162. številka Ljubljana, v sredo 20. julija. XX. leto, 1887. lahaja vsak dan zvečer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s tri j s ko - o « e rs ke dežele za vse leto 15 gld., ra pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za feden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS pld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt lita. -- Za tuje dežele toliko več, kakor pofitnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npiavnisvo je v Rndolfa KirbiSa hiSi, ^Gledališka stolba". Upravu ifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Z bregov Volge. 1. julija st. st. [Izv. dop.] Oficijozni „Journal de St. Petersbourg," objavljajoč izvolitev princa Koburškega na bolgarski knežji prestol, govori, da se za zdaj boče omejiti samo na to, da zakonitosti sebranja, katero je volilo Koburžana, Rusija nikoli priznala ni. Jasneje govori drug oficijozen list, „S. Peterburgskija Vjedo-moBti." On išče pojasnila, zakaj se je kandidatura princa, ki so jo v februvariji na Duoaji skrili pod suknjo, zdaj od tod izvlekla. Primerjamo li pravi omenjeni list, takratne politične pogoje se sedanjimi, vidimo razliko le v dveh okoliščinah, katere se na prvi pogled ne tičejo izvolitve Koburžana, in sicer v Germaniji je vsprejet septenat in nemška vojska pomnožena, v Franciji pa je palo ministerstvo, o katerega „energiji" centralna Evropa ni dvomila. Pustimo septeDat na stran ; moj poslednji do pis o ruskih vojnih silah dokazuje, da bi bilo treba votirati tri septenate, pa bi še nemška vojska imela manjše število vojakov, nego jih ima Rusija brez opolčencev in brez kazačjih polkov. No recimo, da je septenat dal Bismarcku v roke tako število vojakov, kakeršnega mu je po njegovej misli treba. No ali je Francija že zareB čisto brezopasna Ger* maniji, to je drugo vprašanje. Kako silna je v Franciji stranka „revancha", kaže nam najbolje dogodek 26. junija (8. jul.) v Parizu, na kolodvoru Lijonske železnice, ko se je zbralo nad 50 tisoč naroda, da bi ne pustili odpeljati se generalu Boulangerju. „11 ne partira pas!" — Vive Boulanger!" — II faut, qu' il revienne!" kričala je tolpa, odpregla vagone, legla na relse, oborožena vilami, lopatami, kosami itd. Treba je bilo 300 policajev in deset tisoč vojakov, da so očistili kolodvor. Vprašanje je torej, bode-li mogoče zdržati narodne strasti, ako se prikaže ugoden trenutek, planiti na Germanijo, izpuliti jej iz rok ukradeni dve provinciji in maščevati se za nedolžne žrtve, ki se jih te dni obsodili v Lipsku zato, ker so ostale verne svojej francoskej domovini. Francozov nič ne stoji, razžgati revolucijo in sedanja vlada popelje gotovo rajši svojo armijo za Reno, nego da bi doma imela vse strahe in nezgode revolucije, ki je hujši, nego vsaka vojska. Ako torej Roviagi Rusije računijo na septenat in na premeno miuisterstva v Franc ji, mogo se bridko prevarati. Ko to pišem, ni še izveatno, kakov korak misli storiti naša vlada; tudi ne znamo še, kaj je odgovoril sultan, katerega Bolgari in njih novi knez prosijo, da bi odobril, volitev, katero je proglasilo „sebranje,a ki je poprej objavilo nezavisnost Bolgarije, po svetu z Dunaja, češ, da bode tem unfČeha sila Berolinske pogodbe. No Rusija stoji z naprezanimi rokami, njej ni treba ni spešiti ni čakati. Rusija po mnenji oticijoza, bode i dalje držala se sedanje kunktatonke politike, kajti bolgarsko vprašanje se ima skoro rešiti samo po sebi: ali se obrne Bolgarija k Rusiji ali pa se da popolnem požreti nemškej politiki; no, k temu, češ, nemnjo apetita sovražniki Rusije vsaj ne v sedanji po 1 i ti č ni sezoni. Rusija Čaka, da bi vsemu svetu bilo jasno, da jo predrzno in brez vsake potrebe kličejo na boj. To ima vzbuditi še bolj že tako razjarjene strasti ruskega občestva, ki v vseh svojih slojih komaj čaka, kdaj se prične burja, kajti sedanji položaj ne da se prenašati dalje. Tisti pa, ki tako trmoglavo napadajo Rusijo, naj bi pomislili, da imajo doma' mnogo in mnogo nezadovoljnih elementov, ki ravno tako teško pričakujejo očiščenja vzduha ; oni naj bi pamtili, da raznoglasjem rušijo „moxiniae res". Pomisliti bi bilo treba, kje ti nezadovoljni elementi iščejo, svojega sovražnika, doma ali -v Rusiji, in ne bilo bi slabo malo proračunati, kako zagovore razni centri slovanskih narodov, kedar jim zapove se hoj — za svobodo germanizacije in jezuitstva, za katero jim bo žal najmanjše kaplje krvi. Nazaduje naj bi se tudi ne pozabilo, da v Bolgarski sta brez dvoma dve stranki: „golemo seb ranje" in bolgarski u a rod. Golemo sobranje naročilo je na Dunaji podnos, na katerem misli podnesti novemu knezu kruha in soli, a narod morda misli sprejeti navezanega mu kneza tako, kakor so nekdaj vsprejeli nezakonitega vladarja v nekej severoameri-čanskej državi. Nekaj tacega prorokuje Kobntgu stranka bolgarskih domoljubov - emigrantov, katera v Brailovi izdaja svoj list, „Express-Orient". Vsa ta volitev kneza je komedija, ki zelo lehko preide v tragedijo. Morda bode ruska diplomacija cikala in čakala, no, tudi v Rusiji je še drug faktor, narod, občinstvo, ki je na vsako vprašanje pripravljeno odgovoriti s stališča slovanstva in kadar nakipi čuvstvo razžaljene časti, takrat se pridruži tudi vlada na stran naroda, kakor je to bilo za poslednje turške vojne in takrat se bodo prepričali naši protivniki, da, kakor v Rim, tako tudi v Moskvo vede mnogo potov, no iz Moskve vodi samo jodna pot, taista pot namreč, po kate-rej so se odpravili v 1812. 