Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev.
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César l»íaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires
AÑO (Leto) IX.
BUENOS AIRES, 29. DE ENERO (JANUARJA) 1938 HH«HMBISimimaMHiBHBaB
Núrn. (Štev.) 56
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Korak naprej
V današnji številki smo začeli objavljati izvirna poročila iz naše domovine, katera prejemamo po zračni pošti. Dočim smo bili doslej navezani na mesec dni in še več stare domovinske liste, če smo hoteli poročati o dogodkih doma bomo odslej mogli obveščati čitatelje Slovenskega lista že čez približno teden dni o aajviažnejših dogodkih v Jugoslaviji in na Primorskem. Ta novi obveščevalni vir pomeni važno pridobitev za list in važen korak naprej v njegovem razvoju.
Kakor smo mi veseli, da se nam je posrečilo to doseči, tado bodo te novosti gotovo veseli tudi naši naročniki in prijatelji; saj je to zanje storjeno. Prepričani smo, da se bodo še bolj oklenili edinega sloven skega tedenskega glasila v JuSni A-meriki ter da ga bodo tudi s še večjo vnemo nego doslej priporočali svojm prijateljem in znancem. U-stvarili nam bodo s tem možnost za nadaljnje izpopolnjevanje "Slovenskega lista".
UREDNIŠTVO.
Stoto zasedanje sveta Zveze narodov
Anglija, Francija, Rusija, Mala an tanta in nekatere druge države so ponovno izrazile svoje zaupanje v
Zvezo — Bridki očitki kitajskega zastopnika
V sredo se je sestal na Svojem stotem zasedanju svet Zveze narodov. Zastopniki Francije in Anglije so se bili že prej dogovorili, kako bodo stvar uredili, da ne bo preizkušnja za Zvezo narodov, ki preživlja sedaj nevarno krizo, preveč težka. Uredili so to na ta način, da so Oklenili pustiti lepo na miru vsa bolj kočljiva vprašanja, kakor: špansko državljansko vojno, priznanje aneksije Abesinije, vprašanje spremembe ženevskega pakta in dru go. Malo antanto in nekatere druge manjše države so pridobili za to, da so naslednjega dne, ko se je vršilo javno zasedanje, njihovi zastopniki ponovno izrazili svoje zaupanje v Zvezo narodov, kakor so to storili tudi predstavniki Anglije, Francije in Rusije. Naglašali so, da je Zveza narodov vkljub vsemu koristna ustanova, ker služi miru; rodila se je z namenom, da bi v svoji sredi združila vse narode, da bi pospeševala mednarodno sodelovanje in preprečila ponovitev gorja, ki ga za vse človeštvo predstavlja vojna. Danes je Zveza v krizi, a narodi gotovo še zmerom žele živeti v slogi in miru, ki ediui omogoča tudi gospodarsko blagostanje. Ker je upati, da bo ta želja prej ali slej prišla do močnejšega izraza, je treba pač skušati oh-
raniti od Zveze narodov tisto, kar kitajski zastopnik pri Zvezi narodov,
Žalitev, ki zasluži od govor
Tukajšnji dnevnik "La Repúbli-ca" je v torek prinesel v svojem športnem delu članek pod naslovom vUn S.O.S. del Ministro Yugoesla-v° de Deportes a la América del Sur", v katerem pravi, da je — glasom neke vesti iz Pariza — jugoslovanski minister za telesno vzgojo Naroda sklenil po radiu pozvati vse Jugoslovanske nogometaše iz Južne ■Amerike, naj se vrnejo v domovino.
pravi, da je to v zvezi z bodočim Njegovo neznanje francoščine, ki tekmovanjem za svetovno prvenstvo ga je zapeljalo v napačno poroča-111 da hoče Jugoslavija zmagati. Za- nje, bi nas prav nič ne zanimalo, da to da se je minister odločil kar po si mož v "Uredniški opombi" ni do ^diu poklicati te nogometaše do-lnov> za kar doslej ni primera v zgodovini športa. Emisija da bo za to Priliko nalašč vsmerjena v Južno A-Dieriko.
Nogometaški urednik "Repúbli-
še obstoja. '
To so bila, v glavnih potezah, izvajanja zagovornikov ženevske organizacije.
Mnogo pozornosti pa je vzbudil zastopnik Kitajske, ki je govoril zelo odkritosrčno ter vtaknil prst v ono rano, kjer Zveza narodov boleha. Dejal je, da mlati Zveza prazno slamo, medtem ko se svet nahaja na robu propasti. Še nikoli, odkar obstoja, ni bil njen ugled tako majhen, 'kakor sedaj. Zvezi so škodovali njeni najmočnejši člani s svojimi dvomi in s svojo skepso prav tako ali pa še bolj nego njeni največji nasprotniki. Dejal je, da ima Zveza zadostna, sredstva za rešitev kateregakoli spora, a na mesto da bi se teh sredstev poslužila, gleda na vse križem rok in je pravzaprav samo nekak govorniški oder, ki služi za opravičevanje nedelavnosti. Zveza je že toliko izgubila na ugledu, ki ga je svojčas uživala v svetu, da je temeljita reforma nujno potrebna. 0-jačiti se more le, če bo *v bodoče odločno izvrševala svoje dolžnosti, izvirajoče iz njene svete misije. Nikakor ne sme nadaljevati svojo dosedanjo pot, t. j. izbegavanje odgovornosti in razlaganje, da tako zahteva previdnost.
Wellington Koo, tako se imenuje
Torej to je bilo vse. Učeni "žogo-brcni" urednik "Republike" je pa iz tega skoval celo afero, ki da ji ni primera "v analih svetovnega športa".
volil nedopustno žalitev na račun našega delavstva. Pravi namreč, da mu ni nič znano, da bi tu bili kakšni
je govoril odkritosrčno; ne kakor di plomat, marveč kakor človek, ki jasno vidi položaj in brez prikrivanj pove, kakšen je. /
O Zvezi in njeni krizi smo že v zadnji številki podrobno govorili. Rodila se je iz idealne zamisli, da je mogoče v zajedniei narodov preprečiti oborožene spopade in, v slučaju potrebe, prisiliti katerikoli narod, ki bi segel po orožju, da ga spet odloži. V paktu je tudi določeno, kako naj se to stori. Zveza se ni posluževala sredstev, ki jih je imela v svojih rokah, marveč se je vkljub njej dogajalo, da so velike in močne države delale, kar se jim je izljubilo in da male države niso v ženevski organizaciji našle nobene zaslombe — razen lepih a praznih fraz — ko so bile izpostavljene nasilnosti močnih sosedov.
Koo ima gotovo prav, ko trdi, da so najmočnejše članice Zveze bolj škodovale njenemu ugledu in oslabile njeno moč, nego Zvezini sovražniki. Preveč so oklevale — ker so tako kazale njihove koristi — ko je bilo treba pokazati pest. In tako se je Zveze lotevala vedno večja nemoč, v kateri je sedaj že premočno oslabela. Morda še ni vse izgubljeno, a zdravilo proti bolezni, ki jo tare, je samo eno: korajža.
Program nove Chautempsove vlade
Nova francoska vlada je dobila v p oslanski zbornici veliko večino — Ohranitev socialnih izboljšanj, skrb za gospodarski napredek in za varnost države ter zvestoba Zvezi nar odov in zaveznikom so njen program
Radi nesoglasij, ki so se bila po- mu ni mnogo do komunistov, ki so javila v ljudski fronti in ki so jih ga prej sicer podpirali v parlamen-
izvali komunisti, je v Franciji izbruhnila vladna kriza. Po petih dneh je isti človek, ministrski predsed-
taši, pač pa da bi radi poziva jugo-
_________slovanskega ministra utegnila Ar-
ke" se je v tej notici nekoliko zla- gentina ostati brez razprodajalcev in nekoliko zaletel. Zlagal se je, čokolade in Chadopyf brez delavcev, ker trdi, da je takšno vest prine ki grade podzemeljske železnice. Sel brzojav, medtem ko bo po vsej Neslana šala gospoda "žogobrcne Priliki res, da jo je mož čital v pa- ga" urednika je žalitev za naše po-^skem listu od prvih dni januarja,
Al
i • r _•__„__nik Chautemps, sestavil novo vlado.
jugoslovanski profesionalni nogome-	' , .
° °	*	pai?a/i nn hooao- 'kno c/\ /I u io rfl7.
Je te dni z navadno pošto pri-
šteme delavce, ki se niti najtežjih del _ kakor je kopanje rovov za
spel iz Evrope. Zaletel pa se je radi tukajšnje "subterranee" — ne stra-8v°jega gotovo zelo pomanjkljivega šijo, samo da si s poštenim delom
2l»anja francoščine. Pariški list je Po vsej priliki prinesel vest, da bo Jugoslovanski minister za telesno ^z8'ojo naroda govoril na prihodnji j^sniisiji, namenjeni jugoslovanskim izseljencem v Ameriki ter da 0 poslal poseben pozdrav jugoslovanskim športnikom. In tako je tu-storil Se 14. t. m., povodom zad
služijo kruh In taka žalitev zasluži odgovor: Menda ne pretiravamo, če rečemo, da je baš "República" vprav od našega delavstva najbolj čitan argentinski jutranji list; morda tudi zato, ker ga nekateri smatrajo za delavski list. (Da je tako mnenje neutemeljeno, priča dejstvo, da iz
®jega prenosa, namenjenega nam in poštenega dela norce brije.) Vsak, ratom v Severni Ameriki. Dejal je ®*®d drugim, kakor smo tu prav raz-¿°cn° slišali, da bi ga zelo veselilo, ®e bi kdaj prišle na obisk v domovi-> kakor prihajajo razne skupine **seljencev, tudi kakšne njihove ^Portne enote. Da se kot minister za esn° vzgojo zanima posebno tudi <,*.. telesnov2gojno in športno udej-
kdor ima količkaj narodnega pono sa v sebi, bo na to žalitev odgovoril na edini način, ki je za tako ne-prijateljsko pisanje napram našemu izšeljeništvu primeren: ne bo več segal po njem. Naj si gospod "žogo-brcni" v nadomestilo poišče odjemalce za svoje neslane proizvode med bolj fino gospodo nego so "ven-
8tvovanje izseljencev, je povsem na-1 dedores de chocolatines" in delavci '	í "Chadopyfa"!
Povod za nesoglasja so dala različna mišljenja glede finančne politike, ker so eni hoteli, da -se vrednost franka zavaruje s strogo devzi no kontrolo, drugi so bili proti takšnemu omejevanju mednarodn. denarnega prometa in nekateri so celo zahtevali devaluacijo franka. Precejšnja nesoglasja so nastala tudi zaradi zunanje politike; komunisti so ministru Delbosu očitali, da "zanemarja" Rusijo, ker ni smatral za tj3aCoA.s pniud qo iq rap 'ouqaj^od potovanja po Evropi stopil tudi v Moskvo, obdolževali so ga, da se pre več dobrika Nemčiji ter da v pogledu Španije vodi politiko, ki je v popolnem protislovju z načeli ljudske fronte.
