago. Ribnican za suho robo, Kamnican za skornje »meksikajnarice«. Malo strah ju je bilo, zato sta glasno govorila, posebno Ribnitan je bil silno zgovoren. Zastavil je Kamnicanu tudi tole uganko: »Kaj deS, kaj je tu, z »A« se zdcne, emu je in dve lukni ima?« Ker Kamnican ne ugane, mu sam pojasni: »VidiS, to je AN par skornu.K No, pravi: »Kaj pa je tu, z »D« se zacne, emu je in Stiri lukne ima?« Kamnican ne ugane. Ribniian pove, da sta to DVA para skornu. In dalje zastavlja: »Kaj pa je tu, s »C« se zdcne, pod ceiplje-vim drevesom lezi, plavu je in cespljevo pecko ima v sredi?« Ziata pawka JCu&tiaiieuih Prvega maja bo ob 11. uri v Kamniku ziata poroka Marije in Franca VIRJENTA, po domafie Kuznarjevih iz Olsevka. Njuno skupno zivljenje se je zaftelo 27. maja leta 1913. Imela sta 7 otrok, ki so vsi sodelovali — tako kakor tudi onadva — v narodnoosvobo-dilni borbi. Eden izmed fantov je tudi padel. Virjent je zacel sodelovati z naprednim delav-skim gibanjem ze leta 1930, zato so imeli Nemci nanj piko ze od vsega zafietka okupacije. Le nje-gova zdrava zivljenjska sila .je pripomogla, da se je umaknil pregnanstvu in srecno prezivel vojno. Obema cestitamo ob njunem jubileju srefinega skupnega ziv-ljeja. Pa zarjove brihtni Kamnican: »Mejzeks-ferdamilait, zdaj me pa ne bos vec mStacu, to so pa TRUE pari skomov!« — CESPLJA V okviru sahovskega prvenstva pionirjev in mladincev na§ih osnovnih Sol, ki sta ga pripravila obc. Sahovski od'bor in obcinska zveza prijateljev mladinc v Kamniku, je bilo tekmovanje v petek, 19. aprila 1963. Tekmovanja se je udede'/ilo 27 <;kip a 108 mladimi suhistii. Upra-va. Doma invalidne mladine jc ljubcznivo dala na razipolago svoje prostore in poskrbedia za okrep- Podgorci so spet zaigrali Z usposobitvijo skromnega pro-stora v Podgorju je letos spet mocneje ozivela prosvetna dejav-nost na tern podrocju obcine. Po-leg kulturnih programov ob praz-nikih in zdravstvenih predavanj, je Prosvetno drustvo Podgorje letos nastudiralo v pocastitev 25-letnice smrti najveC.jega jugoslo-vanskega komediografa Branisla-va Nusi6a, njegovo znanokomedi-jo 2alujoci ostali. Z njo so Podgorci gostovali v Mostah, na La-zah, v Trzinu, v Lukovici, v Smar-ci, v Motniku in za zakljucek se na improviziranem domacem odru. Med najbolj uspele pred-stave vsekakor sodijo gostovanja na Lazah in v ftmarci ter uprizo-ritev na domaCem odru. V vseh teh krajih so gledalci do kraja napolnili dvorane. Ne velja pa pozabiti tudi prijetnega sprejema pri Clanih prosvetnega druStva v Motniku, ki so poskrbeli za lepo ureditev odra, razen tega pa za uporabo dvorane niso terjali niti najmanjse odskodnine. Ceprav je letosnja sezona ze takorekoc pri kraju, pa podgor-ski igralci se razmiSl.jajo, kako bi uspeli uresniCiti zamisel o kmeft-ki ohceti, ki naj bi postala tra-dicionalna prireditev v okviru Turistifinega tedna v Kamniku. Organizacija te prireditve bi ter-jala vecjega sodelovanja tudi ostalih Ciniteljev, kot so Turistic-no drustvo, Obeinski svet Svobod in prosvetnih drustev in drugi. Podgorci so z »Zalujo6imi ostalimi« gostovali tudi na Lazah v Tuhinju c':ilo mladim tekmovalcem. Pohva-liti moramo disciplino in poirtvo-valnost miladiine, zlasti tistih iz oddaljonejSih krajev. Se posebej pa moramo postaviiti za vzgled solarje iz Vranje pefii, ki tako uspesno Sojijo San, da so tudi letos oisvojili dve prvi meati. Podrobni rezultati tekmovanja so1 biili: MlajSe pionlrke (dve ekipi): 1. Tunjice, 4 tocke, 2. Kamnik I-O. MlajSi pionirji (5 ekip): l.Vra-nja pei — 10. 