1. Francozi se svojim Napoleonom domov, iu na katerej je mogoče naleteti na Berezino. No, zdi se mi, da sovražniki Rusije Napoleona nemajo v svojih četah, kali? Mihail Nikoforovič Katko v je zbolel; vsled uporne želodečne bolezni je duševno zelo potrt. V tako važen čas, ko sedanji, bolezen znamenitega publicista tem bolj obžaluje vsak privrženec idej, katere gosp. Katkov že 40 let zastopa uspešno in energično. Nadejamo se, da krepka narava slavnega domoljuba premore bolezen, ki je tako neprijetno zadela vse. V Petrogradu, kjer je nedavno bil, potresla so f,ra izveBtja iz Bolgarije in položaj, v kateri so prijatelji potegnili Rusijo, kakor mi poročajo. Za granieo morda bolezni Katkova dajo drugo značenje, no uvoriti morem, da gosp. Katkov dozdaj bolezni ni še rabil kot politično sredstvo, kakor iz-vestni železni kancelar s svojimi preobčutljivimi živci. K ruto rogo v. Politični razgled. i\To*letuje dežele, V Ljubljani 20. julija. Ogcraki naučni minister Trefort je pri nekej priliki priporočal ogerskim narodnostim dvojezično kulturo. S tem je namreč hotel reči, da se morajo Rumuni, Nemci, Slovaki, Srbi, Rusini, Hrvatje iu Slovenci, bivajoči na Ogcrskem, učiti ma-djarsčine. „Stebenb. deutsches Tagblatt" piše o tem priporočanji dvojezične kulture, da že sedaj gojo ogerski narodi dvojezično kulturo, kjer to zahtevajo razmere. Skoro vsak omikanec nu Ogerskem že zna dva jezika, kajti na Ogerskem nikdo ne velja za omikanega, če nemški ne zna. Ne yre pa usiljevati madjarščine. Narod se uči druzega jezika, če ga potrebuje v vsakdanjem življenji, ali pa da se se- LISTEK. Mabel Vaughan. Roman. V angleškem spisala Mari j a S. Cummins poslovenil J. P—»ki.) Drugi del. Šesto poglavje. (Dalje.) Tu se je Mabel neprestano trudila, da bi Mur-raya kratkočasila; nemirni deček se ni rad udaial sili v dvorani za gospe ter je vedno silil čez ozke mu meje. Na srečo se je bil Oven k durim usedel ter ga je zvabil k sebi na kolena in ga kratkočasil in razveseljeval, dokler ni k obedu pozvonil. Kolikor časa je blagorčni mladenič iz jabelka ali lesa izrezoval izmišljeno podobo, bil je otrok ves srečen, in Mabel ni imela zanj najmanjše skrbi. Dasi je Alik opazoval ta bistroumna in prijateljska sredstva, vender ga niso izvabila od Mabeli, kjer je s pletenico z živežem pri nogah in z roko v ročaji popotne mavhe trdo in togo kot straža na mestu sedel. Negotovo je, ali so še vedno nanj uplivale one besede očaka Noeta, naj se kot mlad mož vede, ali pa se mu je nagonoma urivala ponosna zavest, da je nekako branitelj svojej teti, a iz nekega razloga je gotovo zavračal vsako znamenje utrujenosti ter se ves dan ni z najmanjšo besedico pritožil. Na krovu parnika so obedovali in večerjali; skrbni Oven bil jim je sedeže preskrbel ter jih posebno priporočil strežniku, katerega je slučajno poznal; poslej je z istim tudi pri drugi mizi jedel. Prvi dan je bila Mabel lehko zadovoljna in brez vseh akrbij; ladija se je prav prijetno gibala, v sobani za gospe vladal je razmeren mir in nje spremljevavec kazal jej je vedno najspoštljivišo uda-nost. Po dohodu v Albanv in pred odhodom s po-nočnim vlakom v Buttalo so jo pa vznemirjali razni dogodljaji, ki potnike navadno nadlegujejo ter potovanje kaj negotovo in nevarno napravljajo. Ladija je pozno priplula do pristajališča; razdelitev prateži pouzročila je nekaj zamudo in sitnosti; ropot in zmešnjava na vseh straneh; in predno je Oven skup znosil svojino in Mabeline kovčege, odpeljali so se bili že vsi vozovi s potniki za železnico. Ostale kočije so imele po jednega potnika ali tudi po več, ki so na različne strani hoteli; in nobeden kočijaž se ni hotel zavezati, da bi kolodvor do bližnjega vlaka na zahodno stran dospel. M belin obraz izdajal je nemir in razburjenost, Alik se je milo ozi-od jednega v druzega, Murrav pa je temno slutil, da je nekaj ovire, ter se je po navadi zajokal. „Glej no, — pravim," zaklical je Oven prijenosi za gumbek Čokastega rudečeličnega mladeniča ter pomenljivo v Mabel se oziravši; „ne pusti mi te gospe zamuditi, — to bilo bi prehudo; — Nje ljudje so se ponesrečili ; — jeden je bil pri nezgodi zadnjega tedna ubit, — sedaj potuje k očetu, — zato je ne pusti, da bi vlak zamudila." „Ne Neža!" rekel je mož. „Na to je pa: Halo, Jurij! Naloži te kovčege; ali Češ V Poprimi, dečko! — nje oče,H in pokimal je na Mabel, „je bil zadnji teden na železnici ubit. Vitel" rekel je nališpanemu gizdalinu v vozu (in položil mu je bil prtljajo že na tlak), „ta gospod" in pokazal je z roko na Jurija, »popelje vas v gostilno. Jaz pa moram le-le ljudi sprauti na BurTulosko železnico. Le noter, dečko," in potisnil je na voz Alika pletenico, po-popotno mavho in vse drugo; Mabel in Murrav sta mu sledila, Oven je skočil na zunanji prednji sedež iu kar odpeljali so se. Malokatera stvar našo potrpežljivost huje iz-kuša in naše čutnice bolj razburja nego vožnja po znani s kulturo bolj omikanega naroda. Madjarščino pa malokdo potrebuje v vsakdanjem življenji, ma« djarska kultura pa ni tako velika, da bi se zaradi nje izplačalo učenje madjarščine. Z usiljevanjem madjarščine se le dražijo nemadjarski narodi, kar je pa le v škodo državi. „Tribuna", ki je najujdiv-nejši rumunski list v ogerskej državnej polovici, pa piše, da je pač minister mislil samo Saksonce, ko je govoril o dvojezični kulturi. Da bi se Rumuni in ogerski Slovani učili madjarščine, se skoro zahtevati ne more. Kateri Rumuu se bode učil kactga druzega jezika, učil se bode nemščine, da se seznani z veliko nemško kulturo, ali kakega slovanskega jezika, da stopi s slovanskim svetom v zvezo, nikakor pa ne madjarščine, ki je tuja vsem evropskim narodom ter ž njo še v deželah ogerske krone daleč ne prideš. Nemščina je tudi zategadelj koristnejša Rumunom od madjarščine, ker se v njej uprav Ijajo vse