Največji akreofld dnevnik ▼ 7. v«Vr;:j zvečer ob-/vPra®a* strankarske voditelje glede akutne parla- mentarne krize ter obljubil predsedniku, da ga bo obvestil tekom popoldne, čc ee izplača stvoriti via do, obstoječo iz zastopnikov srednjih strank. Včerajšnji razvoji so sledili izjalovi j en ju pesku sov ekonomskega ministra Curtiusa, da sestavi ka binet desnice, z vključenimi nacijonalisti. Hindenburg je včeraj sprejel Teodorja von Guerarda, voditelja centruma, ki je rekel predsedniku, da je Marx mož, ki lahko sestavi kabinet. Tekom dneva je predsednik sprejel tudi grofa Westarpa, ki ga je informiral, da ne bo dala njegova stranka svojih glasov nobenemu manjšinskemu ministrstvu in da je zastopstvo v kabinetu cena njene podpore. Prilike Marxa ,da slvcri vlado s podporo socija- listov smatrajo v parlamentarnih krogih za več kot dvomljive. Ta dvom temelji deloma na stališču nadaljuje s pograja nji. ker žpli !socijalistov, kojih zahteve, da se odstrani iz kaLi- ((V». rla hi annrloške banke v Ilan-jneta obrambnega ministra Gesslerja in da se izvede I kovu zopet odprle svoja vrata, ker obširen načrt za socijalno dobrodelnost, smatrajo j}e prekmjenje bančnih poslov ško- i i . J druge stranke za neizvedljive. Dvomi Marxa glede uspeha izvirajo tudi iz odpora zunanjega ministra Stresemanna, člana velike trgovske Ljudske stranke, proti sodelovanju s socijaiisti. V dobro informiranih krogih prevladuje mnenje, da so pričeli centristi popuščati s svojega dosedanjega trdnega stališča odpora proti burzua-zijski vladi v sodelovanju z nacijonalisti. javila. da je dobila prva^eskadra križark. prid»-lj«na ?rekinjenje trpostal samozavesten. i vine ter odhod številnih Snežni vihar, z vsemi znaki bli-zarda. se je polastil mesta New WASHINGTON. D. C.. 16. jan. Sedma obletnica ustavne prohibi- Nik&kega obdačenja pe-trolejskih dobičkov. TULSA, Okla., 14. januarja. — Akcijotiarji cele vrste petrolejskih družb so, soglasno s cenitvami, za nekako $100,000,000 bogatejši, vsletl neke odločitve prizivnega KodiHea v Philadelphiji. soglasno s katero se ne more nalagati liika-kih zveznih dohodninskih davkov na dohodke ali dobičke iz izkoriščanja omejenih indija t. ik h zemljišč, Ta velikanska svota pred- stavlja že plačane davke petrolejskih magnatov za petrolej, kate-re«ra so črpali z Osajre reservaeij. Mehika bo plačala obresti za dolgove. MEXICO CITY, Mehika, 16. januarja. — Mehika bo kmalu plačala obresti za svoje inozemske dolgove, soglasno z oficijelnim ugotoviloin. Vlada je nabrala dovolj zlata, a čakalna natančno do-ločenje svote, katere je treba plačati. Yorka in sosednje dežele tekom! L'1Jt';'e našl* tako ««haške kot mo-sobote, povzročil številne nesreče,!kražko voditelje v AVashingtomi se med njimi smrtonosne, ter povzro-ibolJ so dosedaj. čil velike skrbi železniškim in pro-1Povsem nnravno izjav v inetnim uradnikom in krajevnemu jtcm ali onem smisl»- « slavno, pri-urad 11 za odpravljanje snega/ dejstvo je, da je danes ' vprašanje prohibicije bolj akni no kor je bilo pred sedmimi leti. da je pro- hihicija bistven del ameriškega ji.in- ni IMIIKIU sievuuui članov j angleško kolonije. Ugotovilo se je. da ne nastopa O'Malley kot direktni poslanec angleške vlade, ker se hoče Anglija izogniti na-videznosi i priznanja kantonske vlade. Daudet zahteva aretacijo Devetdesetnastropna lii-Brianda. ša na Palisadah. rali spustili nadaljna sidra, ker bi sicer silen veter odnesel ladje PARIZ, Francija, IG. januarja. Devetdeset nadstropij visoka j Prav kot je zahteval pred deseti- j apartment hiša, opremljena z vse-Kitajska, IG. jan. mi leti aretacijo Jos. Caillauxa, je mi modernimi sredstvi za prihra- Leon Dau- no dela, bo zgrajena na Palisadah Pri- nasproti Spuyten Duvvil, ko h-* dovršen most preko Hudson reke. I Daudet ima oseben spor s fran- To je objavil včeraj dr. Charle.; .p po asti a anna a K ""jcoskim zunanjim ministrom, kajti Paterno, znan newyoriki gradbe- vsled diplpmatičnega dela Brian- nik. Stolp poslopja se bo dvigal da je bil stavljen li.st Action Fran- tisoč čevljev visoko nad Palisadn-caise na indeks, kar je lor-ilo roja- Illi- Je reked Paterno, ter bo še^,- Poroea se. da so doživele kanton- pričel sedaj zahtevat ske sile poraz v Cekinag provinci, det aretacijo Brianda. "da s vsled izgube Ningoo, njih zadnje hrani deželi nadaljno vojno močne postojanke v tej držav" katere sc Avtomobili so se morali posluži- ti vse previdnosti, da se niso po-.. ..... , ,, .. . ....... j kljub izjavam suhaeev. ncsreeih na gladkih knziscih. Ka- ...... , . „- • 4 • i - i i i- i -i -i i hihieija bistven del ameriškega pitam, kojih ladje so bile zasidra- . J .... . ",tJ. I.ONDON ir, im javnega življenja. I Ji -vngnja, n>. jan. — ne v gornjem delu pristana, so mo-; . . l?ontr».-;<.vanje od dobrih katoli- J ^ Kor -1 *atel \ oi-k izrekli za izpremembe v iz- proti Staten Tslandu. , . ... J vedenju prohibieij« \ laki, vozeri i/, mesta, so im<*li j • i , ; hi se dalo zamude do ene ure raditega, ker „ i i t ^ pravico. rcnii-J„„ ■• - i 1 1 i no alkohola v pi pn-ali. kalne priprave in signale. Peini- Vhid-i jfcotom katere za en dan. kov. posameznim državam!. " ' Januarja. — tSkii-j Daudet je- predstavil v svojem i stolp, ki je sedaj najvišje pošlo -je na svetu. f Dr. Paterno je rekel, da ho po-| jo Fukien dijakov, je naskočila^Wivli, n,t U ^T' ^Z " Plll'^1ja nato. ila se mla nemški letih m da bo nudilo stanovanji ■u. FT'CO V, ir>. januarja. — Sku-množi- l?na (1»jakov, predstavljajoča uni- iistu Brianda pravi na morju- niša bo stala im j -"»00 r-o vi je v visoki peCini nad Hud- DRŽAVAH. ADVERTISE in GLAS NA PHHA sonom t«*r bo ljc. ndna n:i številu«* vna- konprresu samem pa so se pri-množiti vrste mokračev. 61 dozemskem morju je dospel allele-, prej. ški finančni minister Winston! ^ Churchill včeraj v Rim. Obiskal i fele . . . . p r> i • i članov, predstavljajočih številne ga je takoj grof Bordonaro. gene-. , - . . .. ^ , . / j države je bilo tako drznih, da so ralni tajnik zunanjega ministrstva,dali objaviti svoje ^ obenem z in zvečer se je oglasil ]>ri Mnsso- izjavo, da nameravajo v bližnji j bodočnosti predložiti resnično mo-kraško zakonodajo. Mokrači v prihodnjem konprresu bodo šteli naj- . . , , , . manj dvajset več kot v sedanjem isk za zgolj formalen, ki ni imel|kon?resu ter so bodft izkaza]l kjt nobenega drugega pomena. J sila, s katero bo treba računati. liniju, s katerim je imel daljši po- m grovor. Tajnik Churchill je označil ob- knir» ni-fulwt-ivUi.li .r.% i včeraj sirotišnico španskih (lomi-svlvania železnica je sporočila za-|llpraJ y,,,^],, \iulrevrs «*'l-ivni "'kancev ter pognala ven sestre, j P^etnjl ter opast, okupacijo Po- ,1;».000 ljudem. Razvent^a bo mu do pol ure v svoji službi med , . ; - , - * . " " ' i' _-r- renske. Cc se hoče Jo ustaviti, je z,!o poslopje kot svetilnik za XT J , • ,, jProliibK-uski uradnik, je našla, da ROJAKI. NAROČAJTE SE NA' , t> . New \ orkom in Philadelphia. | so iz}rlodl prollibit.ijo boIj5h AlJ,GLAS NARODA*', NAJVEČJI fl'°ba Br,an. Dinarji Lire Din. ---- 600 ____ $ 9.46 Lir ... 