2. OIM 9J^, 3. Kamnik I — 9, 4. Mekinje — 8, 5. Komcmda 3%. Starejsc pionirke (5 ekip: 1. Vranja pec — WA, 2. DIM — 10!4,'3. Komenda — 7Vi, 4. Tunjice —4, 5. Stranje — 3'A>. Stare jSi pionirji (7 ekip): 1. Kammik II — 21, 2. DIM — 17, 3. — 4 Komonda in Vranja pe£ 1372, 5. Kamnik I — 9, 6. Tunjice — 6, 7. Stranje — 4. Mladinkc (3 ekipe): 1. DIM 5, 2. Kamnik I — 4, 3. Komenda VI;.. Mladinci (5 ekip): 1. Kamnik II — 14, 2. Kamnik I. A — 10, 3. Kamnik I. B — 772, 4. Komenda — (i. 5. Stranje — 2K. NajuspeSnejSi na tekmovanju so bili Sahisti Doma invalidne mladine, ki so osvojili ono prvo in tri druga mesta. Med pode-zelskimi solami je sodelovalo naj-vec Sahistov iz Komende, ki je poslala 5 ekip. Zmagovalci vsake skupine bodo tdkmovaili Se na-I»'e.i. Pred koncem iolskega leta Na zadnji redcmalni konferenci na gimnaziji je bilo brez nezado-stne ocene til odstotkov ucencev. Vsi razredi so imeli posebej ro-diteljske sestanke, na katerih so se starM z razredniki in pred-metnimi predavatelji pomenili o uspehu utencev in o tekocih sol-skih problemih. Starsi bodo lahko dobili informacije o uspehih ucencev Se do 20. maja. 4 OSVOJENO PRVO MESTO zmagovalec ekipa Kamnika Mcsto Pastojna slavi svoj obi-inski praznik vsako lcto 21.apr1-la. Ta dan so strelci niesta Kamnika ze tretjie pocastili s svojo udclczbo na tradicionalncm strclskcm tekmovanju meat in skupno z obCani obujali spominc na slavne dni iz tfasov nase osvobodilne b«rbc, posebno pa na uspeh divcrzantskc skupine Vojkove brigade, katera je po tczki podzcm'cljski poti in ovirah uspela unifiti oku-patorju dragoccn tovor — 20 vagonov bencina. Letosnjega III. tradicionalnega strelskega tekmovanja se je ude-lezilo 13 slovensikih mest. Za prvo mesto v ekipnem plasmaju je uprava Positojns'kc jame leta 1961 razpisala prekras.no trofejo — po-kal, kateri simbolizira borbo in zmago tamkaj&njega prebivalsitva. Pokal so prvic" osvojild strelci Je-senic, lota 1962 pa je priSel v roke kamniskim strelcem. Kljub temu, da je stevllna udclezba, nojvecja v doscdanjih tekmovanjih, pov-zrocila napetost in resmost na le-toSnjem tekmovanju, glede na udelezbo tlanov drz. streUske re-prezentance v ekipi .Te.senicc in se nekaterih n. pr. Vene in Janeza Qtrin, odlidnega Mania Clementa iz Nove Gorice itd., je ekipa na-Sega mesta ze po nekaj streiloih prisla v vodstvo in ga zadrzala do koncne zrnage, za katero SO' se poSrtvovalno in taktiano najres-neje borili strelci Jesenic. Po 8-urni borbi za najboljsa mesta so bili znami koncni rezultati tek-movanja /. MK puskami. Ekipa mesta Kamnika je bila P'rogla-sena za zmagovalca, slede ji pa ekipe Jesenice, Nova Gorica itd., za /mn.'iovalce v sticljanju s pi-§tolami' -DRULOV« pa je bila ekipa Postojne najuspeSnejSa, kaminiiSka elkipa pa je bila d:ru«a. Posamezn.ikii so- pirejeli prakU6na darila in diploime. Cestitkc in priznanja, katera so prejeli kamniSkii strelci po tekmovanju in ob podeli'tvi nagrad od vsch navzocih predsitavnikov tamkajsnjega garnizona in obCin-skefta od;bora ter nastopajofiih tekmovalcev, so bila povczana z zeljami, da se priihodnje leto ssc prav poisebno pripiraviimo, kajti po'trebno je velicastnoi trofejo mesta Postojnie osvojiti se onkrat, da bo pri&la v trajno last. Dovrsitev naScga maloikali'ber-skega strelisca v Kamniiku in ra-zumcvanje naSih forumov za delo Strelske organizacije jc dalo vid-ne sadovc v razndh tekmovanjih in delu za razvoj tega plemeni-tega Sport a. Ekipi v .scstavu tovariscv Ber-tonctlj, PerJin, Sunkar in Ribtar, }a potrebno za ta uspeh izreci pri-znanji£, kajti dosezeno 1. mesto in rezultat, katerega so dosegii, predstavlja z dosezenimi 953 kro-gi uspeh na katerega srao laihko pomosni vsi obcani. T'oiografija z istega tekmovan.ia: I Uipa