skupne zadeve cesarstva in se rabi v vojski. znanje diMUktc Srbska naprednjake in njih pristaše je jako hudo dirnol veličasten vsprejem srbske kraljice, ko se je vrnila iz Rusije. Pokazalo se je namreč, kako jo narod ljubi in hkratu želi prijateljstva z Rusijo, ki je njena, domovina. Nekateri dopisniki nemških židovskih listov, ki še vedno služijo naprednjakom, skušajo svet preveriti, da vsprejem ni bil tako veličasten. Dopisnik „N. Fr. Pr.a n. pr. trdi, da so zastave bili razobesili samo trgovci, pri katerih kupuje kraljica, in so se pri njenem prihodu zbrali samo radovedneži, in se jezi, da so drugi listi toliko poročali o slovesnem vsprejemu. Povod odstopu Radoslavova iz ministerstva bilo je nekda to, da so I»olgar»ki regenti že dolgo sumili, da hoče Radoslavov s pomočjo uda-nega mu vojnega ministra Nikolajeva uvesti neko diktaturo, vsled katere bi drugi ministri in regenti ne imeli nikakega upliva več. Ko je vojni minister pri „revueu vojske v Trnovem posebno hvalil častnike n vojskino disciplino, so regenti mu jako zamerili, kajti preverjeni so bili, da nekaj namerava. Da bi pomanjšal upliv Nikolajeva, odredil je regent Mutkurov „revue" Trnovske garnizije. Nikolajev hotel je „revueu preprečiti in izdal je protiukaz. Trnovski poveljnik se pa za prepoved vojnega ministra ni zmenil in je izvel točno Mutkurova ukaz. Nikolajev je sedaj spoznal, da je vojska za regent-stvo in da se je s svojim protiukazom le osmešil. Druzega mu tedaj ni kazalo, kakor dat: ostavko. Ker je pa bil Radoslavov popolnem solidaren z Ni-kolajevom, moral je tudi sam dati ostavko. Sebra-nje ni moglo zagovarjati vojnega ministra, ker je bilo jasno, da je šuntal vojsko proti regentom. Radoslavov in Nikolajev sta drugo jutro zgodaj ostavila Trnovo, ker sta se bala, da bi ja regentstvo ne dalo zapreti. Regeuti pa nekda tega nikakor neso nameravali. Dosednj Radoslavov in Nikolajev baje še ne agitujeta dosti proti novej vladi. Poslednji se nekda celo skuša sporazumeti z novim mini8terstvoin, da bi dobil kako višje vojskino po-veljništvo. Ne ve se pa, če mu bodeta Stojilov in nov vojni minister Tetrov kaj zaupala. Vojni minister Petrov je še mlad. Odlikoval se je v vojni s Srbijo ter je veren pristaš regentstva. Ministri se baje dobro sporazumejo mej soboj. Položaj nove vlade je pa zategadelj kritičen, ker se bi Radoslavova pristaši utegnili pridružiti Cankovcem. Mnogi severni Bolgari pa neso zadovoljni z regentstvom, ki se po njih mislih preveč ozira na južne Bolgare. Pri urejevanji čruogor»ko-tur&ke meje Be je pokazala nova težava. Komisija se nikakor ne more sporazumeti zaradi necih pašnikov in je zaradi tega prenehala svoje delo. It uski listi bavijo se brez izjeme z odgovorom Koburžana bolgarskej deputaciji. „Novoje Vremja" zmatra odgovor za izzivanje. Rusije. Ko se je „Journal de St. Peterburg" izjavil, da RuBija nikakor ne bode potrdila volitve, bil bi moral Ko-buržan naravnost povedati deputaciji, da volitve ne prevzame. Princ je deputaciji obetal, da bode služil Bolgarskej, ako ga potrdijo vlasti, toda ni odločno izrekel, če ga potrdijo v s o vlasti. Tako je mogoče, da pojde v Bolgarijo, če ga potrdi le večina vlasti j, ali tudi samo Nemčija in Avstrija. Vlasti, katere so postavile kandidaturo Koburžana. bile bi mu morale svetovati, da naj nikar ne prevzame prestola, ko so videle, da ga ne bode potrdila Rusija, če res žele mini. Tako bo pa sedaj mirna rešitev bolgarskega vprašanja kaj težavna. Rusija mora Čakati, da se razmere v Bolgariji tako predrugačijo, da se Koburžan ne bode upal v Sofijo. Če se stvari v Bolgariji tako ne zasuknejo, se pa morajo Rusi pripraviti za delo. Sprva je Turčija nameravala takoj potrditi izvolitev bolgarskega kneza. Ko so pa turški mini stri vso to stvar dobro preudarili, so pa sklenili počakati, dokler se ne izjavijo velevlasti o tej izvolitvi. Ruska diplomacija pa v tem že deluje v Carigradu na to, da bi sultan izvolitve Koburžana ne potrdil in bode najbrž dosegla svoj namen. Če sultan volitve ne potrdi, potem tudi zavijanja nekaterih diplomatov, da ne treba, da jo ,vse velevlasti po trdijo, ne bi nič koristila, kajti Berolinska pogodba odločno govori, da najprej volitev bolgarskega kneza mora potrditi Turčija. Za sedanjo angleško vlado je vsekako hud udarec, da sultan ni hotel potrditi egiptske konvencije. Ko so konservativci bdi v manjšini, očitali so vedno liberalnej vladi, da njena vnanja politika ni uspešna. Sedaj je pa jasno, da konservativci neso nič srečneji, kar se tiče vnanje politike. V spod njej zbornici je liberalni poslanec mr. Bryce hudo kritikoval vnanjo politiko Salisburrv-jeve vlade in zlasti "VVolffovo misijo, od katere se je toliko pričakovalo, pa se je tako žalostno končala. Dve leti je trajala ta misija in požrla mnogo denarja. Omenjena misija bila je pa tudi popolnem odvisna, kajti Anglija ima izvrstnega veleposlanika v Carigradu. Sir VVilliam White bil bi gotovo v tej zadevi več dosegel, nego je pa sir Drummond Wolff. Posebno nečastno je pa bilo za Anglijo, da Wolft nI ostavil Carigrada točno isti dan, kakor se je prvi pot bil določil za ratifikacije pogodbe, ampak je še vedno čakal, če se bode sultanu poljubilo ratirikovati pogodbo. Kakor se vidi, vlada ne ve, kaj je dolžna Časti ali dostojnosti dežele. Ostre besede omenjenega poslanca so hudo poparile vlado. Ministri so bili v takej zadregi, da se nikdo ni upal mr. Brycu odgovarjati. Vladni listi se pa jako jezo na Turčijo in prete, da bode sedaj Anglija energičneje postopala. Kar se pa hkratu množe za sedanjo vlado notranje zapreke, bode morda baš egiptska konvencija jeden žebljev za krsto Salis-burry-jevega