MfiV. J03 , v Toren 13. novem »r a zhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsBfcega tt. 20, L nacistr. — Dopisi ju»j se uredništvu. — Nefrankifana pisma se ne sprejemajo, rokopisi s? ne vračaj. _ izdajatelj in ođgo 'oni! urednik Štefan Godina. — Lastnik Uonsorcij list* Edinosti*. — Tisk tis!:arne .Pdinosil*. — Telefon uredništva in uprave štev. 1157. -- NaroCnioa znaša: Za ce*o leto K 10—, pol leta K 20—, M mesece K I0-—, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4'—. »■ - Posamezna številka v Trstu in okolic:: 10 vinarjev. ■ lilAIK M»l Posamezne številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev i:i obrtnikov ttvn po 30 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, onftsl denarni^ zavodov m/rt po 50 vin; oglasi v tekstu ližjta do pet vrat L\ $0.—; vsaka nidalj.ra vrita K * --------- - * --- . - . . iflseratai lista. — _________.__,__________________ _r------------------ odide* ic nahajata v ulici sv. FrauHSki As. it 20. PoJtnoIiraiiilnlCai račui it. 341.GM. Posam zna Številka izven Trsta In okolice: 12 vinarjev. ruska akna za republiko. Položaj v PuK vedno aeusošlnelšf. - Italijansko raprasaliie v Dalmaciji. — Madžarska pogajanja z entento. BEROLKN, 9. (Izv.) Tu je ažiisss izbruhnila revoiuctia in je b!!a Pruska raz-rteiena za republiko. Kje se nahajata bivši cesar Vživ:k je i>o proglasitvi Ba<-v.r:tke za routlrko begiiil v Švico. revolucija na bavarskem. M ON AKO VO, in. (Izv.) Na velikanskem Uud-n t bonfc ki se je vršil 7. t. m. na Theresien-Yv.'. .. c je p. ; glasil odpad i \ViiteIsbaSke vi. -la:r' r- rodbin? se je ra~3lasila republika. Poneki se je sestavila v seu, ki se je vršila v po-sk.:iski zbornici, začasna vlada s Karlom Eisner-jem na čelu, ki uživa z r* upanje vseh strank. Kolt-} .:? hi:: o mogoče, se skliče ustavodajna skupščina, z.i katero bodo imeli volilno pravico vsi pofaio-].;f: moški ir= ženske. Bjunšviškl vojvoda odstop'1. BERr';LfN, 10. (Izv.) C nje se, da se Je brun-V.ški vojvoda odrekel vojvedskenm prestolu. Položaj v PmII. PULA, 11. (Izv.) Da se natančneje spozna ixat52šnli položaj v Pil!!, ?e treba r^ -či nekoliko nrtzal po dogodkih zao-dni. h;,kor zr^no, je Narodni Svet SUS i>_! svi-iiii lastopnikih 31. oktobra t. P, prevzc-l > ojno brodevie od blvšiJi av-s(roo3^r morrar^kib oblasti. Nčsieđ-u«o suito ob 6l/2 ie I^J potopljen po Itaii-»Viribus Uuitis«. Kako se je zgoiwio to, še vedno ni pojasnjeno natančno. Istega dne je bik? s torpe*B napadenth tmK več irruguih latHj, ki p a niso bile zadete. Zaradi te^a je biia rnfposiana po brezžičnem brzojavu v [tsiijo nota. s katero se je sporo5ato, iia }e Narodni Svet SI s S prevzel bivše avstro-ogrsko vo»no bro-a'. -.ic in se pojasnilo, v kakem razmer-n^iia'a država SHS nrprera Iraiiji, &!ik> zaveziuki, ns pa sovražniki. Isto-v. sno ste se odmerjali dve nsdJrf^il brez-ni brzojavki, vVilsrnu in ententi, v ka-terfe se je izjavfi:'-Jo, tla ie Narodni Svet SfiS pr&vzel biv^e avstro-oersko brc-čovR- troajavo Fnio, da torej nismo več • vr; riki, temveč prij2te!H in zavezniki p lenic In Zelenih držav. Na to je f iiiel odgovor, popisan po Clenien-ceriiiju. amerikaso^tem polkovniku Hou-■»itf Lloyd Geoigeu in Orlancfn s pojavom, da naj pride n,aso- b rodov je v Krf in re tamkaj da na razi>o!ago eatenti. isto-č?cno, pa so nas pozvaii na porazgovoc :st-icjs protest, a capr.s^la se je tuđi brezžična brzolavf^a V. ilsonu, v kateri se le protestirao; da pr'malalo Italija:^ o-knplrat naše ozemlje, in poudarjalo, da ie to postopek, ki cl v navadi napram pri-in zaveznskom. Dosnsno ie, da ja Wiiscn preje! to brzojavko še isti Gatl Itatifcni so bili v začetka zeio prijazni, toda ta prijaznost mineva od dne do dsie in Vsak dan zahtevajo zopet kaj novega;, zopet kaj več. Včeraj opoldne so zasedli dva naša dresđnoii^fcta. »Tegc-ttltoif« in »Princ Ev gen*, pri čemer je bil cavzeč t ti Ji neki angleški HaLHki kapitan, ki |e dospe! v Pulo na itaHiaiiski torpedovki. izjavUo se le. da se to dodaja v imenu entente. V imenu narodne vlade se ie podal proti teinu ukrep« pismon protest. Na zasedenih ladjah so včeraj razobesili italijansko in angleško zastavo, toda denes Je izginila ans^eška zastava in ?e razvita samo itanjanška. Itaiitera so tudi že sedaj prevzel urade, v Ivaterih so deslei poslovale naše c&iasil. uvajalo italijanske izkaznice in si prisvajajo vedno več in več oblasti, porivajoč vedno boi] v stran naše. Položaj postala vedno napetejši in težavnejši in pričakovati ie. da ss le še poslabša. ZAPRISEGA JUGOSLOVANSKEGA VOJAŠTVA NA REKI. REKA« 11. (Izv.) Danes se le vršila tu slovensna zaprisega jugoslovanskega vojaštva. Po zaprisegi je šel poveljnik Ke-siić skupno s povelKdkom itaiii^iskega b-&aovja !ia francosko povelj::; £ ko ladja, kjer :e bi J sprejet Kar caipri^-č-elcs. Vrille so se veL^e jusoslcvans^e nia:-ileslaciie. ITALIJANSKE REPRESALIJE V ZADRU. ZADER, 11. (Izv.) V Splitu je občinski svet v svrha vzdrževanja mini zaukazal. da na} se ne izvešajo več italljnirs^e zastave. Zaradi ie odredbo ie italijanska ofciasi dala cistianlti v Zadru z oblastvenih poslopij hrvatske in srbske zastave, ki so biia poleg italijanskih razobešem© na njih. v!stia pr©- ZAGREB. 