slrelcev oliciiic Kamnik, liatera je v Postojini dosegla I. mesU) Ledina se ni zadoslno iiorana Po izvrsenih letnih obenih zborih dru&tev in klubov Ljudske teh-nike v Kamniku je sledila v nedeljo dne 31. marca t. I. tudi uspes-no izvedena redna letna konferenca Obcinske organizacije Ljudske tehnike v prisotnosti predstavnikov na&e industrije, politiinih in druzbenih organizacij. Konferenco sta spremljala tudi clana Okraj-nega odbora Ljudske tehnike Ljubljana tovarisa Teodor Kreuzer, predsednik komisije za tehnicno vzgojo mladine ter Ivan Kokalj, predsednik kmetijsko-tehnicne komisije pri OOLT, Hani upravnih odborov druStev in klubov, vodje krozkov in stevilni clani. Zanimanje za delo Ljudske tehnike v nasi obcini so maniifesti-rali navzoci z zivahnim razprav-ljanjem o problemih in tezkoCah s katerimi se se vedno spopri-jemajo nase organizacije. Iz po-rooil tovarisa predsednika dose-dan jega upravnega odbora Stane-ta Pavska in ostalih Clanov odbora so razvidne tezkoce, katere hrome uspesno delo, kakor tudi v pretekli mandatni dobi doseze-ni napredek. Iz tehtnega razloga, da v da-nafinji stopnji nasega druzbenega razvoj a reSuje komuna kot os-novna druzbena skupnost proble-me delovnih ljudi naSe domovi-ne, pa tako tudi problem rasti in sir.jen.ja njihove tehniske kul-ture je nujno potrebno, da sezna-nimo vse nase obcane o sedanjem stanju, vfierajsnjih uspehih in ,ju-trisnjih nalogah za tehni.sko iz-obrazbo nas vseh. Kot uspeh mo-ramo z zadovol.istvom ugotoviti, da smo ustanovili na.semu polje-delstvu koristno Drustvo trakto-ristov in poljedelskih strojnikov, za uspesno dokumentacijo in re-gistracijo dogajanj Fotokino klub z opremo, za tehnicno vzgojo Sol-nikov in mladine pa se Brodar- Letna konferenca obcinske organizucije Ljudske tebnike sko-modelarski krozek, ki se je zdruzil z letalskimi modelarji v Splosni modelarski krozek. Medsebojno sodelovanje in po-moC med drustvi in klubi Ljudske tehnike, zainteresiranost me-rodajnih druzbenih faktorjev, kakor tudi povezava z ostalimi drustvi v nasi komuni je prika-zala konferenca kot uspesno delo dosedanjega odbora ObOLT. Negativno pa se je izkazala vsa prizadevnost in ves trad uprav-nega odbora, da bi se odstranila glavna ovira, pomanjkanje po-trebnih prostorov in delavnic. Novi odbor se bo moral oprijeti tega problema z vsemi mocmi, ker le tako bo delo Clanov in tezko pridobljenega ufinega ka-dra uspesno in koristno vkljufie-no za napredek industrije, polje-delstva, prometa, propagande in usposabljanja novih kadrov tehniske kulture! NaSa druzba nam za tehnicno udejstvovanje daje financna sred-stva v obliki dotacij, ki pa so nezadostne za investicije, ki bi odpravile ta neugoden problem, hotenje in volja do dela na pod-rocju tehniCne izobrazbe pa je izrazita pri nasih solnikih, pio-nirjih in mladini, katera komaj caka, da prime v roke kladivo, klesce in pilo za ustvarjanje! Iz-umitelji in avtorji tehnicnih iz-boljsav potrebujejo za izdelavo svojih prototipov tudi nuino po-treben prostor. Upaimo, da bodo nasi upravni organi uvideli no-trebo prostorov za nasa drustva in koristi, ki jih bodo organizacije Ljudske tehnike tako lahko donrinesle skuonemu napredku nase druzbe! Delo pozrtvovalnih f.lanov bo potem z uspehom opravicilo uporabo financnih sredstev, katere sprejemajo od druzbe! Na konferenci je bilo ugotov-ljeno, da je Komisija za izvedbo programa Jugoslovanskih pionir-skih iger, katere so letos name-njene tehniskemu izobrazevanju zaradi pomanjkanja prostorov, ki so pogoj za uspesno izvedbo po-stavljenih nalog, tudi v neugod-nem polozaju. Pozdraviti je na-klonjenost Uprave Osnovne sole