ministerstva. Dopisi. Iz Ljubljane 19. julija. [Izv. dop.] (Izlet kegljačke zaveze „Ed in ost") preteklo nedeljo bil je vse skozi jako krasen in vsakdo udeležencev je priznal, da se še ni kmalu tako dobro zabaval kakor ravno pri tem izletu. Z vlakom, ki odhaja ob l/i7 uri zjutraj, odpeljalo se nas je okolu 40 oBob do Kranja, (drugi prišli so z opoludanskim vlakom) ker je pa malo deževalo, je pohod gore sv. Jošta izostal, le sedmorica bila je tako pogumna in se ni UBtrašila malo dežja ter pohitela na goro. Drugi pa, ki so sv. Jošta goro rajši od spodaj gledali, Šli so v mesto na zajutrek, ogledali si novo nasajeni drevored „Zvezdo" in na mirodvoru na grobu PreŠirnovem zapeli jedno žalostinko. Ob ,/3l. uri odpeljali so se z vlakom v Podnart, mej potjo pri novi postaji sv. Jošt, prisedla je še z gore vračajoča se sedmorica, okrašena z raznimi cvetkami in podobami sv. Jcšta. Skupno smo potem krenili iz Podnarta, po prijetni cesti skoz gozd v Podbrezje k Pavlinu, kjer je naročen bil obed. Hiše gospoda Pavlina bile so z narodnimi zastavami okrašene, baterija možnarjev na hribci pozdravljala je pa že oddaleč došle goste. V prvem nadstropji v lepo okrašenih sobah bil je obed za GO osob in reči moram, da tako elegantna oprave in tako finih jedij in pijač se ne dobi tako kmalu. Vsa Čast gostilni gospoda Pavlina! Pri obedu, kakor po obedu razveseljevali so nas pevci, kojih je bilo okolu 20, na čelu jim slavni naš g. Meden. Petje bilo je tako krasno, da ni bilo konca priznavanja, posebno gosp. Meden pel je tako milo, da je bilo občinstvo kar očarano in ko je par samospevov zapel, vzdignili so ga kvišku ter nosili okolu. Tudi napitnic ni mankalo. Prvi napil je predsednik „Edinosti" gosp. Vrhunec vsem navzoč-nim; drugi zopet gosp. Medenu kakor vsem pevcem, dalje gosp. Pavlinu, ki v ta dan imendan praznuje Gosp. Lah kot zastopnik krajcarske družbe naglasa kako vrlo deluje „kegliačka" zaveza v prid „Narodnemu domu" da je že 240 gld. v to svrho nabrala. Vrstila se je napitnica za napitnico, mej tem je pa vrla Sloveuka gospica Ivanka Skale tova v malem času nabrala 22 gld. za „Narodni dom." Vsa čast in hvala! Po obedu preselila se je družba na vrt, kjer je bilo zbrano veliko gospode iz Kranja, Radovljice in celo iz Tržiča. Na vrtu vršila se je zabava dalje: zbori, čveterospevi, samospevi i. t. d., vse, kakor pri kakem koncertu. Veliko smehu napravila je „bigotfon" godba, katera je pod vodstvom gosi>. Medena prav dobro igrala. In tako je prehitro potekel ©as v prijetni družbi vrlih kegljačev in reči moramo, da jim gre vsa čast za tako izvrstno prirejeni izlet. Iz Piilja 18. julija. (O društvenem našem življenji.) Včeraj bil je občni zbor Čitalnice Puljske. O tej priliki zdi se nam prikladno, da rečemo par besed o društvenem našem življenji. Dosedanji, od različnih stranij razlegajoči se pozivi, ki so imeli namen, da bi društveno naše življenje vzbudili iz mrtvila, da bi je dvignili iz žalostnega stanja, bili so večinoma — žal! — brezuspešni, naletavali so na — gluha ušesa. Da ne bi stara garda vztrajala, da ne bi bili ustanovitelji „Čital-nice" tako žilavi, doživeli bi že bili sramoto — in to bi bilo tudi v politiškem oziru večje važnosti, nego marsikdo misli, — da bi danes društva več ne bilo. Resnično se razveseliš, zdi se ti poseben praznik, ako kdaj uzreš tuj, nepoznan obraz v društvenih prostorih. — To je sila žalostna prikazen, ako se pomisli, da ga ni dneva, da ne bi došlo novih rojakov naših v Pulj. Pridejo, se nasele, a komaj jih opaziš, že jih ni več, — zginejo v valovji brezprimerne demoralizacije. To je stara pesen ža-lostinka, ki se zdi nekaterim Že dolgočasna; a onemu, ki istinito narodno čuti, kateremu „naroden" biti, ni samo sport, onemu izvijo se iz duše zopet in zopet žalni ti akordi. Ko bi hoteli navajati uzrokov te žalostne prikazni, morali bi pisati jako dolg dopis. V prvej vrsti morali bi povedati, da ono krdelce, ki deluje prenapolneni ulici, ko sy bojimo, da vsaka hipna I zamuda lehko zapreci naš odhod, katerega se toli nadejamo. Ko so onih deset minut drdrali prek mestnega tlaka, trudila se je Mabel zaman, da bi razburjene živce umirila; tudi jokajočega Murrava ni mogla potolažiti; Alik pa je molče" opazoval tetin obraz, kot bi bilo kazalo usode. A pri vsem tem so komaj došli o pravem času. V naglici so oddali pratež. Zvonec je pozvonil zadnjikrat, ko je Oven z Murrayem prišel v voz; Mabel in Alik sta mu vsa soplj eiui sledila ter pletenico in popotno mavho skup nesla. Ta mala neprilika je Mabeli izbudila skrbi za bodočnost ter jo je uapolnovala s čuti zavisnosti od Ovna. Čutila se je vso oslabelo, ko jej je vobraz-nost naslikavalu mogoče ne/gode in zamude, ki se lehko pred koncem nje potovanja dogodijo. Ko je napočila noč ter vse reči v črno temoto zakrila, prevzel jo je neki nedoločen strah. Ko je še Mur-ray s krčevitim ihtenjem zakričal: „Tetka, Murray je truden, — Murray se ne more vso noč voziti," bila bi ga skoro na prsi pritisnila ter ž njim mnogobrojne nesreče objokavala. A to nje slabost je zavrnil zaupni glas, s katerim je Alik bratovi tožbi odgovoril : „Murrav jaz nisem truden,* rekel je — „s tetko Mabelo peljal bi se kamorkoli. „Rad bi," rekel je Murray, „rad bi šel domu." „Gospića, dajte ga meni nekoliko!" rekel je Oven zapazivši trmost dečkovo. „Zdi se mi precej nemiren. Murrav, pojdi sem in usedi se k meni!" Otrok se je obotavljal, ker bil je preveč truden, da bi komu prednost dajal. „Jaz bodem malega dečka že napravil, da bode zaspal," rekel je Oven vzemši ga v močno naročje; nesel ga je na svoj sedež v zadnjem konci voza, zavil ga v težek plajšč iz bukovega