Trideset let - IGO Delovna organizacija »IGO«, Ljubljana je praznovala svoj Iridesetletni jubilej. Kolektiv je jubilej proslavljal v duhu stabi-lizacijskih prizadevanj. Na slavnostni dan je priredil le svežano sejo delavskega sve-la. na kateri je najzaslužnejšim posamez- Začclki »ICO« segajovleto 1951, koje bila v Ljubljani uslanovljena državna obrt-na delavnica. kjer so delavci tzdelovali raz-ne ograje ter nudili ključavničarske usluge. Pozneje so področje dejavnosii razširili na črpalke za gnoj, prelomnico v razvoju pa je predstavtjal prehod na program opreme Spn^a so le popravljali opremo v gostin-skih objektih. nato pa so začeli tudi izdelo-vati raznc elemenie za kuhinje v hotelih. samopostrežnih restavracijah in podobno. Prvi serijski izdelek iz tega programa je bil lupnilnik krompirja, ki ga Še danes izdelu-je v velikih količinah. »IGO« je.danes delovna organizacija, ki se ukvarja z izdelavo opreme za razne gostinske objektc. Predvsem pa opremlja-jo kuhinje. todlnice, restavracije, hladilni-ce in podobno. Nekatere izdelke kot so štedilniki. kolli. frileze. pečice, ražnji, omare in podobno izdelujejo serijsko. do-čim je del proizvodnje odvisen ter prilago- ifnajo ra/vjto nitjčno projcklivno sluZbo, ki pripravlja potrebne načrle. »IGO« je organiziran kot enovita delov- tcmčfjnih organizacij. Zaposlcnib ima nL-kaj več kol 400 Ijudi, ki delajo v treh obratih: v Trnovskem prislanu, v Koperski ulid in v Velikih Lašcah. V preleklosti se je moral kolekliv večkrat selili zaradi neu-streznih prostorov. za izgradnjo nove !o-varne se je odločil po lelu 1970. Leta 1974 je bila izgradnja lovarne v Koperski ulici v Ljubljani dokončana. Žal pa je Še do da-nes. ostalo pereče vprasanje prostorov za strokovne službe. ki delajo v izredno sla-bih delovnih pogojih naTmovskemprisia-nu. Obral v Velikih Laščah so pričeli razvi-jali po letu 1967 in danes v lem obralu dela že približno 80 Ijudi, ki predvsem izdelujejo tako imenovano neviralnu opremo (omarict;, rtgali, mize itd.) ler slroie za obdelavo krompirja. Leta 1980 je »IGO« ustvaril okoli 300 milijonov dinarjev celotnega prihodka, dohodka je imel okuli 113 miiijonov di-narjev, čistega dohodka pa okoli 100 mili-jonov dinarjev. V letoSnjem letu bodo šlc-vilke znatno višje in bo celotni prihodek po vsej verjelnosti že presegel 450 milijo-nov dinarjev. «1GO« se vedno bolj usmerja tudi v izvoz. Prve resnejše izvozne posle so imeli leta 1970. zatem se je obseg iz lela v leio povečeval. Sedaj predvsern izvaiajov neu-vršeene dežele. v naglem pucastu pa je tudi proizvodnja za vzhodnoevropsko tržišče. V jubilejnem lelu 1981 bo »IGO dosegel rekorden izvoz tudi na konvertibilno po-dročje. Skupno bo letos »iGO« izvozil okoli 100 milijonov dinarjev. Za nadaljnje uspcšnu naslopanje na lu-jih iržiščih so v komercialni službi formira- li posebno razvojno skupino. ki sprtmlja potrebe tržišča in teinu ustrezno prilagaja proizvodnjo. Pri vsem lem pa je njihova izvozna politika predvsem usmerjena za večji prodor na zahodnoevropska Iržišča. pri čemer pa računajo ludi na nove vzpod-bude iz SOZD LTH, kamor je delovna organizacija tudi povezana. Angelo Arčon