11. (izv.) Narodna \hida v Zagrebu ie poslala srbskemu mjnistrske-niu predsedniku Pašiću protestno neto proti zaseX3!f]u jugoslovanskih pokraUn po ItaiLbi'iL*. proti razvijanja italijanskih zastav v.zas5dei?fh krasili in snemanju iu-goslovaaske zastave na našem vojnem brodovju. s prošnjo, da to protestno noto izroči Haliianski vtaeL Enako noto Je narodna vlr.da poslala Jugosk>^anskemu odboru v Švico. zastesmifcav v Šv^l. LJUBLJANA, 10. (Izv.) Od naših zastopnikov, ki se nahajajo v Švici. dr. Ko-rošca, dr. Čingrije bi dr. Žerjava je spelo sporočilo, v katerem zatrjujeio, da stoje naše stvari prav dobro in da sme bit? naš narod zaradi svoje bodočnosti popolnoma miren. Vse, kar s© sedaj godi n* našem ozemlja, je le začasno. POLOŽAJ V LJUBLJANI. LJUBLJANA, 11. (Isv.) Položaj v Lmb-ijaol in tadl po c-2že!i se le znai[*o Izboljšal. S fronte prihajajočega vojaštva že skorai ni nič več in se tudi ne javlja več prihod večjih oddelkov. Narodna vlada je Izdala naredao, da se morajo sedaj vsa skladišča z zaseženim materijalom, u-pravijanim v imenu Narodnega Sveta, iz« ročiti narodni vojaški oblasti, katera sedal že posluje popolnoma redno, kakor tudi v polnem redu poslujejo drugi oddelki narodne vlada v Ljubljani. ZASEDANJE NOTRANJSKE PO ITALIJANIH. POSTOJNA. 11. (izv.) Postojna sama po sebi še t* zasedena po itafifamkem vojaštvu. Nahaja še in samo majhen oddelek. Id ima nalogo nadziranja prevoza vojaškega materijala.'Vse oblasti poslujejo nespremenjeno kakor prej. Pač pa so Italijani zasedli Ajdovščino, Senožeče in št. Peter. V št Petru, popolnoma slovenskem krapi, kjer nihče ne govori italijanski, »o izdali samo Italijanski razglas, š katerim pozivajo ljudstvo, da naj izroči orožje. Odšlo ie nato v St. Peter poveij-ništvo naše narodne straže in ie doseglo, da ostane orožje narodni straži, katera bo opravila tudi še nadalje svojo stražao službo vzporedno i italijanskimi vojaškimi stražami ŽELEZNIŠKI PROMET NA NOTRANJ-SKEM. ^ POSTOJNA. 11. (Izv.) Postojna ie sedaj g?ede železniškega prometa odrezana poposiioma od Ljubljane, Trsta in Reke. Vlak,- ki vozi iz TrSta, prihaja saiiio do Št. P-h*a in vozi potem do Mata1j. Med Št. Petrom in Postojno ni nikakršne že-lezaišlia zveze. Ravno tako vozijo vlaki Iz Ljubljane samo do Rakeka, med Rakekom in Postoino pa ni nobenega vlaka. Med Rakekom m Lrubžiano vozita po en brzfiyjik in en osebni vlak v obeh smereh. Protest prati zal^U^s a^Efroegrskih Sef g*© filenam premiriu. iz LJubljane se poroča: Italijani so na protest vrhovnega armađaega povellni-štva bivše Avstro-Ogrske oosovorUi, da izpaste iz ujetnišiva vse avstroogrske čete (psšpolke št. 34, 41 k> 51 ter konjeniško divizijo št. 12), ki so jih zafcD na dan premirja, tctša brez koaj in vojnega matailala. Z Dunc-Ja so nanovo protestirali in zahtevali tuds vrnitev koal tu vo)-saega materijala teh čet. PREMIRJE MED ENTENTO IN MADŽARI. BUDIMPEŠTA. 10. (Izv.> Med Madžari in ontentnrmi vrho\"nijii poveljnilcom na vziiodai nraSnebetom d'Espcre:/eni se je včeraj sklenilo premirje, na podlagi katerega Madžari t>riznaiva50 jugosiov^i-sko državo in se določa začasna meja ob Bštric?. Kerešu, preSco Subotice na Dravo. MADŽARSKA POGAJANJA Z EN-TENTO. BELGRAD, 11. (Izv.) Grof Karo!yi Se zahteval od vrhovnem poveljnika er.tent-nih čet na Bn^aru. Erandheta d* Espere-ya, da bi enienta priznala integriteto Madžarske. Franchet d* Esperey. pa ie Izjavil, da ima edino le na!og, da se polšja z Madžarsko v vc-r^''!' stvareh, fz čes^r se da sklepati, da je madžarska zahteva propaila. ZASEDANJE OGRSKIH POKRAJIN. BELGRAD, 11. (Izv.) Srbi so že zasedli Pančovo in Novisarf, Romuni z-ais'edaio S e dimogTaška MASARYK V PRAGI. . ZAGREB, 11. (izv.) Semkaj je dospela vest, da le profesor Masarbk piišal v Prago. - ĆEfiOSLOVAKI KORAKAJO PROTI POŽUNU. BUDIMPEŠTA, 10. tev.). Ceiio-slova-šire čete so dos*i>cie v požumsko vejrk-o županijo in korakajo proti Požlsiu. Ce-h->s!ovaika izjavljaj, da je ova akoi^ naiiien zavarovalne va:r.ostž čehoskyva-škaga prebrvallstva. Boji med Pevski in Ukrajini v Ga*ici]i BUDIMPEŠTa, 10. (izv.) Kiikcr se zdž, ie v bojih v vzhodni Galrcm nastal premor. ker so Poii«:kEi zsaiutevati petdne-.Tio i^remirje. Ukrajinci so m ^.^ojesa vrhovnega porv-e]ji?^ka generala Boehm-Emnoilija. V ukrajrifskih vrstah •da se bori tudi -nadvojvoda Viiicm. KAREL V ON KABS8URG V INOZEM-SJVU. DUNAJ, 10. (fzv.) Tu |e pop^hre-ma neznano, kje se niLjdd bivši avstrijski ccsar Karel. Bivša cesarrca Žita je, kakor se poroča iz Prag:e, zaproisSla češko narodno vlado, da bi s svojimi otroki mc^ia ket za ser niča brvaiti na Češkem, kar ji je češki Narodni Vybar tudi dovoli], toda ne ve se, ali je i^orabila to »dovoljenje. Domneva se. da je Karel von Hai>s>t.'