sukna in naslonil mu glavo na svojo ramo. In brzo je prav mirno zaspal. Minule so tri aH štiri ure. Tudi Alik je bil zaspal, da si tudi Be je kot grenadir po konci držal. Mabel je bila parkrat izpozabila svoje skrbi ter za nekaj trenotkov zadremala. Kar jim svetla luč v voz zasveti. Prebudivši se so opazili, da vlak je dospel na neko večo postajo, ko bi se to smelo po ropotu in šundru soditi. Tudi Murray se je iz-budil, tekel k teti, drgnil si oči ter prosil po jedi. „Tetka, tudi mleka, tudi malo mleka moram imeti," rekel je odprši pletenico z jedili. „Murrav, mleka ti ne morem dati," odgovo- rila je. „ Do volj ti pač bode kolač brez mleka, mari ne?" „Gospića, lehko mu prinesem kozarec mleka ali vsaj vode," rekel je Oven , ki je nameraval iz voza iti ter je postal, da bi jej postregel. „Vlak tukaj postoji pet minut, časa dovolj, gospica, skozi okno vam je pomolim." „No Oven, nate mojo mošnjico," rekla je Mabel, „ter je plačajte." Vrč mleka so prinesli k oknu. Oven je imel kozarec in vsi po vrsti so se okrepčali s sladkim mlekom. Še zmeraj je manjkalo nekaj trenotkov, časa dovolj, da bi mladenič se vrnil, mleko plačal ter se zopet v voz usedel. Kar je zapel zvonec in vlak oddrdra, Ovna pa le ni bilo na vozu. Mabel se je nakoliko skrbno nazaj ozirala. Misleč, da je ustopil v drug voz zadej in da se kmalu k njim povrne, čutila ni posebnega nemira. Zato se je močno začudila, ko je nekaj trenotkov poslej prišel opravnik s svetilnico, pogledal jo v obličje ter vprašal: „Gospa, ali je bil mladenič v bukovem plajšči v našem spremstvu?" „Da,u odvrnila je Mabel. „Kaj pa je?" „Pustili so ga na zadnji pestaji*, rekel je mož nemarno. in ima voljo in veselje tudi nadalje delati za narodno stvar, ni zadostno organizovano in da pri vseh naporih pogrešamo pravega sistema. Začetek obljubu jo mnogo, zaletimo se prav čvrsto; ko pa bi morali najbolje teči, tedaj pa opešamo. To je tista komoditeta, ki tako rada nalaga vse breme na pleča pojediocev. A pojedinci ne zmorejo vsega! Ne, da ne bi imeli dobre volje, a videč toliko malomarnosti in mlačnega okolu sebe in videč, da še to, kar store, ne dobi zasluženega priznanja, izgube veselje in — obnemorejo. In tako sledi lepemu začetku nevesel konec. Ni nam namen, da bi pisali zatožbe na to ali ono adreso, ker nam velja princip: zidati, ne podirati Kljubu žalostnim skušnjam, nesmo zgubili upanja; prepričani smo, da mora priti preobrat na bolje. Zato pa objavljamo danes še jedenkrat prošnjo do Slovencev, da se vzdrame iz apatije in da se vsak postavi na svoje mesto; osobito se pa obračamo danes do Hrvatov Puljskih: opustite ven-der že povsem neopravičeni separatizem! Zakaj naj bi si bili tuji, ko smo vender jedne krvi in jednega rodu?!! Kamorkoli se ozremo, vidimo lepo vzajemnost, mej Hrvati in Slovenci, le pri nas je drugače. Zakaj ? Mi ne vemo! Upanje naše se je oživelo, ker smo razvideli iz tajnikovega poročila, da se je ravnokar odstop i v-šemu trudoljubivemu odboru posrečilo, da je voz zapeljal na gladkejšo pot. Prostore je preskrbel v prvem nadstropji jedne najlepših restavracij, število društvenikov je naraslo izdatno, knjižnica se je lepo pomnožila in tudi nasprotstva so kolikor toliko potihnila. Novega odbora dolžnost je, da pričeto delo v tem zmislu nadaljuje. Organizovati mora potrebno agitacijo, da se bode utrdil prikladni sistem pri delovanji za narodno stvar. Posebno pa: oživite nam zopet petje. Ko smo imeli pred dvema letoma dobro, ubrano petje, napredovali smo rapidno. Potihnilo je petje, sledila je letargija. Novi odbor se je sestavil tako: Predsednik A. Bajt. podpredsednik M. Cotič, tajnik J. Po-k luk ar, blagajnik J. K ur inči č; odborniki: J. Ilobec, Št. Križnic, J. Petrič, Fr. Coti6, M. Fajdiga, J. Jakič, J. Hecimovič. C—t-č. Domače stvari. Viktor Dolenec t- Jako žalostna vest došla nam je danes zjutraj z obali sinje Adrije. V Trstu, kjer je včeraj veselo zborovala družba sv. Cirila in Metoda, je malo ur po občnem zboru zatisnil oči mož, ki je bil velikega pomena za Tržaške in primorske Slovence, umrl je rodoljub, ki je do zadnjega dne v svojem srci gojil gorečo ljubezen do naroda svojega, umrl je prvobo-ritelj, kateri je na svojih plečih nosil silno breme narodnega dela in se odlikoval po uprav Čudovitej delavnosti. Prerano umrli Dolenec bil je urednik »Edinosti," podpredsednik političnega društva »Edinosti," lastnik tiskarne, predsednik „Slovenskomu delavskemu podpornemu društvu," jednako delujoč pri „Slovanski čitalnici," kakor pri podružnici sv. Cirila in Metoda, katerej je bil prvomestnik, prisoten pri VBakem volilnem in pri vsakem drugem shodu, z jedno besedo, bil je „spiritus movens" Tržaških Slovencev, upliven v Trstu in v okolici. Ne bodemo zanikovali, da se s pokojnikom nesmo vsekdar strinjali glede taktike, da nesmo odobravali vseh sredstev, katera so mu rabila, da smo bili večkrat ž njim v nasprot-stvu, a preverjeni smo, da ga je pri vsem delovanji vodila le ljubezen do naroda in neumorna skrb, kako pospeševati našo stvar, ideja Slovenstva bila mu je zvezda vodnica pri težavnem njegovem delu. Ni nam danes možno, da bi dostojno opisali njegovo življenje od prvega početka, ko se je v Gorici pojavil na politično površje, bil pozneje urednik „Soči" in v obče politično jako delaven, do njegovega nastopa v Trstu, kjer je najprej pričel trgovino, pozneje prevzel uredništvo „Edinosti" in bil do zadnjega izdihljeja ustanovitelj in po-speševatelj vsacega narodnega podjetja- Poleg izredne nadarjenosti združeval je v svoji osobi jekleno vstrajnost in občudovanja vredno delavnost imel v obče vse lastnosti, ki so potrebne v političnem življenji. Njega