To je dovedlo do krize. Po raznih poskusih drugih vplivnih političnih mož, ki niso uspeli, je Le-brun, predsednik republike, poveril sestavo nove vlade spet Ctau-tempsu. V njej je le malo sprememb. Finančni minister je sicer nov, a bo sodeloval s prejšnjim, ki je bil vključen v vlado z novo funkcijo izvedenca v finančnih in gospodarskih zadevah. Zunanjo politiko bo še nadalje vodil, Delbos. S tem je Chautemps precej jasno pokazal, da
tu, a so mu grenili življenje z večnim hujskanjem delavstva, kar je kvarno vplivalo na gospodarsko življenje države. Mnoge izmed zadnjih stavk na Francoskem so bile povsem političnega značaja, večkrat docela neupravičene, in je celo vlada ljudske fronte morala odločno nastopiti proti njim. Tako se je na primer zgodilo, da so v neki tvornici avto mobilov zasačili ruskega delavca, ki je bil montiral v ravnateljevem kabinetu skriven mikrofon z namenom da bi poslušal, kaj se v ravnatelje-vi sobi govori. Seveda so ga vrgli ven. Pa so delavci, pod vplivom komunističnih voditeljev, okupirali tovarno in proglasili protestno stavko, zahtevajoč, da se odpuščeni Rus spet sprejme na delo. Na ukaz vlade je intervenirala policija in prepodila stavkujoče iz tovarne. Takih in podobnih slučajev je bilo več in več, pa je Chautempsu prav prišlo, ko so Tliorezovi pristaši začeli sitnariti tudi v parlamentu. Daii so mu priliko, da se jih reši.
Nova vlada se je predstavila poslanski zbornici in senatu pretekli petek. Poslancem je prečital vladno deklaracijo sam načelnik vlade. Povedal je, da bo program njegovega novega kabineta naslednji:
Vlada bo spoštovala nove socialne pridobitve, vendar pa bo odno-šaje med delom in kapitalom uredi-
DROBNE VESTI
Novo vlado imajo v Sovjetski Rusiji;
vojne posle bo še dalje vodil maršal Vorošilov zunanjo politiko Litvinov, notranjo pa Ježov. Vrhovni sovjetski svet je te dni izdal navodila za ublaženje takozvane "Vampanje čiščenja", ki se je zdela tudi zbtyu glavnih predstavnikov sovjetskega režima nekoliko pretirana, saj je bilo v njenem imenu doslej ustreljenih okrog 2.000 oseb, 10.000 pa jih je bilo vrženih v ječe. Odslej bodo morale višje oblasti vsako obtožbo in denunci-jaeijo natančno preiskati, preden bodo človeka spravili ob glavo ali pa ob osebno svobodo.
Egiptovski kralj Faruk I. se je poročil
pretekli četrtek s 16-letno Saši Sulfikar, hčerko nekega odvetnika v Kairu. To je sedaj najmlajši kraljevski zakonski par na svetu.
Tokom tridesetih dni morajo židje zapustiti deželo — tak ukaz je zidaJa ekvadorska vlada. V deželi bodo smeli še nadalje ostati samo takšni židje, ki se ukva rjajo s poljedelstvom, in pa oni, ki imajo industrijska podjetja, katera so koristna za ekvadorsko državo.
Romunski kralj Karol je razputstil parlament, ki je bil izvoljcin šele 20. decembra pret. leta, t.j.' pred mesecem dni. Nove volitve se bodo vršile 2. marea in novi poslanci se bodo sestali 10. istega meseca.
3.500 letal namerava zgraditi Japonska
še tekom te#a leta; potrošila bo' v to svrho 36 milijonov jenov.
Za obnovitev naše vojne mornar-
nice je poskrbela vlada g. Stojadi-noviča. United Press javlja, da je Jugoslavija naročila v Nemčiji o-sem rušilcev, dve torpedovki bo zgradila sama, eno pa je naročila v Franciji.
la z novim zakonom na način, da se bodo zavarovali nacionalni interesi; skrbela bo za pospeševanje domačih industrij in za pobijanje brezposelnosti; spoštovala bo angleš ko - francosko - ameriški dogovor o valuti; skrbela bo, da Francija ne bo zaostajala za drugimi državami v pogledu oboroževanja; ostala bo zvesta Zvezi narodov in svojim zaveznikom in v najkrajšem času bo predložila parlamentu osnutke za ne katere nujno potrebne socialne zakone, o zakonu o tisku in za spremembo politike v Maroku.
Vlada je dobila v poslanski zbornici ogromno večino. Glasovali 30 zanjo tudi komunisti, ki so uvideli, da so se bili nekoliko prenaglili. Dobila je zaupnico od 501 glasov; en sam poslanec je glasoval proti zaupnici in 70 se jih je vzdržalo glasovanja.
Dasi ni verjetno, da bi se tako velika večina dolgo časa ohranila neokrnjena, je pa le verjetno, da bo Chautemps lahko še mnogo mesecev vladal in vodil državo na pot socialnega pomirjenja, ki izgleda biti eden izmed njegovih glavnih namenov.
Stran 2
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 56
Argentinske vesti
Radikalske skrbi
Radikalska stranka, ki je še pred nekoliko leti imela takorekoč vso republiko v svojih rokali skozi daljšo dobo, je zašla v krizo, iz katere ne more najti pravega izhoda. Po večletni abstinenci se je lani začela udeleževati volitev, a le z zelo pičlimi uspehi; krivdo zanje pripisuje režimu, kateremu očita, da ne spoštuje volilnih svoboščin. Po globokem razkolu, ki je nastal v stranki po Uriburujevi revoluciji, ko so se od nje odcepili takozvani "anti-personalisti", so se sedaj pojavile med radikali nove razprtije. Kakor smo že poročali, so iz stranke izstopili entrerianski poslanci in njihov nas,top je sedaj popolnoma odobril radikalski odbor pokrajine Entre Ríos, s čimer se je stranka spet razcepila.
In bližajo se volitve za delno obnovitev kongresa in senata. Mnogi radikalski veljaki bi radi ob tej priliki vsaj v glavnem mestu natančno prešteli svoje vrste in ker je v ta namen potrebno, da postavi s,tranka svojega najmočejšega kandidata v boj proti drugim, si sedaj prizadevajo prepričati bivšega predsednika republike dr. Alvearja, naj sprejme kandidaturo na izpraznjeno mesto senatorja za Buenos Aires. Čeprav oblegajo Alvearjevo hišo 'vsak dan številni radikalski možje in prijatelji ter so se jim v zadnjih dneh pridružili tudi delavski socialisti, ki trde, da mora opozicija postaviti skupnega kandidata, kateri bo imel največ izgleda na uspeh, se dr. Alvear vsaj doslej še ni pustil prepričati.
Položaj ni zanj baš najbolj prijeten. Kandidiral je za predsednika republike, kar je tudi že bil, pa da bi se sedaj zadovoljil s senatorskim mestom, ki bi mu nakopalo mnogo posla, če bi v senatu hotel bril j i-rati... Alvear si najbrž misli, da je za tako mesto tudi še kdo drugi v stranki dober in primeren. Tudi ni še mogoče predvidevati, kakšen vpliv bo imela najnovejša razcepitev stranke na njeno volilno moč in kakšno presenečenje povodom sena-torskih volitev bi bilo za Alvearja skrajno neugodno. Na drugi strani pa stranka prav močno sili v bivšega predsednika republike, naj bi kandidaturo sprejel. Kaj storiti? Tega še sam dr. Alvear ne ve.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
KONEC SUŠE V LA RIOJI
Po preteku enega leta je začelo v pondeljek spet deževati v pokrajini La Rioja. Dežja je bilo dosti in je padal tudi naslednji dan. Prebivalstvo upa, da bo sedaj suše konec.	'
Y Catamarki se je položaj, kar se vode tiče, izboljšal, ker je inž. Huy-ben izsledil celo .vrsto podzemeljskih vrelcev, ki že dajejo mnogo te prepotrebne tekočine, ki jo zna človek pravilno ceniti le tedaj, ko je nima.
ŽIDJE PROTESTIRAJO
! Židje imajo svoje organizacije razpredene po vsem svetu in drže skupaj kakor veriga; če enemu na prst stopiš, se dvigne krik in vik po vsem svetu. V tem pogledu bi se lahko prav mnogo naučili od njih.
Tako je tudi tukajšnje udruže-nje "Organización Popular Contra el Antisemitismo" dvignilo svoj glas zaradi pretveznega preganjanja Židov na Romunskem; poslalo je protestne brzojavke romunskemu ministrskemu predsedniku, Zvezi narodov in tukajšnjemu romunskemu o-polnomočenemu ministru.
KJE PRODAJAJO MENICE IN KOLEKE?
Urade za prodajanje menic in ko-lekov, ki so se do sedaj nahajali v poslpoju štev. 68 ul. 25 de Mayo, so preselili v ul. Reconquista 46 in so za občinstvo odprti od 10. do 15., ob sobotah pa od 9. do 11. ure.
NOVA CESTA V MAR DEL PLATO
V nedeljo so na svečan način o-tvorili prvi del nove ceste, ki bo vezala Buenos Aires z Mar del Plato. Prvi del je dolg 191 km, gre do Doloresa in je stal 11 milijonov pe-sov. Otvoritvi so prisostvovali razni člani pokrajinske vlade. Gradnja drugega dela te ceste se je tudi že začela.
VFNFRFAS
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi
1 Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav ljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljiki. Izpa danie las. Ultravioleta! žarM.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA 6IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
2IVÓNE BOLEZNI: Nevraateivia, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem Skom načinu.
PLJV6A: KaSelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raAirjeni, kisline, tež ka prebava, hruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GKLO. NOS, TTSEŠA, vnetje, poUpl: brez operacije ln bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.—
Plačevanje po $ 5.— na tedpn.
Naš zavod s »volim! modernimi napravami ln z izvrstnimi SPEOCIJALISTI Je edin: te vrste v Arcentlnl. — Lečonle zajamčeno. Ugodno tedensko ln mesečno plačevanje.
O.l 0 ?1 oh ntvb'liHl. o<] 8—12
A.
&U f UUM • «M U W • W A
"NAPAD" NA NEPTUNIO
V južnih .vodah se sedaj vežba argentinska vojna mornarica in tako se je zgodilo, da so turisti, ki se vozijo na "Neptuniji" doživeli v torek zjutraj nenavaden prizor. Ladjo so "napadli" rušilci in pod-morniki so jo prihiteli branit, a imeli so smolo, ker so se pojavila letala, ki so podmorske čolne prepodila.
"PULASKI" OBTIČAL
Poljski potniški parnik, ki je v petek ponoči zapustil tukajšnje pristanišče, je dohitela nezgoda. Močan veter ga je pri Km 6 zanesel iz kanala na pesek, kjer je obtičal radi nizke vode. Šele ,v nedeljo po polnoči, ko je voda spet narastla, ker je bil veter ponehal, so ladjo potegnili s peska v kanal, po katerem je krenila proti Montevideu in dalje proti Gdinju.
ZBOROVANJE PROTI KOBILICAM
V Las Martinetas pri Olavarriji se je 'vršilo nenavadno zborovanje: krajevni odbor je bil sklical vse prebivalstvo na posvet, kako bi se na najboljši način organizirala vojska proti kobilicam, ki so prava šiba božja za Argentino in še prav posebno za imenovani okraj. Kmetje, trgovci, podjetniki in delavci so se odzvali vabilu ter so ugibali in sklepali, kako in kaj. Sestavili so spomenico, v kateri razlagajo svoj vojni načrt, ter jo poslali poljedelskemu ministru.	i
TAJNIK NAČELNIKA BUENOS AIREŠKE OBČINE SE JE UBIL
V bližini Montevidea se je v nedeljo dogodila težka prometna nesreča. Dva avtomobila sta zavoaila drug ,v drugega z veliko silo ter je pri tem izgubil življenje tajnik načelnika buenosaireške občine, Martin Urtubey. Njegovo truplo so prepeljali v Buenos Aires ter ga tu pokopali.
Velik požar
V skladišču gradbenega lesa tvrd-ke Taricco y Cía., na ul. Córdoba 3647—61, je izbruhnil v sredo okrog 9. ure velik požar, ki je popolnoma uničil skladišče in 'ves tam spravljeni les. Škodo cenijo na 300.000 pe-sov. <
Gorelo je tako, da je bil požar .viden na veliko daljavo. Plameni so zajeli tudi sosedno stanovanjsko hišo na ul. Cabrera 3672 ter trpijo nekateri stanovalci občutno škodo na obleki in pohištvu. V nevarnosti so bile še druge hiše na Córdobi, Cabreri in Salgueru.
