TRST, četrtek 13. junija 1957 Leto XIII . Št. 110 (3675) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini Govori se zopet o «demokratični solidarnosti Posveti pri predsedniku Gronchiju se bodo danes dopoldne zaključili Vendar bo mandat za sestavo vlade težko podeljen pred petkom zvečer-Med drugimi so bili danes pri predsedniku republike Pella, Scelba, Segni, Lussu, Macrelli, Nenni RIM, 12. — Medtem ko gre reševanje krize svojo običajno pot s posvetovanji pri predsedniku republike, pa istočasno posamezne stranke in politične osebnosti izrekajo svoja mišljenja v zvezi z načini, kako priti iz krize. Danes je bil najprej pri predsedniku republike bivši predsednik ustavodajne skupščine, komunistični senator Terracini. Ko je prišel od predsednika, je izjavil, da predstavljajo v očeh javnega mnenja ponovitve obteževalno okoliščino. Oživitev tristrankar-ske koalicije z liberalci pa bi se gotovo tolmačila kot ponovitev in prav tako tudi enobarvna vlada ob pomoči monarhistov. «Sicer pa menim, je dejal Terracini, da pomeni govoriti o vladi za poslovanje — bodisi redno ali izredno — poniževati italijansko republiko, ki ni kako trgovsko ali industrijsko podjetje. Upravljati kako ljudstvo pomeni študirati probleme, svetovati rešitve in jih potem realizirati.« Po mnenju Terraoinija je treba poiskati rešitev, ki bo najbolj v skladu z ustavnimi določili in poiskati najbolj primerne ljudi. Na koncu je izključil korist predčasnih volitev. Pella po sestanku z Gron-chijem ni dal nikake izjave, medtem ko je Scelba rekel: »Zdi se mi, da smo spet na točki, od katere ne bi bilo modro odcalj.iti se. In ker vse napake ne škodijo, mislim, da bo ta izkušnja lahko zelo koristna. Zaradi tega gledam na položaj z določenim optimizmom.)) izmed bivših predsednikov vlade je bil zadnji na vrsti Segni, bi ni dal časnikarjem nobene izjave. Sedaj so prišli na vrsto načelniki parlamentarnih skupin, in sicer ločeno za senat in poslansko zbornico ter po abecednem redu. Tako je bil prvi pri Gronchiju predsednik demokristjanske senatne skupine Ceschi, ki je po posvetovanju dejal, da je KD pripravljena vzeti nase veliko in težko dolžnost ki jo bo izpoln,ila kakor ji bodo dopustile parlamentarne politične sile. Laurov monarhist Chiarolanza je dejal, da je edini izhod iz sedanje zagate v predčasnih volitvah. Lahko pa bi se ponovila e-nobarvna vlada s programom, omejenim na temeljna vprašanja. Nacionalnemu monarhistu Covelliju pa pomeni obnavljanje štiristramkar-ske koalicije izzivanje strpnosti in potrpljenja javnega mnenja v državi ter žalitev parlamentarne demokracije in neupoštevanje rezultatov parlamentarnih debat. Liberalec De Caro, ki je bil dopoldne zadnji na vrsti, je rekel, da se je izjavil za vlado demokratične solidarnosti. Predsedniku republike je izrazil željo, ca bi izbral moža, ki bi znal upoštevati težnje raznih strank. Ko so se popoldne posve- tovanja nadaljevala, je predsednik najprej sprejel mlinskega senatorja Franzo. Ta ni časnikarjem izjavil drugega kot to, da po njegovem mnenju predčasne volitve niso potrebne, predsednika mešane skupine v senatu Ja-n-nacconeja ni bilo h Gronchiju, ker se ni prav dobro počutil. potem pa je bil sprejet socialistični senator Lussu. po sprejemu je dejal; simam vtis. da se bo položaj lahko razjasnil. Po mojem mnenju je vse odvisno od KD. Kriza je težka, vene ar ne toliko, da bi 40 mogli imenovati dramatieno.» Republikanec Macrelli ni hotel nič reči glede možnosti obnovitve štiristrankarske koalicije. «Mi želimo samo to, da ne bi vedno padala na našo stranko obtožba, da noče prevzeti odgovornosti, je dejal Mac-relli,\Mi smo svoje odgovornosti vedno znali prevzeti, vendar pa mora vsakdo stati na svojih stališčih.» Senator Mole, predsednik skupine levih neodvisnih v senatu, se je izrekel proti predčasnim volitvam. Zadtjji je bil danes pri predsedniku Gronchiju Nenni. Izjavil je časnikarjem, da je PSI proti predčasnim volitvam kakor tudi proti formuli poslovne vlade. Qbnova tnistrahkarske ali štiristrankarske vlade je po njegovem objektivno nemogoča, zato je dolžnost KD, da se politično opredeli in postavi program, ki bo dovoljeval sestavo take večine, ki bo zanjo sprejemljiva, ko je sedanja bila nesprejemljiva. Od komunistov ni bil da- ■■lilliliuMlllilMllliiilliltltiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuinliiilHllllliiiillHlllllllHaiilnHllllliiiiiiHliill Izjava kralja Sauda in Huseina Rdeče morje «nevarno področje» za muslimanske romarje v Meko Izraelska ladja plula po Akabskem zalivu pod zaščito ame. riških, francoskih in angleških vojnih ladij - Opozorilo Saudove in sirske vlade - Tri zahodne države zavračajo predlog SZ o Srednjem vzhodu AMAN, 12. — Kralj Saud in kralj Husein sta danes podpisala skupno izjavo, ki Pravi, da je Rdeče morje nevarno področje za vse muslimanske romarje. Izjava pravi: «Spričo položaja, polnega nevarnosti v Akabskem zalivu, ki izhaja iz izraelskih napadov na arabske položaje; spričo plovbe izraelskih ladij Pod zaščito mednarodnih pomorskih sil, izjavljata jordanska in saudska vlada, da je Potovanje romarjev po morju nezaželeno«. V Beirutu se je zvedelo, da je izraelska ladja «Atlit» Plula skozi Tiransko ožino ter Prišla s svojim tovorom v izraelsko pristanišče Eilat. Ladja ima 16 mož posadke. Med Plovbo po Akabskem zalivu so ladjo ščitile izraelske ladje in letala. V beirutskih krogih izjavljajo, da je trgovska ladja «Atlit» zapustila Gibuti 4. junija in da je ves čas plovbe Po Tiranski ožini bila pod zaščito ameriških, britanskih in francoskih pomorskih enot, ki so bile pripravljene intervenirati, če bi ji arabske ladje branile prehod. Ladja je plula pod izraelsko zastavo podnevi mimo saudskih otokov Tiran in Sa-nafir ter ob egiptovski obali Sinajskega polotoka pred postojankami sil Združenih narodov, ki so razmeščene na sektorju Ras Mohamed. Ta dogodek je povzročil ve-iiko razburjenje med arabskimi državami. Saudova A-rabija je sporočila OZN, da vidi v navzočnosti izraelskih ladij v Akabskem zalivu 0-firožanje svobodne poti v svete kraje islama za muslimanske romarje. Predsednik sirske vlade Sabri Asali je včeraj v Damasku izrekel ameriškemu poslaniku zaskrbljenost Sirije s tem v zvezi. . V Beirutu poudarjajo, da je Skupna izjava kralja Sau-ua in Huseina odgovor obeh vladarjev na plovbo izraelskih ladij po Akabskem zalivu. v arabskih krogih pa se sprašujejo, ali ne bo Rdeče morje v. kratkem postalo «res hevarno področje«, če bo letalstvo arabskih držav dobilo nalogo, da zajamči varnost arabskih ladij od Adena do t^idde, v Suezu in v Akabi. V treh zahodnih prestolnicah pa so danes objavili besedilo britanske, ameriške in trancoske note Sovjetski zve-** v odgovor na sovjetsko noto od 19. aprila o Srednjem Vzhodu. , Besedilo treh zahodnih not je sicer podobno, ni pa popolnoma enako. Vse tri _ zahodne države pa zavračajo ®°vjet«ki predlog o skupni iz-jsyi štirih držav, s katero h.aj bi se odpovedale uporabi sde na Srednjem vzhodu. Tri tdade izjavljajo, da niso mne-nia, da bi taka izjava prispevala k ohranitvi miru na terv Področju, in bi bilo bolje ro« *'ti konkretna vprašanja na tem področju. Po mnenju treh v’lad je OZN najbolj prime- ren sedež za proučevanje vprašanj Srednjega vzhoda. Kar se tiče bagdadskega pakta, izjavlja britanska nota, da ni res, da se ta pakt uporablja za spodkopavanje suverenosti držav Srednjega vzhoda ali pa za vmešavanje v notranje zadeve teh držav. Zatem poudarja nota ((obrambni značaj« tega pakta in pravi, da države članice nimajo nobenega napadalnega namena do Sovjetske zveze ali do katere koli druge države. Ameriška vlada pa poudarja v svoji noti, da »jemlje na znanje izjavo sovjetske vlade, da zanimanje, ki ga Sovjetska zveza ima zaradi sedanjega položaja na Srednjem vzhodu, izhaja iz dejstva, da je to področju blizu sovjetskega ozemlja«. S tem v zvezi pripominja nota, da »so prav te države, ki so blizu sovjetskega ozemlja, pod- vržene najbolj živahnim napadom Sovjetske zveze zaradi njihovih zakonitih naporov, da zajamčijo svojo obrambo«. «Javni napadi na vlade teh držav, kakor tudi prevratno delovanje v notranjosti njihovega ozemlja, nadaljuje ameriška nota, opravičujejo njihove napore za okrepitev njihove varnosti«. Zatem ugotavlja nota, da so ZDA v veliki meri podprle ukrepe Združenih narodov za mirno in pravično rešitev vprašanj Srednjega vzhoda, in dodaja: «Cg želi Sovjetska zveza iskreno prispevati k okrepitvi miru in varnosti na tem področju, to lahko napravi na konstruktiven način, s tem da v okviru OZN sodeluje pri reševanju temeljnih vprašanj na tem področju, med katerimi je v prvi vrsti izraelsko - arabski nes nihče pni Gronchiju, ker sta Scocimarrc in Togliatti bolj pri koncu abecede in bosta sprejeta jutri. Poleg njiju bo jutri predsednik sprejel, še Paolucc.ija (PNM), Pic-ciomja (KD), Robertija (M SI), Simoninija (PSDI) in Za-nottija (senatna skupina liberalcev, socialdemokratov in republikancev). Ob 12.45 se bo Gronchi posvetoval z Ei-naudijem in pol ure nato še z De Nicolo, s čimer bodo posvetovanja zaključena. Toda malo je verjetnosti, da bi predsednik republike izbral mandatarja za sestavo nove vlade že prej kot v petek zvečer; bolj verjetno celo pozneje. Smernica, ki je bila včeraj sprejeta na sestanku vodstva KD. je bila danes potrjena tudi na seji vodstva poslanske Skupine KD. Tudi tu so bili soglasni, kot pravi poročilo, v želji po obnovitvi u-čmkovite solidarnosti med demokratičnimi silami, kar naj bi bila najbolj ugodna rešitev iz sedanjega politično parlamentarnega položaja. Vodstvo in parlamentarci liberalne stranke so z zadoščenjem vzeli na znanje stališče KD ter so izrazili naklonjenost obnovitvi koalicije na podlagi programa, ki bi bil o-mejen izrecno na rešitev bi-stvenih problemov, pri katerih vlada med strankami centra e-notnost, medtem ko bi probleme. pri katerih se je ugotovilo nesoglasje reševali pozneje. Saragat je podčrtal bistveno razliko presoje pri vodstvu večinske stranke in pri parlamentarni skupini PSDI. Poročilo vodistva KD govori samo o «poiitiki demokratične solidarnosti«, medtem ko zahteva resoluciji socialdemokratskih poslancev neposredno udeležbo v vladi demokratične solidarnosti. ((Jasno je, je dostavil Saragat. da bi mi ne mogli podpirati oa zunaj vlado, ki ji ne moremo stavljati pogojev in jo nadzorovati od znotraj, šer bj imeli od take politike vse neugodnosti in nobene lagodnosti«. Pod predsedstvom Togliattija sta se danes sestali vodstvi komulnističnih parlamentarnih skupin. Poročilo o tem sestanku obsoja spletke za povratek k centrizmu kljub Zo-lijevim odkritjem, po katerih so se v senci te koalicije mesta v vladi uporabljala za nizkotne strankarske namene. Poročilo se izreka proti takim spletkam in proti formuli poslovne vlade, in ;o toliko bolj, ker bi morala ta vlada spraviti v delovanje pogodbe, ki so skrajno obvezujoče za italijansko gospo-daistvo, kot na primer pogodba o evropskem skupnem tržišču. Komunisti so tur i proti predčasnim volitvam ter menijo, da je možna u-stianovitev učinkovite vlade, ako se le opusti zapiranje proti levici, kar se verjetno dela po ukazih izven italijanske države. Vodstvo PSI je tudi proti poslovni vladi in meni, da pripada Krščanski demokraciji dolžnost, da se politično !n programsko opredeli v skladu z nujnimi problemi notranje, socialno - gospodarske in zunanje politike. A. P. ZNANSTVENIKI ZDA ZA SPORAZUM 0 PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV WASHINGTON, 12. — Izvršilni odbor zveze ameriških znanstvenikov je danes objavil poziv, naj se sklene mednarodni sporazum za prepoved jedrskih poizkusov. Odbor poziva vlado ZDA, naj da pobudo v OZN, da bi se začela pogajanja o takem sporazumu. Poziv predlaga, naj bo začetni sporazum omejen na močnejše jedrsko orožje v okviru, ki naj se določi pri tehničnih razgovorih. Znanstveniki pozivajo OZN, naj prevzame nadzorstvo nad postopkom, ki je potreben, da se odkrijejo morebitne kršitve sporazuma. Včeraj je iz New Yorka odpotoval v Pariz prol. Pauling, ki je skupno z 2C0C ameriškim1' znanstveniki podpisal resolucijo proti jedrskim poizkusom. Pauling bo predavai v franco. ski akademiji znanosti 17. junija. Zatem pa bo imel še druga predavanja v Franciji. Angliji m Jugoslaviji. Pred od hodom je izjavil, da bo morda potoval tildi v SZ. .' ASHINGTON, 12. — Predsednik Eisenhower je zdravstveno nerazpoloženje popolnoma prebolel in je danes v Beli hiši že sprejel 40 republikanskih poslancev. BEOGRAD, 12. -— Predsednik švedske vlade Tage Erlan-der je s svojim spremstvom ogledal danes znamenitosti Sarajeva, hidrocentralo Jablanico in izvir reke Bosne. RIM, 12. — V palači Chigi je bila danes podpisana obnovitev trgovinske pogodbe med Italijo in Albanijo. Po tej pogodbi je za dobo od 1. junija 1957 do 31. maja 1958 določena izmenjava blaga v višini 4 milijonov dolarjev, medtem ko je doslej znašala višina izmenjave samo 2 in pol milijona dolarjev. četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, : Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - rzdaia Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Skupna izjava ob zaključku razgovorov B. in II. v Helsinkih Finska izven dveh blokov bo delovala za pomirjen j e Skupna izjava poudarja načelo univerzalnosti OZN in nujnost sporazuma o prepovedi uporabe jedrskega orožja ■ Povečana trgovinska izmenjava med obema državama - Govor Hruščeva v Leninovem muzeju v Tampere HELSINKI, 12. — Ob zaključku obiska Bulganina in Hruščeva na Finskem so objavili skupno poročilo. V poročilu je rečeno, da je finsko-sovjetski sporazum iz leta 1948, ki je bil leta 1955 podaljšan za 20 let, bil «važni činitelj za zagotovitev miru in varnost Finske v Severni Evropi in hkrati odgovarja interesom varnosti Sovjetske zveze«. Poročilo omenja nato, da je finsko - sovjetska po godba prvi mednarodni dokument, ki govori o namenih Finske, da ostane nevtralna med velikimi državami, in nadaljuje, da se bo Finska trudila, zlasti v tistem delu Evrope, kateremu pripada, da s svoje strani prispeva k nadaljnjemu razvoju medsebojnega razumevanja ter k boljši in večji harmoniji, ki naj iemelji na medsebojnem zaupanju. HiiiiiiiiminmiliHtiitiiiitiiimiutinMnMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitHmttMiMiiiiimirnttimmiiiitmmtimftiHMiitmiiiitmmittiiiniiiimiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiniiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiim Bourges-Maunoury za nadaljevanje vojne zaupnico v Al žiru Idi vlado je glasovalo 240 poslancev, proti 194 - V Alžiru namerava vlada nadaljevati vojno ter predlagati nekatere reforme ne glede, ali jih bodo Alžirci sprejeli - Napovedan je «program varčevanja» s.por». iiiiiiniiiiiiiitiiimtiiiiiiiiimiiHiitiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiuiHimimniiitiMiiiimiiTiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiMifittiitiHiittmMMiiiiiM Pn Stassenouih pnHi/etoi/anjih v Ul/ashingtonu Za «poizkusno dobo» sporazuma o prekinitvi jedrskih eksplozij Londonska vlada popušča - Norveška vlada pristala, da se del njenega ozemlja vključi v področje letalskik iošpckcij - Resolucija londonskih žensk kraljici proti jedrskim eksplozijam LONDON, 11. — Ker je ameriški delegat v razorožitvenem pododboru Harold Stassen zakasnil svoj prihod v London, se bo delo pododbora nadaljevalo komaj v petek. Medtem pa se je sovjetski poslanik v Londonu Malik danes zjutraj razgovarjal v Foreign Officeu z voditeljem britanske delegacije Nobleom. Razgovor je zahteval Mank. Predstavnik Foreign Officea Je v zvezi z včerajšnjimi izjavami Fasterja Duliesa izjavil, da britanska vlada ne izključuje načela področja letalske inšpekcije v Evropi. «Očitno pa. je dodail predstavnik, je treba tak predlog skrbno proučiti in mora biti podrejen odobritvi prizadetih evropskih držav ker se tiče njih ozemlja in suverenosti«. Ta izjava kaže, da je začela Velika Britanija popuščati, čeprav še vedno uporablja zavlačevalno taktiko. Francoski predstavnik Jules Moch pa je dopisniku agencije ((France Presse« zanikal vesti, da se sedaj vodijo v Londonu pogajanja med ZDA m Sovjetsko zvezo izven okvira razgovorov v pododboru. Potrdil pa je, da je Stassen na zadnjem razgovoru z Zorinom izročil sovjetskemu delegatu noto, medtem ko je na prejšnjih raz- govorih Zorin ustno sporočil nekatere predloge Stassenu. Vsebina teh not je bila sporočena britanskemu, francoskemu in kanadskemu predstavniku. Kakor javljajo iz Washing-tona, so glavne poteze novega ameriškega načrta sledeče: 1 «Za poizkusno dobo« naj se prekinejo poizkusi s težkimi vodikovimi bombami. Ta doba bi lahko postala trajna, če bi v poizkusni dobi uspeli določiti zanesljivo metodo proli tajnim eksplozijam. 