100 ____ $ 5.05 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... 200 .... $ 9.80 Din. .... 2.500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $14.40 Din. ---- 6,000 .... $ 92.00 Lir ... .. 500' .. $23.50 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... .. 1000 .... .. $46.00 Posebni podatki. Za poSilJatre, ki presegajo Desettlsofi Dinarjev ali pa Dva tiso« Lir dovoljujemo poseben metku primeru popust. Mulb 9* ktujftvM n iMb 9L—. (xrrkJ«M v PHMJUna cm (epia- fila tmermsb dolar. H t JoKOfiUriJt fa Italiji tDM&M kakor sledi :sa |25. aU ■soji znesek 79 centov; od 123. naprej do |3M. po 3 cente •d mkep dolar ]&. Za vetje svote po pf> J NK SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street pbcoo: ooBTiiANDT soar New York, N, Y ■-..iff- ■ GLAS NARODA, 17. JAN. 1927 GLAS NARODA (SLOVKNB DAILY) •DRESIRAN SLON Owned and PubUtkad by gLOVINIC PUBLISHING' COMPANY (A Corporation) Frank Bakmr, proeident. Lom« Bonedik, treasurer. Place of boftfaneat of the corporation and addrenw of above offiectv: B2 Cortlandt 8i., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NABODA" "Voice of the People" _lseued Every Day Except Sundays and Holiday*. fSa oolo loto polja Ust ga Ameriko ta Kanado____.____$6.00 Za pol leto_______$3.00 Za Mr* lota___ .$1.50 Za New York oa celo Ufa $7.00 Za pol leta______$3 JO Za inozemstvo ta eelo lota_$7.00 Za pol leta________$9.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" izhaja vsaki dan ieveemii nedelj in praonOtov. HHHBHHHBHHMT &■ <1 ^^^Hr^ ^....."^tfBirlj^. ■ ■p' \2 '-^m/F^ 1 m J. 1 WBKJBnBKxF/- f.: Raznoterosti. Prvi aeropiansla morilec. MADRID, Španska, 16. jan. — Maurice Boucheur, pariški inžinir, je skočil iz višine več kot dveh tisoč čevljev i z aeroplana na Toulouse-Casablanca potniški črti. On je prvi ki je na ta nači izvršil sa na" na račun Milana Rajačiča Iz Zagreba. Oba goljufata stranke na ta način, da kasirata prvi o-brok, ki s ig aobdržita, strankam pa .natvezita, da so s tem obvezni-cs že plačane. Svečenv in Domla daleč sta tekoin časa ogoljufala že veliko število svojih žrtev. Oče nbil sina zaradi razžalitve. Xa božični dan je bil v selu P>u-drovci pri Djakovem nastal pre- mOmnr. Boucheur, ki je bil star 62 Pir med 72 starim Posestnikom let, je bil na mestu mrtev. Omenil'Gešo Mladičem in njegovim 32. je osebne zadrege napram s o po t Iz Lansinga. Mich.. "»oročajo: Sem se je vrnil farmer Edward Whittlake iz Kila, Montana. Policijskih uradnikom je pOvedal. da je prodal svojo ženo za petdeset dolarjev. * Deset dolarjev je dobil na roko. Ko je šel po ostalih štirideset dolarjev. je v svoje veliko začudenje e j u sta žena in njen ob- prepiru -.lKiovalee pobegnila. Na sliki vidite dtesiranega slona, ki vzbuja veliko pozornost po londonskih ulicah. Slon je last nekega angeškega eirkusa. PopUtf bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj m blagovoli poiOjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proximo, da se nam tudi prejšnjo bivališče da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. SEDMA OBLETNICA Ob priliki sedmo obletnico proliibieije v Združenih državah, je vprašanje proliibieije še vedno važno. Volsteadova postava je postala pravoinoena .dne IG. januarja 19*20. Vulecl tega je sestavil list Herald Tribune f,rlede uspehov ali neuspehov proliibieije seznam mnenj različnih mož iz vseh delov Združenih držav, ki niso bili zapletem dosedaj v besedne spore glede tega predmeta. Oni, ki govore tukaj za prohibieijo ali proti njej, so j še pravočasno zadušili, vendar pa i.iipaiii ameriških mest. policijski načelniki s praktičnimi i > 5koda Prcc°j ve,ika- Xeilvom"° . . . • . XT . , , . , . . i pa bi prišlo do prave katastrofe, i -.kusnjami z \ olsteadovo postavo, odvetniki, uredniki, pi- akf) bj K(1 vž?ala tU(li p^S0(la 7 so jo pa pripeljali mrtvo nazaj v veliko žalost njenega soprojra. sinčka in ene hčerke, katero so bili začasa influence, kateri je podlegla "Mrs. 8lejko. vzeli za svojo. Veličasten pogreb dne 8. januarja je pričal, kako priljubljena je bi- la pokojnica. Dorua je bila iz Kamnika na Gorenjskem ter je bila stara 49 let. Xaj ji bo lahka ameriška zemlja ! Poročevalee. ' Novke iz Jugoslavije ravna in umljiva. O slovanske Unije, bod koli obliki že. se že dolpro Ija in do tejra mora prit letnim sinom Markom. nikom tekom obeda pred odhodom 1 sin "daril očeta po nosu nakar(' ^ul^toUr&ui dosti. Par- je ta v jezi sina zabodel s kuhinjskim nožem. Sin je vsled izkrva-vitve kmalu nato umrl. iz Tonlousa. Pilot je sporočil, da je zapazil trideset minuth po odpotovanju iz Elieante močan stresijaj na stroju, ki je planil v višino vsled izgube teže. Ozrl se je nazaj ter zapazil suknjo, visečo na krmilu. Ko se je spustil na tla, je videl, da manjka en potnik. Truplo so pozneje našli v vasi Baraeot. Smrt prejšnjega ameri-' sitega poslanik*. rji,. 14 KAKŠNA IMENA DOVOLJUJE MUSSOLINI mer jih niti petdeset ni dobil, pač pa samo deset. Možak je še srečen. Ponavadi tisti, kateremu žena pobegne. še desetih dolarjev ne dobi. Reklama je vse na svetu. Če pa ni vse. je že vsaj devetindevetde-set procentov. Neka kompanija je odlašala svoja peresa. Fountain pen so vrgli i/, dvaj- Xedavno je bil izdan v Italiji dekret, ki odreja ukinitev, oziro-1 ma izpremembo gotovih imen.'sotP„a naebe" razprav-1 raj. zvečer ob poised mili po dolgi,«« vse borfj originalna imena. Xe-j Odnesel ga je domov, i, ako no-! bolezni. Praneis je bil tudi župan j socijalist v Gornji Italiji ima( p0 n^iju^, (|ohi Velik požar v Zagrebu. V trgovini z železnino Emila Elsinstiidterja na Ilici v Zagrebu , ' . . . na lil ao tega mora pni j, uk« no-« je dvema trgovskima pomoemko- ^ ^ osamljeni deK pod Lowisa tor pmlsednik Loui ,a eči tujim vplivom, ki z njihovimi siana Purchase Exposition Co., ki! "Petrol i o", deklici pa "Dinamite". interesi nimajo ničesar skupnega", je vodila tukajšnjo svetovno raz-: Danes je možakar vnet fašist, za- | stavo leta 1904. Dosegel je starost j to imajo njegovi mlajši otroei Špijonaška afera pred beograj-. 70 let. Njegova žena je umrla pred manj dolarja. ma. ki sta sedela blizu peči, ] iz posode za bencin nekaj kapljic na cevi peči. nakar j<* seveda takoj sledila eksplozija. Požar se je širil z veliko naglleo in nastala je velika zmešnjava. K sreči so ogenj dvoje otrok, dečku je dal ime ilobil pero v roko njegov dveletni sinček. Po preteku desetih minut ni bilo o peresu ne duha ne sluha. tremi leti. satelji in drugi. Župan Walker iz New Yorka: V naslednjem navajamo mnenje nekaterih': bencinom. Bolgarija in Jugoslavija. "Kolnische Volkszeitung skim sodiščem. Pred beograjskim sodiščem pr-j ve stopnje se je pričela senzacijo-] Dvoboj na sablje v Budimpešti, nalna obravnava proti Pehimn JV* dni sta se. bila vjBudimpeiiti Baljkoviču. <'oei Antoniču in .še na sablje barona Tibor Dani*el in petorici njunih tovarišev, ki so Andrej Uerzog. Povod je bil kon-rbtoženi špijonaže v korist Ma- flikt, ki se je odigral mM gospo-dažarski. jdoflia v boljši družbi, tekom kate- ! Dva glavna obtoženca sta razen rega je baron Daniel barona Iler-z dne te„a še obsojena zaradi umora ka-' zoga insnltiral. Barona sta se bila Sedem let je prepričalo tudi nekatere prvotne pri i a-' , - , . ...... j . 