5S$ II PRIMORSKI DNEVNIK jSSVST - Cena 35 lir Leto XVIII. . Št. 252 (5336) TRST, petek 9. novembra 1962 ZAKLJUČEK PREDVOLILNIH GOVOROV PO RAI-TV [anfani: «Nekaj novega in važnega io pa vendarle napravili» p »e začne važno zasedanje glavnega odbora KD - Senat je odobril prvih plenov zakonskega osnutka o davku na delnice, ki bo znašal 15 odst. ■ Ugi-yJa in govorice o morebitnem predčasnem razpustu parlamenta v februarju [bodo Pio 8. — Danes se bo zaključila predvolilna kampanja v Ravenni, v Massi in v okrog 200 drugih občinah, v, nedeljo in ponedeljek upravne volitve. Sinoči pa eunik vlade Fanfani zaključil vrsto tridnevnih volilnih Po radiu in televiziji. Glavni del njegovega govora P^tevanje vseh ukre- --------------- čemer Italija prednjači vsem evropskim državam«. Svoj govor je zaključil s pozivom, naj volivci razbirajo med maksimalizmom komunistov, minimalizmom desničarjev in med konkretnimi stvarmi, ki jih je opravila vlada«. Njegov govor je bil izrazito volilni in predsednik vlade ni niti z eno besedo omenil težav, ki jih ima v zvezi z okvirnimi zakoni za deželno ureditev države in z zakonskimi načrti za zboljšanje kmetijstva. No, prav o tem je razpravljalo danes vodstvo PSI pod Nennijevim predsedstvom. Novinarjem so po sestanku vodstva povedali, da je bila razprava omejena zgolj na oceno pogajanj, ki so sedaj v teku okrog teh vprašanj. Poudarili so, da ta pogajanja niso še končana, vendar pa kaže, da se bodo zaklju- čila. Vodstvo PSI se bo prihodnji teden ponovno sestalo in proučilo politični položaj ter obravnavalo notranja vprašanja stranke. Z velikim zanimanjem se pričakuje razprava, ki bo o vsem tem trajala dva dni na zasedanju vladnega odbora KD in ki se bo začelo v soboto. V zvezi s tem zasedanjem krožijo različne govorice, toda prevladuje mnenje, da v nobenem primeru ni moč predvidevati, da bi glavni odbor KD izglasoval resolucijo, s katero bi zahteval prenehanje politike levega centra. Na splošno se misli, da bo sklepna resolucija zasedanja na Morov predlog vsebovala nekako zmerno, sredinsko politično linijo, kii bo poudarila potrebo nadaljnjega izvajanja programa sedanje vlade. Del italijanskega tiska piše tudi o možnosti predčasne razpustitve parlamenta, tako da bi bile politične volitve razpisane že za začetek aprila. Ta tisk trdi, da se je zaradi tega Segni že posvetoval z nekaterimi političnimi voditelji. I a ■ y J m •'j i So bili po zaslugi vlade ®®ntra sprejeti po 15. nji0 'e objavljen vlad-^siam. Po besedah pred-vlade se ta program i izvaja in se bo tako [nadaljevalo. Sicer pa je % .Polemizira] z desnico in '■histi in dejal, da ga desni-■Jl®' da vodi Italijo v ko-> Togliatti pa da zatrjuje, (ja.. ,res- Zaradi tega so se [ jJ., lahko prepričali, da se | v‘“ioni pozornici v teh me-i j. ndarle zgodilo nekaj no-Pomembnega za šolarje, Tče v tovarnah, za državne jPoSi začelo se je z refor-- državi in razširila se je I",, Pravičnost ne da bi pri I rh produkcijski proces, v >ii,i"'iii,i,m,iiiiiiinii,iiiniii,i,i,,mu,,„hiii,iiiiiiiIiiii,n,i,,im,,liliiiililiiii„il,iiiiiiiiiiiiiu„,n,um,muhm,i,i,i,n,un,n,im,iiiiiiitii,,,i,Hitim,mu ODVAŽANJE SOVJETSKIH RAKET S KUBE fosežen sporazum med ZDA in SZ inšpekciji na sovjetskih ladjah Ameriška letala nadaljujejo vohunske polete nad Kubo ■ Kubanska vlada odločno zavrača inšpekcijo na kubanskem ozemlju in zahteva izpolnitev petih pogojev i^SHlNGTON, 8. — Predstavnik Bele hiše Salinger je iz-do sedaj ni bilo nobenega «stika» med ameriškimi , ,1 ladjami in sovjetskimi trgovskimi ladjami, ki preva-t*?vjetsko orožje s Kube v SZ. zvezi dajejo razumeti, . tega »stika« utegnilo danes. Predstavnik dr-departmaja je namreč da se mu zdi «zelo ver-da bo do »stika« prišlo **ajšem času. Dodal je, J^daj dogovarjajo o na- dje ° bodo ameriške VOi- (j Ugotovile, da sovjetske ItCn^kako prevažajo rake-Vie' P<|, ai1-6 .Ihdi, da ni bilo še do-am« bodo inšpekcijske skupi* n^šKe vojne mornarice Plavil s°vjetske ladje. Zatem * v«*’ da ameriška vlada še *•- a> nal se um'k »vsega ejefljflt > .** orožja* s Kube nad-- . »^-akcijami na kraju sa- n — je, da se glede tega °dal llsvnii^ogaiai° 8 sovietskimi vPrašanje, ali inšpekcija la- 'ANES d na kitajsko-indijski nadaljujejo. Indijsko mi-obrambo je sporoči-'Indijske čete včeraj za-~'a kitajska napada ter rtj*eko kitajsko postojanki? Kitajci še nadalje zbi-n» v južnem Ladaku. k v indijskem parla-j Poudaril, da je Albanija >Dnrtava’ kl zagovarja kitaj-• ponovil je, da je In- Je.......... i Pad *e Dgofce sprejeti pekinške za ustvaritev »ozemlja »K -Podarja« v globini 40 km j WkosHJe,U- Podlog o ustavitvi nlrl’'d Ba postavljajo «ne-j.fit Indije, ki dejan- te P jsiji Poznajo točno položaja«. mil; Hd-SpP^nistični voditelj pa ' ZtC- 11 “V tem trenutku kri- <’ *1pftiuno’ koliko komunistov vsi kon na ’ >či i ,7i° se v New Yorku za-(t iXa» d ZDA i« ZSSR konč-:KoL *Sa, glede načina ugo- K 11 J* oh- .. so sovjetske ladje »'jale s Kube raketne i Jjtj1.!® katere je vlada ZDA je j čl riplifo^ovila, da so jih na M, Nih "?°»iK., *tslt »rovu ladij. Baje s„ s pisajl Aj k„sirani pristali na zahte-I, sl®dkih i°do zaboii na krovu so- i W iSerisvLse sporazumeli, da '-UO zaboji na krovu so-:» *Wn,j° n« a.n''t' dakršno koli in-sU™ ti .taja “ dubanskem ozemlju V Cfhtčiti • morajo ZDA naj-Pet izvajanje znanih Ca-aPr,J guž® |,ai(l7ilhtev. Sovjetska vla-Urj ftihn"Ul 'JL zadovoljuje z bolj ' .,of alj tshtgflfjeriškimi jamstvi, o #0*°eje Pa naj bi razprav- dij, ki odhajajo s Kube, pomeni spremembo v ameriški blokadi Kube, je .predstavnik odgovoril, da »karantena ni končana*. Dodal je še, da se izvidniški poleti nad Kubo nadaljujejo, da pa ne more povedati, kaj kažejo zadnje fotografije glede demontiranja raketnih oporišč. Ameriški departma za obrambo je nocoj javil, da so izvidniški poleti nad Kubo potrdili, da se sovjetski raketni izstrelki odvažajo s Kube. V New Yorku so v poučenih krogih javili, da je sovjetska vlada sporočila ameriški vladi, da bo umik raket s Kube končan v ponedeljek in da po tem datumu ne bo več potrebna verifikacija na ladjah, ki odhajajo s Kube. V ameriških krogih so potrdili, da bo ameriška mornarica izvajala nadzorstvo nad sovjetskimi ladjami, ki odhajajo s Kube. Nadzorstvo se bo nanašalo predvsem na to, kar bo na krovu ladje. Sporazum v tem smislu je bil dosežen sinoči v New Yorku med sovjetskimi in ameriškimi predstavniki. Zaboji na krovu ladij bodo «delno odprti*. Inšpekcija se ne bo raztegnila na notranjost ladij, ker bi bilo težko naložiti balistične izstrelke, čeprav razstavljene, v notranje prostore ladij, tudi če so te velike tonaže. Pentagon je nocoj javil, da je več sovjetskih ladij z raketnimi izstrelki zapustilo kubanska pristanišča. Fotografije, ki so jih posneli med poleti ameriških letal, so pokazale več izstrelkov na krovu sovjetskih ladij. Kar se tiče sovjetskih bombnih letal «11 28», se je izvedelo, da so ta še vedno na kubanskem ozemlju. Pomočnik tajnika za obrambo je objavil nocoj izjavo, v kateri pravi, da so bila »vsa znana oporišča* za izstrelke, ki jih je Sovjetska zveza postavila na Kubi, demontirana, da pa je treba ugotoviti, ali so izstrelki res zapustili Kubo. Ta potrditev bo morala priti v prihodnjih 24 urah z opazovanjem sovjetskih ladij od blizu, ko se bodo ameriške ladje približale sovjetskim ladjam. Na vprašanje, ali je potrebno, da inšpektorji stopijo na sovjetske ladje, je predstavnik odgovoril, da dokončen postopek ni bil še pripravljen. Na sedežu ameriške delegacije v OZN je ameriški delegat Steven-son poročal o nadaljnjem razvoju predstavnikom držav NATO in SEATO. Z ameriške strani pa še vedno zahtevajo, naj bi Sovjetska zveza odpeljala s Kube tudi bombnike «11 28», ki lahko prevažajo atomske bombe. V kubanski vladnih krogih izjavljajo, da Mikojanova pogajanja v Havani niso v ničemer napredovala, ker kubanska vlada odločno odklanja kakršno koli inšpekcijo na kubanskem ozemlju o de-montiranju sovjetskih raket (Sicer pa tudi Sovjetska zveza odklanja vsako tako inšpekcijo na sovjetskem ozemlju v okviru razorožitve in jo označuje za vohunstvo.) Kubanska vlada vztraja, da morajo ZDA najprej dati jamstva v okviru znanih Castrovih petih točk. Baje se sovjetska vlada zadovoljuje z bolj generičnimi ameriškimi jamstvi, medtem ko bi o omenjenih petih točkah lahko pozneje diskutirali. Sinoči so se Mikojan in Castro ter vsi člani kubanske vlade ude- _________,_ __ . . težili sprejema v sovjetskem posla- rušila manjša hiša, ki je terjala ništvu v Havani ob 45. obletnici | eno človeško žrtev. Poplava je po-oktobrske revolucije. Med razni- vzročila veliko škodo v Dolini Lan-mi zdravicami so poudarjali »so-lzo v turinski pokrajini. vjetsko-kubansko prijateljstvo*. V brzojavki, ki jo je Castro poslal včeraj Hruščovu, poudarja prijateljstvo med Kubo in SZ in dodaja, da Kuba »ostaja odločna pri svojih petih zahtevah, ki bodo jamčile kubanskemu ljudstvu mir z dostojanstvom*. Kakor je znano, so med temi zahtevami tudi konec gospodarske blokade, prenehanje pomoči kubanskim beguncem, prenehanje vohunskih poletov nad Kubo ter ukinitev ameriškega o-porišča v Guantanamu. V diplomatskih krogih v Havani javljajo, da je nedavno zapustilo Kubo štiri sto sovjetskih tehnikov. Za obnovitev pogajanj o razorožitvi NEW YORK, 8. — Predsednika ženevske razorožitvene konference Dean in Zorin sta začela razgovore glede datuma za obnovitev pogajanj v Ženevi. Kakor je znano, je zadevni datum določen na 12. novembra. Baje želi sovjetska vlada odložiti ta datum za en teden. Brazilski delegat je predložil danes v političnem odboru načrt resolucije, ki sta ga podpisala tudi čilski in bolivijski delegat, in ki predvideva določitev neatomskega področja v Latinski Ameriki in Afriki. Brazilski delegat je izjavil, da nameravajo sedaj nekoliko spremeniti načrt, ki je bil nujno predložen med kubansko krizo. Predstavnik ameriškega državnega departmaju je izrazil upanje, da sovjetski sklep o prekinitvi jedrskih poizkusov v atmosferi z 20. novembrom Domeni, «da je SZ sedaj pripravljena skleniti učinkovit sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov«. «V takem primeru,« je dodal predstavnik, «se to lahko naglo zgodi.« Seveda je predstavnik omenil a-meriški načrt, ki da bi po njegovem mnenju’ lahko bil korak «k takojšnji prekinitvi atomskih poizkusov v atmosferi, pod vodo ln v vesolju brez mednarodne inšpekcije«. Dodal je, da je dovolj, «da se ta načrt podpiše«. «Vendar pa, če bt morala prekinitev veljati za vse vrste poizkusov, bi to prav tako naglo dosegli na podlagi splošnega načrta pogodbe, ki ga je tudi predložila ameriškb vlada 27. avgusta.