2. Od dneva; o katerem bi se sporazumeli, naj se prepove pridobivanje atomskega materiale v vojaške namene. Zmanjša naj se običajna oborožitev in število vojaštva kot prvi korak na poti običajne razorožitve. 4. Na arktičnem področju naj se določi področje ((Odprtega neba«. Tu bi ZDA in SZ preizkušale delovanje medsebojne letalske inšpekcije. Kakor znano, ni bil novi a-meriški načrt uradno se objavljen in domnevajo, da bodo lahko še vnesene spremembe. Predložen bo razorožitvenemu pododboru ne ve se pa še, če postopoma ali pa v celotni obliki, ko se bo Stassen vrnil v London Medtem je norveška vlada obvestila ZDA, da je načelno pripravljena dovoliti, da Sovjetska zveza nadzoruje del arktičnega ozemlja. Norveški zunanji minister je na vprašanje novinarjev izjavil: ((Zunanje ministrstvo lahko potrdi, da je bila norveška vlada vprašana, Kakšno je njeno stališče do predloga inšpekcij, ki bi vključevalo del del norveškega ozemlja. Po diskusiji tega predloga v komisiji za zunanje zadeve parlamenta je vlada odgovorila, da je načelno pripravljena sodelovati pri takem sporazumu, domneva pa tudi, da bo imela priložnost pozneje zavzeti stališče glede podrobnosti načrta za inšpekcije.« Ta izjava norveške vlade se-tolmači v smislu, da zahteva norveška vlada, naj bi se z njo posvetovali med deiom razoro žitvenega pododbora, ko bodo razpravi pni o zadevnih ameriških predlogih. V Londonu je danes skupina žensk iz londonskega predmestja Loughton zahtevala sprejem pri kraljici Elizabet), kateri nameravajo «kot ženi in materi« izročiti resolucijo za ukinitev jedrskih poizkusov. V delegaciji so ženske iz vseh socialnih slojev. valuto, ki bo lahko z njo stopila v začetno fazo skupnega evropskega tržišča. Zatem je Bourges-Maunoury izjavil, da bo vlada pozval« parlament, naj še pred poletnimi počitnicami odobri pogodbe za evropsko tržišče in Evratom, ter da bo nadaljevala pogajanja za ustanovitev področja svobodne trgovine, ki bo vključevalo Veliko Britanijo in ostale države članice OEEC. Zatem je predsednik vlade omenil nove odnose med Francijo in afriškimi ozemlji, ki so v zadnjem času dobila avtonomijo. Dejal je, da se bo zadevni zakon še dalje izvajal« v liberalnem duhu« z «a-fri-kanizacijo« upravne službe in z nespremenjenim izvajanjem investicijskih načrtov. Pozval je nato skupščino naj «jasno glasuje o načelih« nagle ustavne reforme, ki naj okrepi oblast države. Skupščina bo tudi pozvana, naj zaključi debato o socialnih načrtih, Ki se proučujejo; takoj ko se bo izrekla o evropskih pogodbah, pa se bo morala izreči o reformi šolstva. Kar se tiče zunanje politike, je Bourges-Maunoury takole obrazložil program vlade: pri- PARIZ, 12. — Bourges - Maunoury je danes v narodni skupščini dobil zaupnico. Za zaupnico je glasovalo 240 poslancev, proti pa 194. S tem je zaključena vladna kriza, ki se je začela pred 22 dnevi. Rešitev krize je bila težavna in debata o investi-turi je potekala v zelo napetem ozračju. Vendar pa se je čutila želja, da se napravi konec krize, toda nobena skupina ni brez pridržkov odobrila programa, ki ga je obrazložil Bourges-Maunoury, in prav tako ni brez pridržkov odobrila sestave vlade, ki jo v Parizu imenujejo vlado štirideset-nikov, ker je povprečna starost štirinajstih ministrov 49 let, Bourges - Mau-noury pa ima 44 let. Socialisti, kd so vsi glasovali za vlado, se vendar niso vsi strinjali o sodelovanju v n-jej in tudi ne o investlituri. Radikali se tudi niso strinjali vsi, ali naj Maunouryja podprejo; Mendes France pa je glasoval proti. Demokrdstj ani niso pozabili na neke vrste veto proti njihovemu voditelju Rflimli-nu in so sklenili vzdržati se. In prav neodvisni pod vodstvom Finaya, katerim ni Bourges-Maunoury ponudil nobenega ministrstva, so rešili položaj in omogočili vladi življenje, pinaevi pristaši so predvsem zaradi stališča, ki ga je vlada zavzela glede Al-žira, ker misli nadaljevati politiko prejšnje vlade, skoraj v celoti, podprli vlado. Toda poudarili so, da jih njihovo ugodno glasovanje ne obvezuje za bodoče in že sedaj izrekajo vse pridržke glede finančnih ukrepov, ki jih bo predlagal novi finančni minister Gaillard. Ce ne bodo neodvisni spremenili svojega stališča, bo vlada, ko se bo začela razprava o davčnih načrtih, prišla v težave, prav tako kakor je to bilo za Mblletovo vlado. Na popoldanski seji skupščine je predsednik vlade Bourges - Maunoury obrazložil program svoje vlade. Izjavil je, da nova vlada ima glede Alži-ra iste smotre kakor prejšnja vlada ter da ostane veljaven poziv za prenehanje sovražnosti. Namerava pa v kratkem predložiti skupščin) načrt zakona, ki naj bo podlaga, na kateri naj se v Severni Afriki postopoma uvedejo nove politične strukture. «Pred nami sta samo dve poti: ena je nadaljevanje nesmiselne borbe Drez konca, druga pa naj pripelje do sprave in blaginje. Voditi moramo borbo, dokler nam bo vsiljena, hkrati pa moramo pomagati milijonom ljudem, da skupno zgradijo nov Alžir. U-porniki vedo sedaj, da ne bodo nikoli uspeli na vojaškem področju. Zato je naša trudnost njihovo zadnje upanje. Toda tudi glede tega se motijo. Prevzemamo svečano obveznost: začeli bomo graditev novega Alžira, ne da bi sploh čakali na pristanek naših nasprotnikov.« Glede novega načrta zakona je govornik izjavil: «Ko bodo volitve mogoče, douo izvoljeni predstavniki prebivalstva proučevali ta zakon, da ga odobrijo ali predlagajo spremembe. Pred to politično reformo pa se bo izvedla temeljita upravna reforma.« V zvezi z gospodarskim in finančnim položajem Francije je Bourges-Maunoury napovedal ((program varčevanja«. Dejal je, da bo potrebno zahtevati od Francoske banke nov predujem konec junija pa bo potreben nov dvig v z]aju v tej banki za izpolnitev zunanjih obveznosti. Zato bo vlada pozvala potrošnike na varčevanje ter bo odredila, da se mora del proizvodnje obvezno izvažati. Skupščina bo dalje pozvana, naj pred koncem junija odobri nove davke za leto 1957. ki naj prinesejo 150 milijard frankov. Vlada bo tudi obdržala načrte prejšnje vlade za prihranke pri javnih izdatkih za skupna 250 miujard frankov. Ob koncu 18 mesecev, ali po možnosti po enem letu,’ bo morala Francija imeti trdno Srednjega vzhoda, toda odpor «proti vsaki imperialistični pobudi«: vzpostavitev tradicionalnih vezi z islamom; potrditev prijateljstva z Izraelom; prijateljsko sodelovanje z ZDA; okrepitev atianskega pakta in uveljavitev prave zahodne solidarnosti. Vlada bo še dalje sodelovala pri delu razorožitvene konference v Londonu, «ne bo pa mogla zanemarjati nujnosti evropske varnosti, dokler ne do uresničena splošna in nadzorovana razorožitev.« Z Marokom in Tunizijo bo vlada predlagala pogajanja o vojaških vprašanjih, ne bo pa mogla ((dopuščati vmešavanja teh dveh uržav v alžiiske zadeve«. V zvezi s Severno Afriko je predsednik vlade poudaril, da je bilo ustanovljeno novo »ministrstvo za Saharo«, ki opozarja na veliko važnost, ki se pripisuje gospodarskemu razvoju tega področja (zlasti glede petroleja in rud). neko letalo ZDA PEKING, 12. — Radio Peking je potrdil, da so protiletalske baterije LR Kitajske danes poškodovale neko letalo ameriške mornarice in da so sestrelile dva lovca nacionalistične Kitajske v obrežni coni Swatowa. Radio je pojas- ko je ameriška letalonosilka «Hornet» skupaj s štirimi torpednimi lovci odpeljala iz pristanišča v Hong Kongu. Kmalu po poldnevu so se sovražne vojne ladje usmerile proti vodam med Hong Kongom in Swatowom- Približno uro pozneje so štiri letala ameriške mornarice vzletela z letalonosilke «Hornet» ter pri tem priletela nad cono Swatowa v pokrajini Kvangtung. Takoj so stopile v akcijo naše protiletalske baterije, je povedal radio Peking, ki so zadele in poškodovale eno izmed letal, ki se je oddaljilo v smeri proti jugu. puščajoč za seboj dim. Od 12.33 do 20.30 je z letalonosilke »Hornet« odletelo 66 letal v 23 skupinah. Ob 12.21 so štirje Cangkajškovi lovci F-84 prišli v cono Swa-towa, kjer jih je sprejel ogenj naših protiletalskih baterij, ki so zadele in sestrelile dve od teh letal, ki sta padli v morje južno od otoka Ta-hao. Mornariško ministrstvo ZDA pa je danes zvečer sporočilo, da je neko letalo z letalonosilke »Hornet« utrpelo lažje poškodbe, ko ga je neka kitajska protiletalska baterija obstrelila približno 8 milj od kitajskega obrežja. Poročilo pravi, da je bilo letalo na običajni letalski vaji gzdolž kitajskega obrežja v bližini ožine pri Formozi. Letalo se je usmerilo proti vzhodu, ko je začela kitajska protiletalske baterija nanj streljati jateljstvo z arabskimi naTOd. nil, da je do spopada prišlo, Nov predlog Jugoslavije za prepoved jedrskih poizkusov Predlog mora prej odobriti zvezna ljudska skupščina - Vukma-novič o gospodarskih možnostih Kosmeta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Jugoslavija bo dala novo pobudo za prepoved jedrskih poizkusov. Odbor za zunanje zadeve zvezne skupščine FLRJ je sklenil predložiti zvezni skupščini, ki se bo sestala na zasedanju 16. junija, sprejem izjave za prepoved poizskusov z jedrskim orožjem- Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Mladen Ive-kovič, ki je na seji odbora obrazložil stališče jugoslovanske vlade, je poudaril, da je Jugoslavija za popolno prepoved poizkusov z jedrskim orožjem, ki ogrožajo zdravje, varnost, duševni mir človeštva in škodujejo prijateljskemu sodelovanju med narodi in državami. Ivekovič je poudaril, da razgovori v razorožitvenem pododboru OZN v Londonu le počasi napredujejo zaradi nezaupanja med velikimi silami. Pododbor ni sprejel predloga, naj se vprašanje poizkusov z jedrskim orožjem izloči iz kompleksa vprašanj razorožitve. To stališče posameznih članov pododbora lahko blokira rešitev tega vprašanja ne glede na odločne zahteve svetovne javnosti in vlad vrste držav, naj se ti poizkusi prenehajo. Zato bi bilo po mnenju jugoslovanske, vlade koristno, da se vprašanje jedrskih po;zkuscv Dostavi kot vprašanje odgovornosti sil, ki jih delajo in od katerih se upravičeno pričakuje, da bodo prispevale k rešitvi tega vprašanja. Ivekovič je poudaril, da bi se jugoslovanski predlog lahko izrazil v obliki spomenice državam članicam razorožitvenega pododbora, ki bi jo jugoslovanska vlada izročila njihovim diplomatskim zastopnikom v Beogradu, kolikor zvezna skupščina sprejme ta predlog in tak postopek. Novi jugoslovanski predlog daje vprašanju razorožitve nove okvire za rešitev tega vprašanja in postavlja silam, ki so odgovorne za izvajanje pozkusov, pred nove odgovornosti in nove alterntaive. Ivekovič je poudaril, da je v sedanjem trenutku važno, da se na prenehanje poizkusov ne gleda izolirano, temveč v zvezi s položajem na področju jedrske oborožitve, v katerem so poizkusne eksplozije samo eden od činiteljev nadaljnje zaostritve tekmovanja v jedrskem oboroževanju in vprašanja razorožitve sploh. Z novim predlogom želi jugoslovanske vlada v prvi vrsti olajšati rešitev vprašanja razorožitve sploh in povečati medsebojno zaupanje ter pogoje za ugodno in enakopravno mednarodno sodelovanje. Podpredsednik zvezne komisije za jedrsko energijo akademik Pavle Savič je obrazložil pred odborom osnovne nevarnosti jedrskih eksplozij za žive organizme in njihov vpliv na klimatske razmere, ki se odražajo na gospodarstvo, Savič je poudaril, da^ so novi poizkusi nepotrebni, ker ne morejo prinesti nič novega na tem področju. Jugoslanski znanstvenik je ugotovil, da so tudi znanstveniki drugih držav v glavnem enakega mnenja kakor on, da pa se morajo boriti proti skupini ljudi, ki so za uporabo jedrskega orožja. Prof. Savič je pozval jugoslovanske poslance, naj s svojo resolucijo podprejo znanstvenike v svetu v njihovi borbi, da se jedrska energija uporabi samo za blaginjo človeštva. Odbor za zunanje zadeve Zvezne skupščine se bo ponovno sestal, da pripravi predlog izjave o prenehanju jedrskih eksplozij, ki bo predložena v ododbritev skupščini. Iz Prištine glavnega mesta kosovsko-metohijske oblasti, poročajo, da jg podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je izjavil sinoči, da je ena glavnih gospodarskih nalog Jugoslavije racionalno izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, da se poveča proizvodnja reprodukcijskega materiala in surovin, t. i. da se razvija surovinska baza in kmetijstvo. V dobi .n-dustrializacije, ko je bila politika jugoslovanske vlade u-smerjena v pomaganje zaostalim področjem kakor so bila Makedonija, Crna gore, Bosna in Hercegovina, Kosovska in Metohijska oblast, je prišlo do neskladnosti med razvojem predelovalne industrije in surovinske osnove. Posebno ie zaostala proizvodnja v kmetijstvu. Toda z industrializacijo so bili ustvarjeni materialno tehnični pogoji za razvoj kmetijstva. Vukmanovič je izjavil, da je področje Kosmeta surovinska osnova za razvoj pisane metalurgije lesne in druge industrije. Znano je, da je na Kosmetu 64 odstotkov rezerv cinka m svinca in f>0 odstotkov rezerv lignita. Odkrili so tudi bogata ležišča boksita, magnezita, la-pora, kaolina, kalijeve soli, ba-rita in drugih rud in področje ima torej ugodne pogoje za razvoj industrije in kmetijstva. Vukmanovič je govoril tudi o odnosih do individualnega kmeta za razvoj kmetijstva. Z izboljševalnimi deli se bo povečala vrednost zemlje individualnih kmetov. Postavlja se vprašanje, komu naj pripada ta povečana akumulacija; kmetu ali družbi, ki je dala sredstva na razpolago za izboljševalna dela. Vukmanovič je poudaril, da mora ta akumulacija pripadati družbi, individualni kmet pa lahko poveča svojo življenjsko raven s povečano proizvodnjo. B. B. ((Finska, poudarja nato izjava, ne pripada nobeni od skupin velikih držav in izreka upanje, da bo med tema dvema skupinama dosežen sporazum«. V prvem delu skupne izjave se poudarja, da so se «kljub različnemu političnemu sistemu odnosi med obema državama zelo ugodno razvijali v zadnjih letih in sedanji odnosi med Finsko in Sovjetsko zvezo so odnosi dobrih in iskrenih sosedov, ker temeljijo na razumevanju«. Dalje pravi izjava, da sta obe vladi mnenja, da je eden od naravnih pogojev za plodno delovanje OZN uresničenje načela njene univerzalnosti. Glede razorožitve pravi izjava, da pripisujeta obe vladi veliko važnost dejstvu, da bi se morali glede tega doseči praktični rezultati. »Obe vladi poudarjata nujnost sklenitve mednarodnih sporazumov, ki naj določajo brezpogojno prepoved uporabe atomskega in vodikovega orožja s primernim mednarodnih nadzorstvom ter takojšnjo in brezpogojno prenehanje poizkusov s tem orožjem«. Na koncu javlja izjava, da je bil podpisan dodaten zapisnik, ki razširja trgovinsko izmenjavo med Finsko in Sovjetsko zvezo za leto 1957 za skupen znesek lOfi milijonov rubljev. Bulganin in Hruščev sta se vrnila z ostalimi člani delegacije v Helsinki nocoj po treh dneh potovanja po Južni Finski. Ob prihodu na postajo ju je pozdravila velika množica. Med obiskom v Leninovem muzeju v Tampere, kjer so zbrani spomini na Lenina, je imel danes Hruščev kratek govor, v katerem je med drugim izjavil; ((Opozoriti moram gospode kapitaliste, da utrjujemo našo ideološko orožarno z orožjem, ki ga do sedaj nismo imeli in ki je močnejše ad vodikove bombe. To orožje je velik zalet našega gospodarstva in'splošno izboljšanje življenjske ravni. Ce bo i aša ideologija, ki je močnejša, zabeljena s sočnimi jedmi in z dobrim maslom, bo prodrla še bolj globoko v duhove m bo odpravila vse pregrade in železne zavese«. «V prihodnjih letih, je dodal Hruščev, bomo dosegli ZDA v proizvodnji ter v potrošnji mleka in mesa. V kratkem bomo to storili tudi v industrijski proizvodnji in bomo šli še dlje, ker ne smemo omejiti naše proizvodnje zaradi pomanjkanja tržišč, ker vemo, da je naša pot najboljša za napredek človeštva«. Zatem je Hruščev dejal, da velike kapitalistične države, kakor Francija in Velika Britanija, niso dosegle svoje sedanje razvojne faze po svoji zaslugi, pač pa zaradi izkori-ščenja podjarmljenih narodov in z ropanjem v Afriki in Aziji- «Ce je potrebna primerjava, je dejal Hruščev, jo je treba napraviti med življenjsko ravnijo Francije ali Anglije in življenjsko ravnijo v Indiji, Burmi ali Cejlonu. Samo tako lahko presodimo boljši sistem Vendar pa, je nadaljeval Hruščev, se diskusija o zaslugah socialističnega in kapitalističnega sistema ne sme odločati niti z vojno niti z uporabo atomskih in vodikovih bomb. Rešitev se mora iskati v tekmovanju, k' se mora omejiti v gospodarskem razvoju in izboljšanju življenjske ravni«. Na koncu je Hruščev izrekel prepričanje v zmago marksističnih-leninistič-nih idej in poudaril, da zgraditev socialisma lahko zadobi različne oblike v posameznih državah. Potresi LIMA (Peru), 12. — Tukaj so davi ob 5. uri zabeležili močen potresni sunek, ki je trajal okrog 20 sekund. MANILA, 12. — Severni in srednji predeli otoka Luzon so bili danes zjutraj prizadeti po potresnih sunkih, ki so bili različno močni. Epicenter bi se moral nahajati kakih 350 km severozahodno od Manile. Po poznejših vestcii je potres povziočil veliko škodo. Najbolj je prizadet Vigan, glavno mesto pokrajine Ilocos Sur na severozahodnem delu otoka. TOKIO, 12. — Potresne sunke različne moči so občutili na otoku Hokkaidu ter v severnem delu otoka Honšu, HONG KONG, 12 — Tudi tukaj so zabeležili malo pred osmo uro zjutraj (po krajevnem času) precej močan potresni sunek. Radio Peking je javil, da je bilo nekaj oseb ranjenih zaradi potresa v Taj-uanu v Severni Kitajski Radio Peking tudi sporoča, da je bilo pri tem potresu, ki je te četrti v tisti pokrajini po 25. maju, poškodovanih 600 h is. NEW DELHI, 12, — Indijski ministrski predsednik Nehru se uči voziti motoskuter. To haje v okviru štednje, katere potrebo so pred kratkim poudarili voditelji kongresa. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 30,6, najrnžja 201. ob 17. uri 30,1, zračni tlak 1016,7, veter severovzhodnik 16 km, vlaga 31 odst., nebo 6/10 poobl. morje ra. l)lo razgibano, temp. morja 21,2. Vreme danes: Spremenljivo s poobiačitvami in padavinami. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 13. junija Anton, Zvonko, Sonce vzide ob 4.14 in zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15,41. Lupa vzide ob 20.39 in zatone ob 5.16. Jutri, PETEK, 14. junija Bazitij, Vasja Kako odbornik LN ščiti koristi tržaških kmetov Predsednik Z veze neposrednih. obdelovalcev iz Ul. Roma 20 dr. Rustia-Traine nam je poslal v zvezi z našimi članki o. novem zelenjadnem trgu na debelo popravek, ki ga sicer nismo dolini objaui-ti, ker ni v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. Objavljamo ga pa kljub temu, ker nam nudi izredno dobrodošlo priložnost za ponovno pojasnilo, kdo in kaj je o-menjena zueza, zlasti pa njen predsednik. Popravek se glasi: «Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu, s sedežem v ulici Roma 20, je vedno z bučno pozornostjo spremljale v-prašamje dodelitve stojnic na novem sadnem in zelenjavnem trgu na debelo. Dejstvo je, da je podpisani že pred nedavnim imel glede tega odločilen razgovor z mestnim odbornikom za prebrano, profesorjem Cumbatom. O izidu tega razgovora so bili prizadeti obveščeni po pred-senfimiku naše podružnice za Sv. Marijo Magdaleno Spodnjo in Zgornjo. Zatem, in sicer 2. junija, je podpisani znova posredoval v tej zadevi pri novem odborniku za prebrano, odv. Uarabagli, ki je pozorno vzel na znanje, kar mu je bilo P red oč-eno, ter obljubil v#o svojo podporo, brž ko bo prevzel dejansko odgovornost v svojem resoru. Pri razgovoru je bil navzoč tudi pokrajinski kmetijski nadzornik, Dne 7. junija ja podpisani imel telefonski razgovor z novim ravnateljem sat nega in zelenjavnega trga. Razgovor je potekal v prisotnosti podružničnega predsednika za Sv. Marijo Magdaleno Spodnjo in zgornjo. Ob tej priliki je bilo podpisanemu dano zagotovilo, da bodo prostor za neposredne obdelovalce povečali v skladu s koristmi krajevnih kmetovalcev. Predsednik omenjene podružnice je vzel to dejstvo z zadovoljstvom na znanje, se podpisanemu zahvalil za delo, ki ga je opravil, ter se obvezal, da bo o tem obvestil prizadete. Toliko, kar se tiče resnice ln pobijanja slehernega ob-rekovalnega poskusa za vplivanje na javno mnenje z lažnjiivimi poročili na škodo Zveze neposrednih obdelovalcev v Trstu, ki — za razliko z drugimi organizacijami — kadar mora obravnavati teh-nično-gospodaraka vprašanja, jih obravnava na strugo tehnični ravni, ker je prepričana, da površne demagoske manifestacije ne slutijo reševanju problemov, ki težijo neposredne obdelovalce na Tržaškem. Z odličnim spoštovanjem dr. E. D- Rustia-Trai-neji. K temu popravku pripominjamo: 1. Hlede ebudne pozornosti», s katero je ZNO spremljala vprašanje dodelitve stojnic v novem sadnem m zelenjavnem trgu, pripominjamo, da je bilo nu zadevnem sestanku kmetov v Ul. Zonta navzočih tudi več članov Tramejeve orguuizucije, ki so ogorčeni izjavljali, da ta organizacija ne kaže nobenega zanimanja za vprašanje kmetov, zlasti pa v zvezi s prostori na novem trgu. Zdi se celo. da niti županu Bartoli-ju to njeno zanimanje ni bilo znano, ker je moral o zadevi poizvedovati pri predstavniku koord.nucijsuegu odboru Kmečke »veze in 'Zveze tnalih posestnikov in zaupniku kmetov na novem trgu. Predstavnika Trumejeoe organizacije namreč na trgu med kmeti skoro nihče ne pozna. Tuui pruj. C umb ul ni na sestanku v torek 4- t.m. z }U-tlansko delegacijo kmetov, predstavnikoma KZ m ZMP ter občinskima svetovalcema dr. Deklevo in Muslinom pruv npi omenil Tra i-nejeve intervencije. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kdo je predsednik Trainejeve podružnice za Sv. M.M. Spodnjo m Zgjrnjo, kajti čudno je, zakaj se kmetje iz tega predmestja obračajo na KZ in ZMP. Ce bi jih bil ta neznani preaseamk obvestil o Tramejevi intervenciji, bi ne iskali pomoči drugod- Ugotoviti moramo, da prof. Cum-bat na sestanku z lU-člansko delegacijo dne 4. junija se ni točno vedel, kako bo prostor na novem trgu razdeljen, ker je to povedal šele v petek 1. junija. Zato Trainejeva trditev o njeg-iVi »odtočnim intervenciji » ne more dre uti. 2. Glede ponovne Trainejeve intervencije na državni praznik v nedeljo dne 2. junija pri novem odborniku za prehrano odv. H/irubuglii pa vsakdo ve, da se uradna posredovanja ne vršijo ob nedeljah in celo ob državnih praznikih temveč med tednom med uradnimi urami. Traine je mogoče res govoril nu Ut dan z odv. Harauuglio, toda verjetno ne kot predsednik kmečke organizacije, temveč kot član odboru Le-ge Nazionale, s Harubaglio kot predsednikom te zloglasne raznarodovalne organizacije. Pa tudi sicer ne bi posredovanje pri Harabaglu i-rnelo nobenega uspeha, k er je novo odBorniiko mesto zasedel šele JU. t.m. Harabu-glfova obljuba začenja veljati pravzaprav šele danes, ko je vprašanje dodelitve pro štora na novem trgu že skoraj en teden rešeno. 3. O telefonskem razgovoru Z novim ravnateljem sad nega in zelenjadnega trga pa bi bilo bolje, da dr. Trame molči Naravnost ganljivo je namreč, kako je ho tel ta bahati samozvani zaščitnik naših kmetov z en.m samim telefonskim rargov rom z ravnateljem trpa (ki takrat pruv- zaprav še ni bil ravnatelj, ker .je nastopil službo šele v ponedeljek JO. t.m., to je po otvoritvi trga), rešiti tako važno vprašanje. Predstavniki koordinacijskega odboru KZ in ZMP so imeli s starim in novim ravnateljem najmanj pet dolgih sestankov, od katerih so nekateri trajali po več ur, in si ogledali trg ob jutranjih zgodnjih u-raii, ko tja prihajajo kmetje in ko dr. Train« po navadi še sladko spi in sanja o raznarodovalni akciji Lege Nazionale, kjer je njegovo delo nadvse cenjeno, V petek 7. junija pa je koordinacijski odbor s svojo intervencijo in s pomočjo omenjenih občinskih svetovulcev že uspel. Prof. Cumbat je namreč popustil, ker mu je bilo jasno in odiotno povedano, da bodo kmetje v nasprotnem primeru priredili na Trgu Uni-ld demonstracijo s kamioni, košarami s pridelki itd. Zato bi se moral neznani predsednik sekcije od Sv. M. Magdalene spodnje in Zgornje zahvaliti koordinacijskemu odboru, če mu je do koristi kmetov. Predstavnik odbora je bil namreč pri prof. Cum-batu, ko trg ni bil niti še doprgjen, in ugotovil nekatere nepravilnosti pri gradnji ter mu je prof. Cunibut ie tedaj obljubil, da bodo tržaški kmetje imeli na razpolago 420 kv. metrov in ne samo 2UU kv- m. Sedaj pa bi se hotel dr. Traine bahati z u-speuom, ki so uu num kmetje dosegli s trdo borbo s pomočjo svojih organizacij, 4. V zvezi z namigovanjem na epovršne demagoške mam-festucijes m na obrekovaine poskuse pa ponovno vprašamo dr. Tromeja tisto, kar smo ga vprašali že večkrat v naši.i člank,h: Kaj je njegova grguihzucija slortla za razširitev zakona o bolniški blagajni za kmete tudi na Tržaško ozemlje, razširitvi, kateri se protivi, čeprav je zakon v ostalih delih dr.ave veljaven že dve leti? Kaj je ukrenila proti nezaslišanemu razlaščevanju kmetov v industrijski coni? Kaj je napravila za poravnavo škode, ki jo je povzročil kmetom zadnji mraz? Kaj za izplačilo škode,'ki jo počenja vojaštvo? Raj za nastavitev nujno potrebmn poljskih čuvajev in še za dolgo vrsto drugih vprašanj, ki tarejo našega kmeta jn za katera se zanima edinole Kmečka zveza t Zvezo malih posestnikov? Za zaključek: Spričo vsega tega je naravnost vnebovpi-joce, da iz organizacije, katere predsednik je človek, ki se za vsa ta vprašanja tako slabo briga, oblasti še vedno postavljajo ljudi, ki ngj bi zastopali koristi kmetov v raznih odborih in komisijah. Se več! Predsednik te organizacije (eobravnavajoi tennič-no-gospodarska vprašanja na strogo tehnični ravni*!) Ru-stia Traine je še pred kratkim skupaj z ostalimi člani odbora zloglasne Lege Nazionale odobril resolucijo, v kateri se odkrito zahteva — in to zahteva torej tudi Ru-stia-T^raine! — naj se določbe londonskega sporazuma zlasti glede dvojezičnosti niti delno ne izvajajo. Mislimo, da je popolnoma jasno vsakomur, kakšna je po vsem tem vrednost gornjega popravka. Se bolj jasno pa je, da člun vodstva Lege Nazionale ne more ščititi koristi tržaškega kmeta. A» - Praznik delavk v v Gamporah V nedeljo ob 16. bo na sedežu prosvetnega društva v Camporah velik praznik delavk. Clan vodstva nove Delavske zbornice CGIL bo govoril o pravici žeha do dela z enako plačo za enako delo. igrala bo godba iz Campor; ob 20. se bo pričel ples, na katerem bodo izvolili ((kraljično« prireditve. Deloval bo dobro založen bife, s toplo in mrzlo hrano ter z izvrstnim domačim vinom. Odhod avtobusov podjetja ACNA z avtobusne postaje bo ob 12., 13-45, 15.15, 16,30, Lahko pa se odpotuje s trolejbusom št. 20 do Milj, od koder bodo vozili avtobusi do Campor ob 14.10. 13.15, 15.40, 16.45, 17,30 in 18.55. Povratek ob vsaki uri. Uradi INCA na podeželju Pokrajinsko vodstvo vsedržavne zvezne podporne ustanove INCA, ki ima svoj sedež v Trstu, Corso Italia 29, obvešča, prebivalstvo občin De-vin-Nabrežina. Zgonik in He-pentabor ter Križa in bližnjih vasi, da sta bili ustanovljeni dve podružnici omenjenega urada, in sicer v Križu ter v Nabrežini. V Križu je sedež krajevnega urada ter ustanove v Kulturnem domu «A, Sirk« in je odprt vsak ponedeljek od 17.30 do 20. ure. V Nabrežini pa ima svoj sedež v «stari vasi« na at. 33 pri občinskem odborniku Alojzu Markoviču in je odprt vsak ponedeljek od 17- do 18. ure. Uradi INCA so vsem delavcem in njihovim svojcem brezplačno na razpolago v zadevah glede podpor in sporov pri bolniškem zavarovanju, nezgod na delu in poklicnih bolezni glede invalidnine, pokojnine, družinske pokojnine, glede podpore za brezposelnost, podpore zavarovanja proti tuberkulozi, spoštovanje zakonov za delavke matere in vajence, glede hranarine v primeru bolezni, nezgod, invalidnosti ter zg vsako drugo vprašanje glede socialnega skrbstva in pomoči. Stavkovno gibanje tržaškega delavstva Popolnoma uspela stavKa delavcev v železarni ILVA Stavkali so tudi delavci v Tržaškem arzenalu in v ladjedelnici Sv. Justa Včeraj je bila tudi v Trstu enotna stavka delavcev v železarni ILVA, ki je nadvse lepo uspela, saj so se je udeležili vsi delavci! Kakor je znano, stavkajo tržaški železarni kakor tudi železarji v vsen italijanskih pokrajinah za znižanje čelovnega urnika na 40 ur tedensko ob enaki plači. Včeraj so stavkali tudi delavci v Tržaškem arzenalu, in sicer za znižanje delovnega urnika, za zvišanje nagrad ter druge manjše izboljšave. Tudi v tem podjetju je bila stavka enotna in je zelo lepo uspela. Prav tako je lepo uspela enotna stavka delavcev v ladjedelnici Sv. Justa, ki so včeraj stavkali za zvišanje nagrad in izboljšanje higienskih naprav ter delovnih pogojev v tem podjetju. Vse tri stavke so torej lepo uspele, ker so bile enotnega značaja in se delavci zavedajo svojih pravic ter so um um .............................................................. Majav položaj občinskega odbora Zaradi krize v ob čaka proračun še v Zaradi tega so bila zamujena razna javna dela in se je nakopičilo tudi mnogo nerešenih upravnih vprašanj Novi demokristjanski občin- občina samo za osebje 4 mi- mu razvoju odnosov med Kr- ški odbor je sklenil, da bo prihodnja seja občinskega sveta 21- t.m. Upravno delo občinskega sveta je bilo prekinjeno preteklega aprila, ko se je začela kriza občinskega odbora. Zato se je v vsem tem času in še prej nabralo mnogo upravnih vprašanj, ki jih mora občinski svet rešiti. Toda glavno vprašanje je letošnji občinski proračun, ki je bil postavljen šele na peto točko dnevnega reda novega zasedanja. Kot torej vicimo, se bo šele v drugi polovici leta začela obravnava proračuna, katerega postavke določajo dohodke in izdatke za letos od 1. januarja do 31. decembra. Zato je občina do sedaj poslovala na osnovi začasnih sklepov občinskega sveta, ki so določali mesečne stroške v višini ene dvanajstine stroškov preteklega leta. To pa seveda ne zadostuje za rečno in gospodarsko upravljanje občine. V let' cm proračunu je tudi mnogo takšnih postavk, kot na pr. razna javna dela. popravilo šol, občinskih stavb itd., ki niso bila še začeta, zato ker ni bil še sprejet proračun. Vse to ovira redno delovanje občinske uprave in hkrati škoduje tudi občemu mestnemu gospodarstvu. Letošnji proračun določa 3 milijarde 191 milijonov 581 tisoč lir pr.manjkljaja ter 838 milijonov 276.000 lir primanjkljaja podjetja Acegat, ki ga mora kriti občina. Skupno torej 4 milijarde 29 milijonov 857.000 lir primanjkljaja, kar znaša skoraj toliko, kolikor dobi občina za trošarino in vse druge čavke. Pri tem pa je treba poudariti, da porabi Živahne priprave na velesejmu Jugoslovani pričeli urejati svojo obsežno kolektivno razstavo Jugoslovanski kolektivni paviljon bo letos zavzel 350 kvadratnih metrov prostora in bo v njem sodelovalo 53 podjetij Tudi letos sta kot vsako leio pričeli prvi urejati svoje kolektivne razstave Avstrija n Jugoslavija. Avstrijci so že postavili zunanjo konstrukcijo svojega paviljona, ki bo na istem meču kot vedno v pritličju Paiače narodov. Predstavniki podjetja «Exportpro-jekt« iz Ljubljane pa so tudi že prišli in razkladajo prve zaboje z razstavnim blagom in opremo paviljona- Predstavnik tega podjetja prijazni tov. Demšar je našemu uredniku povedal, da bosta letos paviljon uredita z arhitektonske plati inz. arh. Oto Jugovac in inž. arh. Svetozar Križaj. Kolektivni jugoslovanski paviljon bo letos zavzel 350 kvadratnih metrov prostora, kar je znatno več kot pretekla leta (takrat je zavzemal 250 kvadratnih metrov) z edino izjemo lanskega leta, ko je zaradi posebne razdelitve prostora zavzemal 420 kvadratnih