prerana smrt je hud udarec za Tržaške Slovence, pogrešali ga bodo v društvih, na taborih , na shodih, in teško mu bode najti naslednika, ki bi tako dobro poznal osobe in razmere in vse z uprav italijansko lokavostjo zasukane odno-šaje v Trstu in v okolici. Pričakovaje, da bode kdo prezgodaj umr-šemu Dolencu napisal obširneji nekrolog in podrobneje ocenil njegovo delovanje in njega izredne zasluge za našo stvar, kličemo danes tužnega srca: Lahka mu bodi zemljica! Slava Viktorja Dolenca spominu! — (Poslanec dr. P o k 1 u k a r) poročal bode prihodnjo nedeljo ob Va4. uri popoludne svojim vo-lilcem v Postojini o svojem delovanji v državnem zboru. — (Na vseučilišči vGradci) bili so mej 11. in 19. t. m. mej drugimi promovirani: J. F r a n c o iz Buj v Istri in Ivan K 1 a s i n c iz Št. Marjete na Dravskem polji doktorjema juris, An ton Kadlec iz Cmolnika doktorjem zdravništva. — (Izlet „Sokola") na Črnuče bode v nedeljo 24. ne 17. t. m., kakor se je včeraj napačno poročalo. — (Na Vrhniki) bila je pretekli ponedeljek volitev župana Izvoljen je znani rodoljub, posestnik in trgovec g. Oabriel Jelovšek. Nasprotna stranka si je bila zmage tako gotova, da si je celo godbo naročila in zbobnala godce iz Polhovega gradca, Ljubljane in iz okolice, da bi dostojno sla- „Na zadnji postaji pustili?" vskliknila je Mabel njegove besede ponavljaje z začudenjem in strahom, Alik pa se je glasno zajokal, Murrav pa silno zakričal. „Da; po zmoti, kot je opravnik blaga rekel, vzeli so z voza nekaj njegovih škatelj; ko jih je ugledal, skočil je s stopnjice na tla, ko prav smo se imeli odpeljati." »Kaj ga niste mogli počakati??" vprašala je Mabel z glasom, ki je prošnjo z očitanjem izrazoval. „Tega nismo mogli", rekel je mož sedaj govoreč z žalujočim glasom. ,IJže tako smo se precej zamudili. Če se je zgodila pomota, to ni naša krivnja ; najbrže ni v Albanv svojih stvarij pr$vi|no zaznamoval. Upam, jutri se pripelje za nami." „Jutri!" mislila si je Mabel, kje pa bodemo mi v tem?" In isti tr eno tek se je spomnila, da ima tudi nje mošnjico z vsem denarjem. „Kaj naj storim ?" bil je nje nepovoljni vsklik, ko je tresoč se razburjenosti hipoma pp konci skočila in potem vsa obupna zopet na sedež se spustila, „Tetka, mari ne moremo brez njega dalje potovati? vprašal je Alik skrbno, Murrav pa se je le dalje jokal ter je ihte pretil, da bi starega oprav-nika otolkel in nazaj poslal po Ovna. vili novega župana. Prirejala se je tudi razsvetljava in baklada in sredi mej baklonosci in ognjegasci bi se bil kazal novi župan svojim sotržanom. Kandidat nasprotne stranke bil je g. Obresa, a ko je takoj pri začetku volitve že bilo jasno, da ne bodo prodrli, izbrali so si kandidatom prejšnjega župana Lenassija, ki pa tudi ni prodrl. Nasprotna stranka uložila je proti volitvi pritožbo, to pa za tega delj, ker mladega gospoda G a 11 e t a iz Bistre neso pustili voliti. Gosp. Gallč* je namreč stoprav pred 6 tedni prevzel svojega očeta posestvo, zakon pa določuje, da sme voliti le tisti, ki je že leto dnij posestnik. Ko je bil izid volitve znan, nastala je velika poparjenost mej nasprotno stranko, in doslej še nihče ne ve, kje je naročena godba svirala, samo toliko se ve, da so godci pod pazduho stisnili trobento in bas in jo prav tiho odkurili. — (Čujte!) Sobotna „Hrvatska" bila je zaplenjena samo zaradi dveh besed. Stvar se nam je skoro neverjetna zdela, a čitajoČ konfiskacijski odlok, smo se do duše uverili, da sta besedici „načelnik vlade" zakrivili se proti §. 302. kaz. zak. — („Starmali") ima v poslednji številki naslednji dovtip: „Zatvorili ga, stoje „veleizdajnik." Jest vele: izdajnik, al sve, što vele, nije uvjek istina. — (Vročina) silno pritiska, vsakdo išče v potu svojega obraza hladne sence, hladilne pijače ali pa hiti v to ali ono kopelj. Slednje so ves dan polne in teško je priti na vrsto. Sicer je pa mesto zelo prazno. Učitelji in dijaki so nas ostavili, ž njimi pobralo je muogo rodbin svojo prtljago in odpeljalo se v letovišča, vsega vkupe ima sedaj Ljubljana par tisoč ljudij manj, nego mej šolskim letom. Pri VBero tem se pa gorenjska letovišča pritožujejo, da imajo letos manj gostov, kakor druga leta in celo naš rajski Bled ima še nekaj praznih stanovanj. — (Čveterorazredna ljudska šola v Metliki) doposlala nam je svoje letno sporočilo, kateremu povzamemo naslednje podatke: Koncem leta bilo je na tej šoli 198 dečkov, 215 deklic, vkupe 413, v ponavljalno šolo je hodilo 35 dečkov, 37 deklic, vse šolske mladine bilo je torej 485. Poučevali so na tej šoli gg: Andrej Šest, (naduči-telj in vodja), Alojzij Pehani, Ivan Pavlic, Fran Greg orač, Matilda Parma in Fran Schdn-brunn. Bodoče šolsko leto prične se v 2. dan septembra. — (Radenska dolina) na Dolenjskem je doslej veliko trpela vsled povodnji, skoro vsako leto, včasih celo večkrat v jeduem letu bila je preplavljena. Sedaj se utegne stvar obrniti na bolje. Država in deželni zbor dovolila sta po 1000 gld., da se preiščejo podzemeljske jame in votline in deželr' inžener g. Vladimir Hraskv, priznan izvrsten ve-ščak, vzel je delo v roke. Lani zaradi deževja ni mogel veliko opraviti, letos pa je bilo njegovo pre-iskavanje izredno uspešno. Preiskaval je Zatočno jamo, ki ob povodnjih veliko vode požira, a ker ondi še ni bilo pravega Bledu, iskal je dalje ter našel jamo Vršene o. V slednje j čul je šumenje voda, po šumu dal razstreliti pečino in tako odkril doslej podzemelsko votlino, ki bode za Radensko dolino neizmerne vrednosti. Podzemeljska ta jama je „Oh, Alik! jaz res ne vem, kaj bi storili," rekla je Mabel, ki je vso dosedanjo oblast nad seboj samo v tej nepričakovani