.3rg s svojo »cdoino pobegnili v inozemstvo. AMERIKA ZAGOTOVILA ŽIVILA. PRAGA, 10. (Izv.) Amerikanska vlada je zagotovite, da se preskrbe v najkrajšem času dovoljno z žrivJJH vse dežele bivše Avstro-Ogrske. ¥oina porodila. Italijansko ura duo porodilo. * * 10l novembra. — Naše čete napredujejo proti Brennerin po izsSk* dolini. Zasedle so Tobiach, Pustrsko dolino ia prodirajo proti vzhodu Julijske Benečije. Včeraj nobenega vomesa dogodka. Diax. Francosko uradno porodilo. 8. nov. zvečer. — Naše čete so tekom dneva zasledovale zadnje sovražne čete ter so osvobodile širok pas francoskega ozemlja s številnim prebivalstvom. Na svoii levt smo poglobili svoj napredek vzhodno ceste La Capetle—Avesnes in porinili svoje črte v bližino Fort de Hirsona. Dalje proti vzhodu smo dosegli na štev^kuh točkuh južni breg Ttona med Orignjiem in -Leuzeom. Vkljub silovitemu sovražnemu odboru smo takoj napravili predmestja na severnem bregu. Ma desni je Moza v naši oblasti od Mezi^resa do baZeiHe-skega griča pri Sedanu. Število včeraj zajetih so- vražnikov znaša nad 2000. Sovražnik zapušča povsod topova in strojnice. 9. nov. popoklna. — Tekom noči artrljeriisko in strojniško delovanje na nekaterih točkah fronte. Davi so Francozi zopet pričeli prodiranje na vsej fronti. ia nov. popoldne. — Zasledovanje sovražnika se je davi pričelo v dobrih okoliščinah. Zapadno jMezieresa so Francozi prešli preko Sonicnne, Zavzeli kraj istega imena ter dosegli cesto Hir-son—Mezieres, južno Rendmetza. Na desni Fran-cozje nadaljuje prehed čez Mozo^med Lumsoom in I3oncheryiem. Na svojem vedno bržem umiku zapušča sovražnik znaten matenja!. Francozi *so se med drugim polastili med Aaoxom m Momignie-som topov, Številnih vozil vsake vrste ča celih železniških vlakov. Ansleško uradno poročilo. 8. novembra zvečer. — Vkljnb velikim teža-vr.m, povzročenim po slabem vremenu, so naše čete _?natno napredovalo na fronti južno prekopa Mons-Cec.de. Na desni smo zavzeti Avesnes in smo obenem severno in južno Avesoosa prekorači? cesto Avesnes—Maubetrge. V središču smo zavzeli Hautmout in se približujemo železnici za-padao Maubetrgea. Na smo vzeti Maiplaquet, Fayt Le Franc, Dour in Thulin ter napredujemo ob prekopu Mons—Condć. Daije proli severu ogrožamo sovražnikov bok z nr^predevanjem na bojni fronti ia soATalnrk se Je začei umikati fužno To-itrnaija. Zavzeli smo Conde ter se polastili sprehoda čez skaldski prpke® fužno Vili o Antcrwg. Zavzeli smo aadaMe Laigne in BeBey ter ca pad ni del Tournaija. Od !. novembra sem smo zajeH več sto topov fn okoli 18.000 mož. - 9. novembra. — Belgijski in francoski oddelki so prestopili Skaldo med Eeckcm in Audenardom. Sovražnik obstreljuje Audenarde s plinovimi gra-catami 10. novembra popoldne. — Naše čete so v stiku z umikajočmi se sovražnikom. Z?.vze'e so predmestje Bertaimont južno Monsa, do4je proti severu se približujejo Leuzeu. Renaix>mo zavzeli. Amerikansko uradno poročilo. S. ncv. zvečer. — Popoldne so amerikanske hi francoske enote prve amerikanske -artnad« prepodila sovražnika z zadnjih nlogovih postojank na vrhovih vzhodno Moze in ga vrgle na \Vcevtski planoti. Ka 14 kilometrov dolgi fronti smo napre* dcvaJi za 6 kilometrov globoko ter zavzeli Lis-scy, Eccorey, Brelieville, Peuvillers, Damviliers. Flabas in 5e nekatere druge kraje. Ob Mozi od Villcfranche do W3delinconrta eo b!U če/, dan ži-r'ahrrr "rti!jcr!;ski in strojniški boji. V VVoevri. na fronti druge amerikanske armade, je bilo zelo živahno dete van je naših patrulj, ki so zajele več sovražnikov z nenadnimi napadi v okolišu Ftang de la Cliaussčeja. 9. novembra. — Nase čete so prestopile Mozo južno Salnt Enavja in so zavzele Mouzay. Ko so hitro o J zaj^ada in j'.:gozapada prodrle skozi wo-evrski gozd so skupno udarile na Jametz, 13 !ci-!ome.fc.ov vzhodno /".loze. Jametz, Louppy sur Loison, Rameiviile so v naših rokah. Julno Daan-villersa smo vzeii Mcurey, Chaumont in Man-heullet vk!iub srditemu sovražnemu odporu. M isgoste3s!?9 gfržBiFe. Bavarske čete r?a Koroškem. Iz Ljubljane se poroča, da so dospele pred ne-katerimi dnevi bavarske čete na Koroško. Da se obrani jugoslovanska posest, Je pcslala narodna vlada ojačenja tamošnjim posadkam. Sedfcj pa doznavamo, da so se po proglasitvi republike bavarske čete zopet umeknile. Dalmatinci sa razpolago vladi. V Zagreb >e v četrtek prispelo pod vodstvom stotnika Mitra EHniiirijevića 700 mož 37. dalmatinskega polka, ki so vsi na razpolago narodni vladi. Protest prcii Italijanskemu zas^dauhi naSlh lir^jev. V imenu Narod ras a Sveta s > prl^i iz Ljubljane v Postojno dr. Pogačnik, dr. Triller :n Petejan, ki so pri itaSJanskem pove?snrku_v Postojni protestirali v imenu narodne vlr.de prof i zasedanju