jtfaša gospodarska organizacija. POROČILO O »UČITELJSKI SAMOPOMOČI«. (Poročal na izrednem občnem zboru dne 9. julija 1924 v Krškem tov. Iv. K o c i - j a n č i č.) Tovarišice! Tovariši! Zadnji redni občni zbor se je vršil 8. julija 1923 v Ptuju. V takratnem poročilu sem podal tudi nekaj zgodovinskih podatkov iz našega društva; saj smo praznovali 25-letnico društvenega delGvanja. Sedanji društveni odbor in uprava sta se potrudila. da izpolnita vse zahteve, katere jima je stavil ilanski občni zbor. Društvena pravila so odborniki vsestransko pretresavali v dveh sejah. in sicer 19. decembra 1923 in 22. februarja 1924. Odbor je sklenil soglasno izpremembo k § 7., s katero bomo odprli pot v naše društvo vsemu učiteljstvu naše države. To izpremembo Vam bom kot samostojen predlog društvenega odbora predložil v razpravo. oziroma odobrenje. Iz profesorskin krogov je vstopilo v naše društvo 6 članov. Ustanovili so sl v 1. 1923. — po našem dbčnem zboru — svoje podporao društvo. Ponujali smo tovarišem iz srednjih in višjih šol vse ugodnosti našega podpornega društva. Skupno delo v enem društvu je pa po mnenju referenta profesorskega društva za enkrat še nemogoče. Znabiti nam bodočnost prinese kaj boljšega. Od občnega zbora dne 8. julija 1923 v Ptuju izvoljeni odiborniki so vsi sprejeli mandate. Na odborovi seji dne 15. oktobra 1923 se je sestavil odbor tako-le: Podpredsednik odbornik Jakob Dimnik, tajnik odbornik Juraj Režek. V 1. 1923. je imel društveni odbor 5 sej, od lanskega občnega zbora do danes pa 4 seje. Vsi odborniki so se udeleževali sej polnoštevilno — v kolikor niso bili službeno drugod zaposleni — vestno zasledovali in pospeševali razvoj našega društva ter vršili vse delo brezplačno. Dolžnost me veže, da jim izrečem od tu zahvalo, obenem pa jih prosim i v bodoče za njih vsestransko podporo. Društvo je imelo v juliju 1923 — ob času zborovanja — 544 članov. Od tedaj je pristopilo 56 novih članov. umrli so 3 in 1 izstopil; ostane 596 članov. Priglašenih je zdaj 16. Skupno število bi bilo danes 612 članov. Priglašenci bodo vpisani za prave člane takoj, ko izpolnijo vse obveznosti napram društvu. Spomnimo se še štirih članov, katere ie v pretečenem letu iztrgala smrt iz naših vrst. Ti so: Miklavič Anton iz Kobarida, Moric Emerik iz Sv. Petra pod Svetimi gorami, Šest Andrej iz Cerknice in Baša Milka iz Ptuja. Prosim Vas. da se v znak počaščenja teh pokojnikov dvignete raz sedežev in jim zakličete: Slava! V vsem 1. 1923. je umrlo 6 članov. Dediči so prejeli na posmrtninah 6392 Din. V 1. 1924. do danes zaznamenujemo samo en smrtni slučaj (M. Baša). To kaže, da se naši člani veselijo trdnega zdravja. Zelim vsem. da bi tudi v bodoče ostalo tako V 1. 1923. je imelo društvo 21.717 Din 50 p denarnega prometa. Od 1. januarja pa do danes 1924.: Prejemki 7493 Din 14 p, izdatki 7292 Din 26 p, skupaj 14.785 Din 40 p. Društvena imevina je znašala koncem 1. 1923. 11.358 Din 73 p s prirastkom v 1. 1923. 2011 Din 59 p. Vsa denarna imovina je varno in plodonosno naložena pri naših stanovskih zavodih, in sicer v »Hranilnici in posojilnici Učiteljskega konvikta v Ljubljani«, v »Učiteljskl tiskarni« in »Tvornici učil v Ljubljani«. Društvo ima svoj čekovni račun. Upravni svet »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani nam je iz svojega rezervnega zakiada pripisal k enemu deležu v vrednosti 25 Din še 225 Din, v skupnem znesku 250 Din. Društveni odbor je za prospeh društva storil vse. kar je bilo v njegovi moči. Ob priliki učiteljskega kongresa v avgustu 1. 1923 v Ljubljani se ie brezplačno razdelilo med udeležence okrog 1000 društvenih pravil. »Učiteljski Tovariš« je prinesel v obeh slavnostnih številkah (31. in 32. iz 1. 1923.) velik inseral o »Učiteljski samopomoči«. V 31. številki je natisnil »Učit. Tov.« načelnikovo poročilo iz Ianskega občnega zbora. Upravni odbor »Učiteljske tisljarne« je pa tudi velikodušno odpisal znesek 610 Din, to je naš dolg za omenjeni inserat. Društveni odbor mu je poslal pismeno zahvalo. Dovolite mi pa. da izrečem »Učiteljski tiskarni« za njeno naklonjenost tudi iz tega mesta našo zahvalo. »Učiteljska tiskarna podpira vse učiteJjske ustanove. zavode in društva. Zavedajmo se vsikdar tudi mi tega in ravnajmo po reku: Svoji k svojim! Naša agitacija je pa imela še več podpornikov. Uredništvo »Učit. Tov.