metrov. Znana arhitekta sta se potrudila, da bi naredila paviljon čim bolj zračen, in ustvarila že na prvi pogled čim boljši pregled vsega razstavljenega blaga. Uporabila sta žive barve, ki bodo združene s svojevrstno izrabo salo. nita tovarne iz Anhovega za aranžerske namene, naredile paviljon čimbolj privlačen. Na velesejmu bo sodelovalo 53 jugoslovanskih podjetij in med njimi tudi nekatera velika industrijska podjetja. Med njimi naj za sedaj omenimo samo nekatera kot podjetje »Rudi Cdkovec« ki proizvaja električno opremo za avtomobilsko industrijo; «Isfcrg» iz Kranja bo razstavljala svoje kino projektorje, ki so zasloveli po vsem svetu. Ljubljanski «I.itosiroj» bo razstavil re gulator za turbine, katerega so zgradili po originalni zamisli in za Katerega se zanimajo celo v Švici. Tovarna koles »Rog« bo pripeljala dve kolesi, za kateri nam zagotavljajo, da prav nič ne zaostajata za podobnimi odličnimi italijanskimi ali francoskimi izdelki Razumljivo je. da bodo prisotna številna podjetja kemične industrije. galanterije, aluminijastih izdelkov itd. Pomembna bo tudi udeiezba primorskih izvoznih podjetij: ((Jadran« iz Sežane, «Intercom-merce« iz Umaga in »Primorje eksport« iz Nove Gorice, ki izvažajo predvsem v okviru tržaškega in goriškega sporazuma in sc zato v našem mestu že dobro znana. Organizacijo jugoslovanske udeležb« je ob podpori zunanje trgovinske zbornice letos prevzel poseben odbor za sodelovanje na tržaškem velesejmu, katerega sestavljajo člani trgovinske zbornice za Slovenijo in Hrvaško. To pa seveda ne pomeni, da bodo na velesejmu sodelovala samo podjetja iz teh dveh republik. Prisotna bodo podjetja iz vse države, saj upravičeno ne računajo samo na lokalni tržaški trg temveč na možnost kupčij tako na italijanskem trgu kot tudi stikov s poslovnimi ljudmi iz zalednih in zla sti prekomorskih držav, ki bodo v velikem številu obiskali velesejem, Poleg kolektivne razstave bodo jugoslovanska podjetja razstavljala v lesnom paviljonu. ki bo letos znatno večji in bolje urejen. Kot vsako leto bosta tudi letos prodajali podjetji »Slovenija vino« in «Vinn Koper« dobro pijačo, priljubljene kranjske klobase .n dru gg dobrote. lijarde 464 milijonov 555.000 lir, rednih dohodkov pa ima skupno 4 milijarde 562 milijonov 250.000 lir. Iz tega sledi, da redni dohodki komaj krijejo izdatke za osebje. Za vse ostale izdatke pa je občinska uprava odvisna od državne podpore. Glede cočinskega proračuna in obravnave, ki se bo začela s prihodnjo sejo, moramo povedati, da ,e proračun pripravil prejšnji občinski odbor, ki so ga sestavljali demokristjani, socialdemokrati in republikanci. Poleg tega pa moramo tudi omeniti, da je za računovodstvo in za sestavo proračuna odgovarjal podžupan socialdemokrat prof. Dulci. Zato demokristjani računajo, da bodo socialdemokrati in republikanci, ki so v prejšnjem odboru proračun že sprejeli, glasovali zanj in da ne bodo imeli prevelikih težav v tem pogledu. Za sedaj imajo že gotove glasove skupin, ki so bile v prejšnjem občinskem odboru, in sicer 26 glasov. Z novim političnim položajem, ki je nastal v občinskem svetu po ponovni izvolitvi inž. Bartolija za župana in enobarvnega cemukristjanskega odbora s podporo fašistov in monarhistov, so računali najmanj še na dva monarhista in na enega liberalca. S to kombinacijo bi pri glasovanju za proračun lahko dosegli najmanj 29 glasov, ki pa ne predstavljajo še absolutne večine. Sicer pa še vedno upajo, da se bodo vsaj nekateri’ misini dn še kakšen drug »samostojen« svetovalec vzdržali glasovanja, kar bi jim omogočilo, da bi izglasovali proračun. Novi politični dogodki v Rimu v zvezi z odstopom e-nobarvne Zolijave vlač« in razburjenje miainov, ker je Zoli zavrnil njihove glasove v poslanski zbornici, ne obetajo nič dobrega tržaškim demokristjanom. Mišmi javno grozijo, da ne bodo več podpirali deželnih, pokrajinskih in občinskih demokristjanskih uprav, kot je to primer v Trstu. Tudi tržaški misini že govorijo, da nimajo nobenega namena še naprej podpirati Krščansko demokracijo, ker ne marajo, da bi jim njihovi volivci očitali, da se klerika-lizirajo. Zaradi tega pravijo, ča so glasovali *a enobarvni demokristjanski odbor samo zato, da so razbili dosedanje sodelovanje med Krščansko demokracijo, socialdemokrati in repuhlikanci. Sicer pa ni dvoma, da je to misinsko stališče v Trstu najtesneje povezano s stališčem njihovega osrednjega vodstva v Rimu. Ce bi v Rimu KD sprejela fašistične glasove, bi tudi tržaški fašisti še naprej poc-pirali inž. Bartolija in njegov odbor, ki nista te podpore odklonila. Sedaj, ko se novi občniski odbor ni še niti predstavil občinskemu svetu, mora Ž« premišljevati, kako bo sploh še nadalje upravljal občino, če ne bo imel podpore roisi-nov. Čeprav demokristjani mislijo, da bodo lahko podaljšali življenje svojemu občinskemu odboru z ignoriranjem glavnih gospodarskih m socialnih vprašanj mesta in področja, jim bo to zelo težko uspelo, Leva opozicija bo skupno s socialdemokrati zahtevala, naj občilkfki svet še nadalje obravnava najvažnejša gospodarska in druga vprašanja področja, naj se nadaljuje delo občinskih komisij za prosto cono, deželno avtonomijo, pomorstvo, Vaifonijev načrt itd. To so vprašanja, pred katerimi se demokristjani izmikajo in ki so povzročila padec prejšnjega občinskega odbora, ker so jih de mokristjani sabotirali« Nove težave enobarvnega odbora Prodstavnik PSDI je sinoči izjavil, da njegova stranka z zanimanjem »ledi nadaljnjs- ščanako demokracijo in desnico, ki so omogočili ponovno izvolitev inž. Bartolija za župana in sestavo enobarvnega demokristjansikega odbora. Po uekaterih trditvah demokristjanov in misimov se je trdnost sedanjaga občinskega odbora že začela majati zaradi izjav misinov, da ne bodo več podpirali KD, ker so njeni osrednji voditelji odklonili misinske gla-, sove v poslanski zbornici. Po mnenju socialdemokratskega predstavnika čaka Krščanska demokracija v Trstu na rešitev vladne krize. zato je šel Bartoli reševat nujna tržaška vprašanja v Pariz, Haag in Amsterdam. Ta demokristjan-ska zavlačevalna politika je v nasprotju z njihovimi trditvami, da so upravna vprašanja, ki jih mora reševati; občinski svet, tako nujna, da je treba takoj začeti z njiho-j? vo obravnavo. Potem ko je poudairil, da je novi odbor postavil obravnavo proračuna šele na peto točko dnevnega reda prihodnjega zasedanja, omenja, da mso postavili na dnevni red obnovitve upravnih svetov podporne ustanove ECA in združenih bolnišnic ter dopolnitve upravne komisije Acegata, čeprav je znano, da je spor med KD in PSDI nastal prav zaradi teh vprašanj. Tcato Je predstavnik PSDJ izjavil, da njegova stranka poudarja, da bi KD ščitila interese mesta, č« bi se v prihodnjih desetin dneh pred začetkom zasedanja občinskega sveta ponovno začela pogajati s skupinami demokratične levice za sestavo novega ljudskega občinskega odbora. ki bi izvajal socialno politiko v korist prebivalstva. Zatem je zaključil, da v secanjem položaju ostajata Krščanski demokraciji samo dve poti: ali obnoviti razgovore s skupinami socialistične demokraoije, ali pa sprejeti drugi predlog PRDI, da se razpusti občinski svet in da s« razpišejo nove volitve, ——«»—— Nezgode na delu Med rezanjem mesa v mesnici v Ul. Battisti, kjer je zaposlen, je 17-letnemu Francu Fontani s Trga Cavana zdrsnil nož ob kost ter se mu zaril precej globoko v trebuh Mladenič se je z zasebnim avtom odpravil v bolnišnico, kjer so ga morali sprejeti na prvem kir. oddelku. Ce ne bo hujšega, bo okreval v 6 ah 8 dneh. ♦ ^ Med razkludanjem plutovi-n» v novem dolu pristanišča je težak Giuseppe Bcocohi iz Ul. Toti nerodno padel z železniškega vagona na tla. Ker se je pri padcu močno udaril v kolk in tudi v kolčni sklep, so ga v bolnišnici kamor s« j« odpeljal z rešilnim avtom Hdečega križa, pridržali s prognozo okrevanja v 15 ali najkasneje v 2U dneh na ortopedskem oddelku. * * * prodi večeru pa »Q pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugem kir. oddelku, 33-letnega pomorščaka Guglielma Buona doma z I-schie pri Neaplju. Pomorščak je malo prej zdrsnil po stopnišču ladje «Fidelio», ki je zasidrana v novem delu pristanišča in je pri tem udaril z glavo ob ielezje, ki je bilo ob vznožju stopnic. Njegovo stanje je zaradi ran« na tilniku in možganskega pretresa zelo resno, kar je prisililo zdravnike, da so si pridržali prognozo. * * * Malo prej pa sta se zatekla z delodajalčevim avtom v bolnišnico tudi 27-letni Klavdij Brezigar iz Ul. Mo-lin a vento in 51-letni Josip Zlatič iz Istrske ulice, ki sta med popravilom parnika »Rialto« v beneškem pristanišču ie v jutranjih urah padla s 3 in pol metra višine v ladijsko skladb e. Delavca, ki sta *e potolkla in ranila po nogah, sta se pripeljala v Trst odločeni nadaljevati svojo borbo do končnega uspeha. Kakor je znano, so železarji v Trstu in v vseh italijanskih pokrajinah enotno stavkali že 23- maja za znižanje delovnega urnika. Sindikalne organizacije, zlasti pa CGIL, so ob tej priliki s konkretnimi podatki dokazale upravičenost delavskih zahtev za znižanje delovnega urnika spričo vedno večjega izkoriščanja delavstva, pospešen* produkcije in zvišanja produktivnosti dela. Poleg tega pa govori za znižanj* delovnega urnika tudi dejstvo, da je vedno več nesreč na delu prav daradi izčrpanosti delavcev. To vprašanje, kakor smo že podrobno poročali, je zlasti pereče v Trstu, kjer beležimo največji odstotek nesreč na delu. Med železarji in tuc’l med kovinarji sploh je vedno bolj občuteno to vprašanje, in »e bo sindikalno gibanje prav gotovo še bolj razgibalo, dokler delodajalci ne bodo sprejeli upravičenih zahtev delavstva. Ob včerajšnji stavki že-lezarjev v ILVA, delavcev v Tržaškem arzenalu ter v ladjedelnici Sv, Justa pa moramo omeniti razmere in razpoloženje delavcev v obratih CftDA, ki so prvi sprožili v Trstu vprašanje znižanja delovnega urnika- Nekam čudno se zc'š, da ni v teh obratih zdaj zopet na dnevnem redu to vprašanje, vse kaže pa, da bodo tudi delavci v obratih CRDA v kratkem nastopili in se pridružili drugim delavcem v njihovi oorbi za znižanje delovnega urnika. Slišati je namreč, da med delavstvom v teh obratih nekaj vre in ča mnogi delavci zahevajo krepko sindikaino akcijo v najkrajšem času. Odhod «VuIcanie» Jutri bo odplula ob 10. uri od pomorske postaje motorna ladja »Vulcania« na redni vožnji proti New Yorku. V Trstu se bo na ladjo vkrcalo okrog 160 prekooceanskih in enako število črugih potnikov. V Benetkah pa se bo vkrcalo okrog 50 prekooceanskih in večje število potnikov, ki se bodo nato izkrcali v vmesnih pristaniščih. Sredo-inf.% morje bo zapustila «\Uičahia» z nad 1000 potni-Jci na krovu. Na povratni vožnji *pa 4>o prepeljala okrog 1300 potnikov. — «»----- Najdeni predmeti V sobi št. 13 letečega oddelka tržaške kvesture so na razpolago lastnikom sledeči predmeti: usnjena torbica rdeče barve, v kateri so razni predmeti, znesek denarja in železniški vozni listek Trst - Beljak; ženska ura s črnim usnjenim pasom najdena v zabavišču na Montebellu; moška ura z usnjenim pasom, najdeni prav tam; verižica, obesek v obliki ribe, verižica s svetinjico, del verižice, moški prstan z začetnicami, verižica z obeskom, križec, 12 obeskov različnih oblik, trije uhani, štiri svetinjice, zaponka v obliki monograma z začetnicama A. T.; zapestnica, križec, obesek v obliki štiriperesne deteljice in ženski poročni prstan z napisom »Bepi« m z datumom. Del predmetov so našli v zabaviščnih prostorih v Brolettu, na Trajanovem nabrežju, v Rojanu in na Montebellu. Resolucija UDD Zveza demokratičnih zena je organizirala ob 13. obletnici tragičnega bombardiranja Trsta zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo naslovljeno na tržaški občinski svet. V njej zahtevajo naj občinski svet v imenu vsaga tržaškega prebivalstva pozove italijansko vlado. naj protestira proti atomskim poizkusom, ki so nevarni za človeško življenje, obenem pa naj prispeva k razorožitvi in k mednarodnem sodelovanju v korist miru na »vetu. Padec otroka Medtem ko se j« 5 let stari Santo Gerdol iz Ul. del-1’Eremo včeraj malo pred poldnem igral na dvorišču, je padel z dva in pol metra visokega zida in obležal na tleh. Njegova mati mu je takoj priskočila na pomoč in ga spremila v otroško kliniko v Ul. Manzoni, kjer ga je tuči pustila pod nadzorstvom zdravnikov. Ti so namreč o-trok-u ugotovili možganski pretres in so bili mnenja da bo otrok zelo verjetno že v 5 dneh, -pod pogojem seveda, da ne nastopijo komplikacije, popolnoma zdrav in čil. - Potolkla se je v avtobusu V prvih popoldanskih urah je prišla po zdravniško pomoč na sprejemni oddelek splošne bolnišnice Carla Ruz-zier z Largo Pitteri, ki se je pritoževale nad bolečinami v desnem kolenu. Zdravniki ji niso ugotovili ničesar, zaradi česar so jo tudi takoj odslovili. Zenska je izjavila, da je predvčerajšnjim zvečer med vožnjo z avtobusom proge št. .30, iznenada padla pri. trče-fijU Acegatovega vozila z motornim kolesom, last Ma,realist Barija iz Ul. Colautti. Pri nezgodi se je ranila tudi njena sestra, ki pa so jo še istega večera pridržali na prvem k-ir. oddelku. Novi odloki vladnega komisariata Jzšel je Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata, ki prinaša dva odloka i-n objavlja tudi razne ukrepe, ki imajo veljavo na Tržaškem ozemlju. Odlok št. 125 razveljavlja predpise bivše zavezniške vojaške Uprave glede obveznega zavarovanja proti nezgodam na delu, odlok 126 pa vsebuje predpise o dodeljevanju hiš za brezdomce. Predpisi vladnega generalnega komisarja z dne 3- decembra 1956 se na podlagi omenjenega odloka uporabijo tudi za občine Milje, Devin-Nabreži-na, Dolina, Zgonik in Repen-tabor. Obisk dr. Palamarc v starem pristanišču Včeraj je vladni generalni komisar dr- Palamara odšel v Staro pristanišče, da bi si ogledal razšiijevalna deia v tovarni industrijskih vlaken. V podjetju dela sedaj v treh izmenah okrog 100 delavcev. Dr. Palamara je po natančnem ogledu naprav čestital vodstvu .,n delavcem k njihovim delovnim in organizacijskim uspehom. Kulturne prireditve GLASBENA MA’1 (CA V SOBOTO 15. junija 1957 ob 20.30: v dvorani stadiona «Prvj raaj» zaključna produkcija gojencev Glasbene šole. Nastopajo gojenci za klavir, violino, klarinet, flavto, oboo ter šolski pevski zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca. — Vabila bodo na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. V NEDELJO 16. junija ob 17. uri: v kino dvorani v Bo-ljuncu nastop gojencev podružnice šole Glasbene Matice v Boljuncu. Nastopijo gojenci za klavir, violino, klarinet, harmoniko, trobila (trobenta in pozav-na) ter šolski otroški pevski zbor. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. PREDAVANJE V petek 14. t. m. ob 20.30 bo v dvorani prosvetnega društva «Ivan Cankar# predaval Mario Magajna o temi: »Potovanje po Turčiji#. Predavanje bodo spremljale skioptične sivke. TEATHO NUOVO DANES ob 21. uri: Skupina Michelu/zi: »Moj last na po-skušnjl«. OBVESTILO Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pozivata vse kmete in pridelovalce, ki nosijo svoje pridelke na novi zele-njaoni trg, naj se zglasijo v Ul. Geppa * - pritličje, da dobijo potrdilo za izkaznice za vhod na trg. iiiiiiiiiMiiiitiiiiimiiiMiiiHiiiiimiiiiiiiiiiMiimiMiiiiiiiiiii.iiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii' Iz sodnih dvoran Obsodbatrgovra zaradi tihotapstva Prizivno sodišče potrdilo ob-sodbo tovarnarju iz Maniaga Decembra Jani so zajeli f>4-letnega trgovca Rodolfa Tur-oovieha iz Ul. Gambini z 8 zavoji grških cigaret in zaradi tega je mož čakal na proces zaradi tihotapstva in tudi zaradi obtožb«, da ni plačal davka na poslovni promet. Sredi pričakovanja razprave pa so ga nepričakovano obtožili tatvine v škodo lastnika skladišča vin in alkoholnih pijač Giuseppa Fab-brija iz Ul. Zeinetti, kateremu naj bi ukradel 60.000 hr in dva para naočnikov. Tatvino »o odkrili sic«r že maja 1954, a krivcev policija ni mogla izslediti, zaradi česar so akte poslali v arhiv s pripombo, da so tatvino izvršili neznanci. Turcovich sicer tega ni mogel vedeti. Tako »o minila leta in mož je Že pozabil na preteklost ,ko se je pojavila v časopisih njegova »lika: Turcovich j* namreč sodeloval prj tatvini kave v Uliei Torrabianca in ta slika mu je prinesla precejšnjo smolo: o-kradeni trgovec Fabbri »e je namreč spomnil nanj, ker je bi.1 pred leti njegov odjemalec in je vsak drugi petek kupoval pri njem žganje. Tatvina je bila izvršena v petek in tudi »omatiični znaki, do katerih so prišli na podlagi pričevanja nekega moža, ki je opazil neznanca v sivi o-bleki v trenutku, ko je zapiral rolo, so odgovarjali znakom Turcovicha. Od tod nova obtožba tatvine. Sedaj k“ je prišel na vrsto pred sodiščem zaradi tihotapstva cigaret, pa so ga obtožili tui’l tatvine in obe razpravi združili v eno. Kakor že pred policijskimi organi, tako je tudi pred sodiščem vztrajno zanikal krivdo pri tatvini ter priznal samo posest vtihotapljenih cigaret. S tem je dosegel, da ga je sodišče oprostilo obtožbe tatvine zaradi pomanjkanja dokazov, obsodilo pa ga je zaradi ostalih obtožb na mesec dni zaporne in 21000 Hr čenarne kazni. Kazen bo moral seveda pre- sedeti, kar mu ne bo verjet no diosti škodovalo, saj je že v zaporu v pričakovanju nove razprave za tatvino kave ■» * * Septembra 1954 je Inšpektorat za delo v Vidmu poslal sodnim organom prijavo proti lastniku tovarn« nojev Erne stu Beltrameju iz Maniaga, češ da j« prevaral za precejšnjo vsoto lir razne javne zavode; tako je na pr. prevaral 1NPS za 512.699 lir iz fondu za dopolnilo plač in plačal 290.174 lir manj za z* v arov a nje, INAM in JNA-Casa za 54.745 lir in končno INAIL, za 47.796 lir. Mož namreč ni izpolnil, kot bi moral, obrazca GS. 2 ih tuči pri vknjižbah plač j« bilo vpisanih manj delovnih ur, kot so jih v resnici opravili nameščenci njegove tovarne. Da je ta prevara bila premišljena, dokazuje da je mož prijavil pristojnim organom znižanje delovnih ur zgradi pomanjkanja dela, kar seveda ni bilo res. Sicer s« je Beltrame izgovarjal, da je vsoto, ki jo je dobil za dopolnilo plač, podaril revnim in potrebnim delavcem, vendar sodišče tega njegovega izgovora ni moglo sprejeti, ker ni imel nobene pravice izkazati s« za širokosrčnega z denarjem, ki ni bil njegov, pač pa javnih zavodov. Zato ga 1* tudi sodišče v Pordenonu aprila 1j65 obsodilo na 8 mesecev in 15 dni zapora in 25.000 Hr globe Hkrati pa mu je privolilo pogojnost kszn>i brez vpisa v kazenski lisi, kar pa Beltra-meja vseeno ni zadovoljilo zaradi česar je vložil priziv pred tržaškim prizivnim sodiščem. Toda obsojeni tovar nar je dosegel N, da ga je tukajšnje sodišče obsodilo na plačilo povečanih sodnih stroškov, ker mu je prvotno razsodbo v celoti potrdilo. KOPER Poročil* v slovenščini; 7.30, 13.3U, 1S.U0. Poročila v itaUjanšCnl: 6.30, 12.3U. 16.30. 17.30, 19.15, 23.00. 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.30 Glasba iz plošč; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Popularni koncert. 1, A. AOam: »Ce bi bil jaz kralj« - uvertura, 2. F. Mendelssohn: Poročna koračnica iz Sna kresne noči, 3. A. E. Cha-brier: »Espana«, 4. H. AUeven: Sveoska ri:pscoje vokalni kvartet iz VrhniK«; 13.15 igra tamburaSki orkester pod vodstvom Matka Sijakoviča; 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe: 14.35 Nasi po-siusaici čestitajo ln pozdravljajo; 15.15 zabavna glasba; 15.40 U-trinki iz literature . Arthur Lati: Tiger, tig«rl; 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti; 17.19 Zabavna in plesna glasba n» tekočem traku; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Odlomki iz Verdijevih oper »Moč usode# in *Ri-goietto«; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Maksim Gorki (literarna oddaja): 21.15 Gabriel Faure: Tema con va-riaziomi op. 73 v cis-molu . Klavirski kvartet št. l v c-molu, op. 15; 22.15 po svetu jazza: Kvintet Georgeja Shearjnga TELEVIZIJA 17.30 Oddaja za otroke; 18.15 Prijeten dom; 21.00 Odnehaš ali nadailjuiješ; 22.00 Glasba in folklora na Sardiniji; 22.35 Nasveti o prebrani. , ( Sui.ski: PHHibinni;) RAZSTAVA H1SB IN ROČNIH DEL Nižja srednja šola v Trstu vabi na razstavo risb in ročn'h del svojih učencev in učenk. Razstava bo odprta do 15. junija vsak dan od 9. do 12. ure v drugem nadstropju šole v Ul. Scuole Nuove 14. Opčine: Učenci in učenke Državnega industrijskega strokovnega tečaja priredijo ob zaključku šolskega leta šolsko razstavo .vvojin izdelkov. Otvoritev razstave bo v soboto 15. junija ob 9. uri dopoldne. Razstava bo odprta v soboto, nedeljo in ponedeljek od 9. do 12. m od 14. do 20. ure. C KAZNA OBVESTILA GLASBENA MATICA bo imela svoj redni cbčni zbor 26. junija t.I. ob 20. uri na sedežu v Ul. R. Manna 29. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dn« 12. junija 1957 se je Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 14 oseb, poroka pa je bila 1 POROČILA STA SE: elektri. čar Djuro Marijan in šivilja Marta Berčič. UMRLI SO: 61-ietna Marija Lavrenčič, 88-ietni Antonio Godina, 76 letna Ida Kapek por. Kušun, 8U-l«tm Matej Lubja,na 61-letnl Mario Brivonese,, 44-let. ni Ernesto Cucit, 56-letni Rami ro Sortni, 72-letna Antonia Bo-sutti por. Butti, 46-letna Teresa Anbrian por. Gherlam, 76-etna Ines Strassoldo por. Capeliam 77-letni Carlo Berini, Mauro Del Kosso, star 20 ur, Renato Zoch star 4 mesece, 17-letni Luciano Bertocchi. ---- NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU / Bmgolelto, Ul. Homa - 18; Manzoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Dr, Rossetti, Ul Schiapparelli 58; Harabaglia Barkovljah In Nicoli v Skednju tt A l> 1 O CKTKTKK, 13. junija 1957 '1’HS l POSTAJ A A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Iz kraljestva živali; 12.11) Za vsak«: gar nekaj; 12.45 V svetu kulture 12.55 Melodije Iz filmov; 13.30 Jankovičev folklorni kvintet; 13.ao Slavni pianisti; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Brahms; Klavirski koncert st, 1 v d-nibiu op. 15 18.45 Podeželska glasba; 19.00 R Btrauas: Burke Tilja Ulenspiegia 19.15 Sola In dom; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 2(150 Chopin: Velika poloneza; 21.00 Dramatizirana zgodba — Saša Martelanc: «usodn» znamka#, i grajo člani Radijskega odra, 11». to Zabavna glasba; 22 30 Nove knjige in izdaje: Prof. Vinko Be. ličnč; »Pesmi Franceta Balant ča»; 22 45 Večerni ples; 23.30 Poj nočna glasba. I It S T I. 11.30 Tržaška kulturna kronika; 16.45 Hunski . Korsakov »Legenda o nevidnem mestu K iežu», 11. dejanje; 21.00 Igra orkester Carlo Savina; 21.45 Kon, cerf pianista Maria Ceccarell Ja; 22.15 G. Francesco Luži; »Slepa skrb#, slušna igra. KINO Excel«ior. 16.00: ((Onkraj Mombase«. Technicolor. D. ReeO in Comei Wi,lKie. Fenice. 16.00: ((Čarovnica#. Marina Vlady, Niicoie Courcel m Mauric« Ronet. Nazionale. 16.00: »Veliki lov«. Gaby AnOre, Fausto Tozzj, M. Tompeon. Fllodratn-matlco. 16.00: »Teror v mestu«. Frank Latimore. M-Fiore, B. Gorra. Grattacielo. 16.00: «Stiri podjetna dekleta«. Elsa Martinell', J. Adams, M. Cook, G, Sca-la, S. Chaplin, 21.15; «Odinehaš ali nadaljuješ*-Supercinema. 16.00: «Jetnik». A- iex Guiness, Jack Havvkun*. sodoben dogodek. 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«, Arcobaleno. 16.00: »Obtoženec mora umreti«, (Tri»l), čeprav Je nedolžen in mladoleten. G. Ford. Astra Rojan, 16.30: »Pustolovščina na dvoru*. M. Koch in M. Kratmeir. Capitoi. 16.30: «Gervaise». Po Zolajevem romanu. M. Schell. 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Cristaho. 16.30: »Kititi«. Napet film. Jean Servais, Carl Moh-ner. Prepovedan vstop mladoletnim. 21,15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Alabarda. 16.00: »Rififi«. 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Ariston. 16.00: »Srečanje v dežju«. Van Johnson in Jan« Wy* man. Aurora, 16.30: oAvtostop«. J. Al-lyson in J. Lemmon. 21.15: #Odnehas ali nadaljuješ«. Arincn-ia. 15.00: «Morska zver«. K. rooey, F. Domerque. Ideale. 16.30: «Notre Dame <•* Pariš#, collobrigi-da In tjuinn. Impero. 16.00: «Vampirjii». P- Mu tlet in G. M. Canale. 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«-Itaila. 15.30: «Ko sem zadnjič videl Pariz«. Technicolor. E. r»y-lor, VV, Pidgeon. 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«- S. Marco. 18.00: «Ogenj v Kaj* tageni«. Rhonda Fleming, b. Hayden. 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ*. Kino gledališče ob morju. 16.00: »V senci vešaJ«. Technlcolof. Cagney In Lindfors. 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«-Moderno, 16.00: »Moderni časi*. Charlie Chaplin. 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«-Savona. 16.00: »Papagaji«. Alberto Sordii, Cosetta Greco tn ”• De Fllippo. Via le. 16.00: «Poljana brez zakonov«. G. Montgomery In Findley. Technicolor. 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Vitt. Venelo. 16.00: «Fantasia »' nimata#. Metro. Betvedere. 1630: »Ukradli 5" tramvaj«. A. Fatorizi m c' Čampa nlnl. T!.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Marconi. 16.30: »Princesa Kanarskih otokov«. Silvana PamP*” nlm, Marcello Mastroianni. Mastimo. 16.30: «Crni zaklad*. Frarvooise, Crlstophe In Pierr*-21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«-Novo cine. 16.00: «Koclssov s'O*' Technicolor. Kock Hudson d* Barbara Rush. 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ*. Odeon. 16.00: «Jekleni mor*1 psi«. Tajni dogodek iz vojn* na Koreji, Radio. 16 00: »Cesta večnosti*. Leslie Caron. 21.15: »Ounehaš ali nadaljuješ«- KINO NA PROSTEM . Paradiso. 20.15: «Upor na ladl' Čarne«. Ponziana. 20.15: »Tihotapstvo v Tangerju«. Joan Fontaine, »• Palance. 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ*. Valmaura. 20.30: »Pustolovščin* D;ivyja. Crocketta«. Walt D1*" ney. Sladki. 2U.00: «Prepovedan! sad*-Femandel. Arena dei flori. 20.30: »Prismojeni nečak«. Dean Martin ,n Jerry l vvis. , Ariston. 20.30: #Srečanje v de*- 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ*' Rojan. 20.15: »Prehod na **V»' ro zahod«, Spencer Tracy. slike, ki jih Je poenel Mario Magajna v soboto >• t. m. na šolski prireditvi v dvorani na stadionu *pry. tnaj» In tudi tistj na višjj realni gimnaziji 0 «pred»J' ključev« itd., so na ogled V Tržaški knjigarni v Ul, *v Frančiška 20. PISMO IZ AT,ŽIRA 13 majske številke revije «11 pon ten prinašamo v prevodu pismo, ki ga je neki nepodpisani prijatelj poslal iz Alžira znanemu francoskemu naprednemu pisatelju Vercorsu, in v katerem je dramatično opisana slepa ulica, ki je vanjo zašla kratkovidna francoska kolonialistična politika. Moje poslednje pismo je ostalo brez odgovora. Ali ste ga prejeli? Včasih se mi dogaja, da dvomim, da gredo moja pisma po pravi poti ir. všeč bi mi bilo, če bi imel ustrezna koristna pojasnila. Minili so trije meseci. Al-iir ostaja zemlja krv.i in kri vice. Mnogo mojih prijateljev je v zaporu. Drugi izginjajo, ne da bi pustili za seboj na-»lova. Vsak se boji celice ali bodeče žice. Svobodomiselni ljudje so že boječe protestirali. Kakor veste, «L'Espoir d’Algerie» že več mesecev ne Izhaja več in časopise, ki jih imenujejo »defetistične#, redno zaplenjajo. Pretežni del političnih ljudi revolucionarnega gibanja »o potisnili v senco — ali u-bili. Od sedaj dalje si bodo stali nasproti vojaki in ubijalci, Z velikimi koraki se bližamo trdim časom ekstremizma. Tu ni mesta za onega, ki »kuja razsodno misliti, u-ravinovesiti sile, govoriti o pravici in resnici. Poskus, da bi videli jasno in omejil: Škodo, je nekaj, kar že pripada prejšnji zgodovini. Najbolj prosvetljeni muslimani niso več od tega sveta, ali pa se v njem nočejo pokazati. Nekateri postavljajo zahtevo, da bi bilo treba aretirane svobodomiselne ljudi obesiti, ker so sprejeli pod streho upornike, ali ker so skušali ponovno organizirati tajno alžirsko komunistično stranko. Drugi zatrjujejo, da Imamo med množico drugih tudi nekaj takih, ki so v zaporu, ker so izrazili simpatijo ali prijateljstvo s tistimi pocestnimi banditi, ki se trkajo na svoje nacionalistične prsi. Ali bo treba pretrgati vsak stik z muslimani in domačini? In potem? Strinjali se boste z menoj, da ni več enega samega Arabca, ki b: se ga gibanje ne tikalo, če Izvzamemo seveda, v ostalem maloštevilne, ovaduhe in skesane ovajence. Izjavljam odločno in jasno: Množica se je spustila v borbo in ne more več nazaj. Zbira fonde, »kriva preganjane, ščiti, večkrat pomaga in se pogosto upre. Delavci dajejo del svoje mezde, meščani dajejo več kot zmorejo, intelektualci tvegajo svoje življenje s tem, da vodijo tiste, ki bi jih zmešnjava vodila daleč, predaleč. Kakšno je zadržanje do te množice, do te revolucije v želatini? Popravljajo se stališča. pozdravlja se in ukazuje borba. Združimo se tudi mi — se govori — strnimo se v frotno in prepustimo besedo jeklu in ognju. Toda nekateri se obotavljajo, čutijo, da imajo vest, srce, drobovje, začenjajo razmišljati s prstom na petelinu, namesto da bi na petelina pritisnili, besedujejo o pravicah posameznika, ne da bi prispevali h klanju, začenjajo kritizirati, obsojajo zločine In vidijo mučenike tam, kjer gore grmade. Rien ve va plus. Toda igra je končana in bojim se, aa je že prepozno, da bi preprečili skupno smrt. Padalci postajajo božanstva. Zelene, modre in rdeče čepice uživajo največje upoštevanje. Cete generala Massuja — tega seveda nihče ne misli zanikali — so znatno zmanjšale terorizem, V Alžiru se nekaj časa sem prav gotovo bolje diha in strah, da bi u-mrli zaradi krogle ali bombe, j« izginil (kar zadeva mene osebno, sem že čudežno ušel poslednjemu atentatu pri »Cafeterii# in zahvaliti se moram slučajnostnemu srečanju, da sem še pri žlvlje- hhhiHhhhhimmhhhhhhhhhhhhhhihihm Mala ljudska kuharica Delo naših žena kot gospodinj ni lahko. Ne samo, da je mesečne prejemke v teh časih težko tako porazdeliti, da bi zadoščali za ves mesec, marveč je treba tudi pravilno gospodinjiti, saj je to eden od glavnih pogojev za zadovoljstvo v družini. S pravilno kuho so n, pr. v zvezi zdravje družine, njeno zadovoljstvo in pa ravnovesje mesečnega proračuna. V založbi «Kmečke knjige# v Ljubljani je zdaj izšla knjižica za pomoč gospodinjam v delavskih in kmečkih družinah, tečajem itd., to je MA- La ljudska kuharica, ki jo jo sestavil Božo Račič in je izšla V drugi izpopolnjeni izdaji, ker je prva izdaja že nekaj let razprodana. Na 100 straneh govori pisec Uvodoma o osnovnih nalogah in pogojih prehrane, zatem o Otroški prehrani, hrani za težke delavce, bolniški hrani (dieti), zdravilnih čajih, ku hinjskem vrtu, raji malih živali, shrambah in kleti ter o kuhanju kot takem. Za vsem tem je več 100 nasvetov in receptov za dobro in sodobno kuho, konaerviran.ie in prekajevanje, Knjižica naj najde svoje mesto v vsaki kmočkj in delavski družini kot svetovalka in pomočnica v družini tžtane ISO din tn »e dobi v vsaki knjigarni, ali pa pri založbi »Kmečka knjiga# v Ljubljani, Miklošičeva cesta g nju). Toda strah, da moreš vsak čas umreti razkosan, je zamenjala tesnoba, ki jo povzroča zavest, da drugi umirajo tako in da udarci prihajajo od onih, v katere smo v celoti imeli zaupanje. Protestiral sem in protestiram proti tistim gnusnim zločinom, ki širijo žalost v evropskih družinah. Nekateri mi skušajo dopovedati, da v meni srce prevladuje nad razumom in da bi moral razumeti, da revolucija ni neka športna disciplina s svojimi pravili. Priznavam, da bi namesto dialoga z minometalci imel raje diskusije ob okrogli mizi; toda vsi imajo raje minometalce. In če protestiram proti uporniškim mino-metalcem, moram z isto silo protestirati tudi proti našim. Niso vsi vojaki ubijalci. Večina, v to sem prepričan, misli na gostilno, ki so jo zapustili v kakšni provinci domače zemlje, misli na ženo, na zaročenko, ali na letino krompirja, ki jo bodo pospravili brez domačega sina. In pri očiščevalnih akcijah ni redek primer, da neka patrulja ropa v neki hiši, medtem ko neka druga patrulja deli denar in bonbone prestrašenim otrokom. Skoro povsod si atentati sledijo drug drugemu. Eden od poslednjih je bil na škodo rabina iz Medeje. Suhljat, šibak, gluh, toda izredno dobrega srca in zelo goreč mož (ne vem, Vercors, če se ga vi spominjate; bil je na vaši konferenci); neki Arabec ga je neko jutro ubil v bližin: sinagoge. Pomislil sem na Soustellov članek v «L'Echo d'Alger»: In sedaj antisemi- tizem. Avtor članka je hotel dokazati, da je po dogodkih v Constantini preteklega leta fronta narodne osvoboditve rasistično gibanje. Pozneje so dokazali, da to, kar »o zanetili tam, je bilo bliže ((cagoulardom# kot odporni- škemu gibanju. Vendar so samo v Medeji napravili atentat na osem Zidov, in pet jih je umrlo. Židje niso ta- ko številni, da ne bi mogli vedeti, kdo so. Govorilo se je o pomoti. Toda pristati večkrat na to tezo bi bila podlost. Protestiral sem pri Vseh muslimanih, ki sem jih kakor koli srečal. Arabci so obupani in zmešani. Mufti je v mošeji spregovoril nekaj pametnih besed, ki nas po- mirjajo. Ali morda obstaja v Medeji neka tajna protiži-dovska mreža? Ni v interesu upora, da gre na limanice nasprotnikom s tem, da odvrača borbo od svoje začetne smeri. Cital sem. da je mladina na Madžarskem hotela ohraniti revoluciji začetno čistost in je nagonsko čutila, da bi vsakršen rasistični incident škodil stvari. Mislim, da bi najnavadnejši o-portunizem moral v Alžiru zadoščati, da bi premagali protižidovske tendence. Videl sem prijatelje Arabce jokati, ko so izvedeli za umor rabina. «To so divjaki*, ali «Ni fronta narodne osvoboditve, ki je ukazala ta eksperiment*; to so običajne fraze, ki jih ponavljajo. Ne, vse še ni izgubljeno, in nadejam se, da se podobnj zločini ne bodo ponovili. Prijatelji »o mi dejali, da Šte vrnili predsedniku Cotyju red častne legije, ki so Vam ga priznali ob osvoboditvi...