nevarnosti izgubila. Vsled tega so se jeli razni sopotniki zanjo zanimati. Razni so ležali ter prebudivš: se hipoma ustali in z zaspanimi očmi se ozirali na malo skupino. Na tihem so si mej seboj pošepetavali. Opravnik je bil s svetilnico naglo odšel; ker je svetiluica v vozu le brlela, pasla se radovednost pač ni lehko zadosti in kmalu so vsi zopet podremali in pospali. „Bog bode za nas skrbel,- rekel je Alik s tolažljivim glasom; „stari duhovo1 k je to rekel in jaz mu Terujem." « „Tudi jaz to verujem," odvrnila je Mabel, otroka bolj k sebi potegnivSi; toplo je čutila, kako jo je Že drugipot Alikova otročjo vera zavrnila. Isti trenotek nagovoril je nekdo Mabel prav zadej za nje sedežem s prijaznim a resnobno vpra-šajočim glasom: „Jaz sem spala, draga moja, a če prav slišim, ostal je vaš sluga v Utiki." „Ni.bil moj sluga, temveč svobodovoljni spremljevalec," odvrnila je Mabel obrnivši se h gospe, ki se je bila naprej Rripognila, da bi ž njo govorila ; obličja nje pa Mabel pri mračni luči ni mogla izpoznati. „No, potem sem mpačno mislila," rekla je gospa opravičuje" se. „Sodila sem po videzu, ko ste v temi v voz prišli." „To ni čudno," rekla je Mabel; „prav prirodno je; bil je toli dober dečkoma in toli uljuđen z menoj. Bil je dober prijatelj, in mi smo se nanj opirali, in sedaj — sedaj —.u Glas jej 'je zastal, kar nadaljevati ni mogla. Stara »gospa, kajti tujka je res bila zelć v letih, je ustala, prišla k Mabeli ter se UBedla poleg nje, ker Alik je bil isti trenotek razburjenosti po konci poskočil; prav prijazno jej je pravi tujka: „Draga, ali je vam sedaj treba prijateljice?" Mabel ni mogla odgovoriti ter je le roko položila v roko stare gospe, ki jo je srčno stiskala. „AH sta to vaša brata?" vprašala je Alika k sebi potegnivši, Murrava pa skušavši utolažiti z besedami: „Ubogi dečko! ne jokaj se." „Ne, ona je najina teta," rekel je Alik ponosno. „Kje pa je mama?" „Šla je v drug svet," odvrnil je Murrav naglo. „Umrla je minulo saboto," zašepetal je Alik. (Dalje prih.) velikansk hodnik, doslej preiskan blizu 2000 no trov Da dolgo. V njej se pretaka podzemeljska voda s precejšnjim strmcem in domneva se , da ta voda prihaja na Krki na dan. Da se odpravi pre-plavljenje Radenske doline, treba bode napraviti odtok v omenjeno podzemeljsko jamo, ki bede po svoji prostrano&ti sama ob sebi veliko vode požrla in jo odvajala po podzemeljskih strugah, ki se imajo še dalje preiskati in če treba tudi očistiti in razširiti. Odtok ta bil bi jako jednostaven, ne prouzročil bi mnogo troškov, vsa odpeljava vode bila bi pa velezanimiva, ker jednacega slučaja še ne poznamo. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Trst 20. julija. Viktor Dolenec nocoj umrl. Pogreba ne bode. (Urednik Dolenec umrl je za osepnicami. Urdn.) Celovec 20. julija. Vsled neprestanega hujskanja nemških časnikov napadli so danes v noči nepoznani lopovi s pest debelimi kameliji stanovanje Einspilerjevo. Soba polna kamenja. Lepa omika! Pariz 20. julija. Nemec, ki je v Pagny komisarja napal, se piše Zangerle, ki je imel nekdaj v Parizu pekarijo, a bil 1880. 1. vsled sodnijske obsodbe iztiran. Zangerle priznava, da se je zato vrnil na Francosko, da bi ubil kakega dostojanstvenika francoske vlade. V ponedeljek prišel je v vnanje ministerstvo, hoteč ubiti ministra. Ker je bilo njegovo govorjenje preodurno, so ga odpeljali. Prišedši v Pagnv, dal si je pokazati komisarja ter streljal vanj z besedami: Vi bodete žrtev I Komisarja rane neso nevarne. London 20. julija. Da bi se liberalnim unionistom približala, sklenila vlada, da bode glede irskega zcmljišnega zakona nekoliko od-j en jala. Gastein 19 julija. Nemški cesar zvečer semkaj dospel. Oficijalni vsprejem bil odklonjen, a topliški gostje priredili cesarju jako laskav vsprejem. Pariz 19. jrlija. Nemški potovalec Ar-deiie iz Trier-a danes v carinskem uradu v Pagnv sur Moselle trikrat z revolverjem ustrelil na francoskega komisarja Ritter-ja. Komisar le lahko ranjen, zločinca so prijeli. Razne vesti. * (Strah pred atentati) zavladal je tudi v Nemčiji. Ko se je pretekli četrtek cesar Viljem vo/.il iz Koblenca v Kostnico, bili so ob vsej progi nastavljeni železnični stražniki, žandarmi in policaji, sploh vsa oborožena sila, kolikor jo je bilo dobiti. Pred vlakom cesarjevim odpeljal se je drug vlak z vagoni prvega in druzega razreda, ki je vozil jednako hitro in bil ravno tako razsvetljen, kakor cesarjev vlak, da bi za slučaj atentata prevaril zlo-Činee. Oblastva bila bo v velikih skrbeh, zlasti ko so poizvedeln, da so se delili brezimni listki, v katerih se je naznanjala ura, kedaj se bode cesar mimo vozil. Čuje se, da »o več socijalistov zaprli. „LJUBLJANSKI ZVON" i Htoji (132—84) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 2j?r-----a*a l: Tujci 19. julija. Pii -ctiiii! Dr. Ilochstettcr, Kosenbaum, VVeis«, Kunnnerer z Dunaja. — Schulmann ii Liuca. — baronic* Hollcnbach iz Hrvatskega. — Dr. VVallner, II;uiiscb iz Gradca. — ponnemulier tž Rudolfovega. — Arbenelc iz Kočevja — Kalligaritsch ti Celja. — Stiop iz Tržiča. — Plantan iz Za-tičine — Mosettig iz Italije. — Baso'i, Mezolteš, Schwarz-kopt', Santi iz Trata. Pri SI^PK'ii Aredl iz Liitticha. — pl Seinlitach, Seljan, Belina, Ilartnugul 7. Dunaja. — Krajnik iz Gradca. — IJartmann, iz Zagreba. — liartelinc iz Kočevja. — Ma-fiarek iz Trsta. Pri južueui kolodvoru: lluld u Zagreba. — Piesliiiger z Reke. — Jernčev iz Gradca. — /nidaršič iz Ljubljane* Pri avstrijskem cesarji: Rušel iz Istre. Pri Viruntu: Didak iz Ljubljane. — Zore iz Žužemberka. — Jeršan iz Unca. — Žagar iz Igsko vasi. Poštne ZTreze- Oriliotl \w. Izubijane. V Novo mesto vsak dan ob & uri zjutraj, vsprejema blago in popotnike. Prostora je za pet Ijndij. V Lakovoo prt-ko Domžal vsak dan ob uri zjutraj. V Kočevje preko Velikih Las<" vs.