1*1 , , -i x t 28- decembra t. 1. prmasa dopis pitaTia Alfreda Henflinga v Bjeli- brez bandaz s težkimi lcavalerij- telje proliibieije, da je bilo volsteadovstvo najbolj obza-, svojega poro^evalea o Jugoslovan- ni mescca pinija ]922. j «kimi sabljami. Dvoboj je trajal lovanja vreden eksperiment v naši vladi. Po mojih mislih j sko-bolgarskih odnošajih. Poro-1 je najbolj usodepolna posledica ta, da se je vsled Vol-:tvar je ugotovljena: — Vlada ne more izboljšati de-j DalJe Ppavi l^očilo: PETNAJSTLETNI JUBILEJ nad eno uro. Napadi so bili tako ljuti, da so merali skočiti med duelauta ponovno sekundanti. da so preprečili poškodbe, ki nasprotujejo zadevnim predpisom. Po dvajsetih V soboto sta obhajala Mr. Frank' nastopih je bil dvoboj končan. j Oba duelanta sta bila tako po- Spričo dosedanjih razmer v Ju- P^vhč in njegova soproga Ililda Sk till božjih zapovedi. goslaviji ne bo preostalo kaj dru- petuajstletnico svojega zakonske-' Skortovanaj ^a sta bila za nadalj- Pisatelj Jolm Erskilie: — Velik argument za proki-; gega. nego da pripravi zbližanje z življenja. Mr. Pavlič. ki je znan ^ boj neZmožna b cijO je bil prvotno, da naj zavaruje pred Škodljivim bratskim jugoslovanskim naro- ^©venski podjetnik in gradilec takoj poudariti, Je povabil za to priliko na svoj ~ Albans, L. 1. izbrano Mr .poni žganih pijač one, kojih značaj je bil preslab za!<|on-; !roba., , a (lnm v St ° A i da Bolgarija nikakor ni nasprot- U,MU v • p-akt eno zmernost. Iz listov *eni izvedel, da je ena na mhiVl (la jll?0slaviji v slučaju družbo svojih sorodnikov in pri- Anton Wpider hud mož. Kot posledic proliibieije ta, da je alkohol, katerega zavživajo oboroženega konflikta z Italijo za- j3*'*1«^'; ki so v prijetn^zabavi vajki župnik je tudi katehet. Xe- Hud katehet. Iz Ileba poročajo: Vaški župnik slabiči, zastrupljen od prohibici jonistov. To se mi zdi lo- varuje hrbet z dobrotno nevtral- l^astHi ta pomemben jubilej. jdavn0 jo yStoPil v razred bas v ... .. liostjo. Sicer je v Jugoslaviji — Mr- 1,1 Mrs- ^rank Pavli<' ^"trenutku, ko sta se dva učenca glka proliibieije. ' pa t'udi drugod — še mnogo lju- Iet:'' da bi zdrava, srečna in zado- pretepala. Vsled tega je pograbila Michael Crowley, policijski načelnik V Bostonu: — Jj, ki mislijo, da bi Bolgarija tak voljna praznovala še srebrno, zla- župnika taka sveta jeza. da je po- mnenju konflikt izbrala tako, da bi služila to in demantno poroko. [grabil prst debelo leskovko ter lir- --| fanta na žive in mrtve naklestil. Ueinski Volsteadove postave so bili po mojem vzrok demoralizaeije policijskih departmeutov po vseh!Tta1'-'1 111 Padla dngoslavij Združenih državah na srečo do nobenega večjega obsega. ^ ozem]ja v Bostonu. Ima tudi tendenco, da povzroča nevpošteva-nje postav takih oseb, ki bi nikdar ne mislile na kaj takega p*ed uvel javi jen j eni osemnajstega amendmenta. Razna nasilja so bila izvršena vsled dejanj takozvanili hijackers in butlegarjev, in najhujši zločinci so bili izza proliibieije mladi ljudje v starosti od sedemnajstih do 21 let. Thomas Heal v, policijski načelnik v New Orleansu: Devetnajst let izkušenj me je prepričalo, da je Volsteadova postava popolno i z jalovi j en je. Tukaj je bilo izvršenih več zločinov in neredov sedaj kot pa pred prohibieijo. Veča se število pivcev strupenega alkohola iij zavživaleev omamljivih sredstev, posebno med mladino, ki postane na ta način lahko dostopna slabim navadam, ki dajejo napačen pogum, s katerim izvršujejo strašne zločine. i bel. da bi znova osvojila izgnblje- Auffenberg in Brockkausen sta Enega od njiju je vrgel pred ek-Toda to je velika se "obrisala" za nagrado. jsekucijo s tako silo čez klop. da zmota in Italija naj ne pošilja v V Leipzijni pred kratkim časom'je zadobil deček nevarno -poškod-drugo svojih ladij, natovorjenih z ustanovljeni "Unicunrverlag" je bo na mehurju Stvar je prišla orožjem in strelivom, kakor je to razpisal nagrado 14,000 mark. Od pred sodišče. Z ozirom na to, da storila začasa reškega konflikta I. te nagrade je biio določenih lOOO so kvalificirali zdravniki poškod-1922; Bolgarija ponudbe ne bo mark za Avstrijo, za dve deli, ki bo kot lahko, je bil župnik obso-fcprejela. Xa srečo danes tudi Ma- bi obravnali vprašanje vojne kriv- jen samo radi prestopka zoper te- de z avstrijskega stališča. O delih lesno varnost pogojno na 10 dni je imela odločati avstrijska jury, zapora. .Turv je priznala prvo nagrado! univerzitetnemu profesorju dr. K.| Ptičji vid. Brockhausenu. drugo pa bivšemu Po novih opazovanjih imajo avstroogrskemu vojnemu ministru'ptičje oči obliko jajca, ne pa krog-Anffenbergu. Predno pa je prišlo le kakor pri sesalcih. To je odvis-do izplačila, je "Funieumverlag'^ n« od prozorne leče, ki omogoči "faliral". ( vid s tem. da prelomi žarke. — ------- , -- štirinožei in človek imajo lečo. ki Dopisi. nhicago, m. H-žični prazniki so minuli. Ze-1 > k ravni so bili. Vreme je bilo ka-kpr poletu. Sedaj v januarju se je 1 a že izpremenilo v ostro zimo. nam je* na debelo zapadlo " i ko. da mesto potrebuje veliko delavcev, da odmetujejo in odva-7 i sneg. No, če eni nismo zadovoljni ž njim, so pa drugi tembolj, ker imr jo saj nekaj dni cV>-h^r zaslužek. Krr smo v predpustnem času, v r.isu veselic, zato smo članice klu-?>n "Hlod" sklenile, da priredimo* plesno veselico. Vabimo vse eika-Kk Slovence in Slovenke, da se liJel. Jf^fc waše,ve«eliee. Upamo, da se kakor vsakikrat poprej, tudi prihodnje veselice udeležite v obil- nem številu. Svirala bo izvrstna godba, pa tudi pristne kapljici ^ bo primanjkovalo. Kuharice v kuhinji bodo pa že pripravile jedila, kakoršne naš narod najbolj ljubi. Veselica se bo vršila v soboto 22. januarja v Koch Hali, 1764 Lar-rahee St., dva bloka v North od North Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Toraj na veselo svidenje dne 22. januarja zvečer. Članica kluba "Bled". cedonija za Bolgarijo ne predstavlja več nikake odprte postavke. Bolgarija čaka danes čisto resno na to, da se izboljšajo njeni od-nošai z Jugoslavijo ter je pripravljena sprejeti vsako pobudo v tem praven, ne da bi zapustila svojo rezervo, ki je spričo nedavne neprijetne preteklosti vsekakor na- r ----- Scotfield, Utah. Na božični dan so odpeljali od tukaj v Salt Lake . City, Utah, splošno znano rojakinjo gospo Frančiško Urabič, ki je bila nana-gloma obolela. Dne S. jannarj« NEPRESTANO NARAŠČANJE števila naših prijateljev in doslednje širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je najboljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja. DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji. DENARNE VLOGE n a "Special Interest Account" obrestujemo po 4% na leto, mesečno obrestovan je. Frank Sakser Stale Bank 82 Cortlandt Street, Hew York, H. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSREDOVALNICA .V AMERIKI. SS3 m kaže nejasno in mepleno oddaljene predmete, če ogledujemo nekaj v neposredni bližini in narobe. — Ptice pa vidijo enako razločno bližnje in oddaljene predmete. Ta lastnost je velikega pomena. Če zasleduje ptica mrčes, ribe in druge ptice na lovu, je podvržena razdalja med njo in- njeno žrtvijo nagli izpremembi. Saj pada orel kakor kamen na svoj plen. Če bi se i morale ptičje oči hitro akomodi-rati, kakor je to pri človeku, se bi hitro utrudile in opešale, ker znaša razlika med posameznimi razdaljami več milj. Toda ptica ne potrebuje akomodacije in vedno vidi svojo žrtev enako dobro, ne da bi Silo očesnim mišicam potreba se prilagoditi. j " Goljufa. i Po Sloveniji potujeta 23-letni Ivan Sveceny ter Mate Domlada-•rec, oba Hrvata, in prodajata ob-• veznice rafeie štet« "^ugo-Fortn- eksplozivna" imena. NVkn toskanska rodbina ima h.Vr' V°'"'knlt b°Ktp ko. ki s^ imenuj "Socia" in sina. ' ^veka. ki vam bo ponosno rokv\: ki mu je ime "Lismo". Če jo pokli- Jaz ma,° govorim. Jaz samo d.'- eal oče oba likralu. je zadonela i/ la,n Jaz sf',n rpdkih njegovih ust preje v Italiji zelo Takega najbolj zafrlaiete, če mu popularna beseda "socialismo". Ze- Prav.te: - Pr.jatelj. tudi jaz sem lo priljubljena so bila svojefasno 03s,M|jen-tudi imena iz Carduccijeve ode na: satana. Nekemu divigijskemu že- Ako Mehika pošilja kakemu fu v italijanskem vojnem ministr-, južnem« sosedu orožje, se s tem stvu je ime "Lucifero". dasi je mo-jvregnm proti mednarodnemu pra-žiček krorak kot ovca: neki izred-ixu* no mični in dražestni učiteljici je! Ako (1<'la kaJ POdnbnejai kaka ime "Satana", njeni oboževalci j0l™°čnejša republika kot je Mehi-kličejo "Satanina". Deklica prc-!ka- ^ l,a zadeva v popolnem skla-kaša glede srčne dobrote angel ja. mednarodnim pravom. V sedanjih razmerah nekam * sumljiva in odiozna so imena: 'Li-berta\ "Mentana" (bitka pri Men-tani) in "Luce" za deklice in "Li-bero". "Giordano Bruno" dečke. Zato pa cenijo Italijani dandanes antična imena kot Agripina ' Sleherni, ki bo hotel v tem letu dobiti dovoljenje, za vožnjo avtomobila. se bo moral podvreči stro-td. za' <_ri zdravniški preiskavi. Zdravnik mu bo prav posebno oei preiskal. Najbrž bi ne bilo nič napačnega. če bi bili tudi stari šoferji pod- ICelia, Vir gina. Catulla. Circe, Li- vrženi istemu procesu bia. Tripolina. Triestina. Roma. Eksotično ime. ki ga čujemo tudi tuintam v Italiji, je "Helio- Xicaragna je republika v Južni Ameriki. Xa severu meji na Hnn- gobalus". Drugo je "Sitio" (žejen duras na jugu pa na Costarica, sem), ki ga je posnel neki vernik j Vzhodno in zapadno mejo ji pa po besedah, ki jih je izpregovoril,tvorijo ameriške bojne ladje. KrisK na križu. Pobožnjakar jej * "krstil" tako svojega sina. — Po- Višek zasmehovanja in norčeva-znal sem neko kuharico, ki je kli- nja je. ako družinskemu očetu pri- eala svojega nezakonskega sinčka Miklavž USJljatO denarnico. i * ponosnim imenom iz Shakespea-. j Ah ni res eudno na svetu? rove drame Otello . I i -i t. i Duhovnik zamrmra par besed. Rodbina, ki noče imeti nobenih' pa sj poročen oti-ok več, nazivi je šesto hčerko j Nato pa ti v spanju za mrmraš 'Ultima", pripeti se pa, da prine- par besed, pa si ločen. I v ie štorklja v hišo kljub temu še. štiri po vrsti. "DolcLssima" je ime Uvezen narekuje postave. Hl- ... ....... , . zum jih pa pisp. neki eoprmei. ki b lje ne hotel sre- •fg čati niti na Kleku. Xpki sedemnajstletni fant je Neki italijanizirani Nemec v,preplaval razdaljo med Cataiina Florenei se zove "Piorenzo Kohl-j otokom in ealifornijsko celino, loeffel. Nikdar ni bila poezija s Plaval je petnajst ur. Razdalja je prozo tako tesno združena. (večja kot pa med Anglijo in Pran- Da naletimo dandanes končno eijo, katero je preplavala lansko . . leto Gertmda Ederle. Fant je do-zelo pogosto na ime Mussolini, je . ., . . _ „ , . bil petindvajset tisoe dolarjev na-naravno. V vasici Cave v Gam-i ado ^^ ^ ^^ nolinček bodi prklen!) Mleko za male otroke. Sedem let prohibieije! Sfdem let smo jo že deležni, pa kljub temu nihče ne ve. kaj je pravzaprav prohibicija. Dejstvo, da ima človek avtomo-Ko mleko zavre, ga hkro ohla-jbil. še ne dokazuje, da ima denar. Pač pa dokazuje, da je imel denar. di. Najbolje je na sledeči način: — Postavi ndebo na led ali vsaj v jako mrzlo vodo, pa ga mešaj ali žvrkljaj toliko časa, da se ohladi. Na ta način gre smetana v mleko, če pa pustiš, da se mleko počasi in mirno ohlaja, se nabere smetana na vrhu j mleka samo je redkejše Neko poročilo iz Pekinga javlja : Velesdle bodo varovale kitajsko mesto Šanghaj. Najbrž si prebivalci Šanghaja mislijo: Bog naj nas obvaruje pri- j j atelje v. sovražnikov se bomo in, kar je še otroci navadno (sami izu^bib. , niti ne marajo stnotane. , * mu GLAS NARODA. 17. JAN. 1.927 Bora« turne« je na svetu znanost? ZqoOocimk» pripovedka. ^Ca Kitajskem je vladal Bogdihan Czan - Li - O, — naj ga o-hranijo ljudje v najboljšem .spominu dotlej, dokler ne propade naša domovina. Dobri vladar se je xelo zajiimul za zunanjost, dasi je iznal sam komaj citati in je naročal drugim. naj ]K>«fpiaejo njegovo ime. Dvorni mandarini so radi podpisovali vladarja ker jc na Kitajskem »ako delo vredno pla-ČHa. Xe glede na to. da se je zelo zanimal za znanost, se je dobri Oaam-Lr-O nekoč vprašal .* — Vrag vetli, čemu je na svetu znanost! K.lo bi mj mogel pojasniti ? In za povedal je, naj se zbero ob določenem dnevu pred dvorcem v.s i učenjaki, da mu pojasnijo, čemu je na svetu znanost. Želja »ina neba je zakon na zemlji. Pred vsemi univerzami so zaropotali bobni in glasniki so oznanjali: — Hej, vi učeni ljudje! Pustite knjige in hajdi v Peking, da odgovorite radosti vseniirja, našemu dobremu Rogdihanu, čemu je na svetu vaša «nano.st. Ob določenem dnevu .-»o .-.e zbrali na prostranem trgu prerl dvorcem vsi učenjaki Kitajske. Tu so bili starci, ki so jih inorali primati ;ia nosrlnicah. bili so pa tudi mladi učenjaki, ki bi bili radi starejši kot najstarejši starci. Bili so meti njimi .s tako visoko dvignjenimi glavami, da se jim je telo nagibalo naprej. Drugim zopet no se. hrbti skrivili od sedanja pri knjigah. Bili .so učeni možje s tremi, štirimi ali celo petimi cofi na glav. Drugi .so nosili zelene halje, nekateri pa celo žolte plu-ače. In vsi so imeli seveda očala, kajti očala so prvi znak učenosti. Učenjaki so vedno krivogledi. Ko se je sobice pokazalo izza oblakov in obsijalo vsa ta očala, je eelo Rogdihan .pomežikal. — Kako se jim svetijo oči! — si je mislil, — najbrž mislijo, da jim bom zviial plače. Ko se je Bogdiha-n ogledal množico zbranimi m-enjakov in videl, da je vse v redu, je spregovoril: — V neprestanih skrbeh za blagor naše dece. dragi Kitajci, smo hklenili pojasniti vprašanje zakaj! je na svetu manowt 1 Znanost je že stara in zdaj hočemo vedeti, ka-Sen je njen pomen in namen. Zato ©dgovorke e je Bogdihanu do tal in spregovoril: — Vzor plemenitosti. veliki vladar, katerenui eelo jaz ne vem enakega v zgodovini Kitajske! Moja veda seveda ne bo vzbudila tvojega pravičnega gneva, kakor je bilo z mojim predhodnikom. Mi, zgodovinarji, se