# KAKO NAJ PREBIJEMO POČITNICE Med gorami ali ob morju Novi hotel »Metropol* v Beogradu Je v začetku tega meseca sprejel svoje prve goste — delegate na XI. zasedanju svetovne konference za energetiko. Kdor se š« do sedaj ni odločil, j« sedaj že nekoliko pozno. Vendar bi le o tem še nekaj spregovorili. Saj ni vse za vsakogar. MORJE. Živimo pravzaprav ob morju, pa bi kdo dejal, da ga imamo že itak dovolj. Pa ni tako! Kopališče je le daleč, že za tiste, ki žive prav v mestu. A za one, ki sc v mestni okolici, j* morje, oziroma kopališče, kar precej od rok. Zato ne bi bilo prav nič smešno, če tudi kdo od nas misli, ko bi le šel na počitnice — k morju. Zlasti velja za tiste, ki imajo otroke. Morje in sončenje koristi predvsem doraščajoči mladini. Naše telo potrebuje son ca in njegovih žarkov. Saj je sonce vir energije. Po njem IHHHIMHHMMMHIHIMIMHHMHHMHHMMiMMIIMHIiiliMMIHMHHHIIIlMHHHMMHMHIHHHIHHHMMHHMIMHMHHHMHIHMMHMHHIIIHHMHMHMHHHHHHMHMMMMHHMMHIIMHMHHIMMHMHMIIMMIMMMHMMMHMHMIMIMMMMMIMMIMMMIMIMMill USPEŠNO RAZISKOVALNO DELO V ŽIVILSKI INDUSTRIJI Pnprečitinitavostinplesnobokruha V kemičnem oddelku Slovenske akademije v Ljubljani so s pripravkom «Kipro» prekosili podobne inozemske izdelke in dosegli, da ostane kruh nad 20 dni zdrav Na biokemično-mikrobiolo- čiti. Bakterija razkraja kruh škem oddelku Slov. akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani se že dve leti u-kvarjajo z raziskovalnim delom moke in kruha, predvsem z vprašanjem, kako bi mogli ohraniti v toplejših poletnih mesecih pekom in gospodinjam kruh zdrav. Vsakdo namreč dobro ve, da se pekovski izdelki prav radi kvarijo, zlasti pri višji temperaturi in vlagi. Bolezni, ki tedaj nastopajo, so predvsem nitavost v sredici in plesnc-ba na skorji. Se preden opazimo na površini razširjanje zelenkasto-sivih, belih, ali rjavkasto-črnih kolonij plesno-be, se pri rezanju kruha pojavlja nitavost kot tanko, svili podobne niti, ki jih povzročajo bakterije, predvsem Bacillus mesentericus. Le-ts se vedno nahaja v moki in ga s peko ne moremo uni- v lepljivo in temneje obarvano maso, ki neprijetno diši. Povzročiteljev plesni pa je cela vrsta gliv plesnivk. ki se večinoma širijo iz zraka skozi kruhovo skorjo ter prepletajo sredico s svojimi miceli. Tudi pri tej bolezni čutimo svojstven duh po plesnobi. Opisane okvare povzročajo veliko gospodasko izgubo v pekarnah in v domačem gospodinjstvu. Gospodinje pa tudi dobro vedo, da postane kisel kruh teže nitav, kakor nekisel. To spoznanje je dalo raziskovalcem pobudo, da so ‘iskali v nekaterih organskih kislinah sredstvo zoper nitavost. Priporočali so predvsem uporabo mlečne kisline, ki je sicer učinkovala, vendar je pre-premočno okisala kruh. Isto velja za ocetno kislino, medtem ko je uporaba propion- Dr. Marta Blinc v laboratoriju kemičnega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani iiiiiimiiiimiiiHMimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiMiiiitiiiiiiiiMiiiiitiiMiitiiiiiiiiiiMtiiMnMiimiiiaititMiMtiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiti Krožne turistične proge petih jugoslovanskih ladij Od Benetk do Nordkapa, Islandije in Helsinkov s številnimi vmesnimi postajami Nedavno je reaka paro-plovna družba ((Jadranska linijska plovidba# sklenila več sporazumov s tujimi potniškimi agencijami za krožna potovanja, ki se bodo vršila skozi vse letošnje poletje, vse do sredi jeseni. Največja jugoslovanska potniška ladja »Jadran# je bila pred dnevi končana in izročena prometu, junija pa bo morala na svojo prvo petmesečno krožno potovanje po Sredozemskem morju. Severnem morju in Atlantiku. V Švici, v Avstriji in Nemčiji vlada za taka potovanja izredno veh. ko zanimanje. Samo en potniški urad 1z Hamburga je že prijavil 400 potnikov, ter družbo prosil za vpis novih 200 potnikov. »Jadran# bo tako l, junija odplul iz Benetk proti Hamburgu, kjer se bo končalo pryo tako potovanje. Iz Hamburga pa se bo začela druga taka izletniška pot vzdolž norveške obale vse do Nordkapa, V norveških vodah bo »Jadran# imel tri krožna potovanja in bo na svoji poti pristal v številnih norveških pristaniSčih, V tem letošnjem načrtu se predvideva tudi druga daljša proga »Jadrana# in to preko Atlantika do Islandije, od koder se bo »Jadran# vrnil »kozi Baltsko morje vse do Helsinkov. Od tod se bo »Jadran# vrnil v Hamburg, nato v Genovo in s tem zaključil to tako imenovano »severno turo#, dočim mu preostaneta še dve potovanji in sicer na relaciji Genova-Tur-čija-Grčija-Benetke ter Be-netke-Grčija-Turčija in ponovna vrnitev v Beftetke. Druga ladja, ki ima podobno nalogo kot «Jadran», je »Jugoslavija#, katere letošnji načrti predvidevajo sledeča potovanja; iz Benetk ob vsej dalmatinski obali mimo Albanije v Grčijo in Turčijo s postankom v Splitu in Dubrovniku, Od zadnjega junija pa do sredi septembra pa bo ista ladja prevzela ekspresno progo na liniji Benetke-Reka-Du-brovnik-Kotor. Tretja ladja, ki prav tako spada v turistično izletniško brodovje »Jadroiinije# je »Partizanka#, ki bo vsakih deset dni opravljala krožno pot po vodah južne Italije do Malte in nazaj v dalmatinska pristanišča. «Jadrolinija» torej organizira za letošnjo turistično sezono več krožnih potovanj tako po Sredozemlju, kot po Severni Evropi. Poleg omenjenih treh ladij bosta v to brodovje vključeni še «Pro!eterka» in ((Dalmacija#. Zamisel o tovrstnih turističnih progah ni nova, pač pa je «Jadrolinija» izkori-i tila željo turistov ki se kaže v raznih deželah po krožnih izletih z ladjami. V Dalmacijo je lansko leto priplulo več tujih turi-stično-izletniških ladij, med katerimi je bilo največ britanskih in švedskih ter tudi norveška ladja »Oslo-fjord#. Na slednji je bilo tudi 320 Američanov, ki so, kot je znano, izredno petični. Samo v onem dnevu so na primer v Splitu porabili kar 10.000 dolarjev, ne da bi s tem plačevali hotelne ali druge stroške, ampak samo za nakup drobnarij in spominčkov. Številka, ki sno jo omenili, dovolj nazorno kaže, da se tovrstni turizem zelp izplača in zatp je povsem razumljivo, da re je ((Jugoslovanska linijska plovidba# lotila tudi te zamisli. M. JOVANOVIČ ske kisline ugodna in umestna, Prav s propionsko kislino in njeno uporabo so se ukvarjali v inštitutu. S' poizkusi so si vzgojili dobro u-činkujoče kulture propionsko kislih bakterij in iz njih napravili pripravek, ki je kot dodatek h kruhovemu testu nastopil kot konservans s popolno učinkovitostjo. Ta pripravek se je dal gnesti ter so ga dodajali testu do 1% količine moke. Treba je povedati, da so tisto testo vodili, t. j. pripravljali so testo po določenem receptu, kar je trajalo dalj časa kakor običajno, zato, da je mogel dovolj dolgo opravljati svojo u- iiiiiiiiliiiiiiuitirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Priprave za puljski festival Letošnji festival jugoslovanske kinematografije v Pulju, k‘ bo četrti po vrsti, je določen za čas od 27. julija do 4. avgusta. Preurejajo nekatere hotele, predvsem pa hotel »Riviera*, ki je središče družabnega življenja na festivalu. Zagotovljeno je že sodelovanje filmov: «Male stvari* (Studio film), »Ni bilo zastonj# (Jadranfilm). «Tnja zemlja» (Bosna film), »V mreži» (Lončen film), »Zenica* (Bosna film) in »Pop Cira in pop Spira» (Avala film). Od koprodukcijskih »Sol in kruh* ter «Mihajl Slrogov* (Carski sel). Od nedokončanih se predvidevajo »Sledovi* (Branko Bauer), «Naša pota se razhajaj 0» (Sime $imgtovič), »Svojega telesa gospodar* (Fedor Hanžekovič) — vsi trije Jadran filma. medtem ko bo Avala film do festivala dokončal «Beograjske pomladne večere» (Vladimir Pogačič) in »Malega človeka* (Zika Cikulič). Medtem so v Sarajevu začeli snemati film »Zakaj imaš skažen obraz, toua-riš* (Jože Galej, ter »Orni biser# (Toma Janič). Triglav film namerava poslati na -festival drugi del »Vesna*, ki ga za sedaj imenujejo »Najprej poroka* ali »Ljubezen pod ničlo*. Monografija E. Miheliča Državna založba Slovenije je izdala Katalog za razstavo Franceta Miheliča, s katero bo sodeloval na IV. Bienali v San Paolu v Južni Ameriki. Uvod je napisal njegov stanovski tovariš A-leksa Celebonovič. V njem v skopih obrisih, pa vendar ne da bi izpustil kaj bistvenega, prikazuje delo slovenskega umetnika Miheliča, s katerim se je tako trdno uveljavil doma in tudi že po svetu. Dodana je tudi kratka biografija. Slede reprodukcije, od katerih Že poznamo dela: «Roka mrtve matere*, »Mrtvi Kurent*, »Pogreb iluzij*, »Narcis#, »Jezdec*, «Spomin na očeta*, »Zena med maskami* in »Himere*. Novi sta »Glasbeni instrumenti* in «Potovanje v zraku*, da omenimo najpomembnejše. Katalog je uredil Lojze Gostiša, odlično pa je delo natisnila tiskarna Tone Tomšič. Nekatere reprodukcije so na tonirani podlagi, vse pa imajo živ rob. Ce ta katalog ne bi bil ravno kot pripomoček za obiskovalce razstave in ne bi bilo v njem seznama razstavljenih del, bi ga lahko gladko imeli ?a skrajšano monografijo. Državna založba Slovenije kot izdajatelj in Moderna galerija kot založnik sta lahko ponosni na to izdajo. ničevalno vlogo zoper mikrobe. Pečen kruh je bil neoporečen po vsebini kot tudi njegova skorja, kakor tudi poroznost sredice. Okus pa je vedno nekoliko kiselkast. Tako jim je uspelo peči hlebčke kruha, ki so ostali več kot 2Q dni zdravi. Nitavost ni nastopala, čeprav smo zvišali temperaturo na 30 stop. C in vlago na 75—90%. V nekaterih pekarnah uporabljajo zoper nitavost kalcijev acetat, ki pekom zajamči u-speh. Izkušnje v inštitutu pa povedo, da moremo z uporabo zgoraj imenovanega pripravka «Kipro» uspešno preprečiti tudi plesnobo v sredici kruha, kadar je bil le-ta slabo pečen. Nevarnost da nastane ples-noba obstaja vselej, zlasti v zraku ali po predmetih, s katerimi pride kruh po končani peki v dotiko. Zato predstavlja rešitev tega problema večjo težkočo kakor nitavost. Petina vsega pečenega kruha je žrtev te vrste bolezni. Shranjevanje zdravega kruha za daljšo dobo jih je najbolj zanimalo vzporedno z reševanjem staranja kruha, tako da bi kruhu ohranili tudi svežost In okus. Pri uporabi nekaterih reklamnih inozemskih pripravkov zoper plesnobo kruha so se prepričali, da niso uspešni. Kruh je namreč po krajši ali daljši dobi vendarle splesnel in razpadel, dasi-ravno so pazili, da je bilo vse čimbolj sterilno v skladišču. V domačem laboratoriju jim je uspelo rešiti problem z u-porabo dehidracetne kisline. V obliki želatinozne mase so jo mazali po pečenem, še toplem kruhu, ali so kruh namakali v želatinozni kopeli. Tak kruh je vsestransko zelo vabljiv in je podoben pecivu. ki so ga pomazali z rumenjakom. Kruh ne splesni ter organoleptično, t. j. po duhu in okusu ne kaže sprememb. Ako pečemo kruh vrh tega še s preparatom »Kipro#, je zajamčeno, da se bo ohranil kruh tako glede nitavosti. kakor plesnobe. Končno omenjamo tudi u-godnosti, ki jih nudi omota-nje. Zaviti kruhki v prepariranem celofanskem ali pergamentnem papirju so zelo priporočljivi za odjemalce, ki želijo vrsto peciva za daljšo dobo uživanja. Z veseljem segajo po njih, kadar kupujejo zalogo za izlete ali za takrat, ko so trgovine zaprte. Papir je pripravljen tako, da prepreči nastajanje plesni, medtem ko velja za nitavost pripravek »Kipro#. Kvalitetno, boljše pecivo (z dodatkom maščobe, sladkorja itd.) pa vsebuje že po svojem sestavu zaščitnike zoper nitavost, tako, da vsaj za nekaj dni ne bo nevarnosti za mikrobiološko uničevanje. M. BLINC nam postane telo krepko in zdravo. Sonce nam namreč ne daje samo svetlobe, marveč tudi toploto, a med toplotnimi žarki so tudi u-ltra-violetni. Prav po teh žarkih postane naše telo zagorelo. Ti žarki osušijo premastno kožo, poživijo krvni obtok, kar pospešuje luščenje kože In nastajanje zaščitne rožene plasti, Pod vplivom ultravio-ličnih žarkov nastaja v našem telesu vitamin D, ki je važno obrambno sredstvo proti rahitisu in jetiki. Brez tega vitamina se otroški organizem ne more pravilno razvijati. Toda ultravijolični žarki nas ne dosežejo samo tedaj, ko se pečemo na soncu ure ln ure. Tudi, če se samo iz-prehajamo na prostem, čeprav v senci, vplivajo na naše telo, Kopanje v morakl vodi nam nudi poleg vseh dobrot, ki jih imamo pri kopanju v jezeru ali reki, to prednost, da delujeta na naše telo jod in so-l. SONČENJE. Seveda dobi naše telo več ultravioletnih žarkov, če je golo. Vendar pa moramo biti pri sončenju kar previdni, zlasti v začetku. V začetku malo časa, največ četrt ure, potem pa vsak dan nekoliko dlje. Bolje je sončiti se tako, da »e gibljemo, da hodimo ali kar koli delamo. Previdni moramo biti, če mirno ležimo, ker izpostavimo naše telo tako, da dlje časa pripeka sonce na l-sto mesto. Ugodnejše je dopoldansko sonce kot popoldansko. Glavo je dobro zavarovati. Pred sončenjem je dobro, če se namažemo z o-ljem. Se najboljše je olivno. Sicer pa se dobijo v trgovini vsake vrste maže za to. Na o-Iroke moramo paziti, da se predolgo ne sončijo. Sicer se oni vedno gibljejo med tem. vendar pa je previdnost na mestu. Kljub vsej previdnosti pa se le dogaja, da se nam koža začne luščiti, Ko se to zgodi, ne moremo več preprečiti. Zmerno sonce je koristno, čezmerno pa škoduje. Nervozni, slabotni in tudi starejši pa ne prenesejo bivanja ob morju. Klima, zlasti pa premočno sonce, jim škoduje. V prvi vrsti so starejši, ki imajo arteriosklerozo, ali pa osebe z motnjami na srcu ali ožilju. Potem tisti, ki so bolni na pljučih, in tudi prav majhni otroci. Ce jim ne bo morje škodilo, jim prav gotovo ne bo koristilo. Taki pa naj gredo rajši na počitnice kam na deželo, kjer bodo prebili ves čas v prosti naravi med zelenjem in v gozdovih. Ob primerni hrani se jim bo tudi ves organizem popravil, da bodo po nekaj tednih okrepljeni zopet z lahkoto opravljali svoje delo. Zmerno uživanje zraka, sonca in vode nas bo v poletnih mesecih okrepilo in nam dalo moči za zimski čas IHlilHHIIIIHHIHIIlMIIMIMHHIHIHIIlllllllHIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlllllllMllllllllllllllIlHIlimHMIIHIIIIHHIIIIHIIHItllllllllllHHHIIIIIIHIIIIIII PROCES ZARADI iZAKLADA IZ DONGA» V bistvu ni Večina prič trdi, da so bili , n zaradi tega so partizani nadlegovali tudi njo. napravili so preiskavo na domu, odnesli rjuho in nekaj zlatnine; rjuho so sicer vrnili, zlatnino pa so si obdržali «za sitnost#. Hči ji je tudi — na vprašanje koliko denarja so zaplenili Mussolinijevi koloni —■ dejala, da ga je bilo mnogo in vseh vrst, in da so ga šteli vso noč, nato pa poslali na sedež federacije v Como. Na koncu je še