« Predstavnik je nato izjavil, da nameravajo ZDA dati prednost prepovedi jedrski n poizkusov, ko bo odbor osemnajstih nadaljeval delo v Ženevi. Baje sta za tako predčasno razpustitev predvsem Moro in Saragat, na kar bi pristal tudi Malagodi. Toda hkrati se poudarja, da taki razpustitvi odločno nasprotuje predsednik vlade Fanfani. Spričo vsega tega se zdi, da so vse te govorice verjetno brez podlage; kot vzrok namreč navajajo možnost premostitve sedanjih težav v zvezi z zahtevami KD od PSI in z odgovorom s strani socialistov na te zahteve, ki so v zvezi z zakoni za dežele in kmetijstvo. Kot izhaja iz poročala o današmji seji vodstva PSI, se bosta — kot kaže, če ne že obe vprašanji, pa vsaj vprašanje kmetijstva, ugodno rešili. Senatorji so danes razpravljali o davku na delnice in odobrili pp. vih 18 členov zadevnega zakonskega osnutka. Z razpravo bodo nadaljevali jutri. Na podlagi pr. vega člena tega zakona je podvržen 15-odstotnemu obdavčenju dobiček, ki ga v kateri koli obliki razdelijo delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in zadruge z omejeno odgovornostjo. Temu davku ne bodo podvržene zadružne družbe, ki so vpisane v prefekturnem registru zadrug v primeru, da vplačana glavnica ni višja od 25 milijonov lir. Družbe bodo plačevale davek po dvakrat na leto pokrajinski blagajni, in sicer do 20. januarja in do 20. julija. Zakonski osnutek predvideva več možnosti prekrškov, ki se vsak posebej kaznuje z globo od 20.000 do 100.000 lir za vsako delnico; ta globa pa bo dvojna, če bodo družbe vpisovale in sporočale oblastem izmišljena ali druga imena, ki niso resnična. Med razpravo o tem zakonu je danes govoril tudi finančni minister Trabucchi, ki je predvsem poudaril, da je namen zakona obdavčiti dohodke delničarjev ter da bi bila najprikladnejša metoda tako imenovani «suhi davek*, ki pa ga v zakonu niso mogli sprejeti, ker bi bilo to v nasprotju z ustavnim načelom o progresivnem obdavčevanju. Po drugi strani ni bilo mogoče uvesti niti tako imenovanega »mešanega sistema*, ki je v veljavi v Švici, ker bi imel za posledico »nasprotno progresivnost*, ker bi v prvi vrsti prizadel male varčevalce. Zaradi tega je vlada predložila obdavčevanje delnic z akontacijo na komplementarni davek. Medtem se v državi nadaljuje stavka zdravnikov v bolnišnicah, ki je bila proglašena do sobote 10. t.m. in je sedaj podaljšana do sobote 17. t.m. Sindikalni voditelji stavkajočih so sporočili, da njihovih zahtev odgovorni organi doslej niso sprejeli. Stavka se bo podaljšala le v primeru, če do prihodnje sobote ne bo prišlo do poga- Nadaljujejo pa se pogajanja za obnovo delovne pogodbe kovinarjev zaposlenih v zasebnih podjetjih. Danes so sodnijski uradniki rimskega okrožja sklenili, da bodo začeli s tridnevno stavko 28. t.m., v Savoni pa bodo začeli z dvodnevno stavko 12. t.m. pomorski agenti in špediterji. Razgovor Hruščov-Kadar MOSKVA, 8. — Hruščov Je sprejel danes v Moskvi prvega tajnika madžarske komunistične stranke in predsednika madžarske vlade Janoša Kadarja. Razgovoru sta prisostvovala tudi Brežnjev in Kozlov. Kadar se je nato udeležil kosila, ki ga je priredi' centralni komite KP SZ. Na kosilu sta govorila tako Hruščov kakor Kadar. Delegat kitajske KP napada T. Živkova in ZKJ SOFIJA, 8. — Po vesteh iz krogov, ki so navzoči na kongresu Bolgarske komunistične partije Je vodja kitajske delegacije Vu Siu Cuan obtožil danes Todora Živkova, prvega tajnika KP Bolgarije enostranskega odnosa KP Bolgarije do Albanske partije dela. Stališče Živkova do albanskih voditeljev Je kitajski delegat označil kot nasprotno načelom proletarskega internaciona-lizma. Istočasno Je Vu Siu Cuan grobo napadel tudi Zvezo komunistov Jugoslavije Besede kitajskih delegatov so sprejeli delegati na kongresu s popolno tišino. Delegat Poljske združene delavske partije je govoril za kitajskim delegatom je v celoti oodprl linijo in stališče Todora Živkova. Isto je storil delegat Komumstične partije Češkoslovaške, ki le poleg tega obsodil dogmatično linijo voditeljev KP Albanije, ki je v nasprotju z življenjskimi interesi mednarodnega komunističnega gibanja. V sofijskih političnih krogih z zanimanjem spremljajo delo kongresa, ki bo sprejel smernice 20-letnega gospodarskega razvoja Bolgarije in izbrai novo vodstvo. Iz referata Todora Živkova se da sklepati, da bo v novem CK najmanj ena tretjina novih članov. V Frankfurtu demonstrirajo skupine študentov proti aretaciji urednikov revije «Der Spiegel« aiiiiimiiiiuimiiiiiiimiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« DEBATA O KITAJSKEM NAPADU V INDIJSKEM PARLAMENTU Nehru je poudaril, da Indija ne bo popustila in sprejema izziv z vsemi posledicami Komunistični voditelj Bupeš Gupta je izrekel vso podporo stranke vladi Edino Albanci odobravajo kitajski napad - Priznanje Naserju za njegove konstruktivne predloge, ki jih je Kitajska zavrnila NOVI DELHI, 8. — Danes se je začelo izredno zasedanje indijskega parlamenta, ki so ga sklicali zaradi obmejnega spora s Kitajsko. Verjetno bo zasedanje trajalo nekaj dni. Več tisoč ljudi se je zbralo pred sedežem parlamenta in navdušeno pozdravljalo Nehruja z vzkliki «Izženimo kitajske napadalce«. Tribune diplomatov in predstavnikov tiska ter publike so bile do kraja polne. Takoj v začetku je govoril predsednik vlade Nehru, ki je predložil dve resoluciji: prva odobrava razglasitev izrednega stanja, dru-g-a pa obsoja kitajsko invazijo Indije. »Ogorčeni smo zaradi te surove in brutalne invazije*, je izjavil Nehru in dodšl med velikimi a-plavzi, da Indija ne bo nikoli popustila pred kitajsko invazijo. Nadaljeval je; »Sprejemamo izziv z vsemi njegovimi posledicami*. Dodal je, da sedanji položaj predstavlja «preokret ne samo za Indijo, temveč za Azijo in za ves svet* in je pripomnil, da Kitajska, ki jo bila vzor antiimperializma, vodi napadalno politiko in politiko imperialistične ekspanzije. •Kitajci, je nadaljeval Nehru, so vdrli v Indijo s številnimi oboroženimi silami. Bile so žrtve na eni in drugi strani. Ta invazija HilillmiriiimiiiiiiiiiiiiiiillillillliiHiiiiiiiiiiitimiiiilmiiitlitiiiilHiiltmilliilimliliiiiliiiHllliimiiiiiimtiiiiiimilHilttliHiiiiiitiMiiiiimiiiliiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil nima nič opraviti z obmejnimi incidenti, do katerih je morda prišle v prejšnjih letih. Pet dni pn svojem napadu nam je Kitajska poslala pismo s predlogi o pogajanjih, ki jih Indija, kakor katera koli druga država, ni mogla sprejeti. Meje Kitajske niso začrtane, toda nikoli v zgodovini zadnjih deset tisoč let m bilo področje južno od Mac Mahonove črte v posesti Kitajske. Obtoževati nas, da napadamo Kitajce na našem lastnem ozemlju, pomeni, popolnoma potvarjati dejstva. Tudi Tibetanci niso nikoli zahtevali dveh tretjin ozemlja NEFA (severno-vzhodna meja) in če so Kitajci imeli razloge za to, 'bi se lahko obrnili na mednarodno razsodišče v Haagu*. Zatem je Nehru izjavil, da je bila invazija indijskega ozemlja skrbno pripravljena, ker so v Tibet poslali kitajske divizije m so zgradili številne ceste v smeri proti indijskemu ozemlju. Poudaril je, da so kitajske čete na obmejnem področju osemkrat številnejše od indijskih čet, in je i dodal, da indijske čete ne morejo I vzdržati zaradi številčne premoči Kitajcev in zaradi dejstva, ker so Kitajci začeli napad ob vsej meji. Nehru je izjavil, da je nemogoče sprejeti pekinške predloge za določitev »ozemlja brez gospodarja* v globini štirideset kilometrov. Prav tako ni moč sprejeti nobenega predloga o ustavitvi sovražnosti, «ki ga postavljajo nekateri prijatelji Indije in ki dejansko ne poznajo točno položaja*. Nehru je povedal, da je Indija sporočila tajniku OZN željo, da umakne čim prej svoje čete iz Konga. Dodal je, da mora o tem odločati U Tant. Zatem je Nehru izrekel priznanje prizadevanjem Naserja, ki je postavil nekatere predloge za rešitev spora s Kitajsko. Rekel je: • Predsednik Naser se ni zadovoljil z nejasnimi načelnimi formulacijami. Skušal je razumeti vprašanje in je postavil konstruktivne predloge, ki so bili za nas sprejemljivi, ki pa jih je Kitajska zavrnila*. Zahvalil se je zahodnim državam zaradi vojaške pomoči Indiji in je .Pozval druge države z besedami: »Temni oblaki se zbirajo nam nami. Ne izogibajte se svoji odgovornosti. Tudi če je naš napadalec dosegel začasen uspeh, ne Končni izidi volitev v ZDA W ASHIN G T ON, 8. — Dokončni podatki o volitvah v ZDA so naslednji: v predstavniški zbornici imajo demokrati 259 sedežev, republikanci pa 176. Demokrati so zgubili dva sedeža v odnosu s prejšnjo sestavo zbornice. V senatu imajo demokrati 68 sedežev, republikanci pa 32. Demokrati so pridobili štiri sedeže. Kar se tiče guvernerjev, manjkajo podatki še o treh državah. Do sedaj imajo demokrati 19 guvernerjev, republikanci pa 13. OSTRA DEBATA V BUNDESTAGU ZARADI AFERE «SPIEGEL» Zakaj ni policija pokazala take vneme tudi pri iskanju vojnih zločincev? Zvišanje zahodnonemškega proračuna za vojaške izdatke iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Slabo vreme in poplave po vsej Italiji in v Švici Vso Italijo je te dni zajelo slabo vreme. Skoraj iz vseh pokrajin poročajo o velikih nalivih in poplavah ter o veliki škodi. V vsej Dolini Aosta dežuje nepretrgoma nad sto ur. Hudourniki so močno narastli in so poplavili obširna področja. O poplavah poročajo tudi iz pokrajine Cutteo, kjer je voda porušila neko restavracijo. V Turinu je lilo vso preteklo noč, kar je povzročilp Sterilne poplave v vsej pokrajini. Vsi gasilci v Turinu so mobilizirani, ker je reka Pad preplavila bregove. Več mostov je v nevarnosti, da jih voda odnese. Poplave so napravile veliko škodo. V kraju Bal-me se je zaradi poplav delno po- Tudi v vsej Liguriji divja neurje z vetrom, ki je povzročilo povsod občutno škodo. Iz Pavie poročajo, da so zaradi velikih nal i-tioi) nevarno narastli vsi vodni tokovi. Reka Pad ki tudi zelo ne-varno narašča, je na nekem kraju Porušila nasip in poplavila polja. Prav tako poročajo o veliki škodi, kt so jo povzročili vodni to- ^elknk^°alh drU°,h kTaiih Ha' U]e’,kttku n“ Prtmer v Rimu, Do-modossoh, Avellinu, Caserti. Bariju, Teramu, Bocnu in drugod Tudi ^ Švice poročajo, da je « goratih Predelih srednje Lice t'V1,laseae? z vetrom, ki je dosegel hitrost 200 km na uro. Y JUlnittčra?ciji nepretrgoma dežuje ie » n dni, kar je povzro-čilo številne popiave_ v voril, temveč Je samo rekel, da «je Policija iskala vse mogoče poti, da ne bi zbežal človek, ki je osumljen veleizdaje«. Strauss jo nato odgovarjal na razna vprašanja socialdemokratov. BONN, 8. — Med debato v zvezi z afero «Splegel», ki se je začela že včeraj v bonskem parlamentu, in med katero predstavniki vlade odgovarjajo na številna vprašanja socialdemokratov, je danes govoril minister za obrambo Strauss, že med včerajšnjo debato je prišlo do številnih incidentov in prerekanj in prav tako tudi danes. Strauss je izjavil, da je nemški vojaški ataše v Madridu obvestil po navodilu ministrstva za obrambo špansko policijo, da je bil izdan zaporni