naših r^kr3lin po italijanskem vojaštvu. Italijanski po-\ ei:;:il: :e izjavil, da nhna nikakršnih političnih r.a-lorov, temveč samo vojaške, ca nrmreč nadzira, da se točno izvršujejo pogoji premirja, da se ne odvaža vojaški materijal, kolikor prevoz ni dovoljen. On da ima samo naicgo, da zabelcžuje prevoze in jih naznanja poveljniku v Triiu. Odposlanci so ponovili svoj protest, nakar ie Izjavil poveljnik ponovno, da ima on opraviti edino le z avstr-ogrsko aTinado. Srbski pioicst proti zasedbi Dalmacije. tehoslovaški tiskovni urad javlja iz Ženeve, da je dospel tjakaj srbski ministrski predsednik Pa-šić, ki je obvestil zastopnike časopisja, da bo Sr. bjfa odločno irrctestrra?a proti zasedanju Dalmacije po Italiii, češ da Italijani nimajo pravice, da bi imenovali gubernatori a. General Sarkotlč aretiran. V petek zgodaj zrutraj je dospel v Zagreb bivši načelnik bosensko-heroegovske vlade, general Sarkotič, s svojim Slabom. Odvedli so ga v zapor, kjer ostane do daljne odredbe. Bizojavca zveza med Zagrebom in Parizom. Dunajski listi javljajo, da se je vzpostavila med Zagrebom in Parizom brezžična brzojavna zveza z brezžično brzojavno postajo na Eifflovem stolpu v Parizu. Narodni davek. Veleiudustrijalec Andrej JakH je daroval za Narodni Svet SHS 100.000 K. Srbska vojska. Čete, katere so operirale v Srbiji, se dele v tri vojske: jugoslovansko, srbsko in irancosko-an-gleško. Prvi vojski, ki je zasedla Sarajevo in prihaja sedaj tudi na pomoč Dalmaciji, poveljuje MIlan Prihičcvič- V Bosni grfe vse dobro, zlasti dobro poslujejo železnice, ker je ostal ves materijal ru tHdi Csebje na svojem mestu. Prugo ■ vojsko tVpre sami Srbi hi ta Je šla čez Donavo prt Sme- derovem v Bačko in Banat ter je že dospela t Osjek in Novisad. Tretja vojska, francosKo-an-gleška je šla čez Donavo ob romunski meji. X srbski vojski vlada vzoren red, disciplina in navdušenje. Ko je vojska prodiraia po Srbiji, :'e vojaštvo prihajalo skozi svoje domaČe kraje, katerih že ni videlo štiri leta. Zaustavili so se kvečjemu za četrt ure pri svojih domačih, potem so pa zopet korakali dalje. Češ: »Ko smo vzdržali štiri leta, moramo vzdržati tudi sedaj, da se doseže končna zmagal« Človek mora zares občudovati tako ljubezen do domovine, ki mora biti vzor vsem nam ostalim Jugoslovanom. »Journal de Geneve« o tržaškem vprašanju. »Journal de Oeneve« je ob)avH članek vse-učiiiškega profesorja v Baselu m Curili u, Roberta Michelsa, v katerem tTdd le-ta, da Trst v smislu niarodnostnega prava pripada It&ttp, In pobija pravica Jugoslovanov do Trsta. Na podlagi istega narodnostnega prava pa ugotavlja, da je tržaško zaiedje čisto jugoslovansko in da mora to zJedje pripasti Jugoslaviji. T-st da more procvrtatl samo, ako bo,vladal sporazum med Jugoslovani in Itatfjani in bo v Trstu samem tudi zavarovana jugoslovanska manjšina. Začasna zasedba. »Hrvalska Riječ< govori o naporih Madžarov, da bi si kolikor mogoče olajšali svoj položaj nam Jugsiovar.om na škedo in pravi: Istočasno, ko se madžarska diplomacija trudi, da bi si bskovala dobičefc zase; se mude v Belgradu tudi odposlanci naše diplomacije, ki bodo znali eiiicntAemu vrhovnemu poveltmku predočiti pravo stanfe stvari, istotako pa se mudi na Krfu cdpos-lfnstvo Narodnega Sveta SHS, da se sporazume z entento zaradi italijanskega brodovja, katero je prišlo v Dalmacijo in Istro. Zdi se, da hečcic Francoska in Angleška skupno z Ameriko posredovati, da se Italijani umaknejo. AK se z oziram na novo jugoslovansko državo posreči izpremen.ba doloic-b premirja, še ne vemo, toda vsled mnogih znakov kakor tudi vsled pozdrava Francbcta d' E^pc-eya Narodnemu Svetu SHS imamo veliko r ar logov, da pričakujemo najboljšega. Italija In Jugoslovani, iijlas Slovenaca, Hrvata fci Srba« piše k položaju in govoreč o naporih Madžarov, da bi dosegli celovitost Madžarske, pravi: V sporu z Madžarsko bomo, kakor vse kaže, imeli proti sebi tudi Italijane. S to morebitno s tio moramo računati že sedai Politika uradne Italije je politika starega kova, katera danes, morda ed'na v Evropi, 7 metodami rroHh diiuisti:. iz sedirmaistcga * -te-letja. Brez velikili osnov, brez dalekosežnrh ciijtv: vi*že se na rop, kjer se K zdi, da trenutno ni velikih materijalnih zaprek. Pri tem pa uporablja sredstva, katera jI je sankcionirala tradicija Bor-gije In beneške sinjorije. Smešno >e. toda resnično, da je danes morda edino odporišče proti moderni politiki demokracije, krkor fo zastopa \Vil-son, ravno v Italiji, deželi, katera se mora za svoj sedanji obsto) zahvaliti zmarr? načela te politike. Vsa modrost te politike }e: podpiraj r-oseda proti sosedu. In že zato bomo v obračunu z Budim-, pešto neprestano imeli sitnosti z rimskhnr spletkami. Toda doČim je to stvar bodočnosti. Je vprašanje novih zapadnih meja že danes odprto. Na severozapadu so . italijanske Čete že zasedlo vse naše ozemlje v