Gasit so prihiteli ognjegasci z Re-colete in iz centralne požarne bram-be. Šele okrog polnoči je začela moč ognja pojemati, vendar pa je gorelo še ves naslednji dan.
Stanovalci bližnjih hiš so noč preživeli v hudem strahu; iz mnogih stanovanj so znosili na ulice pohištvo in drugo robo, ker se je bilo bati, da bo požar zavzel še večji obseg.
Predsednik Justo je naročil poravnati vso škodo, ki so jo pretrpeli
ANGLEŠKA SOBOTA V PROVIN-CIJI BS. AIRES
Od danes naprej bodo imeli angleško soboto tudi v pokrajini Buenos Aires. Tekom popoldneva bodo smele biti odprte samo garaže, trgovine z življenskimi potrebščinami, jedilnice, sanatoriji, kavarne in konfiterije, brivnice, pogrebni za, vodi, gledališča in podobna podjetja. Uslužbenc teh podjetij bodo imeli popoldanski počitek en dan med tednom.
POTRES V PROVINCIJI LA RIOJA
" V torek okrog polnoči so imeli precej močan potres v okraju A-minga, v pokrajini La Rioja. Zemlja se je močno tresla in slišalo se je votlo podzemeljsko bobnenje. Prebivalstvo, ki se je že nahajalo pri počitku, je v paničnem strahu bežalo na ulice. Nekateri zidovi so popokali, človeških žrtev pa ni bilo.
NOV PETROLEJSKI VRELEC
V Plaza Huincul, v Neuquénu, so našli nov, izredno bogat petrolejslci vrelec. Vest se je brž razširila med prebivalstvom, ki jo je z velikim veseljem vzelo na znanje. V Plaza Huincul dela tudi veliko naših ljudi, ki so skoro vsi naročeni na naš list.
CHACOVSKA MIROVNA KONFERENCA
V sredo se je spet sestala chacov-ska mirovna konferenca. Seje se je udeležil tudi zastopnik Bolivije, katere zadržanje je postalo v zadnjem času spet predmet resnih skrbi. Člani konference si prizadevajo preprečiti nove komplikacije in skušajo radi tega čimprej najti rešitev, ki bi zadovoljila toliko Bolivijo, kolikor Paraguay. Če bodo le našli tako rešitev...
NITI NA PLOČNIKU NI ČLOVEK VAREN
Na križišču ulic Perú in Independencia je težek kamijon zavozil na pločnik ter pritisnil k zidu Manuela Gonzaleza, starega 40 let; revež je pri tem dobil tako težke notranje poškodbe, da je izdihnil po poti, ko so ga peljali v bolnišnico.
KAKŠNO VOZILO PA NAJ ČLOVEK VZAME?
Prometne nesreče se dogajajo v Buenos Airesu .vsak dan takorekoč
SAMO ZA VAS
smo napravili to krasno reorganizacijo, nad katero se divijo tisoči naših klijentov
GOTOVOST — HITROST — NIZKECENE
nudijo Vam:
NAŠE DENARNE POŠILJKE
NAŠA HRANILNICA
NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV
NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENISKE POŠTE
AKO STE VI ZADOVOLJNI
se mi veselimo, ker smo resnično Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas postrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše banke.
PRIJAZNO VAS VABIMO OBIŠČITE NAS — V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO
Slovenski oddelek
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
CENTRALA: Bmé. Mitre 234;
PODRUŽNICA: Corriente,» ..d00
na kupe. Med vozili, ki so proizvod moderne civilizacije, je doslej užival tramvaj največ kredita kot sicer nekoliko počasno, zato pa zanesljivo, varno prometno sredstvo. Te dni pa se je izkazalo, da tudi v tramvaju preži na človeka nesre-ca.
Zgodilo se je prejšnjo soboto. Po ul. Uruguay je vozil tramvaj štev. 69; ko je baš križal ul. Viamonte, se je vanj zakadil tramvaj štev. 64, kateremu so bile baje odpovedale zapore. "Šestindevetdesetica" je skočila s tira in se zvrnila. Voz
je bil
poln ljudi in lahk osi predstavljamo, kaj je nastalo; vik in krik in klicanje na pomoč. Prihiteli so ljudje in pomagali potnikom iz pre-vrnjenega voza. Več oseb je bilo ranjenih, k sreči ne prehudo. Ena sama potnica, 34-letna Josefa Do-paso, je zadobila težke poškodbe, katerim je čez nekaj časa podlegla.
** *
SMRT POD VLAKOM
48-letni Félix Burgos, poročen, j3 hotel v nedeljo čez tračnice v ul. Gorriti baš v hipu, ko se je bližal vlak pacifične železnice. Ni bil dovolj uren. Zgrabila ga je lokomotiva in ga s takšno silo treščila ob tla, da je obležal mrtev.
GOSPODINJSKI TEČAJ
šolsko društvo na Paternalu je sklenilo otvoriti enomesečni tečaj za dekleta, ki se žele učiti gospodinjstva. V gospodinjskih strokah izvež-bane čč. solske sestre ga bodo vodile. Tečaj začne že v ponedeljek. 31. t. m., ob 9. predpoldne v prostorih šolskega društva, ul. Paz Sol-dcn 4924.
Starši, ki bi radi še vpisali svoje že dovolj dorasle hčerke v gospodinjski tečaj, naj se v soboto ali nedeljo zvečer zglasijo v društvu. Tečaj bo neprecenljive koristi za vsa dekleta, ki ga bodo posečala.
ŠOLSKI ODBOR
IZ JUGOSLOVANSKEGA KLUBA
Povodom hude nesreče, ki je zadela argentinsko letalstvo pri Ita-cumbúju, je Jugoslovanski klub v Buenos Airesu izrazil svoje sožalje na več mestih. Prejel je sledeče odgovore :	> '
Brzojav Predsednika republike: "Dr. Vladimiro Buljevich — Presidente Club Yugoeslavo. Envióle mi agradecimiento por el expresivo pésame de ese Club — Justo, Presidente Nación."
€
Brzojav ministra vojne: "Presidente Club Yugoeslavo — Dr. Vladimiro Buljevich — Al agradecer mu reconocido las expresiones de condolencias que se sirve hacerme llegar en nombre de esa (¡Jomisión Directiva y asociados, saludo señor presidente con distinguida consideración — General Pertiné, Ministro Guerra."	<
Pismo ministra mornarice: "Agradezco al señor Presidente y por su intermedio a todos los señores miembros de ese Club, las sentidas condolencias que me hacen llegar en su nota del 14 del corriente, motivadas por el luctuoso accidente de aviación. — Saludo al señor Presidente con mi consideración mes distinguida. — E. Videla, Ministro de Marina".
EXPRESO "GORIZIA"
FRANC LOJK
Calle VILIjAROEIi 1470
U. T. 54 Darwln 5172 iu 2094
Núm. (štev.) 56
SLOVENSKI LIST


Str. 3
II. OBČNI ZBOR SOKOLA DOCK SUD - BOCA
V needljo 28. t. m. se je vršil ob nepričakovano veliki udeležbi II. redni občni zbor "Sokola Kraljevine Jugoslavije Dock Sud — Boca" ter je v najlepšem redu in slavnostno potekel.
Točno ob 17. uri je brat starosta otvoril občni zbor z govorom, 'v katerem je pozdravil navzočne zastopnike tukajšnjih narodnih društev ter se najlepše zahvalil vsem, ki so pomagali, da je društvo tako zelo zadovoljivo napredovalo. Posebno je brat starosta podčrtal važnost moralne in materialne pomoči, ki jo je nudil društvu naš kralj, poslanik dr. Izidor Cankar. Na koncu svojega govora je starosta .vzkliknil Vrhovnemu Starosti, mili domovini, Savezu in bratskim organizacijam 'v Argentini ter je žel za svoj govor burna odobravanja.
Iz izčrpnih poročil br. tajnika, blagajnika, prosvetarja in načelnika je razvidno, da je to mlado društvo izvršilo veliko delo ter je v malo več ko enem letu čvrsto utrdilo naše narodne postojanke na Dock Sudu, v Avelanedi, kjer je še pred nedavnim separatistična usta-ska organizacija imela svoje glavno leglo. Primljenih in odposlanih je bilo preko 400 pisem, med katerimi je tajnik prečital pismo Sokolske-ga Saveza, ki javlja, da je društvo sPrejeto v centralno organizacijo ter ízraia želje za vsestranski in srečen napredek. Denarnega prometa je imela društvena blagajna okoli 6.000 pesov, premoženje pa znaša: 114.— pesov v blagajni, 220.— na banki in na 760.— pesov je cenjena vrednost društvenega inventarja.
Društvo je med letom nastopilo v 21 slučajih s svojo deco in s telovadci, povprečno vsak kra't z 20 osebami in povprečno vsakih 18 dni; ^ko je poročal načelnik. Prosvetni odbor je uprizoril eno dramo v šti-r'h dejanjih in tri enodejanke; dalje je tekom pr. posl. leta nastopil s preko 50 deklamacijami. , ^ svojih poročilih so društveni funkcionasji izrazili globoko zalival-nost g. poslaniku dr. Izidorju Cankarju, za zasluge, ki si jih je stekel za društvo, in kralj, poslaništvu sploh.
Nato je bil z glasovnicami izvoljen naslednji odbor:
Starosta: Joso Šarlija; podstaro-sta arh. Viktor Sulčič; tajnik B. Milosavljevic, namestnik A. Zonjič; blagajnik V. Stošič, namestnik A. ^osipovič; načelnik P. Capuder, namestnik V. Maričič; prosvetar S.
KEMIČAR IN LEKARNAR
diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini.
Hh. Mr. Franciško Huspaur
Bajaševic, namestnik T. Miljostic; gospodar F. Markov'; odborniki: I. Pravdica, N. Ljesar, R. Paunovic, I. Barišic, M. Bizic; revizorji: M. Tomic, A. Vickovic; častno razsodišče: Kap. K. Rusovic, M. Ilic, M. Ševic, I. Cébalo in M. Makalecki.
Takoj po izvolitvi je brat starosta ponovno pozval navzočne, naj z njim vzkiknejo našemu kralju, domovini, savezu in kralj, poslaniku. Končno je že zagotovil in obljubil, da bo v novem poslovnem letu 1938 novi odbor delal z vsemi silami za še večji in lepši napredek društva. K besedi so se oglasili tudi br. podstarosta arh. Viktor Sulčič ter drugi odborniki in člani. '
Lepi občni zbor je bil s tem zaključen in člani te mlade organizacije so se razšli s trdnim sklepom: Samo naprej, vztrajno naprej in nikdar nazaj!
P. CAPUDER
VEIKA DOMAČA ZABA
Slov. prosvetno društvo naznanja, da bo priredilo v nedeljo 13. februarja veliko domačo zabavo z bogato trgatvijo grozdja, v svojih društvenih prostorih, Gral. César Díaz 1657.
OTROŠKA PRIREDITEV V VILLI DEVOTO
Naši mali šolarčki iz Ville Devoto vabijo že sedaj vse prijatelje in znance na lepo prireditev, ki se bo vršila 6. marca in na katero se pridno pripravljajo, ker hočejo pokazati, kaj vse zmorejo.
šolski svet iz V. Devoto.
NEDELJSKA PRIREDITEV V VILLI DEVOTO
Čeravno se je vreme kisalo, vendar se je v nedeljo zbralo y GPDS toliko občinstva na obširnem društvenem prostoru, da ga je bilo polno v vseh kotičkih. Le žal, da so se ljudje začeli zbirati precej pozno.
tako da spored nikakor ni mogel začeti točno ob napovedani uri, kakor smo napovedali.
