-^.   197   — DRAGOTIN HUMEK:
Za naše risarje.
/ p^\             li mislite, da bo gospod Sič hud, če mu tako-le uidem
/   /T^L\\         v nJeS0V zel°ik? Ej, gotovo ne, saj sva dobra prija-
7   /_ JdP^.i\       *e'Ja>  *n on  š°t°vo  n'ma  ^asa,  ^a  bi vas v vsaki
/   r~^^r~\V     -Zvončkovi" številki učil risanja. Pa mu pomorem.
/   /          t     1 \             In ali bo prav vam, ko vam bom  govoril o ri-
/   /    fšM^         \   sanJu   s   svinčnikom ?   Saj tako ljubite barve.    Oh,
/   /d$**^jr~\       \   barve! A čakajte v'< ki imate tistih barvastih gumbov
J   G&^^/>\      \ m č°P'čev in skledic in ki mažete,  kjer je treba in
C—^SJM^ <?mč----- kjer ni treba. Povem vam, da je mnogo pridnih otrok,
ki komaj zmorejo košček svinčnika,  pa  bi  tudi radi risali.    Tetn govorim danes. In tudi vam.
Da me bodete laglje razumeli,  vam  kar  razložim posamezne podobe, ki jih imate natisnjene tu poleg.
1.  Vodoravne črte vlečemo navadno od leve proti desni v eni  potezi. Izkraja počasi, ko se privadimo, hitreje. V tetn gibljemo vso roko do rame, ne pa samo v zapestju.
2.  Če hočemo potegniti navpičnico, iztegnemo roko in primemo svinčnik tako, da kaže povprek od leve proti desni. Nato potegnemo vso črto v eni potezi in z vso roko.
3.  Poševnice vlečemo od leve spodaj proti  desni  navzgor ali  pa  od leve zgoraj proti desni navzdol. V prvetn slučaju je obrnjen svinčnik z ne-obrezanim koncem proti desni navzdol, sicer pa proti desni navzgor.
4.  Tudi krog potegnemo s prosto roko.  A treba je vaje! Za vajo pri-mite svinčnik kakor pri navpičnih črtah in gibljite vso roko  kakor bi   me-šali juho na krožniku.   Delajte velike in   majhne  kroge v zamahu naprej in nazaj. Krog narišemo najlagje tako, da potegnemo najprej levo polovico, nato pa desno.
5.  Ali veste,  kako se imenuje tak-le potlačen krog?   Če  vam  še  ni nihče povedal tega, povem vam pa jaz, da je to elipsa.   Pri risanju ležečih elips držite svinčnik kakor pri vodoravnih črtah; stoječe elipse rišetno tako, kakor sem pokazal pri krogu.
6.  Če hočemo narisati kak predmet, ni  zadosti, da bi narisali samo nekoliko črt.   Lepo je, če znamo  narisati telesne ploskve svetle ali temne, kakršne se nam vidijo v resnici. Zato podrgnemo s svinčnikom nekolikokrat po papirju, da se na eni strani obrabi in da dela široke medle črte.
7.  S takimi črtami lahko napolnimo ploske kakor z barvo in s čopičem. Čimbolj pritisnemo, tetnbolj temna je ploskev.   Boljše pa je, da prekrijemo ploskev dvakrat ali trikrat in ne pritiskamo preveč.
8.  V tem ne smemo vrteti svinčnika, da se rabi samo z ene strani. In črte morajo ležati lepo tesno druga ob drugi. Seveda je treba v to mnogo vaje, a kaj de to pridnemu človeku, ki bi rad znal!
—¦!    198   ¦¦—
—-t      199   •<—
9.  Temne predmete rišemo  vobče tako, da potegnemo najprej z lah-kimi potezatni robove, nato  pa  napolnimo ploskve s svinčnikom.   Pri tem glejmo, da bo narisan  predmet v svetlih  in  temnih  ploskvah  kolikormoči podoben naravnemu predmetu. Tako poizkusite narisati zvezkov ovitek, rav-nilo, tablico s svetlim okvirjem,  lestvo,  plot,  desko na razpotju,  grebljico, kladivo, klešče, sekiro, nož, lopato, uro, škripec i. t. d.
- 9 a. Marsikak predmet je tako svetel, da ga vidimo dobro le tedaj, če ga položimo na temno ozadje. Take predmete moramo tudi risati tako, da jim naredimo ozadje. Tako lahko narišete list belega papirja, zvezkov ovitek z belim ščitkom, rutico z obrobkom, pisemski ovitek, stenski koledarček, ogledalo z okvirjem, bel stolpič s temno streho, v ozadju drevje, stensko uro s številčnico i. t. d. Vse predmete rišite najprej tako, da se jim vidi samo sprednja stran.
10.  Če hočemo hitro narisati kak predmet, ga narišemo samo v glavnih potezah s prav mehkimi, ravnimi črtami. Vobče raoramo imeti za risanje po naravnih predmetih mehak svinčnik, ki ne sme biti ostro obrezan.
Končavam  za  danes.   A onim, ki jih  zanima  risanje  s svin&iikom, povem prihodnjič še kaj.                                                                             , .