mejah, ki so določene po pres miiju. Gorico fn slovensko Primorje, zapadni del Kranjske do Postojno, zapadno Istro so že zasedle italijanske čete. Izkrcali so se Italijani tudi na dalmatinskih otokih in v nekoliko dneh bo po njih vojaški zasedeno vse ostalo do demarkacijske črte. Vse to delajo Lahi v imenu entente. Navidezno je to resnica, ker je premirje sklenjeno v Imenu entente. Toda vsakdo ve, da je bila pri tem odločilna voWa ItaJijc in da je pripisati santo njejt da dc^edaj še niso bile določbe premirja pr-hreiene po novih razmerah. Ravnotako je jasno, da se Italijani zelo pod\-lzajo z zasedbo ravno zato, ker se boje revizije in ker je pričakujejo. Toda s takim naivnim izigravanjem t nas ! zaveznikov ne dosežejo, kar nameravajo. Vojaško za sedenje ozemlja, katerega ne brani vojska nikogar in katero pripada zavezni^remu prijateljskemu narodu, ne more pomenjati za entento nič. Ako pokažemo s svojo sposobnostjo za življenje, ako že prve dni svoje osvoboditve ne prestrašimo Evrope, da bi s prenehanjem Avstro-Ogrske na slovanskem jugu nastale razmere, podobne onim v srednjeameriških republikah. ~i*)tem ne bo treba grožnje, temveč bo zadostovala sama želja naših zaščitnikov v eir-tcTiti in Ameriki, da aspiracije ura/dne Italije na naše kraje odbije italijanski narod sam. ! K c daj Je bil konec av£tro-ogrske armade? Po poročilu častnikov, ki so bili na italijanski fronti, se ie razpad avstro-ogrske armade pričel 25. oktobra zjutraj, ko sta neka madžarska divizija !n dunajski pešpoJk ?t. 4 odrekla pokorščino. 28. oktobra Je bežala že vsa armada. V Zagrebu in večjidel po vseh ostalih posadkah v jugoslovanskih deželah je bil odločilni dan ponedeljek, 23. oktobra. Tega dne popoldne so že vsi častniki in vojaki sneli cesarske rozete in jih nadomestili z narodnimi kekardami Cesarsko-krafceve voiske nI bik> več. Popolnoma nas zanikajo. Vsa dosedanja dejanja italijanskih oblasti ra ^ šib tleli kažeio očividno načelo popolnega zanikanja nas Jugoslovanov. Naravnost sijajen dokaz za to pa nam nudi nedeljski milanski ^Sccolor, kateremu je v tretjem stolpcu na drugi strant napravila cenzura bel madež, to se pravi, ne ravno toliko bel, da ne bi mogli sklepati, ka5 je črtaku Črtan je bil ves sestavek, toda steTeotiper je bH tako površen, da je pustil tupatam toliko neizsekanlhi delov besedi, da se vidi na prvi pogled, da je sestavek govoril o nas Jugoslovanih. Naslov bi se dal sestaviti morda tako-Ie: »La costituzione----- del nuovo Stato serbo-croato-slovcno.c — *0i-nevra ...Jasno Je - razviden konec imena ,____osec.« —-iore! »Korošec«, potem začetek »Cir.g____«, 'torej »Čingrija«. »... siglio na...« in zopet »pr(esi)dente.................di Lubiana« la Str; u. * -v t „EDINOST" K. 3Q§ pa * del c(ans.^t>....... (Zarffh&ria.« še pozne- fuiripljafe narodov m ker so imeli vedno Je Zfcpet -Zauab...« Maio vteje aort pa je stalajfc z^Snueti in prezir za nš&ovo — Jiaci- očfvidno vrsta: >!o sUto.........aerbi, croatt »f jcftafcio' j^O, ker JKSO tiJOgli imeti, tiia SO slo\ eni... Mi slini t. «: j :u dovolj dokazov, da | narodi žfcv? OfgaJHižffll!, ki hočejo. ž$v'eSt iti j C >estavek govc-rH n;r: odposlancih v ici i" , ftftv&vSti pnsvice dO ^OJvijentja lie naši jogcslovanski državi, kar pa ir zetrte *!dljan-j kaki ttlji drŽavi Z jai^»rijafts4iČriO pdhlep-skz cenzura, katera ne tiovoijava, da bi ljudstvo j nostjo, niti 11C dffSavČ; ki pa V res- v It^iiii "delo ka* o nas in naši jtigoslovacski dr-j nikdar ni biia njš&V.a. AvEltro-Ogr-iz . Zato tuUi ne najder.io v vsem iiaBjansk:jn j jc pogubila ollcSjei&a A vstro-Ogl-Cas pis(U niti besedkft o nas :n naših stvareh. Prc- ska!! pričani smo, da italijanska javnost ničesar nc vC o proglasitvi sair ^to:nosti in neodvisnosti države siis. Prevrat v lktii)! In noellonalnu ideja. Cesar Viljem ie odstopil Bavarska in Pr.-f-ca s;a se praižiasSi reptrftfSa! Lesar ViHom in bavarski krati *ffra izg'^a — nc ve se k a? rt! To sedaj najsenzacijo- Oprsoa d iaSuSluuUL Centralizem aH federalizem? S tir k; odlični slovenski politiki in zasJužni narodni možje so izpresoverili dosedaj L*i povedali svoje mnenje o upravi v Jugoslaviji. Naj bo torei dovoljeno, da pove o predmetu svoje tuđi mož, k' nilte odličen ne zaslužen. Ako ŠukUe s tem, da te sprožil deoaio o upra-! vi v Jugoslaviji, nima clruse zasipe, mere imeti ; vsaj zadoščenje, tla Je z njesovo razpravo in njej replikami doprinesen dokaz, da ie strah so se morda bali, aa v Jugoslaviji ne bo» " • - r riils:iJ neopravičen. Dosedanja debata o »po božji milosti«. Kolika Was!enwja, ko- j %1,ražanjah na; bo uprava v Jnzoslavlli, Je t&o projKturrazije, ^krunjeme t aga sve- , da fo-m*, že dve straaki in »cer centra- tega pofr?a! O tem nam sedaj eklataj-tno, u&t-čno ler federalistično. S tem pa imamo ofc- sodba vsega civSizcrsmega sve. a o* krivci na seUai*)i vojni, m rekah z,o- rra rekah z".o- S.isćo plre*«te krvi. na .ncizmertf nesreč, fts ie pri?!a nad človeštvo! In o do£^H>o- z >eti" > režana v N^ičiS nričaio jasni vzroki, ki so cežo \ >l;-ina -- prosimo cesarja Viljema, z vsem njegov '.:u temperamemciii, njegovo psi'-o, njegovo megaloman rilo. ki ga }e gnala, da ie Iv^tei postati imperator. gofspodrovaiec naJ vsem svetom — prisilil? k cdsto^ k c jrck! vsem svojim, jrori nad ob i a se sega-jočim načrtom in nadam. Že nava-deS č&tvtk v «ava^iem ž i .vi jen ju se le težko in z bolnim srccm odreka moči, ki si ' jo je pr.irtoMl, bodli pfi zaslugi bedi z na- 1 silicm- crJ^a^e nepravilnim' potom., A,^ _ TrTI H notten^at / takimi osebnimi bi! cenirahzcm edmo zvebcaven. A.