II, katera je dovolila uporabo delavnice Modelarskemu krozku, ki bo tako lahko izvedel obcinsko tekmovanje brodarskih in letal-skih modelov. V razpravi na konferenci je bilo poudarjeno tudi, da se glede prostorov bori radioklub, saj zi-votari v garderobi Sindikalnega doma za visoko najemnino, nje-govi clani pa so dosegii ze lepe uspehe z lastno zgrajenimi apara-turami radiotelegrafije in telefo-nije! Novoustanovl.jeni Foto kino klub domuje pri clanu odbora, gospodarju! Konferenca je na podlagi skle-pov IV. Plenuma LT Jugoslavije z dne 15. januarja 1963 v Zagre-bu, sprejela soglasno preimenova-nje Obcinske organizacije Ljudske tehnike Kamnik v OBCIN-SKI SVET LJUDSKE TEHNIKE KAMNIK, nova pravila in program dela, s tern pa vstopamo v novo obdobje med prvimi obcin-skimi organizacijami, katere so sprejele za afirmaciio tako vazen sklep IV. Plenuma LT Jugoslavije. Konferenca je izvolila novi 17-clanski upravni odbor, triclanski nadzorni odbor ter 5 delegatov za udelezbo na Okrajni konferenci ljudske tehnike. Za uspesno delo v organizaci-jah so bili predlagani OOLT Ljubljana za podelitev plaket naslednji tovarisi: Pavel Volkar, AM drustva Kamnik, Marko Re-bolj, predsednik Radiokluba Kamnik in Franc Simenc, vodja primopredajne sekcije Radiokluba Kamnik. Pismene pohvale so prejeli tovarisi: Joze Juvancic, predsednik Modelarskega krozka in predsednik komisije za izvedbo JPI, Franc Ursic, predsednik Drustva izumiteljev in avtorjev tehnicnih izboljsav ter tov. Av-gust Siler, blagajnik ObOLT Kamnik. O drugih sprejetih sklepih kon-ference, o postavljenih delovnih programih drustev in klubov nase obCinske LT prihodnjiC kaj vec. Novi odbor odhaja na delo z obsirnim programom in na podlagi koristnih diskusij k nove-mu napredku, ki naj bi bil ko-risten nasi skupnosti! KAMNlSKI OBCAN 5 Odbojkarji OK Kamnika na startu za novo sezono KAMNlSKI OBCAN 6 KO SO SE PREP DNEVI DNE 19. APRILA ZBRALI KAMNlSKI ODBOJKARJI, KI IGRAJO ZA BARVE SSD KAMNIKA, NA SVOJEM REDNEM LETNEM OBCNE1Y1 ZBORU, SO SE ENKRAT KRITICNO PREGLEDALI DELO. SPLOSNA UGOTOVITEV JE BILA — SEZONA 1962-63 JE BILA ZANJE SREDNJE DOBRA. Prvo mostvo, ki je dgralo v za-hodni skupini II. republiske Jige bi ob vecji resnosti nekaterih i.?ralcev lahko doseglo kaj ve£ od c^trtega mesta. Veliko tezav pa so imeli tudi s tern, ker so igrali pravzaprav brez pravega trenerja in se je tako treniralo zelo po-vrSno. Ob upostevanju rezultata ponovljene tetkme s Crnucami, 3:0 za Crnuce (prvotna je bila zaradi nepravilnega nastopa igralca-voja-ka Ulcarja razveljavljena), in re-gistracije vseh tekem z gimnazijo Kranj s 3:0 p. f., izgleda koncna lestvica lanskoletnega prvenstva takole: 1. Jesenice 24 tack, 2. Cr-nuie 24, 3. Kropa 22, 4. Kamnik 16 tock (32:23), sledijo Zirovnica 12, Koeevje 8, Izola 4 in Kranj 0 tock. S podobnimi tezavami so se sre-cavale lani tudi clanice, ki igrajo po rangu v najvisji ligi, v I. slo-venski ligi v zahodni skupini. Ob popoini izmenjavi generaciie se mlade igralke se niso mogle znoj-ti v konkurenci bolj rutiniranib naspro>tnic in so pristale n.i zad-njem mestu brez dotoljene tekme ilanic je bilo vkljufieno precej mladink, zelo uspela je tudi od-bojkarska Sola z 20 pionirji. Ne-kompletna ekipa mJadin(!Ov je bila na republiskem mladinskorn prvtnstvu med 7 udele&nci, pred Novim meS'tom, sicer §ele sesta. vendar pa so v glavnem mladinci, ki so igrali v II. rnoStvu (Ljb), pred JarSami, Hrastnikom in Pod-peijo, dosegli res lep uspah. Ta ekipa je edina res skozi vse leto tako trcnirala kot se spodobi in soveda rezultati niso izostali. Pri-pamniti je tudi treba, da so v tej ligi v drugih moStvih tekmovali pn vecini ze clani, torej izkuse-ncjsi tekmovalci. Odbor kluba s tov. Stele Jane-zom na celu tudi ni zanemarjal igranja odbojke za rekreacijo in so lani v okviru proslave obcin-skega praznlka poleg mednarod-nega srecanja I. moStva z U. I. S. P. iz Firenc oirganizirali celo tek-mo igralcev starejsih od 40 let. V letoSnjem letu cakajo kamni-ske odbojkarje na vseh frontah vclike naloge. Letos namrefi po-teka 15 let, odkar so prvikrat or-ganizirali sekcijo pri SSD Kam- Kranj v Kranju, 5.5 Kofievje v Kamniku, 12.5. 