nalog proti uredniku revije »Spiegel« Ahler-su. Strauss je dodal, da je poli-eija o tem že prej vedela. Pripomnil je, da je Ahlers v sedanjem preiskovalnem postopku najbolj osumljena oseba kot glavni pisec članka, zaradi katerega se je uvedel sodni postopek, in ker je bil načelnik tiskovnega urada ministrstva za obrambo, ko je to ministrstvo vodil Blank. Ahlers bi lahko povedal, kdo so informatorji revije v ministrstvu za obrambo, in kakšne dokumente so dali reviji na razpolago. Strauss je dodal, da bi ga upravičeno obtožili, da ni izpolnil svoje dolžnosti, če kot minister za obrambo ne bi izpolnil zahteve varnostne policije. Zatem je Strauss sporočil, da je bilo njegovo ministrstvo obveščeno 27. oktobra ponoči, da je bil Izdan ukaz za aretacijo Ahlersa s pripombo, da je ta v Španiji ali v Tangerju. Strauss je tudi izjavil, da je bil vojaški ataše v Madridu Oster obveščen o Ahlersovih premikih v Španiji. Zaradi tega so se Poslužili Osterja, da so sporočili španski policiji, kje je Ahlers. Posegel je v debato notranji minister Hoecherl, ker so opozicijski Poslanci zahtevali ,naj pove, kako so uspeli tako hitro najti časnikarja, kakor je Ahlers, medtem ko niso imela takega uspeha posredovanja pri Spancih, da se izročijo Pravici bivši nacisti, vojni zločinci. Kako to, da niso Interpol nikoli zaprosili, naj išče nevarne esesov-ce, medtem kc so jo zaprosili, naj išče Ahlersa? Hoecherl m na vprašanje odgo- Med drugim Je dejal, da Je sedanji proces velike važnosti in da najvažnejša osebnost pri tem ni Ahlers. «Mnogo bolj nas zanima, je dejal Strauss, končno zvedeti, prek katerih virov prihaja toliko rezerviranih informacij, bodisi v ministrstvu za obrambo kakor v drugih vojaških poveljstvih.« Dodal je, da bi moral parlament izreči priznanje ministrstvu za obrambo, ker je pojasnilo to plat sodnega postopka in ker je ni skušalo prekriti . Dodal pa jc, da ovadba proti reviji «Spiegel» ni prišla od njegovega ministrstva, temveč da ga je državno pravdništvo dan po objavi članka obvestilo, da je začelo preiskavo. Istega dne so zahtevali izvedensko mnenje, da ugotovijo, ali članek vsebuje tajne podatke. To mnenje je bilo izrečeno državnemu pravdmštvu 19. oktobra, o čemer so njega obvestili 26. oktobra, ko se je vrnil s počitnic. Liberalni poslanec Kohut je vprašal ministra, ali je res, da je izvedensko mnenje pripravil neki znani nacist. Strauss je odgovoril, da je vprašanje «preveč žaljivo«, da bi zaslužilo odgovor. Dodal je, da je v vojski posebna komisija, ki ima nalogo pregledati podatke o preteklosti vseh častnikov in podčastnikov, da zajamči, «da so v skladu z zahtevami naše demokratične države in da niso nikoli pripadali nacističnim vrstam«. Zatem je Strauss dejal, da Je pripravljen predložiti parlamentarni komisiji za obrambo ali parlamentu statistike, ki dokazujejo, da je odstotek bivših esesovcev v vojski mnogo manjši kakor v policiji a11 na drugih sektorjih javne uprave. «N1 mi znana preteklost tistih, ki so sodelovali pri pripravi izvedenskega mnenja za sodnijo v zve-*1 r?viJo »Spiegel«, in se o tem tudi nisem nikoli brigal. Prenehal sem raziskovati o preteklosti ko-kol, ki je sprejet v Bunde-swehr, ker menim, da ni potrebno, po proučitvi prek komisije, da bi ga predložili še drugemu ali tretjemu procesu o denacilikaciji.« 2e včeraj je liberalni poslanec Doering izjavil med drugim, da «mnogi ne morejo požreti dejstva, da zakulisni spor med nejasnimi interesi in borba med dvema tajnima službama (MAD — Militae-rische Abschurmdienst in «BND» — Bundesnachrichtendienst) poteka na breme tretjih«. Dodal Je, da, »če bo potreono, bo povedal o tem večje podrobnosti«. Namig Doeringa tolmačijo kot neposredno potrditev govoric, da polkovnik Wicht pripada «BND» katere pogleai o vojaški politiki niso vedno skladni s pogledi drugih ustanov. Del včerajšnje seje Je bil posvečen obrazložitvi proračuna. Finančni minister Starke ni utegnil v celoti obrazložiti obračuna. Vendar pa Je povedal nekaj podatkov. Med da v i letu ne bo davčnih zaostritev. Fro- je izjavil, da v prihodnjen oo davčnih zaostritev. Pro račun določa 56,8 milijarde mark izdatkov (letos 53,4 milijarde). Največji povišek gre za vojaške izdatke, ki se bodo zvišali za dve milijardi in dosegli 17 milijard mark. Morda bodo ministrstvu za obrambo nakazali še drugih 900 milijonov mark zaradi «večjlh obveznosti spričo mednarodne napetosti«. V ta namen bo vlada zmanjšala svoje prispevke za pomoč nerazvitim deželam. U Tant bo izvoljen za drugih pet let? NEW YORK, 8. — V poučenih krogih izjavljajo, da se bo Varnostni svet moraa sestal prihodnji teden, da izvoli U Tanta za dejanskega generalnega tajnika OZN za pet let. Razgovore v tem smislu je te dni vodu predstavnik ZAR Riad, ki je predsednik Varnostnega sveta za november. Baje ni do sedaj naletel do nasprotovanja proti imenovanju L Tanta. že ob začetku debate v skupščini OZN, ki se je začela septembra, je večina delegatov podprla kandidaturo U Tanta. moremo sprejeti sedanjega stanja*. Med debato je komunistični voditelj Bupeš Gupta izrekel podporo komunistične stranke borbi vlade proti »očitnemu kitajskemu napadu*. Poudaril je, da je Nehru simbol volje in odločnosti vse Indije. »V tem trenutku krize, je nadaljeval govornik, ni važno to, kar indijska vlada dela komunistom, ni važno, koliko komunistov je zaprtih, vsi komunisti bodo na svojem mestu, da branijo domovino*. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je štirideset državnih poglavarjev že odgovorilo Nehruju in mu izrek'o podporo in simpatije Indiji ter obsodilo kitajski napad. Med temi državami so: ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Kanada, Švedska, Zahodna Nemčija in večina latinsko-ameriških držav. Nekatere države, med katerimi Izrael, Somalija, Finska in Vatikan, so izrazile Indiji svojo simpatijo, ne da bi pri tem obsodile Kitajsko. Albanija je edina država, ki je podprla Kitariko. Predstsvn k je dodal, da je Nehru poslal pisma vsem državnim poglavarjem sveta. List «The Indian Express» poroča, da so funkcionarji kitajskega generalnega konzulata v Ka'cmi začeli sežigati dokumente v svojih uradih. To daje misliti, da raz-mišlja Kitajska o možnosti, da zapre svoje konzulate v Indiji. Zvedelo se je, da je indiissa vlada odbila vizum za odhod v tujino delegacijo komunistične stranke, ki je bila oovabliena na '•nn-grese komumstičnih strank v Bol-gariji, CSSR in na Madžarskem Predstavnik indijskega min;stn-stva za obrambo ie sporočil, da so indijske čete odbile dva kitala napada blizu Valonga na skrajnem delu severnovzhodne meje ter su eliminirale kitajsko nostoianko ob indijskem boku. Dalie je predstavnik povedal, da Kitaiči še dalje zbirajo^ čete in vojaški material v bližini Cusula v Južnem Ladaku. Do sedaj ni opaziti nobenih bojev, in Čusul je še vedno v indijskih rokah. Predsednik indijske republike Radakrišnan si je ogledal danes s helikopterjem indijske položaje na jugozahodnem področju vzhodne meje s Kitajsko. Predsednik je izjavil, da, če bi bila voiska bolje opremljena, bi lahko zopet zavzela zgubljene položaje. »Morali smo plačati naše zanemarjanje in dejstvo, da nismo ver-jeli, ker smo se pripravljali na pogajanja, ko so se Kitajci pripravljali, da nas napadejo*, je izjavil predsednik. »Ce nismo še prekinili diplomatskih odnosov ali napovedali vojne Kitajski, je to zaradi tega, ker še vedno upamo, da bodo Kitajci poslušali glas razuma in se umaknili s položajev, ki so jih zasedli po 8. septembru ter bodo začeli pogajanja*. Holandka izvoljena za svetovno lepotico LONDON, 8. — Holandska dvajsetletna modelka Catharina Lod-ders/ je bila nocoj izvoljena za svetovno lepotico za leto 1962. Finska lepotica, 17-letna Kaarina Lesinen je dobila drugo mesto, francoska lepotica, 2(Metna Moni-que Lamaire pa tretje mesto. Med 33 tekmovalkami so najprej izbrali osem finalistk, ki so zmagale v naslednjem vrstnem redu: Nizozemska, Finska, Francija, Južna Afrika, Japonska, Belgija, Danska in ZDA. Catharina Lodders je dobila tu-d| nagrado 2500 šterlingov in pravijo, da poizkusno pozira za filmsko družbo »Columbia Pictures*. Svetovna lepotica je brunetka z zelenimi očmi. Njene mere so: prsi 93 cm, život 58 cm, boki 93 cm. PARIZ, 8. — Predsednik Japonske vlade je prišel danes skupno z ministrom za gospodarsko načrtovanje iz Koelna v Pariz. Na letališču je Ikeda izjavil, da želi Japonska še bolj okrepiti vezi s Zahodom. ! J i ! 1 ! PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Vran« včeraj: Najvtfjja temperaiu-20, najniižja 13,7, ob 19. uril 13,8 stopinje, zračni tlak 1010,6 raste, vlage sg odst., nebo oblačno, veter vzhodn-lik-severovahodnik 8 km, 42,9 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 16 stopinj. 9. novembu 1MC Tržaški dnevnik V NEDELJO IN V PONEDELJEK BODO SPREGOVORILI VOLIVCI Danes, PETEK, 9. novem61 Nevernica Sonce vzide ob 6.55 In zatd 16.42. Dolžita a dineva 9.47. ' vzide ob 15,48 in zatone o6 Jutri, SOBOTA, 10. novem' Andrej Danes zaključna volilna zborovanja z nastopi najvidnejših politikov Za PSI danes ob 19. na Trgu Garibaldi poslanec Matteotti, za KPI ob 20. na Trgu Goldoni Vidaii ■ Za Realeja (PRI) je levi center zgodovinska nujnost Danes opolnoči se zaključi vo-lllna kampanja za letošnje volitve v tržaški občinski svet. Po zadnjih govorih bodo zvodniki utihnili in odločujočo besedo bodo imeli volivci, ki bodo v nedeljo in ponedeljek dopoldne oddali svoje glasove. Splošno mnenje je, da volilna kampanja tokrat ni bila tako bučna, kot smo jih bili vajeni pretekla leta im da se je tudi način postavljanja vprašanj, način govorov, izrazi govornikov izpremenil; tokrat skoro nismo več bili priče zmerjanj, grobih obtoževanj in podobnih izpadov. S tem pa seveda še zdaleč ni rečeno, da volilna kampanja ni bila živa in zanimiva, pa čeprav je to živo zanimanje prišlo na drugačen način do izraza. V ospredju zanimanja je bilo osnovno vprašanje: bo levi center im z mjim povezane globoke spremembe v javnem življenju, prodrl tudi v Trstu? Temu so sledili ostri napadi vse desnice zlasti na socialiste kot protagoniste levega centra, neodločnost in oklevanje demokristjanov, ki se nočejo izraziti in mnogokrat dvoumna stališča socialdemokratov. * Med včerajšnjimi volilnimi zborovanji je bilo najzanimivejše v kinu Supercinema, kjer je govoril za republikansko listo tajnik republikanske stranke poslanec Oron-zo Reale. Njegov govor je bil za- bramibo Taviani, za liberalce na Trgu sv. Antona poslanec Alberto Ferioli, za monarhiste ob 19. uri v kinu Supercinema posl. Gioac-chino Lauro, in končno za fašiste ob 21. uri v kinu A-rcobaleno poslanec Michelini. Današnja zborovanja; PSI: 19 Trg Garibaldi — poslanec Matteo Matteotti in Amaldo Pitto-ni; 20.30 Sv. Križ — poslanec Matteo Matteotti, inž. Pečenko in Ar-naldo Pittoni. KPI 10 Trg Perugimo — Tonel; 10 Nabrežje Nazario Sa-uro — Burlo; 11 Trg della Borsa — inž. Caffarc; 11 pri kinu Massimo — prof. Šema; 12 pri spomeniku Rossetti — prof Šema; 12 Trg S. Antonio — Tonel; 17.30 Drevored Čampi Elisi — prof Šema; 18 Sv. Križ — Dušan Furlan in Calabria; 18 Lonjer — Marij Grbec; 18 Korak cm el — Franc Gombač; 18.30 Bazovica — Siškovič; 20.30 Trebče v kulturnem domu — prof. Šema in Siškovič; 19 Bani — Franc Gombač; 20 Trg Goldoni — poslanec Vidaii, Marina Bemetič in prof. Šema. VČERAJ V S. MARCO Postavitev gredlja za «Aj>ip-Trieste» Včeraj ob 16, uri so postavili na splavišče ladjedelnice Sv. Marka gredelj 48.060-tOmske motorne cisterne «Agip Tries-tei). Pred dvema dnevoma so z istega splavišča splavili v morje turbinsko cisterno «Aiuri,ga P rimo«. Motorno cisterno Trieste« je naročila družba SNAM iz Milana, ki spada v okvir ENI in za katero so ladjedelnice CRDA že zgradile tri velike motorne cisterne: sh............ • ~JW44 Vtl flUVIjVUj. poslujejo 4.500 oseb. V pristanišču se gradi nadaljnjih 24 podjetij, ki bodo zaposlovala predvidoma 3.500 niiiiimiiiiiiiiiimiimimiimiiMiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiHiiMiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiifiiimi PO NEURADNIH, VENDAR TOČNIH PODATKIH Slovenske otroške vrtce obiskuje letos 542 otrok Posebno zadovoljiv je obisk v nekaterih mestnih vrtcih in na Opčinah Vedno bolj se občuti pomanjkanje šole za slovenske vzgojiteljice Tudi v otroških vrtcih se je zaključilo vpisovanje otrok in je zdaj reden pouk. Kakor smo že objavili podatke o osnovnih šolah, tako objavljamo zdaj podatke o vpisu otrok v slovenske otroške vrtce na Tržaškem. Podatki niso sicer uradni in se nanašajo na stanje 25. oktobra, vendar ni pričakovati sprememb. Na našem področju imamo skupno 26 otroških vrtcev, ki jih letos obiskuje 542 otrok; otroških vrtnaric pa je skupno 29. V vsakem vrtcu je po ena vzgojiteljica, razen na Proseku, pri Sv. Ivanu in v Rojanu, kjer sta nameščeni dve vrtnarici. Večina otroških vrtcev spada pod ustanovo OAI, in sicer v Boijuncu, Barkovljah, Bazovici, Mačkoyljah, pri Domju, v Gropa-di, Lonjerju, na Repentabru, na Opčinah, na Proseku, v Borštu, Dolini, Ricmanjih, Križu, Trebčah, Skednju, pri Sv. Ani in pri Sv. Jakobu. Kakor smo že omenili, sta dve Otroški vrtnarici samo na Proseku. Prav bi bilo, da bi omenjena u-stanova namestila še eno otroško vrtnarico tudi na Opčinah, kjer gon. Mahnič je pri tem padel in se poškodoval po raznih delih telesa, tako da bo za okrevanje potreboval kakih 8 dni. uslužbencev. Predvideva pa se gradnja nadaljnjili 25 podjetij s približno 1.600 uslužbenci, tako da se lahko predvideva, da bo žaveljsko industrijsko pristanišče v doglednem času zaposlilo okoli 9.600 delavcev in nameščencev. Zadnja sta spregovorila tržaški župan dr. Franzil in vladni generalni komisar dr. Mazza, ki sta u-gotovila, da se tržaški gospodarski položaj izboljšuje in to zlasti v zvezi z gradnjo novih industrijskih objektov. Takoj za tem so svečano otvorili podjetje CILLE, ki Je tik poleg stavbišča Vetrobela. CILLE že nekaj let obratuje v pristanišču in predeluje tropski les. Sedaj so obrate premestili v žaveljsko industrijsko pristanišče in zasedli v celoti 80.000 kvadratnih metrov zemljišča, od česar je 20 tisoč kvadratnih metrov pokritih. Celotna gradnja je stala milijardo lir. Novo podjetje bo pričelo praktično obratovati čez nekaj tednov in bo zaposlovalo 150 delavcev. Kasneje pa so otvorili tudi manjše podjetje Ac'ria-Chemie katerega gradnja je stala 150 milijonov lir in ki bo proizvajalo visoko kvalitetne barve. Podleije obsega približno 10.000 kvadratnih metrov prostora. Vprašanje o položaju uslužbencev bivše ZVU S sekiro po nogi Na kirurški oddelek splošne bolnišnice so včeraj ob 16.35 sprejeli 33 let starega zidarja Ileandra Ma-sciolija, kateremu so zdravniki u-gotovili globoko rano na levem stopalu. Ponesrečenec je ob prihodu v bolnišnico povedal, da je malo prej na gradbišču v Ulici Giuliani sekal drva, ko se je s sekiro usekal v nogo. Okreval bo v dvajsetih dneh. Poslanec KPI Vittorlo Vidaii je naslovil na finančnega ministra vprašanje, v katerem omenja pis- mo, ki ga je prejela od finančne intendance uradnica bivše ZVU in voditeljica sindikata «Zveze bivših uslužbencev ZVU« Annamaria Nan-ni. V njem ji finančna intendanca preti z disciplinskimi ukrepi zaradi njenega ravnanja, pri čemer pač očitno misli na njeno sindikalno dejavnost. Vidaii prosi za odgovor in poudarja, da gre za očitno protidemokratično de' iejanje. Isti poslanec je postavil tudi predsedniku vlade in finančnemu ministru vprašanje glede juridične-ga položaja uslužbencev bivše ZVU. iiiiiMiiiiiMiiimiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiimi|||||l|,|„M„l, un mmiiuu numniiniimumi IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V znak protesta in solidarnosti z delavci, ki vodijo to trdo borbo, proglašata sindikalni organizaciji splošno stavko za torek 13. novembra od 12. do 24. ure. Istega dne ob 15.30 uri bo na Trgu Unith Javno zborovanje sindikalnih organi zacij, na katere vabita vse meščanstvo. Sindikalni organizaciji razpisujeta tudi med vsemi delavci in uradniki nabiralno akcijo v prid 600 delavcev Orion. Podrobnosti o izvedbi stavke bodo določili zadevni sindikati posameznih strok.« S to stavko bo prešel boj delavcev Oriona v najostrejšo fazo, saj ga bo podprlo vse delavstvo. Ob splošni stav« se bodo lahko tudi voditelji industrijcev premislili ln svetovali voditeljem podjetja Orion, naj ne bodo tako trmasti. Razen tega pa se pričakuje, da bo danes vladni generalni komisar dr. Mazza sprejel predstavnike podjetja, potem ko je sprejel sindikalne zastopnike. Pogajanja o sporu v gradbeni stroki Včeraj popoldne ob 15. uri so se pričela na uradu za delo med predstavniki gradbenih delavcev in delodajalcev preliminarna pogajanja v zvezi z zahtevo delavcev, da se izboljšajo njihove mezde. V’ tej fazi pogajanja niso privedla do pozitivnih rezultatov. Kasneje ob 20.30 je generalni komisar kot posredovalec sprejel lo-čeno najprej predstavnike sindikalnih organizacij in nato delodajalcev, ki so mu prikazali svoja stališča v tem sporu. Do ure ko to poročamo, je bil gen. komisar še vedno v razgovorih s predstavniki delodajalcev, zaradi tega nam še ni znan izid teh ločenih razgovorov in pogajanj za rešitev spora. 90.000 ton najrazličnejših vrst tega dragocenega blaga zlasti iz Afrike in Južne Amerike. Glavni potrošnik tega lesa je Italija, del blaga pa gre tudi v Jugoslavijo, Avstrijo, Grčijo ln na Madžarsko. Gledališča GLEDALIŠČE VERDI V sredo 14. t.m. ob 20.30 bo z gala predstavo Verdijeve opere «Don Car-lo» otvoritev operne sezone 1962-63. Opero bo dirigiral Antonlno Votto, v glavnih vlogah pa bodo nastopali Marcella De Osma, An-na Maria Rota, Alfonzo La Morena, Šesto Bruscan-tlnrl, Boris Cristoff, Marco Stefa-noni. Zborovodja Giorgio Kirsohner. Režija Aldo Mirabella Vassallo. Pri gledališki blagajni se nadaljuje razdeljevanje abonmajskih Izkaznic za vse šM-ri turnuse. Nazionale. Danes zaprto. Fenice 15.30 «11 mafioso«, Ali* dl, Norma Bengell ExceIslor 15.30 «Tisti dve« duie), Audrey Hepburn, St'1 Latine. Grattacielo, Edina predstava »Ugrabljeni i-z Al-tane« (I s*1 dii Altana), Sophia Loren, Man Shell. Arcobaleno. Danes zaprto. Supercinema. Danes zaprto. Alabarda 16.00 «Svet na P1’ r)en< mondo sulle spiaggie) Tw l0Vnr Prepovedano mladini, ’ J Čas, »ezue )H0. Filod ram matico 16.00 «E1 0^ gja >rl h n, oicolor. Sofia Loren, Chal ston. Aurora 16.30 »Grič 24 ne ^ ,^r TEATRO NUOVO ECA v oktobru _ Občinska podporna ustanova ECA je v oktobru izdala za razne podpore skupno 67,5 milijona lir. Za vzdrževanje 860 revežev v raznih domovih je ustanova plačala 24,5 milijona lir; 4,7 milijona lir pa je izdala za brezplačne dnevne obroke hrane 611 družinam. Trst kot pristanišče eksotičnega lesa ■-, m ■ Med polaganjem temeljnega kamna za tovarno «Bormed» KLJUB STRAŽAM OD LAZARETA DO SESLJANA Trst je postal glavno italijansko pristanišče eksotičnega lesa. Računajo, da prispe sedaj letno okrog Samo na pol uspela akelia proti tihotapcem cigaret Kam je izginil avto Alfa Romeo poln cigaret in kam motorni čoln pred barkovljan-skim portičem ? - 12 zavojev cigaret v morju - Osem oseb prijavljenih sodišču V noči od 3. na 4. november je poveljstvo finančne straže v Trstu izvedlo obsežno akcijo, da bi Plovili tihotapce, ki naj bi na naše področje prenesli 250 kg ameriških in švicarskiii cigaret. Finančni stražniki so namreč zvedeli, da bo neka jugoslovanska motorna jadr- nica pripeljala do meje jugoslovan-teritorialr “ ' — ' skih teritorialnih voda 250 kg cigaret, in na tem mestu naj bi cigarete prekrcali na manjše ladjice in motorne čolne, s katerimi naj bi jih tihotapci prepeljali v različne kraje na naši obali, finančno poveljstvo je zaradi tega zastraži-lo vso obalo od Lazareta do Se-sljana, medtem ko so bili zastraženi tudi razni cestni vozli in so zavojev cigaret in so se spustili za njim. Toda mali «600» je kmalu zaostal in kljub temu, da so takoj obvestili vse ostale patrulje, je avto neznano kam izginil in ga doslej še niso našli, id: k 44« w^»-»44«ii, ftJCl je letos vpisanih 43 otrok. Občinski vrtci pa so pri Sv. Ivanu, v Rojanu, v Nabrežini, Devinu, Mav-hinjah, Sempolaju, Gabrovcu in Zgoniku. V primerjavi z lanskim letom je letos v vseh slovenskih otroških vrtcih 33 otrok manj, kar je pripisati demografskemu faktorju. Padec števila otrok zaradi manjšega števila rojstev je tudi v italijanskih otroških vrtcih. Kljub temu pa lahko z zadovoljstvom u-gotovimo, da so letos slovenski starši dokazali, kako se zavedajo važnosti vzgoje svojih otrok v slovenski šoli, saj je bil vpis v nekaterih vrtcih zlasti v mestu večji od pričakovanja. Ko govorimo o slovenskih otroških vrtcih, ne moremo mimo ugotovitve, da nimamo še šole za slovenske vzgojiteljice. To je velika pomanjkljivost. Na vodstvu usta- nove OAI so nam povedali, da nadoknaditi s kratkimi skušajo to tečaji, toda to ne reši vprašanja, ker so taki tečaji le izpopolnjevalnega značaja in kratki. Skozi rdeči semafor z avtom v motofurgon Sinoči kmalu po 19. uri avtom RK pripeljali v bolnišnico 19 let starega Sergija Mahniča :z Krmenke 250, Mahnič je postal žrtev prometne nesreče, in sicer na križišču Ul. Coroneo in Ulice Carducci, po kateri se je vozil z motofurgonom «Lambretta». Z leve strani pa je takrat privozil skozi rdeči semafor 34 let stari Lorenzo Pornaro iz Trevisa, ki je bil za volanom svojega avtomobila Fiat 1100, in zadel v motofur- Namesto zahtevane odškodnine bo moral plačati sodne stroške Dr. Teiner je bil oproščen, ker tožba proti njemu ni bila utemeljena Včeraj dopoldne je prišlo na sodišču do epiloga znanega procesa proti bivšemu tajniku tukajšnje federacije PSI dr. Salvu Teinerju. Kot