« je imelo za vse naše agitacijske notice, navodila članom in objave smrtnih slučajev vedno odprte predale v svojem listu; vse to pa brezplačno. — Tovariši-nabiralci in tovarišice-nabiralke so uspešno nabirali nove člatie in vedno radi posredovali med priglašenci in društvenim vodstvom. — Predsedni'ki okrajnih učiteljskih društev so stavili poročila o »Učiteljski samopomoči« na dnevni red in jo priporočali na društvenih zborova-njih. Vsem tu navedenim in nenavedenim pospeševateiljem našega društva izrekam v imenu U. S. najprisrčnejšo zahvalo. Prosim jih pa, naj nam tudi v prihodnje stoje krepko ob strani. Poleg naše zahvale naj Jim bo v plačilo tudi zavest, da podpirajo in širijo dobro stvar. učiteljskim družinam pa lajšajo gorje. »Učiteljska samopomoč« ima nesebičen dobrodelen namen: Pomagati potrebnim v najhujši stiski in bedi. S posmrtnino, ki po smrti društvenikovi pripade njegovim dedičem. je v 26. letih svojega delovanja ublažila že mnogo gorja v potrtih učiteljskih družinah. Posmrtnina se dviga s številom članstva. Zato je naša sveta dolžnost. da skušamo pridobiti in privabiti v naš krog vse one tovarišice, tovariše in njih soproge, ki danes še niso člani U. S. Na zborovanjih učiteljskih društev, pri tovariških sestankih in še ob raznih prilikah se nam nudi ugodno razpoloženje za pridobitev novih članov. Treba mi je samo poudariti, da si z malenkostnimi prispevki zasiguramo veliko gmotno korist. Z željo, da bi Vam društvena uprava na prihodnjem občnem zboru poročala o prav mogočnem razmahu U. S,, sklenern svoje poročilo. Zdravo! —g Ganglov kamen za učiteljskJ konvikt v Ljubljani. Tov. Josip Trobiš, nadučitelj na Bučki pri Krškem. dve obveznici 7% državnega posojila a Din 100, skupaj Din 200. — Tov. Valentin Doljak, nadučitelj v Hotedersici, obveznico 7% državnega posojila za Dln 100. — Tov. Josipina Smoletova, učiteljica na Sv. Gori pri Vačah pri Litiji, Din 25. — Tov. Julij Mayer, nadučitelj v Zgor. Tuhinju, mesečni prispevek a Din 5 za junij in julij, Dln 10. — Tov. Anton Gradišnik, nadučitelj v Polju pri Podčetrtku, Din 20. — Učiteljski zbor v Šmarjeti na Dolenjskem Din 20; darovali so po 5 Din tov: Ana Šemetova, Slavioa Benedičičeva, Mira Demšarjeva in Ivan Demšar. — Vsem darovalkam in darovalcem prisrčna hvaIa. — Današnji izkaz: Din 375; zadnjič iz:kazanih: Din 21.500; skupaj z današnjim izkazom: Din 21.875. — Dvaindvajseti dinarski tisočak je na vidiku! Požurimo se, da zgradimo čimprej za našo deco dom z vrtom ob poti. —¦ »A h . t u kaj bi bilo lepo bivati...« (E. Gangl: Zbrani spisi za mladino V. »Vinski brat«). — Jak. D i m n i k . blagajnik. (Konec prihodnjič.) —g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina in darila: Učiteljstvo deške osn. šole III. v Mariboru 80 Din; o priliki odlikovanja velezaslužnega nadučitelja v Rušah. tov. Lasbacherja z redom Sv. Save V. razr. dne 22. julija nabrali njegovi častJlci njemu v počast kot »Lasbacherjevo opeko« U. D. 760 Din. Iskrena hvala! — Take in slične prilike naj bi tovariši povsod pridno porabljali ter nabirali za naš dom. ¦— Za »Ganglov kamen« so darovali: Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj v spomin tov. Barici Klampierjevi 100 Din; učiteljstvo v Dramljah 20 Din; učiteljstvo mestne deške osnovne šole v Ptuju 160 Din; učiteljstvo v Teharjih 16 Din; Vranc Ernest, nadučitelj v Puščavi, obveznico 7% drž. posojila a 100 Din (IX. 1922.); neimeno-v van 2 kupona obveznice 7% državnega posojila a 35 Din = 70 Din; učiteljstvo v Tinjah 40 Din; VoUmaier Drago, učit.vod. v Pernicah 10 Din; skupaj 516 Din; z zadnjič izkazaninli 8660 Din, danes 9176 Din. Tovariši in tovarišice! Na delo, čas hiti! Kakor smo že nekoč poročali, nam je mestna občina mariborska zasigurala stavbišče za naš U. D. na prav primernem in lepem, mirnem kraju, v neposredni bližini Ljudskega vrta. Vendar nam ga je zasigurala samo s pogojem, da začnemo s stavbo že leta 1925. To je primeroma zelo kratek rok, vendar pa dovolj dolg, da v tem času lahko naberemo pri dobri volji in požrtvovalnosti zadostno vsoto, da bomo takrat lahko začeli z gradnjo; sicer nam odplava to krasno stavbišče, ki je, kakor nobeno drugo, primerno za naš namen. Torej zbirajte in darujte ter zlagajte opeko in karnenje za naš prepotrebni dom! Strnimo v ta skupni cilj svoje vrste! Na delo torel čas hiti! — M. Kožuh. blagajnik.