2irovnica v Zirov-nici. 19.5. Postojna v Kamniku, 26.5. Bretanica v Brestanici, 2.6. Pfve so bile igralke OK Triglava iz Kranja z 10 toc'rami, Novome-scanke so biii druge tudi z 10 tockami in prviKrat Jesenicanke pred Kamnikom z 4 loikami. Da pa je bilo delo v klubu za-smovano na dO'brih temeljih, pa razveseljuje dejstvo, da je bilo to z mladino zelo razgibano. K vrsti v okrajni ligi in zla*ti fantje upajo na Se vecji uspeh, kot lani. Seveda pa bodo v klubu Se bolj pozivili delo z mladino in sodelo-vanje z gimnazijo, osemletkami in sindikalnimi aktivi. Po zagotovilu predisednika ob£. odbora SZDL tov. Dolnikarja, bodo odbojkarjem zagotovljena tudi VEDNO VEC MLADIH KANTlCEV IGRA ODBOJKO. PRIZOR .IK Z LANSKO-LETNE OnBOJKAR-SKE SOLE, KI JO JE VODFL TOV. STELE TONE niku. Prvo mo&tvo je sedaj dobilo odlicnega trenorja tov. Cirmana iz Ljubljane, ki je se lani treni-ral zvez.n« igralce 2OK Ljubljana, in jim bo ob razmeroma ugodnih partnerjih v II. republiski ligi morda uspel »coim,e-back-« v I. slovensko ligo. Letos spomladi bodo nasprotniki I. moStva: 28.4 Igralci I. moStva, ki so Igralt za OK Kamnik v sezoni 1962 Kropa v Kamniku in 9.6 Trnovo v Ljubljani. Zenska vrsta in II. mostvo' bosta tudi letos tekmo-vala v I. republiSiki zenski ligi oz. nujno potrebna finanfina siredstva in tako tudi po tej strani letos ne bo ovir za napredek odbojke v Kamniku. 19. V. bodo v Kamniku velike cestne hitrostne dirke za prvenstvo SRS V Avto-moto drustvu Kamnik se ze pospeseno pripravljajo na velike cestne hitrostne dirkc za prvenstvo SR Slovcnijc, ki bodo re/ neka.j dni na tradicionalni 2000 m dolgi krozni progi od PRIZOR Z LANSKIII DIRK - TEKMOVALEC JANEZ PINTAR V RAZGOVORU S SVO.IIM BRATOM LEONOM NKKAJ TRENUTKOV PRED STARTOM transformatorskc postajc na kri-ziscu Ljubljanskc in Kovinarske ceste po Ljubljanski do Bcvca proti Titanu in nazaj po Kavinar-skl cesti. Posiavljcno jc zc celotno vod-stvo dirke s sportno komlsijo, tcnnlCno komlsijo, propaganano komisijo in ostalimi sodclavci. Po doscdan.jih pripravah sodec 1k> lc-tosnja dirka tretja po vrsti, zelo dobro organizirana, prifakujejo pa tudi doslej na.jvecje stevilo vo-zaCev. Torej iiaka KamniCano v nedcljo 19. maja edinstven §port-ni uzitek! Tenis • Tenis Tenis je v Kamniku v zadnjih dveh letih precej napredoval, tako rekreacijski kakor tudi tekmovalni. V tenisk© drugtvo se je vkljutfilo prccej aktivnih glanov, vcliko mladine, najvcc pa seveda obdudovalcev. Trenutno so teniski igralci edini, ki redno vadijo tudi pozimi. 12 pionirjev-zacctnikov vadi trener vsak tcdcn po dvc uri v osnovnih udarcih. Nadaljevalni tccaj obiskujc 13 pio-nirjev. Ti so zc lansko leto igrali na igriScih in ze poznajo pra-vila igrc. Preko zime vadijo, da si izboljsajo udarce instruktor jih popravlja in jim pokazc. kar jim no gre dobro. Pionirji so vescli in rcdno prihajajo. ZJcIo razveseljivo je tudi, da obiskuje zimsko vadbo 10 pionirk. Igralci si obetajo, da bodo imeli kar kmalu uspcsno vrsto mladih igralk tenisa. Doslej sc dekleta kar niso in niso mogla obdrzati na igrisuih. Morda zaradi tcga, kcr so cutila, da nc