Najprej sta nam zapela moški in mešani zbor tri pesmi, nato pa so deklice zapele "kukavico", ki je tudi zelo dopadla; po dveh dekla-macijah, podanih v splošno zadovoljstvo, je šla na oder šaloigra "Čašica kave", ki je žela mnogo odobravanja. Če pomislimo, da je bilo med deklicami, ki so igrale, precej takšnih, ki še pred nedavnim so našega jezika znale malo ali nič, se moramo res čuditi, da so tako jasno izgovarjale. Otroci smejo tudi sami biti ponosni na ta lep uspeh. Zasluga gre tudi tov. Antonu Štoklju, da je s požrtvovalnostjo in trudom toliko dosegel; vidi se, da dela res iz veselja do stvari. Le tako naprej! Taki mladinski prizori bi morali večkrat na oder, saj se starim prav tako dopa-dejo, kakor mladim.
Društvenemu vodstvu bi priporočal, naj mladinskemu odseku posveti največjo pažnjo ter naj vodi naraščaj po pravi poti, ki so jo nam začrtali naši predniki, tako da bodo ponosni, da so slovanske krvi, čeprav smo v tujini.
Po končanem sporedu se je razvila zelo živahna in vesela prosta zabava, ki je trajala do napovedane ure.
Udeleženec.
JUTRI - PIKNIK v SAN ISIDRU
- Jutri, v nedeljo, bo v San Isidru na izletniškem prostoru "Recreo Landin", v neposredni bližini postaje proge S. Isidro R, velik piknik, ki ga skupno priredita Prosveta in Tabor. Na zadnjem pikniku, ki se je vršil pred 14 dnevi, je bilo več ko 200 naših ljudi; vse je bilo v najlepšem redu in v največje zadovolj stvo vseh udeležencev. Zato j© pričakovati, da bo udeležba jutri še večja. Dolgočasil se nihče ne bo, ker so program za igre, tekme in drugo skrbno pripravili strokovnjaki, polni... "pikniških" izkustev. Nekaj posebnega in na naših prired-
NIKAR SE NE KUJAJTE MED MESTNIMI ZIDOVI,
marveč pridite na
Veliki Piknik
ki ga priredita PROSVETA in TABOR v nedeljo 3p. januarja 1938
V San Isidru
NA IZLETNIŠKEM PROSTORU
"RECREO LANDIN"
ob ulici Del Barco Centenera, ob kateri le2i tudi postaja 3AN ISIDRO R, do katere se je treba pripeljati z vlakom. Od jostaje do izletniškega prostora bodo na drogovih in drevesih napisi "Tabor—S.P.D. I", ki bodo kazali pot.
PRID IT E V PROSTO NARAVO!
Pridite, da se navžijete svežega zraka, zdravilnih solnčnih žarkov ter da pre'zivite iep dan dan v družbi svojih rojakov ob bregovih La Plate!
Prosveta in Tabor sta pripravila za ta piknik zanimiv spored. Vršile se bodo razne tekme z nagradami za zmagovalce, raznovrstne igre in zabave in teklo bo
KOLO SREČE
ki bo delilo lepe dobitke medNgralce.
DOMAČA GODBA BO SVIRALA NAŠE KORAČNICE IN ZA PLES.
Za hladjio pijačo in prigrizek bo preskrbljeno.
PRIDITE V NEDELJO V SAN ISIDRO IN PRIPELJITE S SEBOJ TUDI SVOJE ZNANCE!
ODBORA "TABORA" IN "PROSVETE"
hah novega bo tudi kolo sreče, ki se bo veselo sukalo v zabavo igralcem in v zadoščenje dobitnikom.
Izletniški prostor bo prav lahko najti; do postaje San Isidro R, ki je prva za postajo Barrancas — če se človek vozi iz Buenos Airesa —
MOHORJEVE KNJIGE
KNJIGE CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE za leto 1937, s koledarjem za leto 1938, so prispele ob praznikih, pa pono.vno prosim tiste, ki so se vpisali v družbo oz. naročili knjige, da jih čimprej dvignejo.
se je treba pripeljati z vlakom; od Vsak ud dobi 6 knjig, skupno s
postaje do izletniškega prostora pa bodo na drevesih in drogovih znamenja "SPD I — Tabor", ki bodo kazala pot.
Torej: le korajžno se še nocoj dogovorite s svojimi prijatelji in sklenite, da pojdete v nedeljo na piknik. Za dušo in za telo bo prav, če preživite poletni dan pod košatim drevjem ob La Plati.
Na svidenje v San Isidru!
TABOR in PROSVETA
v vsako izseljensko hišo "Slovenski list"
Banco G e rman i co
DE LA AMERICA DEL SUD/
L. N. ALEM 150
BUENOS AIRES
Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-r°ga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires
LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samo pri BANCO GERMANICO.
DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele vseta, izvršujte samo potom BANCO GERMANICO
ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANICO najboljše posluEeni.
JUGOSLOVANSKI ODDELEK
Obiščite nas in prepričali se boste!
URADNE URE: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 1 zvečer Oh sobotah od 8 1|2 do 12 112
koledarjem.	j
Na razpolago je še nekaj iztisov; kdor jih želi, naj se takoj oglasi, dokler imam še kaj v zalogi. Cena $ 4.50.
Dobi se tudi sam Koledar za leto 1938, ki stane $ 1.50, po pošti 30 ctvs. več.	f
Prijatelji poštenega čtiva, požu-rite se!
Franc Lakner Av. Warnes 2215|H.
Buenos Aires.
1
P
u s
T
9 3
8
Letošnji pust proslavita
'PROSVETA' in TABOR'
skupaj in sicer:
26. FEBRUARJA ob 21.
v prostorih "Prosvete" ul. Gral. César Díaz 1657. Na sporedu bo vesela igra v enem dejanju in še marsikaj drugega, poleg plesa in poštene zabave.
1. MARCA ob 20.15
pa v prostorih "Tabora" ul. Paz Soldán 4924.
OBAKRAT
bodo prostori lepo pripravljeni in tekom proste zabave bodo mnoga presenečenja in zabavne igrice skrbele za veselo pustno razpoloženje.
Mi
Str. 4	r ^TflPI	-	1 SLOVENSKI LIST	Núm. (Ster.) 5»'
Slovenci doma in po sveto
Dar francoske vlade
Ljubljana 12. januarja. — Krasno in plemenito kretnjo je napravila letos do slovenskih ustanov francoska vlada. Francoski kulturni krogi so namreč opazili, da po nekaterih evropskih državah francosko knjigo in francosko kulturo še premalo poznajo. Da ustreže deloma domačemu knjižnemu trgu, deloma pa da seznani srednje evropske prijateljske narode z visoko kva litetnimi francoskimi klasičnimi in znanstvenimi deli, je francoska vlada določila sorazmerno visoke zneske, da podpre znanstvene ustanove v Jugoslaviji, Romuniji, Čehoslo-vaški, Poljski in drugih državah. Prav dobro se je pri tem odrezala Ljubljana, kar je nedvomno zasluga tukajšnjega konzula g. Reme-randa in pa lektorja francoskega jezika g. La Croixa, ki sta za slovensko univerzo preskrbela nenavadno krasno obogatitev. Francoska vlada je namreč za ljubljansko univerzo določila knjige v skupni vrednosti 100.000 frankov. Poslala je tukajšnji univerzi in lieejski knjižnici kar tiskan seznam fcnjig, iz katerih so si mogli slovenski znanstveniki izbrati res najboljše. Za 25.000 frankov si je smela izbrati knjig naša licejska, bodoča univerzitetna knjižnica, ostalih 75 tisoč frankov pa so si med seboj razdelili vsi univerzitetni instituti in knjižnice. Knjige so sedaj že tu, deloma so pa še na kolodvoru, kjer jih prevzemajo. Vsi slovenski znanstveniki, ki so si že dosedanji knjižni dar Francije naši znanosti ogledali, pa zatrjujejo, da je iz teh. knjig razvidno, kako visoko francoska znanost in kultura prekašata druge in tudi nemško. Samo ta dar lieejski knjižnici je vreden več, kakor znaša redna državna dotacija za materialne izdatke v vsem letu. Razveseljivo pa je, da je francoska vlada obljubila tudi, da odpošlje avtomatično vsa nadaljevanja teh
'♦♦♦»»♦•♦•»♦»»♦♦•»j
ZOBOZDRAVNIKA
Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 5y - 1723
publikacij, kakor hitro izidejo. Krasno darilo pa je pred dnevi poslal lieejski knjižnici tudi "Slovanski ustav" v Pragi, ki mu načeljuje naš rojak un. prof. dr. Murko. Poslal je obsežna dela, ki so znatno pomnožila slavistično zbirko licejske knjižnice. V kratkem bo objavljen seznam teh del, tako da se bo javnost utegnila prepričati, kako lepi kulturni darili sta nam poslali prijateljski francoski in čehoslovaški narod.
ZAKAJ SO BILI IZGNANI
DRŽVLJANI IZ MARIBORA IN OKOLICE
Ljubljana, 12. januarja. — Veliko pozornost je vzbudil v Mariboru izgon nekaterih avstrijskih državljanov, ki so stalno živeli v Mariboru in okolici. Po večini so bili to pripadniki plemstva, ki se ni moglo vživeti v nove razmere. Vsi izgnani so morali našo državo zapustiti, kar je vzbudilo v Avstriji razne odmeve ter zaradi tega avstrijskego časopisje našo državo ostro napada. Iz gon pa je bil povsem upravičen ter so izgnanci še lahko veseli, da se jim ni kaj hujšega pripetilo. Ako bi počenjali take zadeve v hitlerjev-ski Nemčiji, bi jim odletela glava brez pardona. V naših krajih so namreč razvijali hudo legitimistično agitacijo za Habsburžane ter so zagotavljali svojim somišljenikom, da bo potem mogoče naše slovenske kraje mnogo lažje odcepiti od Jugoslavije, če bo na avstrijskem prestolu sedel Oton. Imeli so svojo organizacijo "Vaterlandische Front Marburg", ki se je v svojih dopisih posluževala posebne štampiljke. — Voditeljica tega pokreta je bila zna na lastnica graščine Hompoš v Ho-čah, baronica Pacher. — Kakor smo obveščeni, preiskava še ni zaključena ter bodo izgnani še nekateri drugi avstrijski državljani, ki so se v omenjeni legitimistični organizaciji udejstvovali.
DR ALFRED ŠERK® JE UMRL
Ljubljana, 14. januarja — Po devetdnevni pljučnici je umrl v Ljubljani 591etni dr. Alfred Šerko, prejšnji rektor in prorektor, dolgoletni dekan in prodekan in častni predsednik akademijskega pevskega zbora. Univerzitetni profesor dr. Alfred Šerko je predajal na ljubljanski univerzi od njene ustanovitve kot redini 'profes/or. Pokojnika je spremila v nedeljo 17. januarja na zadnji poti najodličnejše občinstvo, med njimi skoraj vsi predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in znanstvenega življenja, predvsem ban dr. Marko Natlačen, ki je za-
stopal tudi prosvetnega ministra Margaraševica, župan dr. Juro Ad-lešič, zastopniki zdravniških organizacij, profesorski zbor univerze na čelu z rektorjem dr. Kušejem in drugi: Pred univerzo se je žalni sprevod, v katerem je korakalo nad 3000 pokojnikovih prijateljev, ustavil ter se je od slovenskega znanstve nika v iskrenih besedah poslovil rek tor univerze dr. Kušej. Akademski pevski zbor je zapel žalostinko, nato pa je vsa množica spremila pokojnika na pokopališče na Viču, kjer je pokojniku zapel akademski pevski zbor v kapelici žalostinko, ob grobu pa njemu najljubšo pesem "Srce je žalostno".