pečamo s preteklostjo. Izučavamo jo ter beležimo vse nezgode, napake in celo gin past i. — Dogme, ta veda je kot nalašč za tepce! — je vzkliknil Bogdihan, — saj lahko vsak tepec nc-kaiznovano počenja gluposti. kolikor mu drago. Treba se mu je samo opreti na vašo vedo. G lup ost i in napake so delali vsi ljudje. — poreče, — pa mu pridite do živega. Poberi se! — S katero vedo se pa ti ukvarjaš in kakšen je njen pomen I* do (in let. Ta davek bo tvoril nacijonalni fond. iz katerega m1 bodo jemale podpore za sklepanje zakonov med revnim:, za ohranitev otrrfk in .sirot. -Najbolje bi bilo. ako bi mogla država prisiliti samce k poroki, kar pa je praktično nerzvedljivo. Xepatrio-ticnhn in -egolstičnim samcem pa je treb adat "uspešno zdravilo v obliki posebnega davka da se bo-j do prepri&ali o potrebi zakona. Možje, ki iz lenobe, sebičnosti in iz ljubezni do brezdelja nočejo skrbeti za normalni razvoj človeštva. .so izročeni svojim, močnejšim sosedom. Celo razvojno breme ita-it al i jan.sk eg a naroda leži na revnih ljudeh. Storil bom vse. tla i i reveži ne bodo več sami tutsili težke odgovornosti. Samci so stihe veje na življenjskem dreve>n ^ naroda. Ako bi mogel, bi jih takoj odžagal. Družina je temelj države in kdor ovira razvoj družine, je izdajalec ki zave. Kakor rečeno, je ta govor vzbudil veliko pozornost in ogorčenje, kar je imelo za posledico, da je Mussolini jeva uradna agent ura demantirala govor in izjavila, da si je dovolnl sicer ugledni faši-stov.ski list nedovoljeno šalo. Mussolini je baje uvedel zoper list kazensko postopanje. Senzacijonalen izum. žinskih tragedij bi s*1 naših domovih ! Žena. kaj vse zmore tvoja močna duša in tvoje blago srce! -T. Zlatoust piše med svojimi vzgojnimi načeli: — Dobra in blaga žena je tista, ki edina more izpre-obrniti svojega moža." ko. Dejal je: Tu si to lahko dovolim. doma mi mamica ne pusti. Tej prireditvi je sledilo več drugih. od strani najuglednejših oseb. "Princ" se je odzval med drugim povabilu grofa Nassauškega j in povabilu knežjega višjega goz- Velika si, mati. v trpljenju, a jdarja pl. Bliiecherja. Po čudnem SLOVENSKO - AMERKAHSIOl manjkovati "cvenka". Vsakdo si irATimin |je štel v veliko čast. če je smel KQIEPAR za leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanitni • vosti. TRISTOLETNICA NEW Y0RKA (s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno število. naroČite ga takoj "Glas Naroda" ~ 82 Cortlandt St., New York priskočiti "kraljevski Visokosti" na pomoč. Kopeniekiada se je nadaljevala v Weimarw. Nekega lepega dne pa je vzela lažnega princi noč. Posledica je bila velik mo-rolni maček v Erfutu in TVeimaru, kjer si je izpumpal "baron Korff" mnog odenarja. Marsikdo od osle-parjenih noče svoje terjatve iz j raznih vzrokov niti prijaviti. Policijske poizvedbe so ugotovile, da je "Njegova kraljevska Visokost" idetična s prevejanim sleparjem, ki ga iščejo Številne oblasti radi potvarjajanja listin in drugih goljufij ter Večjih in manjših tatvin. ROJAKI. NAROČAJTE SE VA 'CHLAS NARODA". NAJVEČJI SJ-OVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAfi. Njegova politična karijera se je pričela pozno. Zavzemal je malo. javnih mest. Bil je občinski svet -1 nik. sodnik, župan, poslanec, sena-j tor. Vsled teh svojih nekdanjih mest je bil zelo molčljiv. Kemal paša je bil naj preje jurist. pozneje nacionalni ekonom. Nekr-č je bil republikanski ideal. (Plato), da bodi predsednik učenjak. Tej zahtevi ustreza dandanes razum Masarvka. predsednik poljske republike Mosic1 i, (čigar oče je bil veleposestnik in je študiral kemijo ter se ni pravzaprav nikoli dosti brigal za politiko.) Paderevcski je svetovno slaven pianist. Hindenbnrg. kot splošno znano, oficir.. Drzen vlom v Budimpešti. Madžarski listi poročajo o drznem vlomu, ki je bil izvršen te dni v trgovino nekega draguljarja v centrumu mesta. Ob šestih zvečer. ko je bil promet na ulici najbolj živahen ter so imeli uslužbenci radi ogromnega navala kupcev dela čez glavo, sta se pojavila pred izložbo trgovine dva lopova, ki sta odprla okno kot da sta v trgovini zaposlena ter sta odnesla okoli 50 zlatih ur in drugih dragocenosti v skupni vrednosti kakih 300 milijonov madžarskih kron. Draguljar je opazil tatvino, šele, ko je zapiral trgovino. » Velikanski požar v Rusiji. Iz Moskve poročajo: V državnih mlinih v Ribinsku divja že dva dni velikanski požar. Trije delav-,ci so poginili, 24 jih je težko poškodovanih. Materijalna škoda znaša več milijonov rubljev. Sto nesreč vsled pomrznjenih ulic. Po uradni statistiki se je ponesrečilo na pomrznjenih praških ulicah okrog 100 oseb. med njimi 55 težko. Rešilna postaja je intervenirala v 45 slučajih. V 30 slučajih so si polomili ljudje roko. nogo. ali pa sicer kako kost. V splošno bolnico je bilo takisto sprejetih okrog 50 oseb. od katerih jih je dobilo polovico pri padcu težke poškodbe. Vsled ledu na ulicah je prišlo tudi do avtomobilnih nezgod, pri katerih so bile pa po čudnem naključju poškodovane samo hiše in avtomobili. Mladi Anglež TJaird je razkril nevidne žarke, s pomočjo katerih se vidi v temi na velike daljave. Žarki ^ velikega strategičnega i pomena, ker je mogoče opazovati j z njihovo pomor-jo v tem: gibanje j čet in aeroplanov. Baje so vzpo-I stavili na Angleškem nekoliko :takih postaj. Žrtve megle in ledu. V Amsterdamu sta bili te dni na dveh železniških prelazih vsled goste megle povoženi dve deklici ! in neki delavce. j — Pri drsanju sta ponesrečila j dva odrasla in pet otrok. Vsled /goste megle so zašli ponesrečenci ; na pretenak led. ki se je udri. na-I kar so utonili. ! Zaradi posilstva obsojen na smrt. 1T,eningradski sodni dvor je obsodil te dni 26 mladeničev. ki so j pred kratkim ugrabili in po vrsti posilili neko delavko-dijakinjo. Zadeva je vzbujala takrat velikansko senzacijo ter je dala povod za energično pobijanje "hooligan-iStva". Sedem obtožencev jc bilo 'obsojeno na smrt z ustreljenjem. {3 na deset, ostali pa na 3 do 8-let-mio ječo. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNKOVE PRATKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhifcro jžfe dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. . Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : ; New York, N. Y. GLAS NARODA, IT. JAN. 1027 DRUŽINA LOSOV4 ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. P. 31 < Xadaljevanje.> — Pa naj pusti oni drupri. Co me hoče imeti kiik mož za ženo, r*» sine povpraševati po nobeni drnjri stvari kot po meni sami. Vse drugo mu mora biti stranska stvar. Predvsem pa onos. Nekega dne je jahala Elinor z upraviteljem preko }>olja. ko je srečal oba bgron Li 11 deck. Smehljaje je podal baron očividno razveseljenemu upravitelju roko ter zrl pri tem s srečnimi očmi na Elinor. — Kako gre. kaj. gospod upravitelj ? — je vprašal prijazno. — ram natančno vedeti l jega ne moreš živeti. Vidiš, dragi lioto. brez tega pa povsem lah- ... ,..1.-.- .....„ k;.; T-T-^t; — Me m se dobro godi. gospod baron. Zalibog pa vas ni več vi- ko živim. In tak kot si ti. gotovo ne sme biti moj moz. \ pr\i ^sti . . ^ 1 » ' . , • » i-i . 