smo že poročali pred časom, je Teinerja prijavil sodišču 32-letni Sergio Passin, ki se je bil čutil užaljenega zaradi neke Izjave v nekem potrdilu. Passin je bil do 1959. leta uslužben pri pomorski sindikalni organizaciji Sindan. Dr. Teiner pa, ki je bil odgovorni sindikalni voditelj, je smatral, da Passin ni opravljal svojih dolžnosti, kot bi jih moral. Zato je prišlo do hudih trenj in končno mu je dr. Teiner izročil potrdilo, ki je bilo namenjeno Uradu za delo. V tem potrdilu je poznejši obtoženec izjavljal, da je Sindan odpustil Pas-sina zaradi nerednpsti v upravnem poslovanju, malomarnosti pri delu in drugih prestopkov. Do obravnave pred sodnikom Vuerichem je orišlo že 27. septembra letos. Sodnik pa je obravna- dejanje ,ki ga Je zagrešil, ni kaz- --U —-J “ )•** 6» Jw —04V014, 444 nivo. Spričo ta razsodbe bo moral sodnijske stroške poravnati Pas- vo odložil, ker ni bila prisotna neka priča iz Genove. Te priče si- cer tudi včeraj ni bilo, toda tako obramba koi zastopnik zasebne stranke nista zahtevala ponovne odložitve procesa. V svojem govoru je odv. Cosiovlch, ki Je zastopal Passina, zahteval za svojega varovanca skoraj j milijon in 300.000 lir odškodnine. Ko pa je spregovoril tožilec odv. Sanzinl, je takoj postalo jasno, d-t bo verjetno prišlo do oprostitve. Javni tožilec je namreč zahtev ul naj sodnik popolnoma oprosti obtoženca. Dr. Salerno, ki je zamenjal prejšnjega sodnika Vueriche, je sprejel to zahtevo ter oprostil dr. Teinerja, ker Teinerjev zagovornik odv. Pado-vani, je v svojem zagovoru poudaril, da je obtoženec v svoji Izjavi povedal resnico. na morju patruljirali motorni čolni. Ob 22.10 dno 3. no —_________novembra je pa trulja v Lazaretu dala prvi alarm. Pristanišču se Je bližala neka motorna barka brez luči in ko je pristala, so jo finančni stražniki takoj pregledali, vendar niso na njej našli ničesar. Na barki sta bila 32 let stari Stefano Grassettl iz Sta-rancana in 30 let stari Levino Ra-ta z Opčin 1133. Oba so odpeljali na sedež finančne straže v Miljah, kjer so ju zaslišali, a so ju potem spustili, vendar tako, da sta bila zasledovana. Drugi alarm je prišel od Oreha. Ob 23. url je mimo patrulje flnan-carjev, ki Je bila v avtomobilu Fiat «600», privozil z veliko brzino avto Alfa Romeo «1900 super« z evidenčno tablico VE 33983. Financar-jl so videli, da je bil avto poln Toda smola se je financarjev še nadalje držala. Ob 3. ponoči je patrulja finančnih stražnikov v bar-kovljanskem pristanišču opazila dva mladeniča, ki sta se sumljivo sprehajala po pomolu. Identificirali so ju za 30 let starega Bruna Toffolona iz Ul Ghega 15 in 34 let starega Androa Pacifica iz Ul. Bro-letto 20. Da ne bi morda pokvarila izid akcije, sc ju finančni stražniki odstranili. In res, kakih 10 minut kasne j 3 se je pristanišču približal motorni čoln, ki ni bil razsvetljen. Finančni stražniki so bili že prepričani, da bodo končno prijeli tihotapce in z njimi cigarete, toda v trenutku, ko je bil motorni čoln oddaljen od obale le še kake 3 m, sta iz grmovja bližnjega parka skočila druga dva mladeniča ter dala motornemu čolnu nekaj znakov. Ta se je seveda takoj obrnil In zginil v noč. Preko radia so takoj obvestili patruljni čoln finančne straže, ki pa je moral iskanje opustiti, ker je tihotapski čoln izginil brez sledu. Finančni stražniki so le pridržali oba mladeniča, ki sta skočila iz parka, in sicer 19 let starega G. G. in 18 let starega J K. Finančni stražniki so tudi vedeli, kam so oile vtihotapljene cigarete namenjene in je bila zato hi- ša, kamor naj bi cigarete prišle zastražena. Toda tihotapci, ko so videli, da je povsod vse zastraženo, so jih seveda odpeljali drugam. Finančni stražniki pa so vseeno napravili hišno preiskavo pri 42 let staremu Leteriu Marii iz Ul. Setefontane 75, kjer so našli 2,44 kg ameriških cigaret. Končno je ob 7. uri zjutraj ču-vaj kopališča «Ausonia» Giuseppe Hamerle sporočil finačnim stražnikom, da jc v morju pri bazenu več velikih zavojev cigaret. Seveda so jih takoj pobrali ter ugotovili, Je, 12 takih zavojev vsebovalo 121,6 kg cigaret. Akcija se je torej v glavnem ponesrečila, vendar so kljub temu prijavili osem oseb sodišču, in sicer pod obtožbo tihotapstva 250 ke cigaret. Pet oseb je v zaporu, tri osebe pa so na začasni svobodi med njimi tudi Carlo Breazzano iz Borgo S. Sergio 2006, ki je lastnik motorne barke, ki so jo ustavili v Lazaretu. Ročica vitla ga je udarila v glavo Včeraj popoldne se je v kamnolomu nedaleč od Velikega Repna na cesti proti Opčinam zgodila nesreča, katere žrtev je postal last-nik kamnoloma Alfonz Škabar iz Velikega Repna 45. Škabar je navijal vitel, ko se mu je nenadoma ročica izmuznila iz rok in ga/močno udarila v gla-yo. Ker je ponesrečenec močno krvavel, so ga z nekim zasebnim avtom takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja’ v petnajstih dneh sprejeli na I. kirurški oddelek. Pri prodajalni listkov v Pasaži Prot. tl št. 2 (tel. 36-372) se je začelo prodajanje abonmajev za dramsko sezono 1962-63 v Teatro Nuovo. Sezona se bo začela 30. nov. v dvorani Avditorija z igro Dlega Fabbrija «Jezusov proces«. Sledila bodo dela: novost Fuivla Tomizze «Vera Verk«, Carla Bozzija »Augeiiitn Belverde« v verziji Giovanmija Pollja, Georgesa S/hebadeja «Zgodovina Vasca«, reoital Paole Borbonii, i,n Bertholda Brechta «Oiovek Je človek« v režiji Darla Foja. KINO ROSANDRA - BOLJUNEC predvaja danes 9. t. m. ob 19.30 uri barvni film: 'VOJAKI NA KONJIH- (Soldati a cavallo) Igrajo: JOHN WAYNE in WILLIAM HOLDEN (ColHna, 24 non risponde! Garibaldi 16.00 »Pusti me sad) seiami sognare), Frank tri ( SheMy VVinters. ia Garibaldi 16.00 «Bes neizproS KSnjj furla degli implaeabili). T#1 (r Richard Todd. ,, Capi tol '16.30 ((Družinska ! (Cronaoa farni Mare). Ted 11 Jej o Marcello Mastirolarmi. IOri i Imper0 16.30 ((Štirje memihil 1» ,j0 tro monaci). se r Massimo 16.00 «E1 Cid«. Ted ^ Sofia Loren. Oharlton Hest< ... Moderno 16.30 »Mali polko'1 Js*h piocolo colonnello) Teohnk e si selito, Tomas Blanco. Iat>ari Astoria 16.30 (»Silvester prod 'Steši lesu« (,Silvestre contro ® 'Ja n Barvne sliitoanice. Astra 16.00, 18.50. 21.45 «I'M ln!„ topovi« (I caninoni di Nad . sa Vittorio Veneto 16.00 ((Luči 1 J n (Luice nelia piazza), OlivM 'hiški villand, Rossamo Brazzi. *'cija Abbazia 16.00 »Hoja po ®ke punta dl piedi), Anthony tej 0 Jane Fonda. p0jj+i Marconi 15.15, 18.30, 21.45 « n " 70«, Sofia Loren. Cene: 209. •, > povedano mladini. , le Ideale 15.30, 18.45, 21.50 «Gfd ’°Vati crisfco» (Id conite di Mon'1 e pri] Te-chnicolor. Zadnje preds1* &dovc Skedenj 16.00 «Jezdila sta sk^ . valcarono insieme). laIc Stevvart Graniger. „ . 011 ?ivo» vz SAK JAP1" Sta Kmena priredi v soboto 10. t. 5 8vnih peto tradicionalno 'om ((BRUCOVAtf 18 Ki ki bo na Lovcu v Ij °*ucic «Revoltella» ob 20.30 (o® ' ni avtobusom št. 25) nji } Vabljeni vsi akad1 ta je _______________________ Ha J.6' «e MBMm •«C( ?h p Vtho *aht tevo] predvaja danes 9. t. m. * . . •«. četkom ob 18. uri Metro ^ p, Ha ‘, k« ^jei Us lot r POHUJŠAN. (Corruzione) ROBERT TATLOR AVA GARDNER CHARLES IAU VINCENT PRIČE JOHN HODIAK KINO BELVEDERE NA OPČINA predvaja danes 9. t. m. ob 18.30 uri film: «Strel kal. osem (Colpo da otto) vil * POLICIJSKI ^ m _______________I s« Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 9. novembra se je v Trstu ro. dillo 13 otrok, umrlo pa je 15 oseb. l/MRLI 30: 76-1 etn a Maddalena Kuret por. Gregori, 50-letnt Francesco GlMgevi-oh, 50-letna Milena Tomd por. Krainz, 62-letni Giuseppe Laghezza, 73- letna Maria Brigolari' por. Miorin, 72-letna Pierina Riuzzier por. Parma, 74- ietna Romana Pulte por. Švara, 49-letni Attilio Toffolti, 76-letni Ramiro Verdier, i mesec stari Franco Samez 53-tetni Seraflno Zigante, 57-letni’ Giordano Sbisš, 93-letna Carmela Perovičih vd. VVoditzka 51-letna Valeria Valmarin vd. Stooheli, 52-letna Mar-gherita Bradascbla. NOČNA SLU2BA LEKAHN Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Millo, Ul Buonarroti 11, Mizzan, Trg Venezia —— A- Prosvetno društvo v BarK« W’ bi ljubitelje folklornih ples0;,j ',Senv’ stopijo k folklorni skupini, 'i isj -1 petkih ob 20.30 v društvenih “ v< Ulica Cerreto 12. Prosvetno društvo «Iva» ‘ Hral prikazuje v svojih prostorij 8ViSn---------------- - Uti Montecchi 6-IV vsako sob«*! »r0tn uri in vsako nedeljo ob l®-1 M zabavne filme. 'ih a Vsako nedeljo popoldne 0,f Ujra H Je v društveni dvorani pleSA*.. Društvena knjižnica posl1® nedeljo od 10. do 11 ure. l/Hn rf‘r*ie Darovi in prispevki V počastitev spomina P®J’i -, Gregorič daruje Marija [t‘1 te\, 9- - - ---------I za Dijaško Matico. V isti n^fH^,, Ul TBonomNer« ^ D.an,te 7: Glust|. Jejo Sonja in Just Colja l-00" Ul. Bonomea 93 (Greta). Tomažič 3 Tomažič 2.000 lir. ‘C Z motorjem v žensko V Ulici Udine se je včeraj dopoldne zgodila prometna nesreča, v katero sta bila zapletena 19 let stari motorist Gianfranco Veglia-ni iz Ul. Colombo T4 in 50 let stara Viktorija Sivez por. Legiša iz Križa 179. Legiševa je hotela prekoračiti ulico, takrat pa je privozil mimo Vegliani, ki jo je podrl na tla in pri tem še sam padel. Oba so z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so motoristu nudili samo prvo pomoč, medtem ko so Legiševo pridržali v bolnišnici s prognozo okrevanja v enem tednu. llSiiiiliiilill! Predstavniki oblasti In gostje si ogledujejo potek gradnje tovarne »Vetrobel* Izlet SPDT v Kranjsko goro. V so bnto in nedeljo 8. in 9. decembra bo dvodnevni Izlet SPDT v Kranjsko goro kot izhodišče za ogled MartulJ J13, za planince In smučarje izlet na Vršič in Mojstrovko. Dne 7. t. m. je dotrpela naša draga Šantla 'Šča CVo H MAGDA KURET vd. GREGORIČ nara^mf«etbvb4L-frfnef i°b 16'10 iz mrtvaS"'ct splošne bolh1^ ^Htif, naravnost v škedenjsko cerkev. t\Hc' Žalostno vest sporoča h B ' „ DRUŽINA PREGARC , <^,^i Mašeri za n > la požrtvovalnost v času pokojničine bolezni Trst, 9. novembra 1962. ZAH VALA našo^fn-eTub S° V ve"*tem -številu spremili na zadnJ' tl MARIJO VALENČIČ vd. HROBAT se iskreno zahvaljujemo. rova^crmbcvetjahVala °SebJU postaJe Rattn Trst A ln ^ Maša zadušnica se bo brala v soboto 10. t. m. ob 6l5 v rojanski cerkvi. - „ HČERKE, SINOVI IN ZVA3* Trst, 9. novembra 1962. v: H« 5», v« liS* hs lC bt Pi »o, - se ' Mui ovembr MORSKI DNEVNIK noveli a in zato* a 9.47.r »tone ob i. nove®1 — s — V VENEZUELI ŠE NI MIRU 9. novembra 1962 rto. •so», A® ti dve* jirn, Sh" edstava ie» (I s« Loren, iprto. 'aprto. n® p' tl. «E1 01 n, CM i resna Resnično sumljivi ukrepi predsednika Betancourta Začasna odprava ustavnih svoboščin - Poizkus postavitve izven zakona Komunistične stranke in Gibanja revolucionarne levice »e2«ei V politianem življenju do in njenimi političnimi nas-ueie je bilo zelo kratko- protniki skrivajo, kot povsod ta-Ustavne pravice, znova ko tudi v vseh latinsko-ameri- ,.