LJUBLJANSKI KOLODVOR
Ljubljana, 14. januarja. — Propagandni odbor za poglobitev ljubljanskega kolodvora je imel sejo, na kateri je obravnaval stanje ak cije za poglobitev ljubljanskega kolodvora. Prvi uspeh odbora je bil dosežen s tem, da so bila ustavljena stavbna dela pri sedanjih popravilih ljubljanskega kolodvora, ki jih je izvrševala železnična direkcija po svojih načrtih. Dela so bila ustavljena zato. ker bi jih nadaljevanje pomenilo zavlačenje in odložitev končne ureditve ljubljanskega kolodvora.
KAMNIŠKI ČEHOSLOAKI SO POČASTILI SPOMIN PREZIDEN-TA MASARYKA
Kamnik, 11. januarja. — V Kam niku živi več Čehoslovakov, ki so deloma še češkoslovaški, deloma pa naši državljani, poleg teh pa ije tU cela vrsta meščanov, čijih očetje ali pa dedi so prišli iz Češke kot vojaki v službo v kamniško smod-nišnico in so potem ostali v Kamniku. — Da se oddolžijo spominu pokojnega prezidenta osvoboditelja T. G. Masaryka, so poklonili kamniški Oehoslovaki in mesto Kamnik na njegov grob veliko, lepo izdelano svečo, ki jo je ponesel v Lane občinski uradnik g. Jan Ulman. Sveča je 4 kg težka, tričetrt metra visoka in ima 18 cm v primeru. Ima primerne napise in ornamentiko po lepih slovenskih vzorcih iz starih žalnih prtičkov iz kamniškega muzeja.
NOV MOST ČEZ POLJANŠČICO
Ljubljana 12. januarja. — Na ba-novn.ski cesti Škofja Loka-Medvode na km. 9|700, kjer ta cesta preko rači Poljanščico, so lani spomladi začeli graditi nov železnobetonski móst, katerega je podjetje "Slo-grad" v glavnem dovršilo. Dograjena sta podporna zidova ob obeh
bregovih, ki stojita na pilotih in segata 4 m pod vodno gladino. Na njih sloni tridelen lok, ki ima 33 m razpetine. Na lok se v sredi naslanja železnobetonska plošča, ki bo nosila 'ves promet. Most je širok 5.50 m> od tega je 4 in pol metra cestišča in na vsaki strani po 50 cm trotoarja. Ograja bo zelo lična. Cestišče mostu bo tlakovano z drobnimi granitnimi kockami, katere bodo zalite z asfaltom. Most stoji za širino mostu nižje od starega, zato bo tudi na obeh straneh preložena cesta in ker je novi most za 1.'30 m višji od prejšnjega bo cesta tudi dvi gnjena, tako da med mlekarno in Puštalskim gradom ne bo več vzpetine. Most s preloženo cesto bo veljal 559.044 din, od te vsote nosi banska uprava 50%, cestni odbor v Škofji Loki pa 50%.
ZAMETI NA GORIŠKEM
Prvi sneg, je poleg pobočij Julijskih Alp močno pobelil vso Hrušico, TrnOvsko planoto in Idrijski kot. V Črnem vrhu je tedaj zapadlo skoraj meter snega. Promet je bi lna več cestah okrog Idrije, Črnega vrha in Lokve zaradi pravcatih žametov pre kinjen za nekaj dni. Sedaj poročajo o velikih snežnih zametih tudi na Predelu, preko katerega so avtobusi še do zadnjega vozili iz Bovca v Trbiž in nazaj. Promet je bil seveda prekinjen. Visok sneg je zapadel po vsej gornji Soški dolini na Cerkljanskem ter celo v neposredni goriški okolici.
ZA GOSPODARSKO OSAMO»-SVOJITEV
"Popolo di Trieste" je objavil daljši članek, v katerem razpravlja o borbi za gospodarsko osamosvojitev države kot neposredni posledici sankcij. List pravi, da se je osamosvojitev glede na žito že dosegla. Sedaj so na vrsti premog in dru ge surovine. Še 1. 1934 je Italija u-vozila iz "prijateljske" Anglije 12.75 milijonov ton premoga, za katerega je plačala celih 900 milijonov lir. Z elektrfiikacijo železnic m drugih naprav si bo polagoma prihranila tudi te izdatke. Premog, pravi list, se je v Italiji zadnja leta podražil več kakor za 100%. Koks. ki so ga prodajali pred nekaj leti na debelo po 16 lir, stane sedaj no 40 lir za 100 kg. Podražili so se meso, mesni izdelki in mast. Zato bi bilo treba tudi živinorejo toliko dvigniti, da bo država tudi v tem pogledu neodvisna od tujine. Fašizem mora Italijo dvakrat rešiti: Prvič jo je rešil demomasonskega izžemanja, sedaj jo mora osvoboditi še vazal-skih vezi, ki jo vežejo na tujce.
PRIZNANJE SLOVENSKEMU GLASBENEMU UMETNIKU
Znani slovenski klavirski umetnik in učitelj glasbe na četrti moški gimnaziji v Beogradu Ciril Ličar bil imenovan za izrednega profesorja 'v 4. položajni skupini II. stopnje na Glasbeui akademiji v Beogradu.	•
PRED SODIŠČEM ZARADI STAVKE
"Gazzetino" poroča z dne 20. nov. o procesu, ki se je vršil dan prej pred goriškim okrožnim sodiščem proti skupini delavcev iz Opatjega sela in okolice zaradi protestne stavke, ki je po zakouu kazniva. V Pu-jevem kamnolomu pri Opatjem Je hotelo pred nekaj meseci šest delavcev zaradi slabega vremena opustiti delo. Sedmi delavec, neki France Perini (Perič), pa se jim tedaj U1 hotel priključiti. Naslednjega dne je lastnik kamnoloma vpričo vsega delavstva Pernija pohvalil in mu daroval zavojček cigaret. Onih 6 delavcev pa je tedaj sklenilo, da bodo popoldne v protest proti Perinijeve-mu postopanju stavkali. Dejansko so opustili delo in prisilili tudi ostalo delavstvo k neprostovoljnemu
počitku.
Zaradi tega so bili prijavljeni sodišču, ki je zadnji petek sodilo o tej zadevi. Obtoženi so bili: Ivan Kralj, Josip Franzotti, Drago Pahor, Stanko Ferletič, Anton Ferletič in Loize Vižiiitin. Prva dva sta bila obsojena na zaporo kaze po 9 mesecev in po 400 lir globe, Pahor in Vižintin p» 6 mesecev in 200 lir, Anton Ferletič na 200 lir denarne kazni, vseh pet hkratu pa še na plačilo sodnih stros kov i nizgubo sindikatskih pravic, kov in izgubo sindikatskih pravic Stanku Ferletiču je bilo v smislu zadnjega amnestijskega dekreta o-puščeno, ker še ni star 18 let.
KROJAČNICA
"GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni.
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. WARNES 2191
(Nasproti postaje Pa ternal.)
Kje boš kupil lep .slamnik? Kaj ne veš, kje se nahaja?
Krojačnica
Hozetie
OSORIO 5052 - La Paternal Buenos Aire3
Ruska klinika za vse bolezni
Za venerlčne bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorljcm, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialist» za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUIRRE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
, — Imamo zdravnike spcciar liste za bolezni na pljuCali, obl. stili jetrah, žalndrM, žlčevju itd. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moSke) s posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28

Núm. (štev.
SLOVENSKI LIST
1 ;
Str. 5
RAZSTAVA LJUDSKE UMETNOSTI V TRSTU
Oktobra in novembra meseca 1937 leta se je vršila v Trstu razstava ljudske ali, kakor bi mi rajši rekli, narodne umetnosti. Priredil jo ie "Dopolavoro" pod predsedstvom pokrajinskega fašističnega tajnika Ora ziolija. Namen razstave naj bi bi1, kakor čitamo v uvodu razstavnega kataloga, prikazati vse, kar tvori dedščino pretekle dobe, torej nekak kompleks tradicij, del in značilnih običajev tržaške pokrajine.
Sam Trst kot trgovsko in industrijsko mesto seveda ne more baš veliko nuditi v, tem pogledu, toda da je to malo, kar so lahko zbrali, priča o "ljudski duši Trsta, ki da je bila vedno čisto italijanska".
Bolj kakor sam Trst, je seveda de "žela, ki se razteza od Tržiča do Postojne in dol do Milj, ohranila dokaze svojega svojstvenega narodnega življenja. Toda ne razstava ne razstavni katalog nista nikjer omenila, da so razstavljeni predmeti: deli hiše, kuhinjsko in poljedelsko ■orodje, hišna oprema in narodne noše slovenske. Nekam tajinstveno -«e prikriva pravi narodni značaj tržaške pokrajine. Predsednik tehničnega odbora Dolcetti se je v uvodniku celo spozabil, da je trdil, da -so v tržaški okolici bivali nekdaj tudi drugo jezični narodi". Pa bi se
vendar lahko s kratkim isprehodoin j prepričal o nasprotnem, da živi še j vedno v Trstu samem, po vsej okolici in na bližnjem Krasu in v Po-stojnščini samo naš narod in da so Italijani le vojaki, miličniki, kara-binjerji, učitelji in drugi, ki so se priselil šele v povojnem času.
Prav tako zavestno je pretvarjala resnco Ada Sestan, ko je trdila v članku o krasnih nošah tržaških okoličank in o tresni obleki okoličanov, da so "mandrjarji" "ladin-skega" izvora. Opisuje jih tako: "Pobožno in udano ljudstvo, skromno v hrani, ki je verovalo in veruje še vedno v čarovnice in na njih hudodelen vpliv na ljudi, živali in rastline, in ki si zvečer voščijo lahko noč v Božjem imenu"(!!)
Še najboljši je članek Silvija Ru-tterija ki se jegotovo še pred kratkim pisal Rutar, o "Ljudskem licu Tržaške pokrajine", dasi tudi on nikjer ne pove, da je to ljudstvo slovensko, in poudarja samo italijanski vpliv na arhitekturo cerkva, f Iz vsega tega izhaja dovolj jasno, kaj je bil pravi namen tržaške razstave. Hoteli so tako zbrati v Trstu slovenske narodne noše, slovensko orodje, slovensko hišno opremo in kmetsko arhitekturo ter vse to prikazati kot pristno italijansko. V ta namen so morali prispevati v veliki meri naši ljudje sami. V seznamu oseb, ki so lastnik razstavljenih predmetov, srečamo marsikatero ime ki priča da je lastnik gotovo le s težkim srcem ugodil zahtevi v tak ráznarodovalni namen.
Verjetno je tudi, da bodo marsikateri predmet pridržali in ga tako tudi brez pravega pristanka odvzeli dosedanjemu lastniku, kakor so to že storili v marsikaterem kraju z narodnimi nošami. Figurira-lo bo kot pristno "italijansko nardo blago" v Italiji.
ODLIKOVANI NAŠI ZNANSTVENIKI IN UMETNIKI
V nedeljo, 28. nov. pr. 1. se je v Mariboru zaključil umetniški teden. Ob tej priliki so bile razdeljene nagrade najboljšim umetnikom, katerih po večini so bili deležni na-
j ši rojaki. Tako je dobil prvo na-i grado 1.500 Din v glasbi za godalni ! kvartet v štirih stavkih, prof. Karel Pahor iz Trsta. Drugo nagrado 750 Din je prejel prof. Ubald Vrabec, tudi iz Trsta, za simbolično pesnitev "Tema in luč".
Prvo nagrado za književnike v znesku 1000 Din je dobil rojak dr. Ivo Šorli iz Tolmina za "Cesto na ravnem".
Od slikarjev je dobil drugo nagrado 1000 Din. prof. Albert Sirk, doma iz Sv. Križa pri Trstu, za sliko "Bakrski zaliv".
Prvo nagrado za igralce je dobila rojakinja Elvira Kraljeva iz Trsta v znesku 1.500 Din. Kraljeva je igralka pri mariborskem gledališču.