1 ~-1 t • 1 rieti v Lemkovii. Ko je se živel nas pokojni gospod. ste prišli vsaki ne sme izračunati kot ti. koliko dobitkov mu bo prinesla moja ro- v ....... „ 1 , - " 1 1 IV« ... . „ - , tvn;fl dan. t e ste kedaj izostali, je našemu gospodu nekaj manjkalo, ka. Na noben način si ne sme domišljati, da se jaz sramujem s a oje .. .. „7 \ J matere, na katero sem dejanski zelo ponosna. Žal mi je, da te morami 111 ^BtA Ehnor xz svojih oe,. Sree mu je burno utri tako odločno odkloniti, fe bi imel kaj finejšega občutka, bi lahko ^ ^ J« zaPazi1- f1il Pnjegovimi pogledi neprestano izpremi njala barvo. ne gre. da bom smel včasih priti. Ali bom smel, gospodično Elinor se je izognila njegovim pogledom. „ • , - 1 - -j , , , . - -i" ' — -T a z vas nisem prepodila z Lcmkova, gospod baron. — ie od- P»oto je odpiral m zapiral usta. kot da lovi zrak. \ tem trenut- 0 1 -j ku je izgledal nevrjetno podoben svojemu očetu. Njegove oči so zr-j le naravnost trapasto. Da ga je Elinor tako gladko odklonila, — taKO OniOeilO OUKIonill. ve ni niiei Kaj mivjst-^« uuniih«, ui ] b prihranil sebi in meni ta položaj.-Dosti jasno sem že večkrat namig- J ' . •. 1 - ,•__. ___st-vii ' — Dokler bo prebivala gospodiena sama v Lemkovu to n< min, da nisem pripravljena hiti uvrsi-ena v \ase račune Kot btevn- , V , >r ■ • • --i 1 1: „ ,no,i An c«m Tv0 Pil Pr,sel n.l<*n gospod Losov v Lemkov, upam, da ka. .Moj oco nn je sporoed. da yen tvoj oee zvezo med nama. un sam ' 1 . . .... * s* je ni želel, a mi je pustil popolnoma prosto roko. Sedaj poznaš natančno mojo odločitev. njega, drznega poročnika, ki je ljubil že toliko čednih žensk, fce mu je zdelo naravnost nevrjetno. Vzravnal se je visoko ter pričel vihati svoje tenke hrčiee. — Dovoli, Elinor, — ti nimaš najbrž niti najmanjšega pojma o vrednosti tega, kar se ti nudi z mojo roko. Ti bi morala vse tehtno premisliti. — je rekel v naravnem tonu, ker je v svojem presenečenju pozabil na svoj običajni afekt irani način. — Ni treba, bratranee. Jaz ne izpreraenim svojih nazorov v tem', vprašanju. Ti lahko povsem mirno priznaš, da ne spadava midva skupaj in da bi postala zelo nesrečna. • Ozrl se je nanjo kot da si ne zna pomagati. — Dovoli vendar. — kako naj se potem uredi vprašanje ded-šr-ine? — je rekel mirno presenečen. Proti svoji volji se je morala Elinor smejati. — Tp je. že davno uravnano. Testament strica Ilerberta je popolnoma jasno in razumljivo sestavljen. Moj oee je postal povsem pravilno lastnik Lemkova. — Aha. potem bo moj oče pričel pač s procesom. Izvedeli smo, da ste uplivali na strica Ilerberta. Elinor je stopila tik pred njega ter se ozrla ostro vanj. — ('lovek dela vedno zaključke od sebe na druge, Boto. Nočem i izreči niti ene besede v našo obrambo. A' splošnem pa lahko stori tvoj oče, kar se mu zdi potrebno. Boto je jezno grizel svojo bradico. Nato pa je rekel : — Tvojega '"ne" ne sprejmem kot neizpremenljivo besedo. Ko I.o tvoj oče tukaj. bo moj že pregovoril, d.i je boljše, da se mirno spravimo. * — To bom prepustila svojemu očetu. — je odvrnila hladno. — Ne pusti me oditi brez vsakega upanja. — je rekel skoro kla-verno, kajti mislil je nato. kaj ga čaka doma. Obsuli ga bodo 7. romanjem in očitki, potem ko je bil tako samozavesten, gotov svoje( /ma ge. vrnila hitro. Baron je govoril nato z upraviteljem o vseh mogočih gospodarskih stvareh in Elinor si je drznila, zopet pogledati ga. Tedaj pa jo je zadel zopet tako vroč pogled iz njegovih oči, da se je na tajnem stresla in da so bili vzbujeni ob istem času v njej novi dvomi. Prišli so mimo nekateri poljski delavei. Upravitelj je pričel govoriti ž njmi in Elinor je bila nekaj časa sama z baronom. — Ali ste bili dosti v Losovu v zadnjem času? — je vprašala r«a hitro. —- Ne. milostna irospiea. Po od potovanju P.oto Losova sem bil še trikrat tam, a nisem imel zalibog veselja, da bi našel vas. Pri mojem zadnjem obisku mi je rekla gospodična Gita. da ne boste prišli tako kmalu zopet v Losov. Od takrat nisem bil več v Lo-sovu. ^Dnlie prihodnjič.^ •JULES LEMAITRE: Zaljubljenec. (Na robu Cervantesoovih novel.) |don Manuel v težkih mukah pri-Markizu Manuelu de Legauezu silil, da je pred Elviro opraviče-je bilo šestdeset let. ko se je za-' val in zagovarjal njenega gnusne prledal v mlado jrrofieo Elviro de soproga, ki je včasih celo N isa na. j sam privedel nazaj k zapuščeni Don Manuel je služil v vojski i ženi ter da je prisostvoval njunim pod kraljem Ivanom II., in se jej spravam ter radosti Elvire. ki je boril proti Mavrom. Dokaj dolgo j bila kruta, ne da bi se sama zave je živel življenje, polno jubavnib | dala tega. pustolovščin. Toda v vseh nemirihj Kmalu 11111 je dala povoda, za življenja je vedno ohranil zani- nemir celo Elvira sama s svojimi manje za lepo slovstvo; rad je pre-j oboževalci, ki jih je slabo soprogo-jbiral viteške romane, čeprav je|Vo obnašanje privabljalo v njeno 'dobro vedel drilo; toda cenil je njihovo lirav-j jib odvrnil k drugim razvedrilom, stveno rahločutnost. Oženil se ni. j Dona Jeronima de Movadas je vle-in tako je sedaj, pokojno živeč, v jtel v igralnice in mu celo posojal Murciji, gojil razne umetnosti in denar, kadar je vse izgubil. Da bi najplemenitejšo filozofijo, se ob- dona Rogera de Rada ozdravil dajal s prijatelji in z neko dolgo- njegovega hagnenja do Elvire, mu Elinor je skomignila z ramama. Skoro ga je pomilovala radi te;\lo»™ ve('ei- da so sa™° za razve-,bližino. Belil si je glavo, kako bi ' ' anil to tiiiliAVA livar i "1. _ I____l_ 1_____:____________.1 '1___ časno elegantnostjo gostil najod-ličnejšo družbo. Bilo je o procesiji na Veliki pe- li jegove klavrnosti. — Dragi bratranee. bodi pameten. Ločiva se v miru. Pozabiva, /la si ravnokar hotel napraviti veliko budalost. —- Budalost? Ali je budalost želeti si tebe za ženo? — C'e se piše človek Boto Losov, in če je tako korenjaški poročnik. Sedaj pa konec. Hočem poiskati Gito. da vidim, če je dobila od kuharice va/.ne recepte. Elinor je hitro odšla ven. Boto je omahnil na stol te bulil brezizrazno predse. — Rad bi vedel, če je to res brezupna korbiea. Ali pa bi moral(tek> ko > PrviV videl Elviro. Sta-čukati na bolj primeren trenutek? Stari in Gita pa so me tako pre-lla ^ »a svojem balkonu ki je bil ganjali. Moj predlog je bil pač prenagljen. Takoj nato je vstopila Elinor z Gilo. Boto se je dvignil. — Iločeva se vrniti domov, Gita. Sednja se je pozorno ozrla na svojega brata. Ni ravno izgledal l ot tla bi bil uspešen. Drat in sestra sta se poslovila na hitro ter odjahala. — No. Boto, kako je bilo? — Nič. ona noče. Pusti me sedaj pri miru. Boš že doma slišala. Dvakrat ne pripovedujem. — je rekel čemerno. Boto je odpotoval s strašnim občutkom, da more dobiti tudi junaški poročnik korbieo. V doma«"-i hiši je prišlo do zelo burnega prizora. Boto se je morili trpko pokoriti za svojo napihnjenost in samozavest. Oče in mati sta ga obklada z očitki, katerih v bistvu niti zaslužil ni. Najbolj pa sta.se seveda jezila na Elinor. le malo vzvišen nad cesto; a