omenila, da ji je hči pravila o namenu nekaterih, da bi uprizorili napad na avtomobil, ki je vozil denar in dragocenosti na sedež federacije v Como, a da sta se z »Nerijem# uprla taki podli nakani z ogorčenostjo. Nato so zaslišali še brata pokojne «Gianne», ki je povedal, da so ji Crne brigade ubile zaročenca, in še dtug* podrobnosti v zvezi z aretg- rirke «Din*». Cesar« Tuissi j« nato omenil poizvedovanja, ki jih je izvršil po smrti svoje sestre, in da je slišal, da se je »gospod Maurizio# bahal, da je likvidiral »Gianno#. To okoliščino pa je prisotni Ber-nasconi (#Maurizio») takoj demantiral. Nato so nastali manjši konflikti med pričo in Gorrerijem v zvezi z neko izjavo, za katero Tuissi trdi, da jo je Gorreri izrekel, a o jta-teri Gorreri meni, da jo je utegnil sicer izreči, s nikakor ne v smislu, ki bi ga ji hotel pripisati Tuissi. Tudi Tuissi potrjuje, da mu je sestra govorila o veliki količini denarja, o tuji valuti, francoskih in švicarskih frankih, o rubljih in o draguljih, hkrati pa tudi o nekem težkem narblni-ku, ki da je vseboval zlate palice. Zadnja priča na dopoldanski razpravi je bil Giulio Bianchi brat pokojne Annema-rie Bianchi in sin pokojega Michela Bignchija. katerih trupli so našli 5. oziroma 12-julija 1945 v Comskem jezeru, ki pa ni v svojem pričevanju povedal nič bistvenega, kar bi moglp osvetliti okoliščine v katerih sta izgubila življenje njegov oče in sestra. Prič* Aliče Csnali je povedala. da se je obrnila zaradi uboja svojega brata do pod-kvestorja, ki ji je svetoval naj o tem napravi pismeno vlogo. Aliče trdi, da je vedno bila prepričana, da »O umori An namarie, Michela Bianchija. »Nenja# in »Gianne# med seboj v zvezi. Ko je govorila z Giulicm Bianchijem, se ji je zdel vedno molčeč in potrt. K tem njenim trditvam se je takpj oglasil Giulio, ki je dejal, da je bil takrat potrt in žalosten zaradi smrti svoje sestre in očeta. Pri ljudski policiji pa ni bil pn, marveč njegov brat Giuseppe. Navajal cijo sestre in »Nerija# po fa- ■ je nadalje, da je Mentasti tr-šistih na podlagi ovadbe ku-1 dil, so Bianchijevo umorili zato, ker je nekaj vedela o »Gianni#. Canalijeva je povedala, da o «Nadu» niso ljudje imeli dobrega mnenja. Bil je inženir v Bologni. Novinar Arrigo Galli je poročal o svojih poizvedbah glede izginotja »Nerija# in »Gianne# ter Anne Bianchi. Tudi on meni, da so bili ti ubiti zato ker so vedeli marsikaj o slo-ben ravnanju z aretiranci. Priča grof Piero Bellini del-le Stesse, je govoril o odnosih med «Valeriom», «Guidom» m drugimi, Q Dionisiu Gamba-rutu («Nicoli») je priča povedal, da je bil komandant bri gade, pozneje, da je se je umaknil v Švico, spomladi pa se je vrnil in prevzel poveljstvo divizije, Bellini je šel prav k njemu zaradi ustavitve Mussolinijeve kolone. Bellini nt nikoli verjel, da sta bila «Neri» in «Gianna» izdajalca. Dejal je, da je bilo med njimi vse pojasnjeno in da so »Neriju# vsi zaupali. Nadalje je podrobno opisal pogovor z »Nicolo#, ki je dejal, da ima nalog za ustrelitev »Nerija#, o čemer p* tega ni mogel obvestiti pravočasno. Tudi Bellini trdi, da ni izdajstvo krivo smrti teh dveh, marveč da je verjetno vse v zvezi z zlatom Na izjave priče Giuseppine Tuissi je pojasnjeval Alessan-dro Viazzi kako je čul strele in klice na pomoč v bližini jezera. Viazzi je dalje trdil, da prav tako Della Torre m Mentasti nista verjela v zgodbo o izdajstvu in malo kdo je verjal v to, ko se j« zvedel za «Nerijevo» smrt. Zadnja priča, Luigi Zanon, bivši polic, funkcionar je povedal o neki torbi z 20 milijoni v bankovcih, k> i>h je imel bivši notr, minister. Pojasnjeval je zlasti razne dogodke glede raznih aretacij in krajevnih akejj, Prihodnja razprava bo v petek. Najcenejši «deodorante> Poleti se vsak človek poti, nekateri bolj, drugi manj. Ljudje, ki se preveč pote, morajo skrbeti, da odpravijo zelo neprijetni duh. Predvsem se morajo večkrat na dan u-miti. Pod pazduho se človek močno znoji. Znoj sam nima nobenega duha, pač pa nastane neprijeten duh, ko začne loj, ki je pod kožo po vsem telesu, razen na dlaneh in stopalih, zaradi vlage razpadati. Zato moramo nev-tralizirati mešanico znoja in loja še preden se začne razkrajanje. Ker je ta pojav kislega značaja, moramo uporabiti za to kako alkalično sredstvo. Najcenejše sredstvo je jedilna soda. Tudi če se s njo namažemo kar brez vsega pod pazduho, pomaga. Bolje je, če napravimo nekak čaj iz žajblja in alkohola (3 dele vode ali čaja na en del alkohola in ena kavna žlička jedilne sode). Tudi nekaj kapljic parfema lahko dodamo, če le ni preoster. Pa i-mamo doma napravljen »deodorante#. V trgovini pa s« dobijo razdišavna sredstva vsake vrste in vsake cene. Ta način razdišavljanja pa ni dober tudi za stopala. Duh. ki ga imajo potne noge, j« pogosto naravnost neznosen. Ne da se popolnoma odpraviti niti s š° tako pogostim umivanjem. rav to precej ublaži. Vedet moramo, da j* na nogah pri tem iapremem-ba, ki povzroča razpadanje, alkalična, zato soda ne pomaga. Mora biti kislina. Vzamemo v ta namen salicilno kislino (salicilato). Napravimo tako kot s sodo zgoraj, le da vzamemo salicila nekoliko manj. Vrhu tega pa moramo po vsakem umivanju i-meti noge nekaj časa v vodi, v katero smo nalili kis. Tudi nogavice in čevlje moramo posipati s prahom, v katerem je nekaj salicila. «»------- Kako naj pijemo da sc odžejamo Poleti je človek kar naprej žejen. Je primerno' in zdravo piti vodo? In koliko vode je treba popiti, da si ugasimo žejo? Piti moramo, kadar smo žejni! Telo potrebuje tekočino, in moramo vendar kako nadomestiti tisto, ki jo je izgubilo s potenjem. Toda, kako pijemo, da se nam želodec preveč ne napolni, da se nam ne razširi. Polagoma. Najprej v majhnih požirkih, potem šele nekoliko več. Vodo kak hip obdržimo v ustih. preden jo požremo. Med jedjo je bolje, če se pije malo, ali nič. Pač pa med obroki. «Pol ure prej ali tri ure potem,# pravijo Izkušeni ljudje. Kadar je telo vroče, je bolje izogniti se premrzli pijači. Nastanejo kaj lahko prav neprijetne posledice. Potem je treba paziti, da ne pijemo, ko ima naše telo kak napor. Zlasti velja to za tiste, ki hodijo po planinah. In za o-troke! Katera pijača je najprimernejša? Katera pijača nas najbolj odžeja? Voda. Le vodo potrebuje naš organizem. Vse druge pijače pogasijo žejo le, v kolikor je pač v njih vode. Zlasti pa ne odžejajo sladke pijače. Narobe. Sladkor celo poveča žejo. Kaj Je bolje, piti mrzlo ali toplo pijačo? Oboje nas odžeja. Vendar pa nam topla pijača za dalje časa pogasi žejo. Paradižniki Se premalo cenimo ta vrtni sadež. Saj je prava zakladnica snovi, ki so našemu organizmu koristne in potrebne. Zasluži po pravici ime »zlato jabolko#. Vsebuje sladkor in protein, vitamine A, B, C, karotin, niacin, tiamin itd. Je lahko prebavljiv in sploh u-godno vpliva na prebavne organe. Le škoda, da se prehitre pokvari. Vendar pa se ohranijo prav vse njegove koristne snovi tudi kadar napravimo iz njega sok. Paradižnikov sok je imenitna in zelo zdrava pijača. Ce smo prav ravnali, ko smo- paradižnik stiskali, mora biti sok lepo rdeč. Ce je blede barve, pomeni, da »mo nekaj narobe storili. Tudi okus mora biti značilen po paradižniku, brez kakršnega koli priokusa. Sedaj, ko je tega sadeža povsod obilo, in ko je tsko poceni, uživajmo ga, in pijmo za žejo sok iz paradižnika. Pečene paradižnikove rezine 10 do 12 paradižnikovih rezin, sol, rumenjak, drobtine 5 g parmezana, 20 g maščobe. Oprane, pol centimetra debele paradižnikove rezine nasolimo, potresemo z nastrganim parmezanom, povaljamo v jajcu in drobtinah ter pečemo na maščobi. Količina je za eno osebo« imoriško-beneški dnevnik Epilog dogodkov aprila 19.7.7. lela v Tržiču 18. junija proces proti trinajstim delavcem CRDA Delavci so obloženi, da so s silo vdrli v prostore ravnateljstva - Sodišče bo moralo predvsem upoštevati položaj, V katerem so bili takrat vsi uslužbenci CRDA Delavci goriške pokrajine, posebno pa ladjedelniški de-lavci iz Tržiča, Ronk in drugih okoliških krajev pričakujejo z razumljivim interesom proces, ki bo v Gorici 18. junija. Na zatožni klopi bo 13 delavcev CRDA iz Tržiča in sicer; Raffaele Franco, Aldo Pizzignacco, Giovanni Giorgi, Giuseppe Lorenzon, Antonio Cosolo, Eugenio Zentilin, Lu-cio Adrian, Claudio Romano, Giorgio Bens, Argo Russo in Silvano Gon. Obtoženi so, da so 18. aprila 1955 leta s silo vdrli v urade ravnateljstva CRDA v Tržiču, da so pri tem preprečili ladjedelniški policiji, da bi pravočasno nastopila in povzročili tudi telesne poškodbe enemu izmed policistov Cosimu Recuperu. Goriška sodnija bo vsekakor morala upoštevati vzdušje, v katerem je prišlo do dogodkov, ki zahtevajo po meniu državnega pravdništva sodni postopek. To se je namreč pripetilo v dneh, ko je ravantelj-stvo CRDA podvzelo vrsto u-krepov, ne da bi se prej o njih pomenilo z zastopniki delavstva. Tako je ravnateljstvo svojevoljno prepovedalo delovanje delavskih zaupnikov, o-mejilo je dejavnost kontranjih komisij, uničilo je pogodbo za delavsko menzo, prerezalo je nekatere tarife akordno delo in povečalo pritisk na delavce tudi s pojačanim tempom proizvodnje. Vse to je seveda med delavstvom CRDA povzročilo razburjenje, ki je dovedlo do dogodkov, o katerih bo sedaj razpravljala sodnija. Pet od 13 delavcev je bilo že odpuščenih iz CRDA. s tem so bili sami, kakor njihove družine že dovolj prizadeti, zato je upati, da bodo sodne oblasti podrobno pregledale celotno zadevo in sodile tako, da se bo v delavske kroge, ki bodo pazljivo sledili procesu, vrnil mir in upanje v boljše dni delovnega človeka. «»-------- , Maria Zaccaria: sprememba ! pri gradnji stavbe v Ul. Cipria-ni 30-4. IACP: r-ačrt za tri stanovanjske hiše v Ul. Torriani, ki bodo imele skupno 24 stanovanj. Gradbena zadruga «Mont.e Sabotino«: gradnja stanovanjske hiše s 4 stanovanji v Ul. Scodnik. Vlasta Pausi; zvišanje stavbe v Ul. Bona 9. Opera P. G. in D.; gradnja stanovanjske hiše z 8 stanovanji v Ul. sv. Mihaela. Bruno Montico: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Grabizio št. 3. Goriška škofija: dražba zemljišča v Ločniku. «» '■ IZ DOBERDOBA Obvestilo občine lastnikom zemljišč Vsi, lastniki zemljišč, ki so zabeležena v načrtu vojaškega taborišča, ki bo ležalo med Doberdooom in Ronkami, so vabljeni na sestanek, ki bo danes 13. jur.ija ob 20.30 v občinski dvorani v Doberdobu. 6.30, od koder bodo z vlakom odpotovali do Mosta na Soči. Nato bo do odšli peš do cilja. Vrnili, se bodo preko Podmel-ca v Novo Gorico ob 20.30. Nedeljska povratna vozovnica do Podmelca stane približno 230 din. Izleta se lahko udeležijo vsi, ker ni posebno naporen. Pred-sem pa bo prišel prav tistim, ki se mislijo v letni sezoni udeležiliti večjih podvigov na vrhove Julijski Alp. Prispevek šolskim gradnjam ministr. za javna dela Ministrstvo za javna dela je obvestilo goriške oblasti, da je sprejelo vrsto finjjjčnih korist šolskih gradenj v naši pokrajini. Na osnovi podatkov do katerih smo prišli, bo ministrstvo za javna dela prispevalo; doberdobski občini ki bo uredila otroški vrtec (stroški bodo znašali približno 2 milijona lir) vsako leto po 6%, celostnih strošov in to za dobo 35 let, sovodenjski <----- Obvestilo maturantom Ravnateljstvo Liceja in Učiteljišča š slov. učnim jezikom v Gorici obvešča, da se bodo pričeli pismeni izpiti za zrelostni izpit in učiteljski usposobljenostmi izpit v soboto dne 22. junija 1957 ob 8.30. Ta dan bo pismena naloga iz italijanščine. Urnik naslednjih nalog je razviden na razglasni deski šole. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Korzn I na novo zgraditi potrebna šol-Verdi 1, tel. 28-78. 1 ska poslopja. Na pokrajinskem svetu danes tri int 0 obnovitvi zakona o prosti coni, o turizmu v naši pokrajini in povračilu škode kmetom, ki so bili prizadeti v maju Izlet SPD. na Logaršee Slovensko planiško društvo iz Gorice priredi dne 16. t. m-izlet na Logaršče na Sentviš/ki planoti. Izletniki se bodo zbrali na postaji Nova Gorica ob | rinija. Danes popoldne ob 16. uri se bo v občinski dvorani na Korzu Verdi sestal goriški pokrajinski svet. Na dnevnem redu so poleg številnih ukrepov upravnega značaja tudi tri važne interpelacije, ki so jih pred časom naslovili na pokrajinski organ svetovalci levice. Prva interpelacija se nanaša na goriško prosto cono, v drugi je govora o povračilo škode kmetkom, prizadetim po vremenskih neprili-kah v maju mesecu in zadnje je posvečena razpravi o turizmu v naši pokrajini. Vsekakor bo razprava o prosti coni zelo zanimiva, če bo do nje seveda sploh prišlo. Kot znano je bila sinočnja seja občinskega sveta prenesena pozneje na. prav zaradi novih korakov, ki so jih pod-vzele stranke leve opozicije v zvezi s sedanjim položajem, ki je nastal v Rimu, po vložitvi treh zakonskih osnutkov o prosti coni. Zdi se, da bodo zainteresirane stranke (KD, PDSI, K Pl) skušale približati ena drugi svoje osnutke in tako olajšati delo parlamentu in senatu, da bi čimprej prišlo do odobritve zakona, ker je kot že rečeno sedanji v veljavi le do decembra meseca. V zvezi s tem važnim vprašanjem se je v torek zvečer sestal tudi ožji odbor goriškega občinskega sveta, na katerem je župan Bernadis povedal, kako je prišlo do odložitve seje in obvestil odbornike o obisku poslanca PSDI Cecche- Goriška tolklorna skupina ki bo nastopila v nedeljo v Standrežu. Nato so odborniki odobrili vrsto ukrepov socialnega značaja, dolgo časa pa so razpravljali o goriškem javnem kopališču, kjer bodo v kratkem pričeli z obnovitvenimi deli. Stroški zanje bodo znašali skupno 3 milijone lir. Končno je ožji odbor odobril tudi vsoto 5 milijonov lir za popravilo ulic Paola Diacona. Fatebenefratelli, vse do Ul. Leoni. «» ------ Revija folklornih plesov 16. junija v Standrežu Po uspeli folklorni reviji, katere se je udeležilo več folkornih skupin iz Trsta, tržaške okolice, Gorice in Sovodenj je ZSPD v Gorici sklenila, da bo vse folklorne skupine povabila tudi k nam na gostovanje. Javni nastop vseh folkloristov bo 16. junija zvečer na prostem, in sicer Jia prostoru bivše konzumne gostilne v Standrežu. Goričane že sedaj vabimo, da si ogledajo nastop mladine, ki je v nedeljskem izvajanju folklornih plesov na stadionu «Prvi maj# v Trstu pokazala velik napredek. Stoletnica osnovne šole v Solkanu Pripravljalni odbor za proslavo stoletnice osnove šole v Solkanu vabi vse učitelje, ki so pučevali na tej šoli, na slavnostno zborovanje, ki bo 23. junija ob 9. uri v dvorani Mestnega gledališča Nova Gorica v Solkanu. — KINO — CORSO. 17.00: »Vedno je lepo vreme«, G. Kelly, v c.nema-scopu in v barvah. VERDI. 17.15: «Tam gori me nekdo ljubi«, Pierangeli, P. Nevvman, v m e trose op u. VITTORIA. 17.00: «Ta naš svet«, dokumentarni film v barvah. Od 21. do 22. ure: »Odnehaš ali nadaljuješ«. CENTRALE. 