Razen druge nagrede za "Tema in luč", je bila prisojena Ubaldu Vrabcu še nagrada 1.500 Din. za koračnico jadralnih letalcev ter književniku rojaku Radivoju Reharju iz Slapa pri Vipavi, nagrada 1000 Din. za besedilo koračnice jadralnih letalcev.
Ubald Vrabec in njegova soproga Ema sta nekaj let živela tukaj med nami v Argentini, kjer sta pa morala marsikatero grenko prestati. Kljub zmožnosti, ki sta jo posedala, nista našla dovolj razumevanja med slovensko kolonijo in prislijena sta bila zapustiti Argentino. Preselila sta se v Jugoslavijo, kjer sta sedaj deležna boljše sreče.
RESTAURANT - RECREO "E CAÑON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
Se priporoča lastnik
Peter Bassanese
JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
KRATKE VESTI
Beograd 15. januarja. — Ministrski svet je na predlog gradbenega ministra podpisal odlok, s katerim se odobri kredit 2,121.127 din za prameksiranje državne ceste od Na-klega do Brezij. Ta dela bo izvršilo gradbeno podjetje "Slograd" iz Ljubljane.
**
*
Beograd 13. januarja. — Ker je dosedanji glavni tajnik glavnega odbora JRZ senator Smodej radi zaposlenosti funkcijo odložil, je bil i-menovan za glavnega tajnika glavnega odbora JRZ miinster dr. Miha Krek, ki je danes prevzel vse posle.
*
Zagreb 11. januarja. — Uprava Savske banovine je odobrila 800.000 din za popravilo stolnice. Katedrala je bila zgrajena pred 57 leti ter je pokojni nadškof dr. Anton Bauer določil poseben odbor, ki je pregledal stanje stolnice, ki zahteva nujna popravila. Finančno ministrstvo je kredit odobrilo in bodo spomladi začeli s popravili.
ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA KRALJU ALEKSANDRU ODSTOPIL
Po smrti Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedmitelja se je v Ljubljani sestal odbor z namenom, da po vsej banovini nabira prispevke za postavitev spomenika pokojnemu vladarju. Akejia je zbrala nad poldrug milijon dinarjev.
Dne 16. decembra 1937 je šest članov navedenega odbora, in sicer predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik, tajnik in en član, podalo ostavko na svoje položenje v roke gospoda bana. Ker tako okrnjeni odbor ne more poslovati in da bi se uspehi rodoljubnega in vsega priznanja vrednega dela dosedanjih funkcionarjev zavarovali ter se se njihova akcija uspešno nadale-,vala in končala, je gospod ban po-' veril akcijo za postavitev spomeni-I ka Viteškemu Kralju Aleksandru I.
Zedinitelju v obsegu, v katerem jo je doslej vršil odbor, gospodu dr. S teletu Francu, izrednemu univerzitetnemu profesorju v Ljubljani, kot upravitelju. Za svetovalce pa so bili imenovani gospodje: Zupančič Oton, upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, da\ Meršol Valentin, predsednik zdravniške zbornice v Ljubljani, dr. Egon Stare, odvetnik v Ljubljani ,Jelačin Ivan, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Josip \Ves,ter, upokojeni šol. nadzornik v Ljubljani, in Kranjec Silvo, profesor v Ljubljani,
_! • '* ■ -i
UREDBA O SKRBSTVU ZA
BREZPOSELNE DELAVCE
. Nedavno je dal minister za so-cijalno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič novinarjem izjavo, da je ministrski svet sprejel že 25.». novembra pr. 1. novo uredbo o skrbstvu za brezposelne dtelavce, St Katero se združijo vsi dosedanji predpisi o tej zadevi v celoto. Nova uredba ureja posredovanje dela, zavarovanje brezposelnih delavcev, podeljevanje podpor takim delavcem, ki so izgubili pravico do redne podpore ali pa je niso imeli, žve pa v hudi stiski in. pomanjkanju.
Na novo otvorjen
Restaurant Internacional
Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišče (v; kratkem tudi krogljišče).
Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin.
Za obilen obisk se priporoča
EMIL JERKIČ
JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Tho-mas) — BS. AIRES
"Zebe me," je odgovoril z bledim nasmeškom. "Kozarec dobrega vina me bo okrepčal."
Izpil jo polovico steklenke, ki jo je postavila predenj; nato je plačal in naglo odšel proti mestni hiši. Nedaleč od vhoda je obstal, kakor da opazuje ljudi, ki so prihajali in odhajali. Dolgo je strmel Jacques Clément v to neobičajno vr-vrvenje. Nihče, kdor bi ga bil srečal tako zamaknjenega, ne bi bil slutil, da v resnici ne vidi ničesar. Premišljeval je, sanjaril in se potapljal vase.. . Naposled ga je izpreletel dolg drhtljaj. Njegove oči, dotlej steklene in srepe, so se zdajci napolnile s koprnenjem.
"Naj se zgodi, Marija," je šepnil sam pri sebi. "Ali poginem zaradi svoje ljubezni do tebe, ali pa ostanem živ, da u)iirem od blaženstva v tvojem naročju.. Eno je kakor drugo. Karkoli me zadene. Uo sreča in radost, da si slajše želeti ne morem..."
Ozrl se je v večerno nebo, kakor bi iskal na njem prikazni angela; nato je s trdnimi koraki krenil proti vhodu.
"Stran," je kriknil stražar in naperil sulico.
Jacques Clément se je nestrpno zganil; očividno ni bil pripravljen na to zapreko.	,
"8 poti", je ponovila straža. Tudi iz vežo so se usuli vojniki in so jeli pehati prišleca izpred vrat, ne ozirajo se na njegovo meniško haljo.
"S kraljem bi rad govoril," je viknil Jacques Clément.
Henrik III. je baš tedaj gledal skozi okno..	| f,
"Kaj pa hoče ta človek!» je vprašal oficirja, ki je stal blizu' njega.
"Vprašat pojdem, sire," je odvrnil oficir.	t
"Recite jim, naj ne bodo preveč au-
FAUSTA
Kralj je stopil iz svoje sobe, pogledal wtveca in zamrmral:
"Kak velikan! — Mrtvec je videti ve-■iji, nego jo bil živ..."
Nato so se blede ustnice Henrika III. okrivile v nasmeh. Iznenada je vzdignil aogo in je stopil mrliču na glavo, rekoč: "Ni ga kralja v Franciji razen mene." Stopil mu je na glavo, prav tako, kakor pred šestnajstimi leti vojvoda Gui-ški mrtvomu Colignyju...
Med tcuu je nastajal po vsej mestni hi-Si strahovit krik in vik. Glas o vojvo-"dovi smrti se je raznesel v nekaj trenutkih. Prestrašeni guisevci, zbegani po u«pričakovanom udarcu in papadenl po kraljevih pristaših, so zbežali na vse strani. 2e so hitele po ulicah četo, da zgraiijie vojvodo Mayennskega, kardinala Ouiškega in ostale voditelje Lige. y chartrskih zvonikov je klenkalo plat. Vse muBto jo bilo mahrnoa polno hrupa, streljanja, vpitja in proklinjanja razjarjenih ljudi. Kamorkoli si spustil oko, po-Vs°d si videl trope ligarev, ki so v brez-«kivoin neredu hiteli proti vratom... zBoraj v svoji sobi, pa je ležala v na
prašujte me, minute so dragoceno. Na pot...'!'	r
In tako je moral Karel potrpeti, čeprav je od radovednosti drhtel kakor struna. Toda vpitje množic, ki so se valile po ulicah, mu je kmalu povedalo vse. Bled kakor zid je jahal z viezom vštric, vprašujoč se, ali bedi ali sanja.
"Saj ni mogoče," je mrmral sam pri sebi. "Zaupal bi mi bil., in kako bi se bilo utegnilo zgoditi?... Kdaj in kje? ,Saj ni mogoče, da bi bilo res njegovo delo;"
Chartres je ostal za njima. Uro ali dve sta dirjala molče, nato sta se ustavila na višini, s katere se je odpiral razgled naprej in nazaj. Cesta pred njima je bila prazna, cesta za njima je ponekod nali-kovala razburkani reki ljudi, ki se je na levo in na desno razlivala čez bregove.
".Morala bova zaviti po bližnjici," je mirno rekel PardaiUan. "Povodenj, ki se vali iz Cliartresa, nosi opasnost s seboj."
"PardaiUan," je vzkliknil Karel, "govorite že. . . Od čigave roke je poginil vojvoda Guiškif?"
Pardalllan ga je presunljivo pogledal, toda rekel ni niti besedice. Namostu od-
o	v nvujl suui,	---- --
Sanjaču Katarina de Medicis in hropla K°vora je iztegnil desnico in jo je vzdig-
nil visoko v zlati sončni sijaj...
"Od vaše roke?" Mlademu vojvodi je zunaiht duša v prsih. — "Vendarle. Od vaše roke..."
"V poštenem dvoboju," jo izprogovoril vitez, kakor bi zavračal neko drugo misel... "Od moje roke. Upam, da je zato ne boste prezirali!"
"Jaz da bi jo preziral," je vzkliknil Kajtel Angouleniski. "Jaz!... Kakor da je na vsem božjem svetu kaj poštenej-šoflp in pravičnejšega od vaše desnice!"
Tod« besede niso mogle izraziti tega, v
kar mu je bilo na srcu. V svoji pre-
vj smrtni muki. Njen posel na tem svetu
Je bil opravljen; zdaj je smola zatisnitl oči.
Aled prvimi, ki so ostavili mesto, sta iila Karel Angoulemski ln vitoz de Par-^llan. Mladi vojvoda jo bil že naprav-Jun' ko jo planil vitez v njegovo Bobo, itt konja sta osedlaua čakala na dvoriš-
M

i
Storjeno je," je zaklical PardaiUan,
ter
Pograbil prijatelja za komoloc, vlekoč Pfoti vratom. "Na pot
Ne iz
sunjenosti je prijel PardaiUan za roko, ki je bUa prelila kri vojvodo Guiškega — in preden mu je utegnil braniti, se je sklonil do nje in jo je poljubil. ..
"V svojem imenu," je šepnil pri tem, "in v imenu Karla IX., ki ste ga maščevali ..."
"Dečko moj", je zamrmral Pardail-lan. "Dečko moj...," Njegove oči so se mehko uprle v prepadeno obličje vojvode Angoulemskega. — "Da vam ne bi nikoli nihče poljubljal desnice za takšno dejanje..."
Nekaj trenutkov sta oba molčala. — Toda vitez, ki ni bU lakomen ganjenih prizorov, se je kmalu vzravnal v stremenih.
•'Naprej " je dejal. "Podvizajva se, da dospeva v Pariz pred Guisevimi božje-potniki. fias je, da jameva misliti na Violetto... Glejte," je nadaljeval, prikrivajo si oči z roko, "ali nisem rekel, da tvegava glavo, če se predava temu toku?"
Tako govoreč je pokazal proti znožju griča. Med množico, ki jo drla v breg, se je bila pojavila nosilnica, obdana z močno stražo na konjih.
"Nosilnica njene Svetosti Favste," je zamrmral PardaiUan. — "Radoveden sem kaj bi storila z nama, če bi naju zdajle dobila v pesti. . •"
Favsta je videla jezdeca vrhu klanca. Zdrznila se je od slutnje in zasenčila oči z roko; toda preden ju je utegnila spoznati, sta izpodbodla svoji živali in v diru izginila pod drevjem bližnjeba gozda.