-tk 4 Proso, n ... 4 55 Telečje , , — 50 Koruza, » 5 20 Svinjsko , „ — 60 Krompir, b . — — Koštrunovo , n — ■M Leča, Grah, ji ... 18 _ 45 n ... (8 — Golob...... _ 17 Fižol, b ... 19 — Seno, 100 kilo . . 1 60 Maslo, kgr. . 1 — Slama, »n - • 1 9H Mast, .Speb frišen — Drva trda, 4 □ nietr. 6 80 > — «30 n mehka, ., „ 4 10 iMeteorologično poročilo. a a Cas opa- • Stan*'f ! Tem- Ve- w L , zovanja fjf^l peratura trovi Neb» h™ v :=> j 7. zjutraj 737 14mm. ,2^ j 2. pop. j 736 44mm 9- zvečer, 736-86««. _ I ^ 7. zjutraj [3 2. pop. 9. zvečer 78708 .um. 735'4fi mm. 736-91 nun. 20 2 C 25 6 C 20 8 C 21 0'' C 30-8° C 23 6' C si. szh.j obl. si. sev. d. jas. , z. jz. I d. jas. i dežja. 0 4 mm. si. sev. d. jas. z. zali. d. j as. 0 00 mm. z.jz. jas. Srednja temperatura 22'2° in 26'1°, za 29° in 67° nad nortnalom. ZDu-majslsa, "borza dne 20. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj gld. 8155 83-11320 9670 885-— 281-40 126 35 Papirna renta . . . , Srebrna renta . . . Zlata renta ...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London ........ Srebro ........ Napol......... C kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/, državne srečke i'. I. 1854 Državne srečke iz I. 1864 Ogerska zlat« mota 4"/0...... Ogei ska papirna renta 5 ,..... 5°/0 štajerske zemljifič. odvez, oblig. . . -Dunava reg. srečke 5n/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 '/iVo 7*'i,fi zlj«m(!. 16. julija: Avgust Manke, kaznenoc, 45 let, Ulice na Grad št. 12, za jetiko. Iti. julija: Rudolf Sečnik, uradnikov sin, 1 mesec, sv. Florijana ulice št. 16, za katarom v črevesu. 19. julija: Marija Ille.bš, delavčeva hči, 13 mesecev, Poljanska cesta št. 18, za jetiko. V deželnej bolnici: 16. julija: Fran Hribar, deavec, 58 let, za jetiko. BUDIMSKA m H B Kot gotovo uplivajoče čistilno S B sredstvo priporočajo najslavnejši BL BL zdravniki pri trebušnib bolezuib, Wr zastijanjl krvi. zlatej žili, boleznih ^ ™ na jetrih in ledicah ter škrofuluz- nib boleznih, mrzlici, protinu, spuščajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajalnicah mineralnih voda, kakor tudi v lekaruah in droguerijah. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. (307—B) Vsprejme se ženska, stara od 18 do 28 let, popolnem zmožna slovanskega jezika v branji in pisavi, posebno v računanji in veftča v šivanji belega perila, v prodajalnico z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe z naslovom ii. poste retttante Vipava'*. (507— 3) Prodaja posestva. Prodam svoje posestvo v Visočah, v občini G o 1 o b i n j a k , pol ure od Planine, ki bode od dne 1. januvarja 1888 pripadalo okraju Sevni-škemu ter se nahaja v zemljišćnej knjigi pod št. 25. Posestvo meri 52 oral, ima jako ugodno lego ter je brez dolgov. Kupci blagovolijo naj se obračati direktno na mene. V Kozjem, v juliju 1887. (510—3 Anton 1'iifk. lastnik. < Zobozdravnika Paichel-a nstni in zobni pjarati. (Ustnovodna esenca in zolmi prašek.) Izvrstna srerlstra za čiščenje in ohranenjo zob, zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otlo zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zahranjujejo trohnenje sob in če se stalno rabijo, odpravijo vsako zobno holečine. Cena steklenici sobovoilne esence 1 «1., Akateljcl zobneifa praška 60 kr. (238—30) Dobiva se v or«llnaclJskein prostoru pri Hradeckega mostu v KOhlerjevi hiši I. nadstropje, pri lekarjl Nvobotli iu trgovci Haringer-ji. Y „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo se i ■ po KiilžmiS ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Homan. 9. zvezek : I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. Btoletja domačo zgodovine. ~ II. Spomini na (leda. Pravljico in povesti iz sloveuskega naroda. — III. Jesensko noč inej slovenskimi polharji. Crtif-e iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna Eovest. iz čaaov lutrovske reformacije. — III. va prijatelja. — IV. Vrban Smnkova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. tiolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Knzlovska sodba v Višnji Gori. Lepa poveš? iz staro sgođovine. 4. zvezek : I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovi ncev,. — II. Grad Hojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošieiski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resničua povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški val pet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletju. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. v vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sonedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitirnega agitatorja. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (79—33) „NARODNI TISKARNI" xr I_.5ia.Tol3ani, Kongresni trg, Gledališka stolba. 'Z- liano t« kisemorevr-UCIIdl 7 mu v majhnih MWMaMM^Bi""'s''' 11 obn>-kih, redno, diskretno in po ceni, toda le 300 gld.iu več dobe na posodo kavalirji, častniki, industrijci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uredniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do Kokojnine in dedščine, du-ovniki in dame tn in na deželi.Naslov: r.i.iinc kreditni zavod, Ciruilcc prodajata najboljše iti najcenejše lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in k<^iiiičiie barve in eo|»iee ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—125) LJUBLJANA. Za frančiškansko cerkvijo, v hiftl Kospoda J. Vilbar-Ja biš. štev. 4. LJUBLJANA. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".