^o se dr. Tnl- . Kn!,} POTtn ar s u»« n^jo m Francijo, mu moramo pc- o^ah^-in1! svoislvL s KaiKrsnrmi je . __ . . „„ iib^u. iii.i >yupLV; ^.uvi mfvri« staviti nasproti Nemčijo, Svaco sn Združene dr- vodarjen cesar Vn;cm v tc-nuvi meri. i ^ ..... ^ KaOarkaii smo bili v prerekanjih z za-smehovaVci nas.! t naro^min s trem!: en j m enem tudi najlepše prilike za me-dseboino prrfda- u}e Dvomi svetnik Šukije se je zavzel za federalizem, ciiako se je poka^ai iee! — Smatral za po fcoiii votji rold'ca.iesra, <*a določa i^&do svojega narciJa! Paidec takogfa vladarja fe zsr.ag^Ioče l.T^ske volje Pa- 1 dec Vfljđnia kaže, da zmaguje Sudska ve lia, da h »aclienaJna idela romska tei-'a a vt okra ta in nasilnika! Po zrnati Nemjije v francosko-nemt.ki voav ie rcn ^ladsl orkMi nav^as€XJja po ^Namč^. Es hraust wie Štet je Docinerhali - so kričali v svoji vakii opcfoosti- ne le po vs-ej Nem-.o, ain-r^ pavsoiii kjer je zSvol feik Nemec! • so v omartii.ker ^^si ^ta^ drn-^če preis^avtjafe Dodocnost Nfmčne . ker z dvora doli ^ vsi oficijelni zaiala nemške nn naroda sngcnrati nver-da je aMt^krat na prestolu res a- kr bat, ki nrorc- prestavljati gore m jm i. _ ...___i t:iVf> da doni Ne.m- ev-ropskegra ^goTov. -------- pa. <-1 Beila preko A-nje m do Bagdada, v Aztjo! pr;^o ie drugače, zelo drugače. Danes ie — končnoveljaviTO — zagtra}eaa pot oebatSSn&n aspžracžiaaii Nemč&s n Viljem ie sirmoiglavjen. Uma^nti se n>Ci;a red narodno voiio. kor so se-naroaa ćdpriv o ji, da vidi, da všnastua Velike NemijLje ni dužila narodni ideji, marveč je to pieio le iz.-abiia.la za moč in rimper-jaiizetii svole Iiee: ker te Meje n& iFv*eljav-za svrhe, pa katerih strem* prava plemenita nacijonalna jdeja — po zjet4-iitenju ili svobodi lastnega n"ioda — marveč po zavojev2a]u tuje lasti, po pod-iai Jttiienin dntfiih nar;;aov! S ter.i ;e iz-zvaia" Nemčija cCpor vsega sveta. Nacijonalna ideja v drugih narodih se ic upria rroti pet ver jeni, spačeni nacljonalni ideji, ji katero so hote?! Hohenzoilemci uresničili svoje načrte. In Avsi-no-Ogrrska ve biia v zvezi š Umu Hol i en zxMcr 'lici. Po-te^mli so jo aa seboj v nestrečo. Usitžnjila se je Beroliru; proko mrtvih teles uenemskih narodov n :-a;" r''e naj bi dobila Nemcaja svoje kor A!i tu-di rl - irod»r so osveščeni; je v r.j2i živa nacijonalna Fcieja. Prišii so do izpoznaujs, d;• groz! Iz Beroiina nevarnost za njihovo i-acijc inlno e::zist6nco. vi fi^r-M tn ■ H.nllP.li 7/i!'i^.m^JTl * zave. Gotovo }e, da bi se centralistična Nemčija lie mogla t-alje Časa upirati toliki preanoČi, J.ot sije federalistična Nemčija. Vzlk: konglomeratu kakih držav in državic z testnimi upravami in vstavami jc Nemčija sijano napredovala v miru ter doprinesla či^eže v vojni. In ako ie končno vendarle poćieefa. temu ni nki najmanje kriva njena različna notranja up-ava. Tudi Švicarji se počutijo pri svojih kanto;:skKi ustavah povsem srečni. In Zdruiene države, ki ravno sedaj kažejo in razvijajo vso svojo moč? Nasprotno pa vidimo, da jc Rusija vzlic ali morda ravno vsled centralizma propadla. Res je sicer, da se jc v Franciji in Italiji centralizem dobro obnesel. A v Franciji gotovo Mje kot v I ta li>ji. In morda bi bilo za Italijo v marsikaterem "ozira bolje, da je ob svojem zedinjenju uvedla iečeraVtzem namesto centralizma. Vsekakor pa imamo dokaze, da more bita" iederalizem isto take dober, kakor ccntralizenu Ore samo za to, katera oblika je enemu ali drugemu narodu priklad-neja. Tu pa sem mnenja, — ne da bi hotel to mnenje komu vsiljevati, — da. bi bila za Jugoslavijo federalistična ustava in tej primerno urejena uprava boljša kot centralistična. Ni h će ne bo tajil, da so razmere v Banovini bistveno drugačne kot v Sloveniji, v Bosni zopet drugačne, kot v Banovini kd. Zato pa nikakor ne gre, .V> p:\gjubo: Zaic-stne, pretra^ične usode Avstro-Ogrskc nrso odločili nje na-I tsrv. -.'iTki na bo.Hsčili, marveč nje zavez-i;i..;\o z Berlinom, ali, točneje rečeno: ojl^ali > nje lastni, po njeni politiki v L-,roženi narodi!! To je: k-: U^a a monarhija sov- ražna sii tcrUjenjeni nar^ov, njihovi na-cijoaalnl idc;i, je ta ideja pokopala mo- «arixi|o ki n^ odi si iščejo varos^a živ- Ijerda izven nje, ker ga »iso