Chartres se je pomiril šele v prvih popoldanskih urah. Guisevci, kar jih ni pobegnilo, so bili pobiti ali spravljeni v joče; meščani, ki so h6 zjutryj' z grozo zapirali v svoje domove, so spet prihajali na ulico ter povpraševali Bosede in znan-
ce, ali je vojvoda Guiški res ubit in kako in zakaj so ga ubUi... Vest, da je Guise snoval zaroto zoper kraljevo življenje, da se je zvestim plemičem njegovega Veličanstva v poslednjem trenutku posrečilo izpodbiti ta zločinski naklep, da je vojvoda pri tem poginil — in končno, da leži kraljica-mati na smrtni postelji, se je širila od ust do ust. Marsikod so škr-tali z zobmi, polglasno preklinjali Heroda in njegove privržence ter napovedovali, da bo Liga tudi po smrti svojega vodje umela braniti stvar Cerkve in pravico francoskega ljudstva; toda hujših izbruhov ogorčenja ni bilo in vojniški oddelki, ki jih je Crillon razposlal po vsem mestu1, da bi v kali zatrli pričakovani upor, so zaman iskali opravka. Duša množic je pač taka da se najrajša na-giblje k zmagovalcu. Jedva nekaj ur po Giiisevi smrti si že cul glasove, 'ki so ga obsojali, češ, da ni zaslužil boljšo u-sode. In končno: z vojvodo vred je bila odstranjena tudi nevarnost državljanske 'vojne, ki je stala pravkar šp tik pred durmi. Misel na bližnje pomirjenje v deželi je opajalá celó tiste,, ki so se šteli za dobre Ugarje. Ko se jé raznesel glas, da bo v stolnici zahvalni "Te Deum' za kraljevo rešitev, je drl do malega ves Chartres navdušeno vzklikajo proti katedrali.
Zvonovi so že peli v večerni mrak, ko je Jacques Clément, to pot v ineniški obleki, nekam plašno stopil v grajsko gostilno. Drgetal jo in zobje so mu šklepetali. Strežajka, ki je pravkar kurila v pivski sobi, se je naglo obrnila, pogledala ga in ostrmela:
"Kaj vam je, častiti oče?... Bledi sto... tako čudno bledi, kakor da ste pravkar ubili človeka..."
Ni ni kazalo, da bi šla ta beseda menihu do živega.

Stran <6
SLOVENSKI LIST
Nimi. (Štev.) 56
Državni
proračun pred odborom
NAČRT ZA NOVA JAVNA DELA — ZA IZBOLJŠANJE CEST V SLOVENIJI — POŠTA, RADIO IN TELEFON NAPREDUJEJO — POSEEŠEVANJE KMETIJSTVA.
Beograd, 11. januarja. — Davi je gradbeni minister Dobrivoj Stošovič poročal o predlogu proračuna gradbenega ministrstva za leto 1938¡39. V glavnem bo proračun kril stroške za vzdrževanje obstoječih) naprav, program javnih del pa bo obsegal tri velike skupine: 1. gradbo modernih cest in vzdrževanje sedanjih cest za motorizirani promet. — 2. Hidro-tehnična dela za meliorizacijo in sanacijo zemljišč. — 3. Dela, ki so I v zvezi s pridobivanjem in razdelitvijo električne energije, pridobljene z vodno silo. Celotni proračun brez investicijskih izdatkov drugih ministrstev in izdatkov za pokojnine znaša 215,245.536.— din. V primeri s sedanjim proračunom kaže predlog zvišanje za nad 41,000.000 din. Največji delež pri zvišanju gre za ceste in mostove, za katere je določenih skoraj 32,000.000 več kakor v lanskem proračunu. Hidrotehnička dela pa so dobila 2,500.000 več, kakor lani. Za novo proračunsko leto bo treba nastaviti mnogo novih moči. Glede na slabo stanje cest predvideva proračunski predlog poleg že ustanovljenih terenskih tehničkih odsekov za trasiranje državnih cest Kragujevac—Paračin, Niš—Paračin in Sremska Mitrovica—Banova Ja-ruga, še ustanovitev treh novih terenskih tehničkih odsekov in siosr zq, predele Banova Jaruga — Dugo
selo, Dugo selo—Sombor in Novo mesto—Ljubljana. To je nujno potrebno, ker je treba v čim krajšem času pripraviti načrte za moderniziranje najvažnejše ceste Beograd— Zagreb—Lujbljana. — Omrežje državnih cest meri 19.250 km, dočim je doslej znašal prispevek države za km okrog 7.300 din na leto, je za prihodnji proračun zvišana ta vso ta na povprečno 10.000 din za km.— Med važnejšimi hidrotehničnimi de li, ki bodo omogočena z zvišano do taci j o dveh in pol milijonov dinar jev bodo začeli zavarovanje levegr brega Donave nasproti Belegišu ir Zemunu, nadalje regulacijo na rek Rečini, kakor tudi regulacijo vod \ Crmiškem polju, kjer bo mogoč« zboljšati 500 ha rodovitne zemlje.— 1,000.000 din pa bo porabljen za regulacije na Veliki in Južni Moravi. — Po poročilu gradbenega ministra je govorila več poslancev, popoldne pa je tudi govoril slovenski poslanec JRZ Karel Gajšek, ki se je zavzemal za to, da se čim preje uredi cesta iz Maribora do Ljubljane in zgradi mo derna Jadranska cesta na Sušak. — Glede na tujski promet v Sloveniji je nujno potrebno, da se prav tako modernizira cesta, ki vodi iz Italije in gre od Planine do Ljubljane. Podčrtal je tudi nezdravo razmerje državnih in banovinskih cest v Sloveniji, kjer je le 616 km drSavnih
cest in skoraj 4.100 km banovinskih cest, kar hudo obremenjuje bano-vinski proračun.
Beograd, 12. januarja. — Na današnji seji finančnega odbora je poročal poštni minister Vojko Cvrkič o predlogu proračuna poštsnega ministrstva. Proračun izdatkov znaša za leto 1938 ¡39 418,000.000 din. V primeru s prejšnjim proračunom je vzvišan za 38,700.000 din. Sedaj se proučuje napeljava podzemeljskih telefonskih kablov, ki bi vezali Beograd—Zagreb in Maribor, kar je nujno potrebno, ker je Jugoslavija izrazita prehodna dežela, število radijskih naročnikov lepo narašča in je zato vedno bolj pereče tudi vprašanje povečanja radijskih postaj. — Število radijskih naročnikov v Jugoslaviji znaša okrog 105.000, čez eno leto pa jih ho že verjetno 120.-000. V letošnjem letu so bile že povečane in se bodo še povečale nekatere važnejše avtomatične telefonske centrale. Tako je dobila Ljubljana 1000 novih številk, Zagreb pa 2000. Skupni dohodki ministrstva za
Obiščite krojacnico UŠAJ
ki vam nudi v vsakem oziru naj boljšo postrežbo
Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje
Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr. ANTONIO PEREDA
MEDRANO 151
BUENOS AIRES
GARMENDIA 4947
Paternal, Bs. Aires
pošto so proračunani na 601,700.000 din, kar pomeni čisti dohodek v znesku 180,000.000 v primeri s stroški. — Na popoldanski seji se je k predlogu oglasilo več poslancev, med njimi tudi slovenski poslanec Karel Gajšek, ki se je zavzel za to, da se proračun ministrstva decentralizira po direkcijah. To je nujno potrebno zato, da bo videti, katere direkcije so najbolj dobičkanosne, in da bodo temu odgovarjajoče tudi dotdra-ne. Ljiubljanska poštna direkciji ima skoraj 200 uslužbencev premalo radi česar je redno poslovanje silno obremenjeno. Nasprotno pa rastejo dohodki ljubljanskega poštnega ravnateljstva iz dneva v dan. Dočim so znašali leta 1935 17,000.000 din so narastli leta 1937 že na čez 30,000.000 din. S tem je narastlo tudi delo, reduciranih pa je bilo v tem 93 uslužbencev, torej v primeri z drugimi direkcijami največ. — Pov-daril je tudi nujno potrebo, da se obnovi telefonsko omrežje v Sloveniji.
Beograd, 13. januarja. — Na današnji seji finančnega odbora je poročal o preračunskem predlogu kmetijskega ministrstva kmetijski minister Stankovič. Objasnil je, da bo kmetijsko ministrstvo še v naprej pospeševalo kmetijstvo in nadaljevalo z ureditvijo vprašanja agrarne reforme. Novi proračun bo za okrog 15.000,000 din večji od lanskega. K proračunu se je med drugimi oglasil tudi poslanec dr. Jurij
Koče, ki se je zavzel za to, da bi ministrstvo pospeševalo v Sloveniji zlasti konjerejo.
NOVI SENATORJI
Beograd, 10i. januarja. — V imenu Nj. Vel. kralja so bili imenovani za senatorje: bivši minister in kraljevski delegat pri mednarodnem za vodu za intelektualno sodelovanje dr. Lujo Vojnovič, upokojeni yse-učiliški profesor in dosedanji senator dr. Bogdan Gavrilovič, dosedanji senator dr. Georg Grassel, narodni poslanec Stevan Jankovic, bivši minister in dosedanji senator dr. Handžija Karamehmedovič, bivši minister in dosedanji senator dr. Želimir Mažuranič, bivši ban Anton Mihajlovič, protojerej in dosedanji senator Števan Mihaldžič, dosedanji s,enator dr. Ante Pavelič, upokojeni državni svetnik Janko Spaso-jevič in narodni poslanec špira" Hadži-Ristič.
BEOGRAD SE RAZVIJA
Beograd, 15. januarja. — Lansko leto je bilo v Beogradu postavljenih 312 novih zgradb v .vrednosti od 121-345.200 din, predlanskim pa zgradb v vrednosti 119,727.500 din-Od leta 1919 do konca 1937 je Beograd vložil v nove zgradbe čedno vsoto 3,605.738.207 din. Za ta denar je bilo postavljenih 6958 zgradb z 12.359 manjšimi in 10.358 velikimi stanovanji in 560 samskimi stanovanji. S temi zgradbami je Beograd dobil 23.277 novih stanovanj.
Agencija
P U T NIK
SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 j^wwwoí«.«
Samo pri nas dobite na j ceneje ladijske listke
Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi .vse potrebne dokumente.
Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito
AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja
rovi z njim," je povzel kralj. "Ligarji me itak že opravljajo, da sem liugenot in zaklet sovražnik menihov."
"Kaj želite; častiti oče?" je vprašal oficir, ko je stopil k Jacquesu Clémentu.
"S kraljem moram govoriti," jo rekel menih s trdnim glasom.
"Do njegovega Veličanstva ne mora vsak kar tako."
"Iz Pariza prihajam," je dejal nato Jacques Clément; "s smrtno nevarnostjo sem prinesel kralju važna pisma."
"Pisma iz Pariza? Oho, to je druga Btvar... Dajte, velečastiti, dajte..."
Jacques Clément je potegnil izpod halje sveženj pisem ter pomolil eno izmed njih oficirju.
"Naj kralj prečita tole. Cei se mu bo zdelo vredno, naj me pokliče predse; vse-kako dobi ostala pisma samo iz mojih rok, ne drugače."
"Vsebina pisem mu je bila neznana; — Favsta mu jih je dala še sinoči in ga je naučila, kako naj govori.
Uverjen, da je monihn do nagrade, je oficir pokimal z glavo in je odnesel pismo Henriku1 III. Jacques Clément je o-stal pred vrati pod nadzorstvom straže. Njegov obraz je bil tako vesel in zadovoljen, da so vojniki šepetali med seboj: ''Gotovo je prinesel njegovemu Veličanstvu dobre vesti. . ." A v tem se je vrnil oficir in mu je mignil z roko. Menih se je vzravnal. Njegov obraz je postal mahoma bled kakor smrt in se je izpremenil tako, da ga stražniki skoraj niso spoznali... Jacques Clément je vsto pil...
V sobi; kamor so ga odveli, je našel Henrika III. sedečega v naslanjaču, okoli katerega je stalo nekaj višjih oficirjev. Kralj se je jedva ozrl na meniha:
"Slišim, da imate še več pisem. Dajte mi jih," je rekel z malomarnim glasom.
