J79_________________________________________EFETA - TO JE ODPRI SE
France Vurnik
EFETA - TO JE ODPRI SE
i
Še vedno pri začetkih, ugreznjenih v ponorih spomin z novimi obrazi iz časa v čas.
Začaran krog. V njem jetnik zgubljenih časov. V njih uvele snovi, neulovljive za nov razcvet.
Doklej? To je uganka, dražljivo mamilo, dokler se ne zdrami v dokončno opravilo.
Bilo je in bo. Beseda zagotavlja.
II
Rečeno in zapisano:
Če ded bi ne grešil...
slast greha in pokore
pelin
iz časov v čas.
France Vnmik                                                                                             480
Krvi prelite morja ne spere več nobena sila spomina ga razrašča, misel ga zaliva -mehanizirana moritev.
Brezum ni več pogum; besnilo ga je potegnilo v svoj tolmun.
III
Kje so tiste stezice,
ko je še tiho prihajal mrak?
Je že dolgo pregnan
in ugnan:
napolnjen z osvetljenimi obrazi,
dokazi,
kako svet menja dlako,
krempljev pa ne.
Reci le besedo,
pa boš vsem na očeh
in na tleh.
Beg ni up, je le še hrup.
Odlagam okove spomina, celim odrgnine in tipam s pogledom v zarjo za mejami.
Te meje v sebi
in okoli sebe,
ta resnica o resničnosti,
v ponavljanjih
vse manj resnična,
vse manj prispodoba...
EFETA - TO JE ODPRI SE
Tisto onkraj naj oživi, preveč se je pritajilo in prostor odstopilo vsakdanjosti
z zakovanimi menjavami; ker iluzije počivajo v nemiru, ko celijo odrgnine svojih iluzij.
In vendar: prisluhni tihemu utripu zemlje pod belim pregrinjalom zimske minljivosti.
V
Nevsiljivo tli iskra
nekje v nekem
skritem nekdaj
vžgana,
v migotajočih podobah časov
neugnana,
vendar nedognana,
preskušnjam časov prepuščena,
proti mraku v duši
negovana, za upanje
ohranjevana,
nikoli izrečena, ne z očmi izdana...
s kostmi in kitami bo pokopana.
VI
V Gorenjsko oziram se skalnato stran, ki zamejuje pogled v svet, oči obtežene z grobovi v soseščini mladosti.
France Viirnik_________________________________________________________________482_
Iz kamna iztrgan angel
s prosečimi rokami
bedi nad njimi
in premaguje zgodbe minljivosti.
Nepodkupljiva zemlja
je vzela vase
bolečine in krivice,
ljubezni, laži in zmote, vse, kar se živemu človeku
lahko zgodi
(v norih časih. Tisti, kije moril, je zdaj sosed svoje žrtve (ali temu ne ubeži).
pozlačene črke na črnem granitu
so le imena;
njihove zgodbe so zakopane
dva metra globoko
po sanitarnih navodilih.
In globoko v dušah,
če še ohranjajo telo,
ki je iz zemlje,
duh pa je od zgoraj vdihnjen.
VII
Efeta, to je: odpri se in človek je sprejet v občestvo, zapisan veri, upanju, ljubezni... in tipajoči hoji skozi zmede časov, dvomov po stezah brezpotij na neznani vrtiljak preskušenj.
Vsakdo na novo, sleherni vsak zase po merah drugih za končni odgovor:
Kdo si, če si,
v brezkončni minljivosti?
483                                                                          EFETA - TO JE ODPRI SE
Naj se cilj čim dlje odlaga,
čas upanja poraja,
kar v njem še bo
z neznankami izziva
in skrivnosti
še naprej razkriva.