megli priča- kovati v njej i! iMonarii^o s j pokopali dajn: narodopisni razlogi, ker narodopdsju v mejah jugoslovanskega naroda ne priznavam nikakega mesta. Tudi to, da Slovenci pišemo >ezik Prežema in Blertveisa in nc jezika Stanka Vraza in Vuka Karsdžiča, je zame le postranskega pomena. Toda računati moramo z dejanskimi razmerami in dejstvom, da je bil razvoj v različnih ddih Jugoslavije različen. V ostalem pa sem mnenja, da mora postati srbo-hrvaščir.a skupni književni jezik Jugoslovanov. Toda to mora prinesti razvoj. Forsirati tega vprašanja nikakor ne kaže. Ako je naš rod dosegel državno skupnost, naj sc prepusti bodočemu rodu, da doseže popolno kulturno in je- _____ Monaaiirfto so ___________ Ho -enzollerua pa lije iao.ia državm- [ zikovmo skupnost ter s tem veuča začeto delo. . ki, ker li-^o-i-meL nikdar iior&ia za srečne . y-dov parnik »Ksrlsbad«. ki bo och«ei redno vozil na lei progi. Tako je bHo njihovo — ilaJiiacstvo! Ko »e bila v tukajšnjem časopisju nedavno temu razpreda p&Teniika radi bodeče drža^opTa-'me bo-dočner*; Trsta, sta bila kaj kričava tudi >Gaz-zeiia c!i Triestc«, v nepoznani, a vendar poznani dužbi, in Fariduttrjevo gfesi!o nCcc«. Posebno ta poslednja jc bila naravnost prostaška v sumniče-nju in klevetanju Slovencev. Hotela je odrekati Slovencem vsako pravo na tej zemlji. EHi s? nesramni. predrzni uzurpatorji, ki stekajo roke po ttrfl la, kar so bHi, značajni Slovenci. »Oazzetta« ta »Eco« sta zbežala, mi pa ne bežimo v strahu rad' svojega dosedanjega delovanja! Veliko manifestacijo za JososlaviJo so hneii v Kanfanaru, kjer je dr. Braijša ter«kel »menit govor, iz katrega podajamo nastopne s4a-vke: »Tlačili so nas in dušHi. vendar morem reči z našim pesnikom: Ni nas še »Tag odnesdl^fDon Su-tič: Ali je odnesel nje!) Mhiulega Jetc smo razvili na Dunaju v jugoslovanskem klubu zastavo svobode in narodnega zedinjenja. Isto-Časno so delovali v tujini, v Švici, na Angleškem, v Franciji in v Ameriki. »a£i Uudje. V prvi vrsti PaSić, Trum-bič. Ne Ffncrao pa pozabiti tudi Istrana, ki je vse svoje ŽFvl'c-tve posvetil naši stvari. To ie dr. Tri-najstič A še en človek je. ki je zapovedai vsej Evropi: »Vsak narod ima pravico, da se razvija tako, kakor sam hoče in Čuti!« (Vzfcakanje: 2ivio Wilscn!) — Govornik je pokazal na trobcrnico. Modra je barva nade, veHke nade za boljo bodočnost. Bela je barva čistosti, poštenja m nesebičnosti. Rdeča nam pripoveduje o veHki ljubavi, ki vlada med nami in ki ne sme Izginiti niti za trenutek! Mi pa dodajemo le še: vrstnik in sodelavec dra. Trinajstića naš dr. Gustav Oregorm! Izgubil se Je. V soboto je šel z doma, v Skorklia-Sv. Peter št. 27, Ivan ToroiC, «taa 15 le*, da si poišče službo. Oblečen Je bil v modro obleko, siv površnik, sivo čepico. Odtlej ga n! več nazaj. Kdor bi'kaj vedel o njem, naj sporoči stvar dečkovi materi na gornji naslov. Plemenit čin Iz Pule odhajajočih Nemcev. Skupina Ncmcev, odhajajočih iz Pule, fe dopcslala i mestnemu odboru 370 K, s sledečim pismom: -Ju- ■ ' "' ■ r goslovans k emu Narodnemu Svetu v Puli. Sob j« r-šitev naroda. V velikem iasu razpadanja stare Avstrije pokiadamo mi vsi. ki smo vsikdar v tem težkem vojnam času v najboljem ^»razumu živeli in skupno delovali, v -hvaležnem speštt^va-niu do našega vsestransko ceajeneg^, dn»«ei;'» gospoda višjega oficijala Maksa Kovača, en temeljni kamen za tanovitev višje tehnične šole nove i.rscslcvanske države. Storimo to, da ostane trajen spe-nin v ovekovečenje praN-ega ljudskega človeka, ki se mu ne more oporekati ljubezen do svojega naroda, ki je bil nam vsem brez razlike narodnosti vstkdar objektiven bi pravičen predpostavljeni, povodom o-Jhcda Nemcev iz orožnega skladišča vojne luke v Puli. Pula. dne 4. novembra 1918. Slede podpisi. Pravica aii siia! Pulski ^Gazzcitino« piše v svojem izdanju od 6. t. m.: Ne sme se niisiiti, da vsa področja, ki jih sedaj Italijani okupirajo na podlagi premirja, pripadejo njim na mirovnem kongresu. Kakor je bilo izrecno rečeno, gre sedaj samo za odredbe opreznosti, ukrenjene, da se prepreči, da ne bi se premagana država mogla kako opirati In organizirati na novo —. In dalfre: »Jugoslovani bodo morda presenečeni, videč, kako da sedaj tolika področja prihajaio pod italijansko upravo. No. vedo, da te okupacije niso vse definitivne ter da so naša vprašanja že rešena od ■fihovih zastopnikov v inozemstvu v sporazumu z eatento la na podlagi recipročnih kompenzacij. Ako ba da prednost okupacijc kakega kra- ja aH kakega predmeta, ustvarja tudi pravico do tega — bilo bi naivno. Morda se na mirovni konferenci zopet pretresejo dogovori, ki so že sklenjeni. Toda vse se bo opiralo na pravico tn ne na silo,« — Tako puijski italijanski list. Za danes podajamo te izjave brez vsakega komentarja. Pevski zbor Glasbene Matice v Trstu. Po prestanku začnemo zopet z rednimi pevskimi vajami. Danes zvečer, v torek, točno ob 6 Vi je pevska vai*.li. Tre j danes ob 8 na svidenje. — Pevovodja. Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi svoje člane, da se udeležijo polnošteviino splošnega že-ieznlčarskega shoda, ki se bo vršil danes zvečer ob 7. uri v delavskem domu v ulici Madonnina. Članom, ki so bili na včerajšnjem sestanku ZJ2 javljamo, da se je zadeva naknadno poiaviHa, da radi tega sklep sestanka ni več merodajen ter zato priporočamo čim številnejšo udeležbo shoda. Za osrednji odbor: Majdič. Zastrupit!- se je hotel včerai" popokine 29letni bivši avstroogrski nadporočnik Alfred Machloros. Popri le nekoliko solne kiseline. Zdravnik rešilne postaje mu ie podal prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v bolnišnico. Na Južnem kolodvoru so naišli včeraj tri krste, ki so ležale tamkaj žc od 30. oktobra, ne da bi se bik) poskrbelo za to, da bi ae bih' mrtveci pokopah*. Trupla v krstah so že popolnoma razpadla, tako da Jih ni bilo mogoče več spoznati. Zdravstveni cblast Jth je dala tako« prepeljati na pokopališče in pokopati. Bivšo gostilno N. D. O. v uKci Commerciate so zopet otvorili minule nedelje. Prostori, itak že prijetni in zračni sami po sobi, so lepo preurejeni in uvedena }e električna razsvetljava. T:kH za dobro kuhinjo je preskrbljeno. Zopetno otvoritev teh prostorov so našinci tamošnjega okrožja pozdravih z zadovoljstvom. V TriUi, dne 12. uov+m;*« -.......Ti ».i ■ ■> r„. ■ ■ ,. MALI OGLASI j m račaaaji) po 8 vta. hm da. - DeMo ttakaaa baaada te ratunajo dvojao. Najmanjša pristojbina znaša M vinarje*. :—: DFArinm kompletno opravu apalou-«, pos foic»>. FlvUtlill hodnika in ev. tudi kuhinje. Na želj«* prepuščam v najem tudi stanormnje z električno razi-vetljaro- Vzrok : odpotujem KUvora, ul Tor 8. Piero 12, III. 3*21 Krojačnkfl Terio i^če veačo Sviljo za možko obleko. Fonderi.i -1, I. 3« >22 pohištvo in opravo se proda. Ui. Giovanni Bocaccio IS, V. 30'.'0 fffH«!{f) po K 2 q in r-.leče po K 3 q tei »KUlnt artičoko v imam nn prodaj v veliki mno žini po zmernih cenah. — Ante Aljinovič, Trst, Br»ndeSija (Sv. 3van) 8t. 942. 278- MOflleflfH izvršuje in popravka klobnke. Ns> IIvUIjLIak razpolago so tudi io pripravljeni. Cene zmerne, postrežba tofiaa Modni 9alon, Rar riera 16. III. 295F RfilfiOHiffl mrtvaških k: tt vsake mere io vrste, UtSlUVllltU bele in Srne Prodajajo =#» v>o zmernih cenah. Ulica S. Francesc^ tli CAfAftVflf Antoa JarkiR poalnje v avoiem ateljei >j rOIOsTUl r Trsta. VU deJlj Poste 'ftt. 10. V posebne vrste se proefo tb&ižSIlUVlU nekaj lil po nizki cenk Skladišče ul. Donlzettl 1. P 3e LIKsrj! najfinejši fin vsakovrstni pa nizki ceni in v vsaki množin1 se dobe v skladišču ul. Donlzettl l. P 3/ najfinejši v steklenicah po iji&fc 7/io I« se prodaja na drobno in debelo po nlzkf ceni v skladišču ul. Donizetti 1. P Ko&iflft SzolonsKf dezertni refešk v steklenicah in mo.-tkat, sladki „prosečan* v steklenicah se prodaja v vsak! množini po nizki ceni v skladišču ul. Donizzetti 1. P 3£ Hlttfffnfll vešč slovenskega, nemškega, UiUllillK) italijanskega in nekoliko hrvatskega jezika išče siužbe. Ponudbe pod „Uradnik" na ins. odd Edinosti, b 2lJ sre&rs in drn^uc kupuje po najvišjih cenah d obr oz na ua urama in zlatarn;* A. PO V H v Trsti Trg Stare tniinice (B,.r riera vecchla) štev. 3 DR. MRACEK zobozdravnik Trst - Corso štev. 24, I. rad. - Trst M 8-32 (top. ffl Od 3-6 i JI. Brezbolestno Izdiranje zobf plombiranje in umetni zob'e. DAROVI. — V i»očaščenje spomina lmirte e. &nil4ie Lh-vrenčic daruje družina Antoo Sancin (Drejačeva) K 20 za Narodni Svet. — V fstJ namen gospod Srečko Bartcl K 40. — Namesto cvetja na grob pok. Frana Zafreda daruje g. Rudolf Pregarc 5 K v korist knjižnice šentjakobske »Čitalnice«. Denar hrani blagajnik. — Za siromašne otroke daruje z. Marijan Gr-gin K 50*—. Denar hrani uprava. Umetni zobfe LU^«^ VILJEM TGSCRER, Ronc. zo^GtaMlK Trst, ulica Caserma štev. 13, II. - Ordinira od 9 predpoldne do 6 zvečer. — Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanja reklamne vsebine, na] se poši^ Uaio na alnseratnt oddelek Edinosti« Ulica Sv. Frančiška Asiškega 20. prltUCle. Zobozdravnik P J. tlMM v Irsh, yi. ftlh Poste mtliii 12 vtmeij!. Mi Posli Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje. Umetni zobje krn&te, libaj, garje in slične koSnc bolezni hitro in sigurno domade mazi1© P^rat — N« umaže, nima duha, se rr.ore tore,i tudi če/, dan rs> biti. Velika p<>; &ua K f«.—, rodb naki loai'ek K 9 Nadalje pr*Sc'c Parstol > var?lvo občutljiv« kože. ena &kntl a K 3.-—. I " ' oje rj po vzotju ali ako se pršijo dt*. Paratol-Werke, lekarn.t- . .r vii^i h< 81 u ~ Likerji v stekU Slivovka po 32'-Rum po 28'— 1. Konjak po 36' — Vermo Kr2žm&nč!{, T?, K) V« 1 naprej' *'gan}e po 36*— 1 kovec po 28*— i '' njevec po — I r*> 10— I. : ^ Caserma l t lalostno 9 tajnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem i ve