morcjo v korak s fanti, in kcr so jih ti v igri nckako zapo-stavljali. Upamo, da tch vzrokov v prihodnje ne bo vci. Kdor hoce biti dober tekmova-lec more zaccti igrati, kakor v vsakem drugem sportu, ze v mladastL Teniski igralci skrbijo prav za vzgojo najmlaijsih, kajti gojiiti tends ze z desetimi leti, sc1 pravi, uciti sc premagovati utru-jenost in zivdnoi napeiost. Znanje le-tega pa je poloft samega ten-niiCnesa znanja velikega poimena za v,s,akega tokmovalca. NajboljSi tokmovalcsi, odlicni tehniki in taktiki, Izgubljajo nize prav za-radd zwCne napotosti, ki ji niso kos, in slabc kondicijc. Tekmo-valixi temis Se zdalec n:i lahka igra, kot bi nekdo na prvi pogled mislliil. To j,e igra taktike, vzdrzlj'jvosti, vsokakor pa postena igra. Mala tetovad:nica v centru je zelo zasedena, tako da imajo vse tri skupine vadbo^ po enkrat te-demsko od 18. do 20. ure, kar pa za najmlajse ni najprimemejsi 6as. Vendar, tato je zatrjevalo teni&ko vodstvo, so zadovoljni, da imajo vsaj te ure in so I. osenfi-letki hvalezni za uslufio. Prosili so ze za veliko telovadnaco na Zapricah, pa so jim odgovorili, da je vse zasedeno. V to niseim pre-prifian. Mislim, da imajo teniski igralci, prav tako kot vsii drugii vem program u so se vsakoletna ligaska srefianja v okviru gorenj-ske ligc. Najboilj pa jih skrbi meddrzavno tenisko srecanje, ki se ji morali prevzebi deil orgamizacije, Njihnve skrbi so kar upravl-renc: krasna igriSia imajo odllf-no naravno lego, toda so brez garderob in najosnovnejSih sani-ta'rij. 2c deset let nekako zivota-rijo ob fikrbni ncgi, toda nedo-konfiana. TeniSka dgriSca nujno potrebujcjo odbnjno betomsko ste-,no, shrambo rekvizitov an orodja ter gairderobo s sanitarijami, kar naj bi bilo vse v ena stavbici. Do^ slej so teniski igralci gostovaili na kopaJiscu, v njegovih neprimer-nih kabinah. Sicer pa misilijo tako teniSki igralci, kot odbojkarji. da bi se morali vsi trije Sportni objekti, to so: bazem, teaiiSlca ligrd-sca in odbajkarska igrisca zdru-ziti z nekim esitetskim, toda ures-nidenim urbanisti&iim nafirtoim, ker niso samo gportni objekti, paC pa tudi turistifini, in je zato nujno, da se za njihovo estetsko urediitev in cimprej&njo dogradi-tev zavzame ob^ina. Menda so se tuji turisti ze pismeno obrnili na teniski klub, kako je z igriSCi. Pod strokovnim vodstvom voditeljcv vzgajamo naSe bodofe tekmo-valce Iz vrst najmlajsih Sponttniki pravico, uporabljati ve-lako telovadnico vsaj eno uro v tedmu. Mala telovadnica je nam-rec za marslikatere udarce pre-majhna, in se jih ne da lepo va-diti. Teniski igralci so prisiljeni, pofcakati za vajo teh udarcev na seaono, namesto da bi jo cakaili ze pripravljeni. V letosnji sezomi nameravajo kamniSki teniSki igralci igrati dve prijateljski tekmi: eno s pionirji jubljanske Olimipije, drugo pa s pionirji kranjskega Triglava. Pio-nirje bodo poslali tudi na repub-liiko twniSko prvMWtvo. V njih©- NaSd igralci jim bodo posojaJi te-niSko opremo za doloceno igral-nino. Tako delajo tudi drugje. Ker bodo v blizinii kopaliSca zgradJli camping prostor, in ker v Kamniku obctajo hotel, upam, da ni tako hudo misliti, da si bo marsd-katerd turist rad naijel tenisko opremo aid pa &e celo trenerja. Teni&kd igralci zele, da bi jim ObCimska zveza za telesno kulturo odobrila isredstva za garderobe, komunlano podjetje, ki je baje pristojno, pa naj bi sc pobrigalo za zunanji izgled celotncga Sport-naga obj«lct*. Cimpiwj bi bilo po- trebno Basaditi grmiicevje ob zu-nnnjem robu ograje. Seveda so to zelje, prosnje... Cas tefe neusmiljeno in ne gleda na to, ali so zelje uslisane aid ne, prosnje reSene ali pa vrzene v