mimo nje so se tisti trenotek ravno pomikali spokorniki v haljah, noseči križ iz Trpljenja, zasramovalni plašč, šibe, lestvo, žeblje, trnjevo krono in sulico; tako da se mu je Elvira sprva zazdela vsa obdana z mučilnim orodjem, kar bi bil moral pravzaprav smatrati za slabo znamenje. Poizvedoval je o nji; izvedel je, da se je iz ljubezni omožila z grofom Pompejem de Nisana in da je ostala blazno zaljubljena vanj, a-koravno je bil poln pregreh. Ni mu bilo težko doseči, da ga je grofica sprejela, in postal je eden Se bplj pa se je jezila na Elinor Gita. Bila je vsa iz sebe, da je'najpogostejših hišnih gostov. Boto prepadel, kajti nujno je želela, da bi bil baron Lindeek nedo S'gljiV za Elijior. Morala je namreč opaziti, da se je baron zelo pečal z Elinor. Sedaj, ko je Boto odpotoval s korbieo. je imel baron prosto polje pri Elinor. Gita si je sedaj povsem resuo domišljala, da je imel preje Lindeek resne namene glede nje. Domišljala si je. da se mu je zdela Elinor zaželjiva le radtiega. ker je postal Lemkov last očeta Elinor, lie pa last njenih starišev. Gita je bila na vsak način trdno prerpičana, da se trudi baron ?a Elinor le raditega, ker je bila bogatejša kot ona ter da bi si brez dvoma .izbral Gito. če bi slednja razpolagala z bogato dedščinb. Vsled tega je vladalo v Losovu ogorčeno razpoloženje proti Elinor. Padale so grde in zlokobne besede glede mlade Amerikanke. Slednja pa je bila dosti pametna ter se ni prikazala v Losovu. Baron Lindeek je prišel par krat v Losov, v upanju, da bo videl Elinor, Gita mu je prišla vedno skrajno ljubeznjivo nasproti, n ni nikdar omenila Elinor. Vsled tega jo je vprašal nekega dne direktno, če je mlada dama bolna/ ker je ni več na izpregled. Tedaj je odgovorila Gita s so-\ražnim izrazom, da je dala Elinor njenim starišem povod jeziti se irfcnjo in da jo nočejo vec videti v Losovu. Lindeek ni hotel biti radoveden ter ni še nadalje poizvedoval. Ker pa je bil .zelo bistroumen, je kombiniral zelo pravilno, da je dobil lioto jtorbieo in da je zapadla Elinor vsled tega nemilosti. To.fe&jf «ieer zelo vu«ehlo, a na drugi straiii tudifVžalostilo, da ne bo več mogel videti Elinor v Losovu. Če ga ne bo sedaj slučaj privedel na njeno pot, je bilo mogoče, da je ne bp preje videl kot ta- iskal že drugo Ljubil jo je takoj od početka z najsilnejšo ljubeznijo in ne brez poželjenja ; toda, ker ni mogel u-pati, da bi ga vzljubila tudi ona, je sklenil, da nase popolnoma pozabi, da jo bo ljubil zaradi nje same in bo storil vse, da ji prihrani bridkosti. In ker pojma lepote ni ločil od pojma čistosti in ker mu je bila Elvirina krepost tako draga, je sklenil storiti vse. da jo o-hrani, če že ne nedotaknjeno (ker je na nesrečo pač že bila v oblasti drugega moškega), pa vsaj nedolžno. kolikor je to mogoče in zvesto njenemu možu. Toda Elvira, vsa ljubosumna, je jokala in hirala. Don Manuel je spoznal, da jo še težje gleda nesrečno, nego če bi jo videl srečno ž njenim možem. Ker je trpela zaradi Pompejeve nezvestobe, je poskušal vse. da bi vrnij Pompeja na pravo pot. Pripravil ga je tako daleč, da je prekinil zveze z dvema ali tremi ljubicami. Toda komaj je Pompejo žrtvoval eno, si je po-Yrhu tega se je je poiskal zelo lepo milostnico. Dona Gonzalesa Paeheea je navadil. da si je iskal razvedrila v pijančevanju. Kar se pa tiče dona Juana de la Membrilla, s katerim je Elvira ravnala še dokaj prizanesljivo, je izzval ž njim prepir in ga je nato ubil v dvoboju. Njegova gorečnost ni ostala brez nekakšne nedolžne nagrade. Elvira je občevala ž njim prav po domače in dobrohotno, kakor s starim stricem ali z dedom. Zaupala mu je vse svoje malenkostne skrbi in težave. Dovoljevala mu je, da je prisostvoval, kadar se je na-pravljala. in da je smel nji na čast prirejati veselice, pojedine in koncerte. Vpraševala ga je za svet kaj naj bere. Končno, ker je bila dobrosrčna, se je hlinila, kakor da ga zares zelo potrebuje. Toda ljubila ni prav nikogar, razen Pompeja, kljub njegovi nezvestobi in vsem razuzdanostim. Pompejo je nadaljeval svoje neredno življenje, bil je ves zadolžen in zdelo se je, da se čedalje bolj otresa predsodkov. Don Manuel ga je zaničeval zato, ker je bil kriv da je žena trpela, in ker je bil nj^n mož; toda istočasno se je vztrajno vedel kot Pompejev prijatelj, to pa zaradi Elvire. ki jo je bil ta prokleti soprog — kot je mislil — začaral in obsedel. Medtem je kralj iznova pričel vojno proti Mavrom. Generalu de Xerica je bilo ukazano, da zasede mesto Lorea, važno trdnjavo, oddaljeno nekaj milj od Murcije. — Njegov poročnik je bil don Pompejo de Xisana. A don Manuel je stopil spet v vojsko, da bi mogel čuvati Elvirinega moža. Mavri' so kmalu pričeli oblegati Loreo. Oblega je trajala že več. mesecev, ko se je Mavrom posrečilo priti v mesto skozi neka vra ta v obzidju, ki so bila po naključ ju brez brambovcev; španska voj- ska se je.morala umakniti do Murcije. Bil je pa ravno don Pompejo tisti. ki je tedaj ukazal, da naj se puste tista vrata brez obrambe, ker je — kot je trdil, — izvedel, da se sovražnik pripravlja k napadu na drugem kraju. Vedelo se je pa tudi. je bil v silnih denarnih stiskah in zato zmožen vsega, in pričeli so ga dolžiti izdajstva Take govr-riee so dospele tudi El-viri do ušes. ki jo je zgrabila neizrekljiva groza in bolest, tako da je don Manuel ni mogel več ne pomiriti. ne potolažiti. Nato je emir mnvriske vojske poslal generalu de Xerica pismo v Mure i jo, kjer je dejal, da ie človek. ki mu je za denar r-značil nezavarovano mesto v trdnjavi Lor-ei. bil plemenita«, čigar imena pa j ne ve. toda ki ga je skrival videl v neki zapuščeni hiši blizu okopov in da je ta plemeniti frospod pozabil ravno tam demantno okovi-eo. Emir je poslal okovieo nazaj, eeš. naj jo vrnejo lastniku, ker od izdajalca noee ohraniti ničesar. Pismo in okovieo so razstavili mestni hiši v Murciji. Ta dragulj ni bil nič kaj poseben za oko. Toda ker je don Pompejo de Nisana šele nedavno poplačal del svojih dolgov, se je- snmnja, ki jo je vzbujal, oglasila iznova in še z večjo silo. Don Manuel ni mogel prenašati niti Elvirinega obupa, še manj pa misli .da je žena onečaščenegn moža. Sklenil je, da zaradi svoje ljubezni do Elvire reši Pompejo, čeprav se mu je bil zastndil in čeprav je njegovo najhujše trpljenje izviralo ravno iz Elvirine ljubezni do Pompeja. Vzel si je za milostnico najslavnejšo Mnreijsko kurtizano: nastanil jo je v razkošni palači in hli-nil do nje sramotno in neizlečljivo', starčevsko ljubezen. In naročil je! tej ženski, naj pripoveduje, da jo' že doljro fasa silno ljubi in da jo obsipa z zlatom. Zadeva je postala tako občezna-na. tla jo je celo Elvira verjela in da je nekega dne obsula dona Manuel a z obupa polnimi očitki; odgovoril ji je s tem, da je povesil glavo in priznal svojo norost, češ, da se ji ne more upreti. In pristavil je, kot da ga tare sramota, da ona niti še ne pozna vseh njegovih pregreh. Drugi dan je pisal kraljevskemu namestniku, da ve, kaj govore o grofu Pompeju; da ne more dopustiti, da bi dolžili nedolžnega: da mu