17.15: «Kriv, nedolžen«, J. M. Artur, v cine-mascopu. od 21, do 22. ure: «Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: »Moj mož«. Športni dnevnik Pred odločilno tekmo za rešitev Koristen trening Triestine pred srečanjem z Atalanto Negotov nastop Tulissija - Triestina B-Lane-rossi B 1:1 za dodatno prvenstvo rezerv Pri Milanu nespremenjeno zdravstveno stanje Dinamo na poti v Rio de Janeiro T pričakovanju odločilne tekme za obstanek v A-ligi med Triestino in Atalanto, ki bo v nedeljo na stadionu pri Sv. Soboti, je imela danes Triestina lahek trening. Odigrana sta bila dva polčasa po 30’ proti formaciji mladincev, katero sta v drugem polčasu ojačila Zaro in vratar Bandini. I. moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Cattarini (Bandini); Belloni, Brunazzi; Petagna, Ferrario, Varglien (ki se je vrnil od Pro Gorizie); Olivieri, Szoke, Cazzaniga, Mazzero, Petris. Pasinati ni hotel forsirati svojih igralcev in je pazil le bolj na podajanje v globino in na streljanje na vrata. Tekma se je končala z Tezultatom 6:0 za I. moštvo, v katerem je bil zopet najboljši realizator Mazzero, ki je sam dosegel 3 gole, po enega pa so dosegli Olivieri, Petris in Cazzaniga z 11-metrovke. O formaciji, ki bo nastopila proti Atalanti, ni hotel dati Pasinati nobenih izjav. Verjetno je, da se bo odločil tik pred tekmo samo. Od oveh poškodovanih igralcev, je Bandi-ni že porvsem okreval, Tulissi pa je počival in njegov nastop ni povsem zagotovljen. Pasinati je zato poklical med kandidate tudi Costel,;ja in Fre-schija, od katerih eden bi e-ventualno nadomestil Tulissija. Danes se bodo vsi kandidati preselili na Opčine, kjer bodo ostali do nekaj ur prc-d tekmo. Takoj po zaključenem treningu I. moštva je bila na stadionu pri Sv. Soboti tekma zs dodatno prvenstvo rezerv med Triestino C in Lanerossi B. ki se je po enakopravni :gri končala neodločeno 1:1 (1:0). V tržaški enajstorici je nastopilo mnogo članov I. moštva, med katerimi se je posebno odlikoval vratar Luison. «c» — IZKLJUČITVE, GLOBE Tulissi in Pasinati dobila strogi opomin MILAN, 12. — Disciplinska komisija italijanske profesionalne nogometne zveze je pod-vzela proti moštvom in igralcem naslednje disciplinske u-krepe: Zaradi izgredov proti sodniku med m po tekmi med Pro Patrio in Catanio. je komisija prepovedala uporabo igrišča Pro Patrie za dve efektivni nedelji, obvezala Pro Patrio, da prijavi spremljevalca, ki je sodniku grozil in ga Skušal napasti v avtomobilu, da plača vse eventualne stroške v zvezi incidenti in da preda vse akte izvršnemu sve*u zveze. Z globo 40.000 lir je bila kaznovana Bologna, z globo 35.000 lir Padova itd. Za dve efektivni nedelji sta bila izključena Pombia (Nova-ra) in Monteverdi (Cremone-se), za eno nedeljo: Bercarich (Carbosarda). Strogi opomin so dobili Vinyei (Spal), Carra-dori (Lazio), Tulissi (Triestina) itd., navadni opomin pa: Ricagni (Torino) in • številni igralci B-lige. Zaradi protestov prot: sodniku so bil: kaznovani: Skoglunri (Inter) 24 000 lir in pismen o-pomin, Pascutti (Bologna) 18.000 lir, Cardoni (Roma) 12.000 lir, Magnini (Fiorenti-na) itd. Z globo 24.000 lir in pismenim opominom je bii kaznovan trener Triestine Pasinati. « Zaradi incidenta med prijateljsko tekmo Juve.itus . Mo. naco je bil izključen za eno efektivno nedeljo Boniperti. | MILAN, 12. — Zdravstvene stanje med igralci Milana glede na epidemijo zlatenice, je nespremenjeno. Oboleli so samo Bean, Schiaffino, Galli in Bergamaschi (ter žena poslednjega), od katerih so Beana in Bergamaschija preoeljali v kliniko. V zvezi z udeležbo Milana na tekmovanju za Latinski pokal, bo dokončna odločitev sprejeta v kratkem. Odvisna je od tega, če bodo Milanu dovolili, da bodo zanj igrali tudi Grillo, Frignani in Ricagni, k: v tem prvenstvu še niso bili registrirani. RIO DE JANEIRO, 12. — V prijateljskem nogometnem srečanju je včeraj v nočni tekmi Brazilija premagala Portugalsko z 2:1 (1:0). S *Sf> t? k' % 9?*vs V. Včeraj popoldan ob 14,30 so potovali iz Zagreba z Orient Ezpressom skozi Trst nogometaši zagrebškega Dinama namenjeni proti Parizu, odkoder bodo z letalom nadaljevali pot v Rio de Janeiro, kjer bodo sodelovali na velikem mednarodnem turniju ob otvoritvi novega stadiona za 250.C00 gledalcev. Kot smo že včeraj poročali, se bodo turnirja udeležila štiri južnoameriška moštva (Flamengo, Vasco de Gama, Sao Paolo in Corintics) ter štiri evropska (Belemenses, Sevilla, Lazio in Diname). Dinamo bo odigral najprej tri tekme v Riu proti Flamengu, Vasco de Gama in Belemensesu, nadaljne tekme pa so odvisne od rezultatov. Z nogometaši potuje tudi predsednik kluba znani športni funkcionar Vilko Zelan, zdravnik dr. Bubanj in trener Antolkovič. lllMIlllilllliliiiiiiiiiiinmililIliniiiillltlllliliiiMmimiiiiiiiiliiiinilllllllllilllimllirilllllimillillilliiiiMifliiliiiiiiiililiiiimilliiiimiHmilllMHiiiiiimiliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiHII Včeraj se je začela kolesarska dirka po Švici SMUČANJE _ v . | V Dubrovniku kongres Fornara s časom zmagovalca v prvi etapi Zuer Zmagal je Švicar Schellenberg in dobil 30” odbitka THALWIL, 12. — V Zueri-chu se je danes začela tradicionalne kolesarska dirka po Švici s prvo etapo Zuerich -Thalwil, dolgo 223 km. Zmagal je Švicar Max Schellenberg s časom 6.09T7”, od katerega pa je za splošno klasifikacijo treba odbiti 30” kot nagrado za zmagovalca vsake etape. S časom zmagovalca je prišel na cilj tudi Italijan Fornara. ki je tako že kar v prvi etapi postavil svojo kandidaturo za končnega zmagovalca. Vrstni red v prvi etapi: 1. MAX SCHELLENBERG (Švica) v 6.09T7” (odbitek 30”), 2. Fornara (It.) isti čas, 3. Cou-vreur b.09’36”, 4. Sorgeloos (Bel.) 6.1038”, 5. Ueminiani (Fr.), 6. Junkermann (Nem.), 7. Moresi (Šv.), 8. Assirelli (It.), vsi s časom Sorgeloosa. 9. Traxel (Šv.) 6.10’46”, 10. Van Cauter (Bei.) 6.10’56”, 11. Graf (Švica), 12. Bartolozzi (It.) obs isti čas, 13. Friedrich (Nem.) 6.H’01”, 16. Cestari (It.) 6.16’42". 21. Fabbri (It.) 6.18'51”, 23. E-miliozzi (It.) 6.1905”, 26. Gag-gero (It.) 6.19T2”, 34. De Ga-speri (It.) 6.23’22”, 41. Gismon-di (It.) 6.25T8”, 58. Buratti (It.) 6.33 54”. Italijan Grassi je prišel izven maksimalnega časa. Italijansko moštvo za «Tour dc France» MILAN, 12. — Profesionalna komisija italijanske kolesarske zveze je na predlog tehničnega komisarja Alfreda Binde določila naslednjo uradno formacijo Italije, ki se bo udeležila kolesarske dirke po Franciji (Tour de France): Giancarlo Astrua, Plerino Baffi, Mario Baroni, Nino Defilippis, Ales-sandro Fantini, Gianni Ferlen-ghi, Gastone Nencim, Arrigo Padovan, Giuseppe Pintarelli, Bruno Tognaccini. Rezervi: Pietro Giudici in Mario To-sato. Moštvo bo odpotovalo iz Milana 24. junija ob 17,22. Maserji in mehaniki, ki bodo spremljali dirkače, bodo določeni kasneje. Belgijci in Italijani na dirki Milano - Mantova MANTOVA, 12. — 35 kolesarjev med katerimi Belgijci Van Looy, Derycke, Van Dae-le, Schils in Italijani Minardi, Padovan, Benedetti, Vito Fa-vero in Buratti so se doslej prijavili za XI. kolesarsko dirko Milan - Mantova, ki bo v nedeljo 16. t. m. Start bo v Milanu. Registracija kcles in kolesarjev bo v soboto popoldne. Proga bo vodila skozi Bergamo. Palazzolo, Oglio, Brescio, grič San Eusebio (574 m), Vobarno. Sald in se bo zaključila na dirkališču MartelU v Mantovi. Skupna dolžina proge je 216 km. Prea prihodom kolesarjev v Mantovo bo na dirkališču tekmovanje v hitrostni vožnji katerega se bodo udeležili Baldini. Maspes. Faggin, Morettini, Ghella, Sac-chi, Teruzzi in. Kazianka. Rekord dirkališča ima dirkač Fa-bio Battesini še iz 1. 1933 s povprečno hitrostjo 42,210 km na uro. NOGOMET Če se Julinho ne vrne Kocsis k Fiorentini? FLORENCA, 12. — Giuilo Botelho (Julinho) je dar.es zvečer izjavi! dopisniku ANSE, da bo s prekomornika «Con:e Grande« po radiogramu ali ra-diotelefonu sporočil vodstvu Fiorentine svoj dokončni sklep o tem ali bo še ostal v Italiji pri Fiorentini za prihodnje prvenstvo, ali pa se bo vrnil v Brazilijo. Njegova odločitev je odvisna od razgovora, ki ga bo imel z ladje z materjo 16. ali 17. t. m. Mati je namreč po smrti Julinhovega očeta ostala sama in si želi, da bi sin ne bil več tako daleč od nje. Kljub temu pa je Julinho izjavil, da bo srečen če se bc lahko vrnil v Italijo, seveda z materinim pristankom. Fiorentina Je zelo - zainteresirana na odgovoru Julinha, ker mora do 22. t. m. sporočiti zvezi ime igralca, ki ga namerava registrirati kot tujca. Ce se Julinho ne bo več vrnil, se bo verjetno odločila za Madžara Kocsisa. Madžari odpovedali turnejo v J. Ameriko BUDIMPEŠTA, 12. — Bu-dimpeštanski športni dnevnik «Nep šport* objavlja' vest, da nameravane turneje madžarske nogometne reprezentance v Južno Ameriko, ki bi morala biti julija, ne bo. Madžarski nogometaši bi morali odigrati na svoji turneji 8 tekem v Braziliji, Urugvaju, Cilu, Peniju in Argentini, pogajanja v Budimpešti je vodil posebni odposlanec iz Južne Amerike Jose de Gama, ki bi moral dobiti oč zainteresiranih južnoameriških zvez definitivni pristanek do 10. t. m. Ker tega pristanka ni dobil, je madžarska zveza sprejela svoj sklep. DUBROVNIK, 12. — Danes se je v Dubrovniku začel 21. kongres mednarodne smučarske zveze, kateremu prisostvujejo delegati 20 držav. Dela so razdeljena na tri komisije; za skoke, teke in za alpske discipline. Komisija za skoke je obravnavala novo metodo za ocenjevanje skokov po predlogu švicarskega inženirja Strau-manna, ki ne upošteva samo dolžine skokov temveč tuči hitrost poleta. Mnogi delegati so predlogu nasprotovali, vendar pa bo vsako odločitev lahko izrekel le kongres. . V komisiji za teka so razpravljali o predlogu CSR in Sovjetske zveze, da bi se v olimpijski program vključil tudi tek na 5 km za ženske. LAHKA ATLETIKA ATENE, 12. — Predstavniki balkanskih m skandinavskih atletskih zvez so se dokončno dogovorili o srečanju atletskih reprezentanc Balkana m Skandinavije, ki bo v Atenah v začetku oktobra. Oazovornl urednik STANISLAV HENKO rtska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 13. t. m. ob 20 30 uri Umversal barvni film: »Rdeči jopiči iz Sashailhen« Od 21. do 22. ure televi-vizljski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ« predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri DEAR film: «Sedem samurajev Igrajo: TAKASHI SH1MURA, YOSHIO INABA, SE1JI MIYAGUCHI. — Od 21. do 22. ure televizijski prenos «ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ n ODOOOlMOnOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODCCOOfOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOnoaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOiJOOCOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Pogledam neznanko in Jo moram samo občudovati. Njena lepota ni tako očitna kakor Ljerkina. Dekle stoji za njo in M A »IKON LAHKI »Tukaj 2345-AB,« začnem naglo, «Mohamed Abdul Kallum je nekakšen načelnik politične policije. Potrebujem podatkov. Njegov naslov vesta številka 32 in številka 89, razen tega tudi vozač taksija s tablico Kairo 2345. Sicer je nekje v zahodnem delu mesta. Pričakujem takojšnjih obvestil!* «V redu, 2345-AB!« pravi glas v telefonu. Obesim slušalko, pritisnem na gumb, uredim omarico, zaprem pipe in se vrnem v pisarno. Na mizi so jutranji časniki. Preletim jih z očmi, a nikjer nič zanimivega. Med domačimi časniki in francoskimi ter angleškimi so razlike glede vprašanj, ki se tičejo kanalske zadeve. Sami dolgovezni članki, ki jih lahko berem o istih vprašanjih v ameriških časnikih, torej ni pametno s tem tratiti čas. Citofon nemarno zagaga. Pritisnem na ročico. «Kaj je, Ljerka?« Gospod šef, mister Singleton, neka gospa bi rada govorila z vami...» Ravno ji hočem reči, naj jo pošlje k vragu, ko se spomnim, da bi se slišalo tudi na oni strani. Potem pa, če me Ljerka ni prišla obveščat, bo že kakšen vzrok. «Prav! Pošlji jo naprej!« Ljerka odpre vrata na stežaj )n vstopi, pa se takoj u-makne na stran in napravi prostor obiskovalki. Zraven mi pomežikne. jo ogleduje do poslednje malenkosti. Moram pa priznati, da tudi ta ni bila prikrajšana, ko je bog ženskam delil ljubkost. Njena koža je bela, tako žametno bela, kakor orhideje, in se še močneje odraža v silnem nasprotju vranje črnih las. Nosi, okusen kostim iz črnega blaga in ima ogrlico biserov okoli tankega vratu. Poda mi roko, ki je podobna roki drobne deklice. Zadržim roko v svoji in ostanem tako nekaj trenutkov. Medtem jo gledam smehljaje, dokler ne zardi. Ta nemi prizor pretrga Ljerka, ko prisiljeno zakašlja. Zdrznem se in grdo pogledam tajnico. «Zakaj ne greš nazaj v svojo sobo? Utegne kdo priti,* jo prijateljsko posvarim. Ljerka odide in zaloputne vrata. Lepo obiskovalko posadim v najudobnejši naslanjač, kar jih imam v uradu. Potem sedem na rob mize, prav nasproti njej. «S čim sem vam lahko na uslugo?* «Moje ime je Susan Brewster,» pravi z glasom, kakor bi zdrsel košček masia po napeti svili, »in imam kmetijo v okolici El Rata.» Premolkne in jaz izrabim priliko in jo vprašam, kaj bi pila. Pravi, da nič. škoda, prav prilegel bi se mi whisky s sodo! »Neki moj prijatelj, polkovnik Hallaway, mi je pravil, da si je ogledal vašo zalogo poljedelskih strojev in da se je živo zanimal za neke stroje za pridelovanje bombaža.« Ona govori, jaz je pa skoraj ne poslušam. Največja sitnost pri nalogi, ki so mi jo zaupali, je to, da tu pa tam res kdo hoče kupiti ali vsaj preizkusiti enega izmed številnih strojev, kar jih je v ceniku moje tvrdke. Sicer je v skladišču v kairskem predmestju nalašč zato nastavljeno osebje, da razkazuje stroje, a mene zaboli glava, če moram že samo poslušati kaj o teh strojih, kaj šele da bi moral odgovarjati na vprašanja o cenah in o delovanju vsakega stroja posebej. Ce so pri vsem tem kupci moški, naj še bo. Lahko se jih odkrižaš, če jih lepo napotiš v skladišče, kjer jim bodo vse razkazali. Ko pa gre za ženske, zlasti take, ki imajo dobro karoserijo, kakor tale, ki je zdajle pred menoj, tedaj postane zadeva pa res nadležna. Prekinem Susan Brewster v njenem čebljanju. »Ste poročeni?* Nasmehne se, ker jo vprašanje zabava. ‘Ima to kaj opraviti pri stvari?* «0 nič. Vprašal sem kar tako«. Zamahnem z roko, kar bi lahko pomenilo marsikaj. Toda če bi me poznala, bi morala vedeti, da Larry ne stavlja vprašanj kar tako. Lahko rečem tudi, da ima vsako moje vprašanje natanko določen pomen. Lepa Susan Brewster se zopet nasmehne: »Vdova sem. Mož mi je umrl pred štirimi leti«. Skomigne z rameni, kakor bi mi hotela dopovedati, da je žalovanje že zdavnaj minilo m da je ostal le še spomin. Medtem ko zamrmram nekaj besed, ki bi se lahko jemale kot izrazi vljudnosti, se sprašujem, kako (ja ima Susan tako belo kozo. Po njenem pripovedovanju in po izvedenosti, ki jo kaže, bi morala prebiti ves dan na svojih plantažah in bi morala biti vsaj malo ožgana od sonca. Očitno je, da je Susan bila do zdaj le malo ali nič na soncu. To je zelo čudno! Zdaj bolj prisluhnem njenemu pripovedovanju. Ko pove vse, ji rečem, da bom telefoniral svojemu delovodju, in ga bom prosil, naj ji bo na razpolago, da ji razkaže stroje in da ji pojasni vse, kar bi želela. Ni povsem zadovoljna. Razočarana je, ker se ji nisem ponudil, da bi jo sam pospremil do skladišča. «Je zelo daleč to vaše skladišče?« vpraša z izrazom, ki kaže da ji ni prav nič do tega, da bi šla sama. «Nikakor ne. V predmestju je... no, Kairo ni New York. Ste Američanka?« «Angležinja,» pove naglo. Verjetno, da je. Prijazno, vendar odločno jo pospremim do vrat. Spodnjo ustnico si ujame z zobmi, kakor da bi iskala nečemu rešitve. Ne dam ji druge možnosti, kakor te, da pojde sama do skladišča. Zgovorno kramljam, samo da ne bi mogla do besede. ■ a v pred uradom J° čaka avto. Odprem ji vrata in pogledam človeka, ki je za krmilom: ouldng z laMui, ostriženimi na ščet. Po obrazu ima brazgotine, kakor da ie kdaj padel na kup razbitega stekla. še en smehljaj, še en poklon, potem zaprem vrata in avto odbrzi. V ustih imam komaj prižgano cigareto in jo zavržem. Vržem jo v smer kam.r gre avto. To smer brž razume vozač taksija, ki stoji malo dalje, in ve, da mora avtu pazljivo slediti. Zopet stopim v urad. Ljerka se drži kujavo. Kdo ve zakaj me ima za. nekakšno privatno lastnino in se brž namrdne cb vsaki ženski, če jo le pogledam. Ta njena posebnost kaze, da me pozna šele malo casa, sicer se ne bi repenčila tako brezuspešno. «Kdo je bila ta ljubka starka?* vpraša zajedljivo in vzdigne oci iznad revije. * Pusti to, punčka! Tu si zato da delaš, ne pa zato, da mene varuješ kakor kakšna dojilja, že davno so me odstavili, veš!* «Ni videti,« pravi samozavestno, «recimo, da ste prenehali z dojiljo, a ostal vam je kompleks guvernante«. Tako pričkanje mi je naposled le v zabavo. Sedem na rob njene pisalne mize, od koder imam v navadnim gibanjem vratu večji razgled. »Katere guvernante?« vprašam. «Tiste, ki je zdajle odšla. Kaj ms ničesar ne vidite? Že res, da je lepo oblečena, in po svoje tudi elegantna, a vsa je taka kakor guvernanta, kakor kakšna nemška guvernanta. Hodi kakor goska«. V nekaterih stvareh se trdno zanašam na ženski nagon. Izredno so spretne, zlasti kadar je treba neusmiljeno reševati možno ali samo namišljeno tekmico. »Misliš prav zares?« vprašam. Kljub šaljivemu tonu je vprašanje popolnoma resno. »Zares, zares! Za vraga! Vem, da ste moški, a na svetu je vendar še kaj boljšega«. (Nadaljevanje sladi)