>7 “f «as», In spet je uvedena naj. cenzura tiska ter radij- °ddaj, a P^Prtii1 je tudi bi-4 ne ^ a^n° število oseb. Napetost iponde)- W je znova postala »name sani SJ «dežele petroleja« in ne-Frank J1 opazovalci ne izključuje-n*8 Prišlo do novih dra- rh do«odk-- J°Si ukrepi, ki jih je te dni - J . * vlada, sami po sebi do-Tea Jejo, kako so Betancourtovi ). lori v smeri apacifikacije de- nerelhif doživelTneuspeh.” Toda, Ve-d» Te«1 J6 n* žuditi, saj je to skušal »n Hest« A. 1 izločitvijo svojih naj-poiikoi’ JSlb nasprotnikov, Komuni-Teohnk e stranke in Gibanja revo-a. '“»arne levice (MIR) tako iz er pro® Sresa kot iz političnega živ-retro 0 ‘Ja nasploh. .45 «M> j>'zkus’ da bi za uresničitev iiii Na v' j116*8 cilja pridobil del opo-«Luči 1 ’e’, ni prinesel uspeha. Pred-piivi* hiški dom, kjer je vladna izzi' »4 '?^a Demokratske akcije in p ” ,e COPBI v manjšini, je še ' Ostal trdnjava odpora pro- !1.45 rj ‘tiki predsednika Betan-ie: 200,1 a\ Splošno vzdušje v drža-,e ie začelo vse močneje za- 0 «Gr0J #°Vati, kakor je tudi vse moč- 1 »j,!I,i>lajalo do izraza splošno rZ d°V0ljstV0. sta sW» . . „ Tet* takšnih okoliščinah se je jhcourt odločil za «osebno ____, ,2lv°». Njegov namen je bil, 1 vzporedno z vladnim ukre-•T A P Slede začasne razveljavitve P- t- Vnih pravic s posebnim de-« ia0rri tudi postavil izven za-^ P , *5P Venezuele in Gibanje v S fcionarne levice. Toda, s 30 (0 bila zadovoljna stranka Hi i."i Njen voditelj Rafael Cal-' ^ anir'16 žzjaivil, da bo njegova -----*» j *a izstopila iz vladne koa- —6e bi se proti KP in Gi-revolucionarne levice sku-dporabiti ((protizakonite '‘ancourt je zatem skušal svoj h Uresničiti po drugi poti: rhovnega sodišča je nam. m. * tahteval, da KP in Giba-,t6volucionarne levice progla-' Protizakonita. To pot je *& COPEI podprla njegov ker da je — kot je reče-jenera poročilu — - Zaradi tega so bili [u. ' 8 pomočjo katerega bi *, «• zagotoviti kontinuite- to /' 2 velikim nasprotovanj., v oditeli Republikanske ^ne un’ie ie izjavil, da ala°Va stranka volitve boj-‘etn’ de vlada vztrajala f)lesov,| da volilno tekmovanje ni n' sredstvi reši v svojo Roditelj levega krila Delo S£? akcije pa je pouda-o* kontrola nad volitvami "em Primeru nihče ne Jark»; ni. j ;reW * slo sot-. , 10? rac les n* posl^ Jorlt »vi,„la.biti zaupana vladi z ■Stoj ministri, ker bi v Se) em PHmeru nihče ne Bf*ih ZaSotoviti pravilnosti vo- ** K^]ta tov- %icij“‘kalnejša skupina med vlad m’ strankami, pa je .Jttf .n° ofenzivo odgovorila 'S n Zdaj, ko so vsa sred-^ ha, r*amentarne borbe izčr-pok' ^ho^ravU°' ostaneta kot edi-u-Jtte i ,'š Sa»‘o še oborožena bor- TA feoJPOija. 1.00* hjsru6*6'6 in podpora Kubi ^ ^‘revoluciji. r ’an„n° se vsa opozicija pro-!*> J0Urt°vi vladi nahaja na ' irf i^knih'0^®*1’ nai s* bo boli a n T\ da’ a*i P8 radikalnejših. \„ Se za sporom med vla- p* T ;eh> 6.15 ['jS V ' °bd ,te sltuPine so natanč-'ateftie'ana v manifestu, ime->H,tv *Pueblo y revolucion« <',|heiu *n revolucija). V tem !v> e.tu je govora o ustano-Sih01*. fronte vseh revolucij *il> a kot njihov osnov-5afSt,Se navajajo popolna go- ških državah, izredno pereča gospodarska in socialne vprašanja dežele. Obdobje pred predsedniškimi volitvami pa je ta nasprotja še bolj zaostrilo. Opozicija ima velike možnosti, da si na volitvah 1. 1963 pribori predsedniško mesto, kar nenavadno skrbi vse, ki so v bistvu za to, da bi vse ostalo pri starem: torej ameriški kapital, veliko buržoazijo, veleposestnike in konservativne militaristič. ne kroge, med katerimi se je predsedniško mesto vselej smatralo za najvišjo stopnjo vojaške kariere. Po drugi strani pa tudi predstavniki skrajne desnice ne drže rok križem. Njim gre med drugim tudi pripisati napad na poljsko veleposlaništvo v Caracasu, že drugi v istem tednu, kakor tudi poizkus, da bi iz nekega zapora osvobodili skupino desničarskih oficirjev. Vsi ti elementi politične igre v Venezueli dokazujejo, da je situacija v deželi ne samo nerazčiščena, temveč zelo napeta in nevarna, saj je pokanje bomb in streljanje z avtomatičnim o-rožjem v Caracasu že vsakodnevni pojav. Obrambni minister Linares je pred kratkim imel s predstavniki vodstva Konfederacije delavcev Venezuele peturno konferenco. Itn, čeprav je bilo urafdno sporočeno, da je bila na tem sestanku predmet razgovorov analiza gospodarske problematike dežele, pa politični opazovalci v Caracasu trde, da je resnični cilj posvetovanja bil drugačne narave: šlo je za to, da bi vlada sebi — bodisi v primeru upora z leve ali desne strani — zagotovila podporo delavskih sindikatov, se pravi Betancourtu in njegovemu režimu. FILM, KI SI GA JE VREDNO OGLEDATI «Jetniki iz Altone» dobro De Sieovo delo Zenska je vedno ženska in pri tem niso važna niti leta niti zemlje-pisne širine. Ko je žena finskega predsednika gospa Uhro Hekko* nen proti koncu prejšnjega meseca obiskala Pariz, si je sicer ogledala razne znamenitosti francoske prestolnice, toda kako bi se mogla vrniti na svoj daljni in hladni sever, ne da bi obiskala prej Diorjevo kraljestvo. Na sliki jo vidimo (druga z leve), ko občuduje neko Diorjevo kreacijo Vittorio De Sica se je najbolj Izkazal kot mojster v delih Iz neposrednega življenja, čeprav včasih že ne-liko odmaknjenega. Da se je lotil režije Sartrove drame moeoče ni bila najbolj posrečena zamisel, vendar pa iz rok takega mojstra ni mogel prit.i film, ki ree bi bil verediar dober. Po Sartrovi drami »Jetniki iz Alto. ne« sta napisala scenarij Cesare Za-vatiMni in Abby Mann (avtor scenarij® »Zmagovalcev in premagancev«), ki sta ostala zvesta predlogi, kolikor st® rnogila, Veliki industnjec Gerta-c>her, največji podjetnik nove Nemčije, izve pri zdravniku, da lahko ra. (Suma še na šest mesecev življenja. V tem času hoče urediti vse potrebno, da bo nasledstvo prišlo v primerne roke. Ima sin® VVernerja, ki Je poročen z igralko Johanno im ki živi izven očetovega sveta. Boljši bi seveda bil Franz, toda ta Je že kmailu po vojni umrl v Argentini — tako vsaj velja za javnost. V resnici pa Franz živi na podstrešju vile v Altomi popolnoma odtrgan od zunanjega sveta. Živi kakor izven časa, ob spominih na dogodke rta ruski fronti — zaradi njih Je bil tudi obsojen (v odsotnosti) kot vojni zločinec — in sam sebi sestavlja tožbo. Oblečen še vedno v unifor. mo esesovskega oficirja in z vsem svojim obnašanjem ustvarja videz blaznega človeka. K njemu prihaja edino sestra Leni; veže Ju neko čudno prijateljstvo, ki »re skoraj preko mej bratovske ati sestrske ljubezni. Ko pride v hišo Johanna, Ji uspe prodreti v podstrešje k Franzu, kjer razen Leni še nihče ni bil. Odkrije mu resnico in pove, kako je sedaj z Nemčijo, ki Je zopet največji vojni stroj na svetu. Nekega večera Franz zapusti svoje podstrešje ter se na lastne oči prepri. ča o življenju zunaj. Tako vidi, da nekako ne spada več v ta svet. In ne zna se več uravnovesiti. Ko mu oče z višine razkazuje nepregledno bogastvo industrijskim naprav, ima Franz še vedno svojo «resnico» pred očmi: da Je Nemčija na tleh, razrušena in da Otroci iščejo hrano po smetišču. In z višine potegne še očeta s seboj v globino. Za glavna Igralca je imel De Sica Sophio Loren in Maximiliana Sobella. Čeprav Sopbia Loren še n« sodi v razred izrednim igralk, je svojo nalogo opravila več kot zadovoljivo. Pri Maki mili anu Sohetliu, ki mu ni mogoče odrekati igralske sposobnosti, bi mu Jo bilo prej mogoče očitati: tu in tam pokaže nekoliko preveč gledališkega igralca. Nič posebnega niso ostali: Prčvost (Leni), Robert VVagner >>l,tiHliiitiiiiiiiiiMiiitiiiliii"iniiim,,ll,,l,,,n,,,,l,lll,',,ll'll,,l,ll,mimmillimitiiiiiiiliiliiiillMllHilllliiliiiiiiiiiiiiiii>iiliiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiMiH!lil 2l-3. do 20.4.) Ce hoče-J svoje načrte, ukrepaj-i. % ,*ko prijateljstvo se bo t (o/dravJe dobro-Nutel 21-4- do 20.5.) Nastopil • da uporabite vso svo- HOROSKOP f)v'evar?jpV°st- Pokažite potrebno KcWi°vo.1JublJene osebe- V' b0* (od 31.5. do 22.6.) LOKI? v Nu r, 0,1 svojih sodelavcev 9 b, '«er v°r'e)nalnosti ideje. Prije- oaiično°8U starlh PriJatelJev. do 22.7.) Vaše za. % ;.°v N'*o upoštevane od pred-^abosu^_, bodite po nepotreb- *)h ,<'kl’U 2^- Počivajte. do 22.8.) Ne spu- Mubii«asle- ki so preveč tve-na oseba bo pokazala do vas popolno razumevanje. Zdravje izvrstno. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pred. stojnikom bodo padle v oči vaše izredne strokovne sposobnosti. V čustvenem pogledu se bodo stvari razvijale zelo ugodno. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Zagotovljen Je uspeh vsem tistim, ki se ukvarjajo z znanstvenim delom. Zelo prijetno srečanje. Zdravje nespremenjeno. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Rešiti boste morali dokaj težavno finančno vprašanje. Utrdite svoje čustvene vezi. STRELEC (od 23,11. do 20.12.) Ne sprejemajte novih odgovornosti, bodite zadovoljni s tem, kar ste že dosegli. Srečne ure z drago osebo. Zdravje dobro. KOZOROG tod 21.12. do 20.1.) Ce želite doseči uspeh, morate ukrepati taktično in odločno. Veliko zadoščenje za ljubitelje umetnosti. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19,2.) Pogoste spremembe razpoloženja, bi ute. gnile škoditi vašemu ugledu. Prehodna napetost v družini. Nervoznost. RIBI (od 20,2. do 20.3.) Postavite se po robu lastni brezbrižnosti s sprejetjem nekega konkretnejšega programa. Zvestoba In vztrajnost vam bosta omogočili srečen zaključek nekega čustvenega razmerja Zdravje dobro. Nikakega dvoma ni, da bi primer vojne bil katastrofalen za ves svet, toda to ni bila tema revije, saj se uredništvo lista sprašuje le, kaj je bilo za vsak «primer» pripravljeno, kakšni so bili na primer varnostni u-krepi za reševanje, kar se rešiti da. In list »Tropic« je prišel do sklepa, da vtem ko so bile vojaške naprave, ki spadajo v okvir NATO, to se pravi, vtem ko so bila raketna oporišča in vse ostalo, kar naj služi »obrambi Zahoda« v pripravnem stanju, je bila civilna o-bramba Anglije povsem nepripravljena. Po pisanju lista je angleško poveljstvo oboroženih sil v trenutku, ko je bila kriza na višku, «potem ko je prebralo časopise« baje sklenilo, da «nima smisla mobilizirati prostovoljce«, »niti prositi jih, naj bi bili s poveljstvom v telefonskem stiku«. Toliko, kar se tiče neposredno najbolj odgovornih vojaških krogov. Kaj pa notranje ministrstvo in predpostavljeni za civilno obrambo? Podatki, ki jih je zbral »Tropic«, neizpodbitno dokazujejo, da sta na notranjem ministrstvu in na «vrhovnem poveljstvu« civilne obrambe vladali «največja zmešnjava« in »nasprotovanja tudi glede načina, kako obvestiti ljudstvo v primeru bližajočega se napada«. Na notranjem ministrstvu so po vztrajnem insistiranju lista «Tropic» končno izjavili, da «občinstvo bi bilo obveščeno o atomskem napadu po radiu, po televiziji in preko tiska.