koS. Tako se zgubd korak s casom. Pionirjd je ne bodo platevali. Tenis kot rekreacijskii Sport je prijeten in zdrav. Z njim si igralci vadijo refleks in posluh za eleganco. Ze nekaj mesecev cla-nice redno vadijo dve uri na te-den v malii telovadnici, v sezoni Skupina kamniskih pionirjev ob priliki rednega trcninga Z odbojkarji so se posvetovali, da bodo naieli skupnega oskrb-nika, ki bo cuval in negoval igrisca. IzraCunali so, da bo tako oskrbovanje cenejSe, kot pa je iSedanje s honorarnimd sezonsikimi delavci. Oskrbnik bo v redncm delovnem razmerju s Sportnim drustvom, ki bo imelo tatoo ne-koga, da se igrisca ne bodo uni-Cevala, ampak bodo redno vzdr-zevaina. Del placila oskrbniku bi PokriJi samd. Leitos misilijo uvesti igraino clanardno, ki pa bo z raz-liko od obiCajne nekoliko visja. pa pridno prihajajo na dgriida. Zacuda pa ni videti dosti moSkih, zato se obra^amo na sdmddkate, naj posljejo na igrisca svoje cla-ne, ki bi radd igrali tenis, pa Ce-prav samo ob popoldanskem ko-panju in odbojki. Vsa pojasnila dotbe, Ce se pisroeno' ali oseibno zglase v odboru teni&kega kluba Kamnik, Tunjdska pot 21. Vseh novih clanov bomo veseli an jim nudili pomoi, pouk in koristno razvedrilo, kar bodo pac zeleld... ABc ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ kamniSki obCan NA NEK£M OBCNFM ZBORU NEKE SEKCIJE 7 Obtni zbor drustvo upokojencev Na zadnji seji upravnega od-bora podruinice DU Kamnik je bil sprejet sklep, da bo obcni zbor podruznice v nedeljo, dne 19. maja 1963 ob 8. uri v mali dvorani »DOM« Kamnik. Na teritoriju nase komune je vclanjenih ze 1240 upokojencev. Mnogi od njih se se vedno ak-tivno udejstvujejo v raznih dru-stvih in organizacijah nase skup-nosti. Nekaj pa je se upokojencev, kateri niso clani Drustva in bi zeleli, da tudi ti pridejo v naso organizacijo, saj pravi pregovor: »V slogi je mo€!« Upokojenci — na svidenje na obcnem zboru! Udelezite se ga polnoStevilno! Velikani med drevesi V Osovnikovem gozdu nad van-jo Kostanj v Tuhinjski dolini so posekali 200 let staro bukev, ki je bila pravi orjak med drevesi. Deblo je merilo v premeru 1,70 m. Racunajo, da bodo iz nje dobili 28 kubidnih metrov drv. Pet de- Kamnisko jezero... KAMNISKI OBCAN 8 Na svetu se vse obnavlja, to je ike stara resnica. Veliko uienih glav je bilo ie razbeljenih zaradi nekdanjega kamnis'kega jezera. Nekaj jih trdi, da jezera tod sploh nikoli ni bilo, drugi pa doka-zujejo, da je obstajalo. Zmagali so drugi, kajti delcek jezera na novem parkirnem prostoru se je zopet pojavil. Kako dobrodejen je ta prirodni iudez, vedo vse umazane motorizirane sile, ki za-peljejo preko te 20-meterske luie, ki se ji sodobno rece »Pere-sam«. Lastniki vseh vrst vozil, poslu&ite se tega servisa, ki vam v trenutku brezplaino opravi vso iehto! lavcev je pomagalo Razpoiniko-vemu gospodarju, da jo je podrl. Ko je orjak padel, je bilo slikati lomastenje vejevja prav doli v dolino. Veje so se pri padcu za-rile dva metra globoko v zemljo. Ko so deblo razzagali, so na-pravili okrog njega leseni Oder, da so ga dosegli, ker je zaradi vej ostalo nekaj pedi od tal. Skoda, da nihce ni slikal drevesa. Take prirodne znamenitosti so pri nas cedalje bolj redke, zato bi kazalo ohraniti vsaj spomin nanje. NEVARNOST S STAREGA GRADU Zimska smrzal zrahlja skale na strmi steni Starega gradu, da se spomladi sprozijo po strmem bregu na cesto v Novem trgu. Tudi letos se je prikotalilo nekaj skal, k sreci v jutranjih urah, ko nikogar ni bilo na cesti. Za var-nost bi znatno poskrbeli, ce bi zasadili pobooje z akacijami, zla-sti sedaj, ko je spodaj po po-seki ostalo golo. ZASTRAN UMETNIH GNOJII, V skladiscih