je Bog podelil pogum, da prizna resnieo; končno, da je o-ke-viea. ki jo je bil poslal mavrij-ski emir. last njega samega, markiza de Leganeza. Vsi so se začudili; toda ker se je obdolžil sam in očitno kazal znake velikega kesanja in ker se ni zdel brez uma, so ga zaprli, sodili in obsodili na smrt. Da bi pojasnil svoj zločin, se je skliceval edino na to. da ga je na stara leta popadla ljubezenska blaznost do radodarne dekline, ki je potrebovala mnogo denarja^ Okolnost, da so v njegovi knjižnici našli spise mohamedanskega modrijana Averoesa, je pripomogla. da so se njegove zveze z Mavri zdele verjetnejše. Pompejo je molčal, ker je bil čisto navaden lopov. Elvira sama, ki je vedno enako ljubila svojega moža. ni hotela več dvomiti o zločinu tega starca, ki jo je tako sijajno oboževal. Toda na predvečer usmrtitve je šla v j^eo obiskat dona Manuela de Leganeza. Dejal ji je: — Ilvala vam .da mi vzlic moji sramoti niste odtegnili vsega svojega sočutja. — Bil je celo tako drzen, da je pristavil, dobro včdoč. da jo morajo take besede samo še bolj oddaljiti od njega : — Ce bi me bili vi ljubili, ne bi bil postal žrtev te blazne strasti do nevrednice. — Hladno mu je odvrnila: — Karkoli ste storili, pozabiti ne smem dobrot, ki ste mi jih izkazovali. Naj vas Bog sprejme v svojem usmiljenju! Tzprevidel je jasno, da res ne dvomi o njegovem zločinu. Razveselil se je tega, ter jo ponižno prosil. naj mu dovoli, da jo sme poljubiti; a začutil je ,da se je s težavo odločila k temu. d Mretanje pamiko* - Shipping SL januarja: Homeric, CTh«rbour»; Republic. Cherbourg. Bremen: Stuttgart, Cherbourg. Bremen. i. januarja: Prem. Wilaon. Trat. Ham; Thurtcgla Cherbourg. II ara- Muen.lien. 17. januarja: Rochambeau. Hamburg. M januarja: Majestic. Cherbourg: Franc«. Havre; Muenchen. Cherbourg. Bremen. 3. februarja: DeuLichland, Cherbourg. Hamburg. 4. februarf« • Aqtilianit, Cherbourg. 5. felA-oar'a: * Parts, Il.ivns. 9. februv la. Pres. Uooeevclt, Cherbourg. Firemen. 12. februari.-t: Olympic. Cbertv>u»-fc-; Bremen, Cr.er- j bourg, Brenit-n. 17. februarja: De Gra.sae, TI.-v.r, Hamburg. Cher-| bourg, Hamburg. 19. februarja: FrariCf, Havr**; Washing- ton, Ch^rlwiure. Bremc'.. 21. februarja: Mauretania. Cherbourg. 22. februarja: rver. n. ClitTl«mrif. rtr«-rn^n. 23. februarja: Urp.ibUc, Cherbo-irp, Crmien. 24 februarja: 'A'e-1phalia, Hamburg. 26. februarja: Parii, Havre; Leviathan, btiurg: Aqullania, CherbtKjrg. 1. marca: Mujihii. Washington. Trat. 2. oiraca: lTi-s. Hardin*. Cherbourg. Bremen. i Bra- Havre; Thuringia. 3. marca: Albeit Ballin. Vurg. 5. marca: Olymp.c. Cherbourg; Cherbourg. Bremen. 9 marca: Pr«-*. Roosevelt, Cherbourg, men. 10. marca: Koohambeau, Hamburg. 12. marca: , Berengarla. Cherbourg: France. Havre; Stuttgart, Cherbours. Bremen. 17. marca: Utuini hland, Cherbourg." Hamburg. 18. marca: Aquitanla. Cherbourg. 19. marca: Leviathan, Cheri>oiirg; Cherbourg. Bremen. 22 marca: Columbus, Bremen Bremen. K'aah- Che* i Chernourg, £3. marca: La S.i\ol<». flavre. O* rjjs iriRton, Cherbourg 24. marca: Cleveland. Hamburg. 25. marca: J'rrs. Wilson. Trst. 26. marca; Olymp <\ Cht-rl-ot.rg; HepubJIc. Cberbourif, Bri-men. 30. marca: Pres. Harding, Cherbourg, 31 marca: Suffren. Havre; Hamburg, Cherbourg. Hamburg; Lsclt-j. Cberbourg. lJr«-rn«*n. 2. aprila: France. Havre — SKfPNI IZMTT 14. maja: SKI'i .Vi IZI.irr s puriiiKi.ru PACTS 2. julija: SKI'IWI 17-1,KT 7. ii^vlm panul.om ILK DE KKANCI* Brrmen. S A M 0 6 D N I PREKO s ogromnimi purnikl na olje FRANCE 29. jan.; 19. feb. PARIS 5. febr. — 26. febr. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČ t Kabine tretjega razreda z umivalniki In tekočo v«'dn za 2. 4. ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 9wteK J&rifc 19 STATE ST. NEW YORK all lokalni agentje. ONIM, KI HOČEJO 1 POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Serviee v New Yorku je izdal* priroeno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakrntko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Olai Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. r UPOR .V A PA HXIK l' V Budimpešti .se^je vkrcal i'ran- ■ eoiski tr«ror\-«ki parni-k *4Pasteur*\ j laist franeo^ko-rumluiske paro- j bro;lne družbe. Mornarji so se u-i prli. Dva kurjaea nista hotela iz- j polnLt.i kapirtajiovejra povelja, češ, j da niora zofKit sprejeti v službo nujnega tovariša, ki je bil kot pretepač odpuščen. Kurjača .-.ta hotela pobitniti tudi <*>talo moštvo. Kapitan je poklical na pomoč madžarske oblasi. ki so oba kurjača aretirale. Neizgorljiv film. Kot poroča "Morning Post" iz Londona, je iznašel neki Anglež po 14 let trajajočih poizkusih neizgorljiv film, ki ustreza v vsakem oziru vsem zahtevam. Kje je moj mož, ki je pred 3 meseci neznano kam odšel in pustil mene s šestimi otroei brez vseh sredstev, starejši je celo še bolan. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njeni, naj jni poroča, ali naj se pa sam oglasi. — Jenna Modic, 1072 East 68. St., Cleveland, Ohio. (2x 17,IS1) Kako se potuje v stari kraj in nazaj OGLASI NAJ S £ Anton Paušič iz La Salle, 111., da mu bomo mogli odgovoriti na vprašanja. Uprava Glas Naroda. (2x 15,1?)__ POZOR SLOVENKE! Slovenec 43 let star iščem za zakon 28 do 38 let staro, pridno, delavno in pošteno katoličanko. Imam že 13 let svojo obrt in precej prihranjenega. — Pišite na: John Terria, Box 253, Monon, Ind. (3x 17—19) Toda umrl jc odločno, ker je bill gotov, da bo tam, na onem svetli,} Elvira vedela. Pozor atateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. v Ameriko. Kdor j« namenjen potovati v atari kraj. je potrebno, da je pou-€en o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Valed naSe dolgoletu« IzknSnJe Vain ml Bamoremo dati najbolj&t pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzuparaik«. Tudi nedržavljanl «8morejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit is Wash ingtona. bodisi za eno leto sil 6 mesecev ln se mora delati pro-fcijo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington. D. C. na reneralega naaelnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ ▼eljavo 31. julija, 192S se nikomur več ne poilje permit po pofiti. ampak ga mora ltl Iskati vsak posOes osebno, bodisi v najblilnji naselni-Kkl urad.ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v proAnjl zaprosi. Kdor potuje ve® brea doToljenja, potuje na svojo lastno odgovornost Kako dobiti svojce Is starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnike aH svo'ce la starega kraja, naj nam prej ptfie sa pojasnila. Is Jugoslavije bo pripnSčenlb v tem letu «70 priseljenoeT, toda poiorlca ta kro-te Je določena ca amertfke državljane, ki fele dobiti sen T2arlle la otroke od 18. do 21. leta ln pa aa poljedelske delavce. Amerlfiki džarljanl pa samoreje dobiti sem lene ln otroke do 1K. leta bres da bi bili Šteti t kvoto, potrebno pa Je delati prošnjo ▼ Washington. Predno po£?rainete kak? korak, pHte FRANK SAKSER STATE BANK S3 COBTLANDT ST* NEW YOIJK Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda?.