« KJE SO SIRENE ZA ALARM Toda nekdo je pripomnil, da »radar v Fylingdale je povezan s telefonsko centralo, ki stalno daje točno uro, ter s sirenami za alarm«. Toda nihče se ni spomnil tega, da radarska naprava v Fylingdale še ni pripravljena in da bo začela delovati šele prihodnjo pomlad. In to še ni vse. Nihče ni znal listu povedati, kje so one »sirene za alarm«, ki bi morale biti s tem opazovališčem povezane. Kljub tej zmešnjavi so ljudje pri ((generalnem poveljstvu« za civilno obrambo zagotovili, da bi v primeru radioaktivnosti »izstrelili nekaj alarmnih raket«. Ko pa je bila nevihta že mimo, je ob koncu tedna podtajnik v notranjem ministrstvu Firth pojasnil, da obstaja ((načrt WB 400» Po tem načrtu — domnevajo — bi predsednik vlade objavil začetek jedrske vojne po radiu, hkrati bi bili obveščeni gasilci, policija, bolnišnice in, seveda, oborožene sile. Neposrednost jedrskega napada pa bi bila najavljena s pomočjo «siren v dveh tonih«, vtem ko bi nevarnost radioaktivnega pepela najavila le »enoglasna sirena«, skupno z a-larmnimi raketami in zvone-njem vseh zvonov Seveda to predvideva «načrt WB 400»’, ki pa hkrati ne pove, kje sploh so te #dvoglasne» in »enoglasne« sirene. O tem, kar bi se moglo zgoditi pozneje, je ministrstvo «o-hramlo največjo mirnost«, tipično angleško hladno kri, kajti vsa navodila, vsi napotki in pojasnila za primer vojne so v »Priročniku za lastnike hiš«. V tem ,pnIl?Čr"ku' «majhni knji-žici, Ki oi jo moral imeti vsak lastnik hiše« ;n «vsakdo ki je odgovoren za neko poslopje«, je napisano podrobno vse, kako naj se ravna posameznik v primeru atomskega napada. Edina smola, zares smola, je v tem, da knjižica, da navodila še sploh niso tiskana, celo šele v pripravi. Ko pa bo ta priročnik sestavljen, tiskan in v stotisočih izvodih razdeljen med ljudi, bodo Angleži zvedeli, da je za primer atomskega napada primerno prepleskati okenska stekla z apnom, kajti bela barva odbija toploto radioaktivnosti. Nadalje bodQ ,^ngleži.,,iž lega priročnika mogli zvedeti med drugim še to, kako lahko uporabijo grede iz poda svojega stanovanja za gradnjo zaklonišča. ZA VSAK PRIMER JAVNA STRANIŠČA Toda London ima tudi nekaj zaklonišč in to »globokih«. V celoti je okoli 500 «globokih» zaklonišč za 14 milijonov prebivalcev, kolikor jih šteje ((veliki London«. Eno teh zaklonišč je na primer postajališče Hol-born londonske podzemske železnice, nekaj »globokih« zaklonišč pa so javna stranišča v Pleet Streetu. Vendar pa ministrstvo še nima niti točnega seznama vseh onih podzemeljskih prostorov, ki bi mogli služiti Kot zaklonišča v primeru atomske vojne. In podtajnik Firth je novinarjem «Tropica» priznal, da če bi v zvezi s kubansko krizo Sovjetska zveza nenadoma napadla Anglijo, «bi bili vsi uničeni«. 2e v začetku smo rekli, da je šla nevihta mimo. To je rešilo ves svet in tudi Anglijo, ki je bila «tako pripravljena«. In v dneh, ko angleški tednik »Tropic« objavlja te podatke, se angleška zbornica ukvarja s »problemom«, ki je zaradi nekega nesporazuma nastal v o-brambnem ministrstvu. Ko je bila obrambnemu ministru Johnu Profumu pred časom predstavljena lepotica Melise Menzies na nekem sprejemu, je ta občudoval njene obline in njeno dokaj provokantsko držo. Ob tej priložnosti naj bi se bil Profumo izrazil, da če bi njeno sliko uporabili za novačenje prostovoljk v žensko vojsko, bi bil uspeh zagotovljen. Na račun te izjave so ga predvčerajšnjim upozicionalni poslanci v državni zbornici vprašali, »kakšen položaj so temu dekletu dali v o-brambnem ministrstvu?« Profumo je odgovoril, da dekle sploh ni bilo sprejeto v službo in pojasnil, kako je do nesporazuma prišlo. PO VSEM TEM, KAJ BO PRIHODNJIČ Slednji primer smo navedli zato, da bi prikazali, s čim vse se ukvarjajo, v ((najodgovornejši angleški ustanovi« v času, ko je zaščita prebivalstva povsem zanemarjena. Pravzaprav ne mislimo s tem očitati britanskemu obrambnemu ministrstvu in britanski vladi nasploh, da ne stori ničesar za oboroževanje. Nasprotno, angleški človek, ki je znan kot velik patriot, se Pritožuje nad prevelikim bremenom, ki ga terja vojska. Toda sredstva se mečejo v orožje, ne Pa v obrambo. Morda pa bi to znalo biti še pozitivno, kajti angleški človek, ko bo vedel, da je prepuščen samemu sebi, bo še bolj odločen nasprotnik vojaških avantur in filozof Russell na primer bo imel še več pristašev, W. B. IZ UMETNOSTNIH GALEBU Mario Lupo v Lonza Galerija Lonza se je preselila iz tihe, neopazne Giottove ulice v živahno Imbrianovo ulico na številko 14. Tam sedaj gostuje s petindvajsetimi olji ankanski slikar Mario Lupo. Je to šestintridesetletni nadarjeni samouk, ki ima za seboj že mnogo osebnih razstav in uspelih sodelovanj. Vsa njegova olja so barvno zelo enotno uglašena na prijetno apnenasto svetle odtenke. “Vse je kot potopljeno ‘‘Onjffrd-zorne meglice šonž^g^^jMrd. pokrajine, hiše, morja in tihožitja. Odlične so njegove male slike. To pa zato, ker so smotrno zgrajene na znatnem opuščanju posameznosti, pri hišah celo okna, ki bi sicer potvarjala barvo sten, S takimi prijemi uspeva prav dobro še v slikah srednjih velikosti, kot so to «Trg ob dveh popoldne», «Porto Maurizios, ((Bokal z granatnimi jabolki» itd. Nasprotno pa, v velikih slikah tak postopek dovede do občutnih praznin v prostoru in ploskvah, To postane naravnost moteče, ko tvori težišče slike človeška postava, kar zlasti opažamo v podobi «Na poti v šolo«. Slikar se izogiba posameznostim tako, da postave obrača od gledalca. Je pa to nevarno, ker ga te, že tako ne preveč prepričljivo podane postave dovajajo podvomiti v slikarsko obvladanje istih. Pohvalno pa moramo omeniti njegove črnobele risbe. V teh prihaja do veljave izredna tenkočutnost za ritmično utripanje črt. Naložene Pa so na veliki mizi in res škoda, da niso pregledneje nameščene na stenah. Bubnicheva razstava Za širšo javnost je gotovo nov slikar, ki razstavlja svojih pet oljnatih slik v izložbenem oknu oblačil tik stolpnice jiq, Qqtt\sti-jevi ulici. Tako razstavljanje dandanes slikarja nikakor ne ponižuje reč. Saj so v izložbah milanske veleslaščičarne razstavljali svoje po več sto tisoč vredne po-dbbe znani slikarji, kot so to Semeghini, De Bon, Carra in drugi. Bubnichevih slik nismo do sedaj menda še nikjer srečali, obeta P« postati dober tolmač predmetnega sveta zmerno žiuahnth barv. Najbolje slikarsko uspeli sta podobi s starinskimi hišami. In tudi v obeh tihožitjih uspe, čeprav nista obe tehnično enotno izvršeni, To pa zato ker se ne veže preveč na strogo prišli-kovanje predmetov, ampak jih oblikovno in barvno predela v osebne je občutenem ekspresionistično razgibanem impresionizmu. Posrečilo pa se mu ni morje z jadrnicami, nad katerimi se modrina morja ne ujema z žveple-nasto rumenimi meglicami. V splošnem pa moramo priznati, da Bubnich poseduje smisel površinske obdelave in ploskovni čut, ki sta z onim barvnim potrebna za nastanek dobre slike. MILKO BAMBIČ Beograjski mednarodni sejem knjig Pred tremi dnevi, v torek zvečer, so r Beogradu odprli mednarodni sejem knjig, ki je že sedma tovrstna prireditev, tako da je beograjski mednarodni sejem knjig postal že tradicionalna mednarodna prireditev Sejmu knjig so tudi letos dali poseben poudarek, kar je razvidno iz tega, da se je njegove otvoritve udeležilo poleg številnih tujih gostov tudi večje število jugoslovanskih predstavnikov oblasti in kulturnega življenja. Na otvoritvi je bil na primer podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič, nadalje je bil tu predsednik izvršnega sveta LR Srbije Slobodan Penezič, član zveznega izvršnega sveta Krste Cervenkovski, član izvršnega sveta Srbije Draža Markovič, tajnik komisije za kulturne stike s tujino Drago Vu-čenii, podpredsednik srbske akademije znanosti Velibor Ghgo-rič ter še številni drugi predstav. niki javnega in kulturnega življenja. Kot je poudaril r govoru, ki ga je imel na otvoritvi Kiro Hadživasiljev, se je mednarodni sejem knjig v Beogradu razvil v «pomembno kulturno manifestacijo z važno poslovno vlogo. V sedmih letih svojega obstoja je mednarodni sejem knjig iz leta v leto večal svoj vpliv in svojo pomembnost». Kot kaže, bo letošnja prireditev prekosila vse dosedanje. In to tako glede svoje koncepcije kot tudi svoje vloge »r zbliževanju knjige z bralcem*... in »r krepitvi in razvijanju mednarodne izmenjave knjig*. Na letošnjem beograjskem mednarodnem velesejmu knjig sode-\uje _ 77 jugoslovanskih in 57 tujih žaložništev, točneje predstavnikov, ki zastopajo kar 2.300 žaložništev iz tujine. Kiro Hadživasiljev je v svojem pozdravnem govoru izrazil svojo pohvalo nad uspehom jugoslovanske založniške dejavnosti. «To nam dokazujejo — je dobesedno rekel Kiro Hadživasiljev — tudi rezultati zadnjih dveh let. Vtem ko je število izdaj v letih 1060 in 1961 ostalo na približno isti ravni, se je število izdanih avtorskih pol povečalo na približno 70.000, skupna naklada pa se je dvignila od 26 milijonov 332 tisoč na 33 milijonov 186.000 izvodov. Po uradni otvoritvi 7. beograjskega mednarodnega knjižnega sejma je posebna žirija, ki so jo sestavljali Apostol Pršendič, Mtodrag Protič, Vladimir Sokolov, Božidar Pejovič m Ljuba Samardžič razdelila tudi knjižne nagrade posameznim domačim založbam. Prvo nagrado v znesku . 70.000 dinarjev Državni založbi Slovenije za opremo knjige Alojza Gradnika «Eros-Tana-tos», drugo pagrado v znesku 50.000 dinarjev je dobita založba «Forum* iz Novega Sada za opremo knjige «Hid a Drinan* («Na Drini most*) Iva Andriča; tretjo nagrado v znesku 30.000 dinarjev je odnesla spet Qržavna založba Slovenije za opremo knji. ge «Koža» Curzia Malaparteja. Člani omenjene žirije so sklonili podeliti tudi tri posebne denarne nagrade po 70 tisoč dinarjev in sicer za knjige ePesme fci izšla v ozbt «Mladost* iz Zagreba, «Ma-la atomska enciklopedia», ki jo je izdala založba «Epoha» prav tako iz Zagreba, tretja nagrada v znesku 70.000 dinarjev pa je bila dodeljena knjigama ft>okr; dovoljen z nastopom in Je ' m,, nll, da si je Vienboeck z d**’ ) g igro skoraj zagotovil mesto' Sfočarr prezentanci. Tudi krilec Pl* • je zadovoljil posebno zaradi ? gin eno Decker ne bo hotel či napadalcem, katere je ,sis .A *N»i para Windisch - Koller, žara® i»ita, ' ifil L,w zadnjem trenutku možna ka sprememba, da bo ostal*’ »a rica branilcev ista kot jo J® kapetan že napovedal, to J® vi'"le Puschnika. » Zelo verjetno bo Avstrija '»n, la v nedeljo proti Italiji v *ačel postavi: Szanwald; Kainka®1 postavi: ozanwaia; tvainiu-- j .'ar senkopf; Windisch, Glechn®r' j^t ler; Nemec, Gager, Rafreidet i^ant gel In Vienboeck. te^v V NEDELJO OB 18. t*1 TV prenos tekni« k Avstrija-Italija 6*3 S?®* SC !