kamniske kmetij-ske zadruge se je nakopicila ta-ka kolicina umetnih gnojil, da so zadnjo vagonsko posiljko Se tez-ko vskladiScili. Sedaj je na raz-polago 70.000 kg raznih gnojil, ki jih bodo kmetovaloi v kooperaci-ji z zadrugo s pridom lahko upo-rabili. Zadruga se tocno drzi svo-jega sklepa in tudi vrtickarjem ne odobri minimalnega nakupa umetnih gnojil. Morda pa je to le prevef, togo gledanje na male-ga potro.snika. Ali bi nam zadru-ga pojasnila zakaj? If HIVIAICIf A KRONIKA HHIIIIIIOItH KR0NIKA ZA MESEC MAREC 1963 ■ ROJSTVA: Janez Humar, Gozd 36; Viktorija Lah, Suhadole 2; Janez Lanisek, 2upanje njive 20; Branko Zalo-kar, Nasovice 8. IPOROKE: Pavel Berlec, mizarski mojster, star 30 let z Duplice in Martina Vrhovsek, delavka stara 23 let z Duplice. Josip Henec, delavec star 27 let iz Komende in Zofija TanSek, delavka, stara 25 let iz 2alca. Rudolf Kamin, avtolicar star 20 let iz Lahovic 70 in Olga stebe, delavka, stara 19 let iz Podborsta st. 11. |SMETI: Ivana Baloh, kmecka delavka stara 38 let iz Spitalica 22; Katari-na Dornik, osebna upokojenka, stara 65 let iz NasoviC 12; Franc Gradisek. urevzitkar star 90 let iz Spodnjih Stranj; Katarina GradiSek, osebna upokojenka, stara 75 let iz Godica; Jozef Grin-tav — Komenda, razglasen za mrtvega po sklepu Okr. sodisca Kamnik; Franc Homsak, prevzit-kar star 81 let iz Bele 19; Mari-ja Hrastovec, socialna podpiran-ka stara 85 let iz spitalica 34; Franciska Jeras, gospodinja stara 72 let iz Godica; Franciska Ker-zic, gospodinja stara 86 let iz Kamnika; Franc Kvas, prevzitkar star 80 let iz Mekinj; Anton Osol-nik, invalidski upokojenec star 60 let iz Gozda; Jernej Osolnik, kmet, star 67 let iz Poljane ai Ivo na Pibernik, kmecka delavka stara 65 let iz Suhadol 28; Rafael PirS, delavec star 23 let iz Zg. Tuhinja; Franc ReberSek, kmet star 53 let iz Spitalisca 10; Mar-jeta SmeSnjavec, posestnica stara 75 let iz Sp. Palo vie; Janez Urh, kmet star 78 let iz Crne; Marija Vidmar, gospodinja stara 60 let iz Smarce 69; Jozef Lah, osebni upokojenec star 68 let iz Komende 3. SPORED ZA MESEC MAJ KINO »I)OM« 1 —2. PRIMER NINE B, fran-coski film; 4.-6. PRIMER IN-SPEKTORJA SIRDINGA, nemski film; 7.-9. POLETJE JE KRIVO ZA VSE, jugoslovanski film; lido 13. BERNARDINE, ameriSki barvni CS film; 14.—16. SMRTNI UDAREC, italijanski film; 18. do 20 KDO STE VI, MR. SVIZ?, francoski film; 21.—23. ABECE-DA STRAHU, jugoslovanski film; 25.-27. MARILJE, ameriski barvni film; 28.—30. ZASTRUPLJENA VODA. KINO »DUPLICA« 1.—2. SERIFOV SIN, ameriski barvni film; 4.-5. IZNENADA V LANSKEM POLETJU, ameriski VV film- 5. VELIKO SOJENJE, jugoslovanski film; matineja ob 10. uri dopoldne; 8.-9. OKUS PO MEDU, angleski film; 11.—12. SKRITI DRU2ABNIK, angleski film; 12. ALI BABA IN 40 RAZ-BOJNIKOV, sovjetski film; 15. do 16. LJUDJE NA MOSTU, sovjetski film; 18.—19. APARTMA, ameriski film; 22.—23. PRISTA-NlftCE ZADOVOLJSTVA, japon-ski film; 25.-26. NE POfilLJAJ ZENE V ITALIJO!, italljanski barvni film; 26. V NEKEM CE-SARSTVU, barvni film; 29.—30. VRAGOLIJAN IZ TORNESA, spanski film. KINO »KOMENDA« 4.-5. STAREC IN MORJE, ameriski barvni VV film; 11.-12. IZZIVANJE, italijanski film; 18. do 19. PODAJ ROKO HUDIC;U, angleski VV film; 26.-27. VELIKI POGLAVAR, francoski film. Glasilo »KAMNlSKI OBCAN« — Izdaja obCinski odbor SZDL Kamnik. — Urejuje urcdnifiki odbor Kamnik, Titov trg St. 1 — Odgovornl urcdnik Vinko Dobnikar, gl. urcdnik prof. RomSak Tina. — Tehnifini urcdnik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mese&io. — Tiska tiskarna CZP «-Ko6evski tisk^ v KoCevju .< /£ S£ PA Ti Zi>A 7 ^KOPL/ES */- ' CE O£>KA/? So "ZAP/ZL/ KOPALI