-^e m« ačilr ! dan RIM, 8. — Tiskovni * o,, "a FIGC je Javil, da bo Tm dajala prenos tekme A v*® !Sdno Italija na prvem kanalu V j ter t) cer v nedeljo 11, t. 18. uri. Ob 22.30 pa bo na kanalu registrirani preno*J časa mednarodnega nega srečanja Francij*'j džarska. iimiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiJimiiiiiiiimiiii TRIESTINA NA JUGU Szoke v moštvu za tekmo proti Bariju Triestina bo danes že na poti proti Bariju, kjer bo odigrala s tamkajšnjim moštvom prvenstveno tekmo devetega kola* B lige. Po treningih v preteklih dneh se je Radio odločil, da uporabi za gostovanje na jugu že priletnega, a še vedno sposobnega Szoke j a, Vsega skupaj bo v Bari odpotovalo 12 igralcev in sicer Mezzi, Brach, Vitah, Dalio, Frigeri, Sadar, Manto-vani, Szoke, Orlando, Secchi, San-telli in Porro, ki bo za rezervo. Po nedeljski tekmi se bodo Tržačani takoj napotili proti domu, kamor bodo prišli v ponedeljek še pravočasno, da opravijo svojo volilno dolžnost. Zatem bodo morali ponovno na pot, ker jih čaka srečanje v Foggi s tamkajšnjo enajsterico Incedit. KOŠARKA MANILA, a. — Predsednik filipinske košarkarske zveze Ambrože m brom 'začeTv JfaniU^ami nih‘probTemov inTprlp^' NA POTI NA DUN Včeraj odhod italijanskih nogometašev FLORENCA, 8. — Dana« Ane so odpotovali z vlakora 5, Po Pr pfV aa j --- UuF(/iu,ou i. vittAto*’ J vzr naj člani italijanske držj prezentamce, ki bodo v «ti igrali proti Avstriji. OdjpO^J vsi že izbrani reprezentant \ 11^;^^ Wvetrni ir cer Negri, Maldimi, Radi«* J % hll ril C Toni.nU h1 * i .. n 1. ’ th. burus, Janich, Trapattoni« \ Pil in finrmoni Om 1 »nlli P' lfai Puia, Sormani, Bulgarelli, ter rft7.prvp Antml-im Rnbot®1 ter rezerve Anzolim, Robo' vera, Fogli in Orlando. Pred odhodom so igralci j veli dopoldan v miru. L® * in Pascutti sta trenirala ure, medtem ko je Maldi*1. v spremstvu maserja v ofl rentinski zavod, kjer je |l®.f(f ve noge podvrgel «marcO°' ji«. Zadeva pa ne bo huda ^ bo imel še nekaj dni po#*1, Maldini prav gotovo igr*1 Avstrijcem brez vsakršnih dic poškodbe. j Pravijo, da bo »dunajsko « precej vroče«. Tega se zave“^ tehnični komisar Fabbri, ^ prepričan, da bodo vsi izbf* lijanski igralci nastopili bf* .IS ' ko 'V0r: sto odloženega svetovnega prvenstva, mednarodni turnir, na katerega so povabili košarkarske reprezentance ZDA, Španije, Francije, Urugvaja, Portorika in Brazilije. ^uuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu uiiuuummuuu a a a a a a a a a a a WIUARD TEMPLE OSTAL JE EDEN nnimiimmmmnnmmnmmmimmnmnmnnnnmmnmmnmi »Saj sploh nisem takšen,« je dejal in zvenelo je razdraženo. »Zaničujem denar, smatram ga za potrebno zlo, prepričan sem, da je kapitalizem nazadnjaški...« Stopil sem naprej in potrepljal Herolda po kolenu, «Tistega dne, ko je Berty odhajala iz našega mesta, sem napovedal, da se bo nekoč vrnila, ko bo ujela veliko ribo. Da to sem rekel, in ponosen sem, da sem imel prav.« Harold je nekaj momljal, vendar ni bilo besede iz njegovih ust. Betty pa je strmela. »No, dobro,« sem dejal. «Celo mi, tam v Ardsleyu, poznamo rek, da so .trije že gneča'. Zato se bom malo sprehodil po ulioi in zavil v kak kino. Slišal sem, da so v mestu odprti vsak večer in ne samo ob sobotah.« Zavil sem okoli vogala in se’ nato pri zadnjih vratih vrnil v svoje stanovanje. Takoj zatem sem slišal, kako je Betty zaloputnila z vrati svoje sobe. Odšel sem prek hodnika in pozvonil. »Ali smem vstopiti in se pogovoriti o najinem bojnem načrtu?« sem vprašal, ko mi je odprla. »Kako je uspela preizkušnja?« »Harold je odšel domov z glavobolom,« je dejala. »Spet ga mučijo »inusi.« »Zelo čedno ste si uredili stanovanje,« sem dejal in se ozrl naokoli. Imela je oblazinjeno pohištvo. »Iz katuna, mar ne? Sre- čen bi bil ob takem katunu. Toda bil bi srečen tudi ob vre-čevini, če bi le dobil pravo dekle, To je važnejše kajne?« »Strašen človek site,« je rekla. »Harold je bil ves iz sebe. Niti poljubil me ni za slovo. Dejal mi je, da ni spal vso noč in da si je polagal vroče obkladke na čelo.« Vtem je zazvonil telefon. Dvignila je slušalko. »Zakaj, Harold?« je kriknila. «Kje je razlog, da misliš tako? Cernu, Harold, Harold...« Zvenelo je kot strta gramofonska plošča. Spustila je slušalko in se obrnila k meni. »Klical je Harold iz drogerije na vogalu, kjer je kupil kapljice za nos. Rekel je, da vse do današnjega večera ni vedel, da ne sodiva skupaj. Celo knjigo hoče imeti nazaj.« Zagnala je knjigo proti meni. V resnici je bila le droben zvezek in me je samo oplazila. »Lahko noč, Betty,» sem dejal in se vrnil v svojo sobo. Pogledal sem na listek in potegnil črto čez prvo ime. — Harold — Frank Mark Zjutraj sem se pojavil na vratih svojega stanovanja prav takrat, ko se je Betty pojavila na svojih. «Kakšen slučaj,« sem rekel. »Stavim, da čakate name,« je dejala. «Nocoj pa ne boste mogli sedeti z nama, kajti Frank me bo popeljal na večerjo v Petife Fleur, kjer je silno drago.« «Torej ne nameravate povabiti s seboj bratranca Davida?« sem vprašal. «Takega prezira nisem pričakoval od rojakinje iz Ardsleya. Nazaj, nazaj v Ard-sley...», sem zapel. «Vaši poskusi, posnemati oklahomski način govorjenja, so smešni,« je rekla. «No, dobro, lahko greste z nama. Frank ni tako neizkušen kot Harold. Starejši je in kmalu vas bo minila prevzetnost. Osmešil vas bo.» »Moja edina želja je, da bi vam pomagal,« sem odvrnil. »Torej na svidenje, nocoj!« Ko sem zvečer pozvonil pri Betty, je bil Frank že tam. Sklepal sem, da je bil na kratko že poučen o meni. Betty naju je seznanila in rekel sem; «Zelo lepo od vas, Frank, da ste me vključili v družbo.« Potrepljal sem ga po rami, da je odsko- čil, vendar je hrabro vzdržal. »Slišal sem, da gremo v enega tistih francoskih lokalov,« sem dejal. «To bo vsaj sprememba po domačem koruznem močniku, tistem, pri katerem je Betty odrasla. Stavil bi, da je to edina jed, ki se je je kdaj naučila doma kuhati. Ali pa se morda spoznaš tudi na drobovino, Betty?» »Nikoli nisem slišala za drobovino,« je jezno odvrnila. «Poduha malo mestni zrak pa že misli, da naju bo imela za norca, kaj Frank?« — in dregnil sem ga pod rebra. Postal je rdeč v obraz. «Ali gremo na večerjo?« je rekel. Sedli smo na prve sedeže njegovega avtomobila. Frank je vozil, poleg njega je sedla Betty, zraven nje jaz. Objel sem jo po bratrančevsko okoli ramen. Ona pa me je uščipnila. V restavraciji je 'frank že bil rezerviral svojo najljubio mizo. prihitel je natakar, da bi se pogovoril zaradi naročila. »Mislim, da bi morali pričeti z rdečim vinom,« je rekel Frank. «Tu imajo lahek claret, ki ne sodi med težke letnike. Upam, da vama bo ugajal.« Prinesli so claret. »Dajmo, bratci, pijmo ga, pijmo,« sem rekel. »Do dna,« in izpil sem svoj kozarec, medtem ko je Frank svojega še vedno vrtel med rokami in vina ni niti pokusil. Gledal je nekam čudno. Prav tako Betty. Vsi so molčali, celo natakar, ki je gledal vame, prevzet od groze. »Kaj, Bettv, to niso prašičje pomije!« »V toaleto moram,« je rekla Betty in odbrzela kot raketa. Frank me je pogledal preko svojega kozarca in dejal; »Vi ste prašičerejec?« «Tako je, Frank,« sem odvrnil. »In veste, o čem sem sanjal na poti semkaj iz Ardsleya, Frank? Človek postane tako samoten in zapuščen, če živi vedno samo s tropom prašičev. Ti me sicer preživljajo, toda mož potrebuje vendar nekaj več ko* prašiče. No, in tako sem sanjal, da bi, ko pridem v veliko mesto, nagovoril Betty, naj se vrne z menoj v Ardsley.» »Bedasta zamisel,« je zapihal Frank. »Vem, to mi dejala tudi Bet-ty,» sem rekel. »Prišel sem sem-kaj sam in po vsej verjetnosti se bom tako tudi vrnil domov. .Bratranec David,’ mi je dejala, ,ti si mlad, mojih let, in pričakuješ, da ti bom kuhala, prala, gospodinjila in delala podobne stvari. Toda iaz. ne kuham in ne delam rada. Raje hodim ven večerjat, vsak večer. Tega mi ne more nuditi noben mlad fant. Zato se bom obesila okrog vratu starejšemu možu zrelih let. ki me bo lahko razvajal Tako je rekla, jaz pa sem jo vprašal: ,Betty, ali naj to pomeni, da hočeš postati okrasek staremu možu?’ ,Ce me že hočeš tako imenovati, naj bo. Palica i,n kamen me lahko zadeneta toda beseda me ne rani,’ je odvrnila. Vi ste samo dvanajst let starejši od nje ,n nihče tega ne bo opazil, če si boste počesali lase čez tisto plešasto mesto tam » Medtem se je Betty vrnila. Frank je vstal in ji pridržal stol. «Zares je dobro ohranjen, ta tvoj Frank,« sem rekel Betty in to je bila tudi zadnja beseda, ki smo jo spregovorili med večerjo, razen besed, ki smo tih izmenjali z natakarjem. Plaval sem večerjo im Frank ni ugovarjal. Odšli smo in zahvalil sem se Franku za družbo. »Bilo mi je v resnično zadovoljstvo, da sem lahko plačal to večerjo,« sem dej gl. «Sedaj pa vaju, zaljubljena ptič- V krogih, ki so zelo bl?^ Janški reprezentanci se govori, da bo v drugem P J AE(w nastopil tudi Rivera. To j mnenja, ker se Fabbri no# Lr niti. »bi ************♦♦♦♦♦«•«******»»♦»♦♦ ****** l«av!ja 9 !*0Zc ka, puščam sama,« _ . p Odšel sem domov in Iinun°. uro zaslišal, kako prihaja i ?Vi domov. Stopil sem na hod®* i la je tam, mahajoč s torbi#. drugič,« je rekla, «sem že, 1 V°*aJ — ' ■ » - ------» , jjj y j osmih zvečer doma. Včeraj j *vej nes. Morali bi slišati Fran**' ušesa sem si mašila.« h •>e «No. dobro,« sem dejal- % * ItJ' nagle jeze, ali ni bolje, da *j j^ji, S1 tovito že sedaj, kot da bi jL ! klinjali v času medenih **rjl >ijL >*l In če zares ne ljubite a »n ampak se vam smili, ali j;* *^ip da to izveste že sedaj? / JiižJ5.1' ali bi vam bilo ljubše, lc1ilo ne b.j osmešil Franka?« . «Naj umrem, če bost* f nešili til Hi i 111 ni rr\TOČeT.$ 'ti. , smešili tudi jutri zvečer,« ,£j(, ^«0 ^ la in se nenadoma zasm®J„a i c “Kaj je tako zabavneg*^ vprašal. “Jutri zvečer bo zaba^hj odvrnila. «Svetujem V8,T,L|trl .c nagačite z blazino in Ag0s varovalno masko. Mark J* y Sc, in bolj žilav kot vi. Nlh®* [|, . ni premagal. Vedno je *’ Jfj **tij( napada. Raztrgal vas bo n tj' 3e Vgc ne koščke in na to že SaiSN kam.« (Nadaljevanje #* UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - PotaM predaj 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pelllco Ml, Tel. 33-d2 - UPHAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37.33« _ NAHOriNilsiA. me. a--------------------------- lema 1800 lir Dolletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - NedeUska: Dosamezna 40 din. letno 1920 nin nolletno 960 din. četma.™ 480 din — Pnim. ..._rae..n- Zaiaia«.«. ..iašireoa . .. 50 IU1 i.iu" letna 1800 lir, polletna 3500 ltr, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno HH0 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ?, Si n i. a mn-Stritarjeva ulica 3-1. telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani «nn-14/8-375 — OGLASI: Cene otiasuv: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno.upravni 550 osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi % uT beseda — Vsi noia.i .. n.. « ’i dPr> ______ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst “ 6 nar°aaJ° pr) 'J as? g