"Sire," je odgovoril Jacques Clément, "pisma so majhnega pomena; glavno je to, kar vam imam povedati."
"Nu, govorite... Kaj je novega v Parizu?"
''Sire, govoriti morem samo med štirimi očmi. To, kar imam do vašega Veličanstva, odloča o življenju in smrti.."
Henrik ni. je mignil z roko. Oficirji so se obotavljali, šele ko je mignil v drugo, so odšli. Jacques Clément je gledal za njimi, dokler mu niso izginili izpred oči.
"Evo vam pisem, sire;" je dejal nato in pomolil kralju ves sveženj.
Kralj je odpečatil prvo pismo in. je začel čitati, mrmraje:
"Dobro___ izvrstno___ Oh, to je kakor nalašč... In vi, veločastiti, kaj sto hoteli povedati ?.., Poslušam..."
Beseda, ki mu je bila na jeziku, se je izpremenila v strašen vzkrik: Jacqu'es Clément se je bil s spačenim obrazom sklonil k njemu in v roki se mu je za-bliskalo bodalo.
"Pogini, Herod," je zarohnel. "Povedati sein ti hotel, da jo prišla ura tvojo smrti..
Te besede še niso bile izrečene, ko je Henrik III. začutil v životu nekaj mrzlega. Hotel je vstati, pa je pal nazaj -opazil jo, da jo ves krvav in da mu tiči ▼ trebuhu bodalo, zasajeno prav do roč-nika. Menih je med tem že odstopil in prekrižal roke.. .
Vse to( od predaje pisem pa do krika ki ga je kralj zagnal, ni trajalo delj kot pet sekund. Soba se je mahoma spet napolnila z oficirji in vojniki, ki so zgrabili meniha.
"Sire", je vprašal Crlllon, "kaj so je zgodilo? Ali vas je žalil J"
Tedajci pa so zagledali tisto, česar iz-prva niso opazili: bodalo v kraljevem ži-
votu in kri, ki je lila od njega...
"Joj, hudobni menih", je zastokal kralj z usihajočim glasom. — "Zabodel me jo."
še tisti mah se je zrušil Jacques Clément pod buzdovanom enega izmed stražnikov; drugi mu je sprožil samokres v uho; trije ali štirje so ga jeli prebadati z meči; preje nego v minuti je bil ena sama strašna rana. še drgečočega so ga vlekli iz sobe in so ga vrgli množici, ki je drla vkup, da ga je dobesedno raztrgala na kose. Obupni viki, javk, preklinjanje in grožnje proti Parižanom so se kakor val razlile iz hiše v mesto...
Kraljica Katarina je med tem v svoji sobi umirala. Njene oči, nekdaj tako o-stre in gospodujoče, so se kalile; njena usta, še včeraj tako zaničljiva, so se krivila od muke ter drgetajo hlastala po zraku; v prsih ji jo hroplo in roke, te roke, ki so toliko let držale resnično o-blast nad usodami Francije, so iznomo-glo tipale po odeji, kakor bi jo hotela potegniti više k sebi, da ji ogreje v smrtnem mrazu zastajajoče src».
In časih je obmirovala. Njena zrkla so se steklono uprla v strop, roke so ji obležale nepremično, grgranje v prsih je utihnilo in utrip žile je zastal...
Buggieri, ki je stal ob postelji, se je bil že nekajkrat eklonil k njej, meneč, da je mrtva.
"Blagor ji " jo mrmral sam pri sobi. — "Blagor ji, ki odhaja, ne da bi vedela, kaj se je zgodilo..."
Zakaj on je vedel... Bil je eden izmed prvih, ki so začuli prestrašeno vpitjo iz kraljevih soban. Ne da bi koga vprašal, je uganil, kaj pomeni: v njegovih zvezdah jo bilo zapisano, da preti kralju pogin...
"Blagor ji. — Preveč strašna bi bila materi smrt, če bi ji povedali, da sin
umira od morilčevega noža..."
Toda kolikorkrat je tako pomislil in sklonil glavo do umirajoče, da bi čul, ali ji še bije srce — tolikokrat je Katarina iznova zganila suhe ustnice in zašepe-tala:
"Moj sin... Kje je Henrik, mojo dete? Kako da ne pride k materi, ki se poslavlja od tega sveta?"
In zvezdogled je odgovarjal:
"Kralj je v stolnici. Veličanstvo..... šel je, da zahvali Boga; ker ga je rešil Guiševih nakan..."
V sobi Henrika III. so so naposled
je položil roko na bolničine prsi.
Dar
to jo bil konec, življenje Mcdicejke j® ugašalo. Ne diha ni bilo čutiti ne utripor srca.
"Mrtva."
Glasno je izrekel to besedo, uverjon» da je ne sliši več. Nato je stopil k oknu, in ga je odprl na stežaj. Sklonjen v nočni mraz, se je zamislil v prošlost t® žene, ki jo bila tako tesno združena z njegovo usodo... Kje, oh kje so k111 minuli časi, ko je prišel z njo iz cvetne Florence? On je bil takrat na višku svoje moči, ona nevesta v zarji mladosti. •
spomnili starega zvezdogleda. Kraljevi Zdaj se mu jo zdelo, da ni bilo vse to a1 zdravniki niso vedeli več pomoči in so j koli res. Miadost in lepota, čast in obla« poslali ponj, da bi še on poizkusil svo- | vso so je bilo osulo in razsulo, vse je za
jo učenost.	1 * I
Iluggierl je prišel, pogledal kralja in zmajal z glavo. Henrik III. je ležal v nezavesti. Dnevi njegovega življenja so bili sešteti..
O mraku se je kralj osvestil. Pogumno je izjavil tarnajoči okolici, da ne čuti nikakih bolečin. Nato je ukazal, naj pokličejo dvornega kancelarija ter prine-so vse, česar treba za pisanje.
"Veličanstvo," je zaplakal kancelar, ko jo stopil k vladarjevi postolji.
"Poslušajte me," je zamrmral ranjenec. "Umrl bom. Delj nego uro ne bom več dihal. To je baš dovolj, da spišete listino, s katero imenujem Henrika Na-ravskega za svojega naslednika na francoskem prestolu..."
In ko jo prijel za pero, da bi podpisal oporoko, je z nasmeškom zamrmral:
"Kralj umira.. živel kralj... Z Bogom, živeli Bourboni..."
V mrko noč, ki se je bila zgrnila nad Chartresom, je žalostno plapolala sveča ob zglavju kraljice Katarine. Ruggieri
ki J0
mrknilo v strahotah in krvi.. .
V strahotah in krvi — Groza, zavladala po mestu, ko se je raznesel glas o dejanju Jacquesa Clémenta, še ve" dno ni bila utihnila, še vedno so so sr® čavali taki, ki niso vodeli strašno »oV1" ce, in taki, ki so jo pripovedovali vso^ komur, kdor je liotol poslušati... prav ta mah jo nokdo zavpil na trgu.
"Joj, sosed... Kaj pravite?"
In nato Težek krik iz nekaj grl:
iCra-
"Kralj umira... Zaklali so ga.. -lja so umorili..."
Tedajci je udaril na uho zvozdogleiJft Ruggierija vzkrik, tako obupen, da J8
7. grozotnostjo prekašal vse, kar je stare® pomnil v svojem dolgem življenju liajal je izza hrbta... iz sobe. stelje... In ko se je starec naglo v tisto smer, je zagledal Katarino Medicis, ki eo jo bila s poslednjimi m°' črni vzpela na komolcih:
"MoJ Rin... Moje dete" —
Zavpila jo, pala nazaj, zahropla i« Ježala brez giba. Buggieri jo počasi sto pil k njej in ji je zatisnil oči. To P«1 ^ bilo res dopolnjeno... (Nadaljevanj®
pn-
iz
ozri de
ob-
ti
Num. (štev.) 56
SLOVENSKI LIST
Stran 7
PLUG, KI BRAZDO ŽRE...
Jugozapadni del Buenosa, to je -onstran Ay. del Trabajo, je še bolj podeželjle Ikot pa zazidano mestlo. Saj so še ogromne planjave na mestnem ozemlju, koder uživajo konji in krave še vso svobodo. Tam pa tam se je urezala v praznino kaka ulica in je zrastla kaka hiša. Tudi aiaših rojakov je najti tam po oni strani.
Larrazabal, Murguiondo, Derqui, Piedrabuena... takale imena ulic uajdeš pri naslovih naših rojakov m tako sem se vzdignil oni dan, da Pogledam, če koga najdem. Vroč dan, da bi se žabe v mlakah skuhale ... če se ne bi pred soncem Poskrile...
Z omnibusom 41 sem jo pobiral tja v Villa Lugano in še dalje do Villa Celina, Do Av. Gral Paz. Tam •se pa voz kar lepo ustavi.
In kam sedaj?
Ni da bi človek samo dirjal. Pa, mi drugače kazalo ni kot postaji zakaj pot mi je zaprla dolga čreda govedi, ki jo tamkaj preganjajo iz Mataderosa y velike frigorice na Avellanedi. Malo je bilo tem rdečim juncem in junicam mar, kam Sre njihova pot. Da jim je le pod uogami mehko... sem pa tja se pa ^e kak šop trave kje pomuli... Pa Sem se spomnil "Liske", ki sem jo uekoč pasel, ki je bila na moč poredna žival. Bolj kot vseh drugih deset glav skupaj... Naj sem ji raz-treskal na rebrih deset palic, ali pa -Ji delal spokorne govore in ji dokazoval, da bo morala biti pozimi
lačna, če bo že sedaj vse dobro požrla... vse ji je bilo zastonj. Njena kravja pamet ji je velela, da tiste detelje, ki jo zeleno, svežo, na steblu požre, ji nihče več ne odnese... Kaj pa bo pozneje prišlo... za to se liska ni kar nič menila... Pač kravja pamet, katera se je pa tudi v mnogih človeških glavah naselila... No, "ciki" in "cike", "rjav-ci" in "rjavite" se za take moje misli niso kar nič menile, pa tudi moja črna suknja jim ni prav nikake-ga spoštovanja vzbudila... Mirno je šla goved '.v klavnico in smatrala, da je edino nadležna muha sovražnik, ki je vreden otepanja...
Ko sem se ogledal, se je odprla pred mano dolga in široka proga: Av. General Paz. Oblak prahu tam dalje nekje je pokazal, da se bliža čas, ko bo ta avenida postala važna prometna žila. Čez 100 m široka bo odprla sijajno, 20 km dolgo pot, okoli zapadnega dela mesta.
Velikanski plug je rezal široko in globoko brazdo v tla, jo požiral in po valjarjih poganjal v dolgem žlebu kvišku, Pri iztoku pa se je postavil kamijon in ob enem s tem oralnim strojem nadaljeval pot in se je grmadila zemlja na vozilo. Niti minuto ni trajalo, že je bil polen en voz in že je stopil na njegovo mesto drugi. In so drdrali kami-joni, dvigali oblake prahu in 'vozili zemljo kdo ve kam. Pač, na neko drugo točko iste avenide, kjer je treba cesto dvigniti, da bodo vse dru ge prehode speljali pod njo, ker na celi njeni dolžini je ne bo križal niti en prehod, marveč jo bodo preč-
Ne odlašajte z obiskom
PRVOVRSTNE KROJAČNICE
"PRI ZVEZDI"
PRVOMODNE OBLEKE "FIL A FIL" $ 65 — Vsem cenjenim klijentom bom podaril sten-— ski koledar in po eno obešalo. — Priporoča se
STANISLAV MAURIČ
DONATO A L V A R E Z 2 p 5 9,
pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires
kale vse druge ceste in železnice ali z nadvozi ali s podvozi.
Kakih 5 kubičnih metrov zemlje, pa niti eno minuto ni zamudil stroj, in že je bila nakopana in naložena in že je tekel plaz zemlje v drug voz.	i
Dva člo.veka sta vodila stroj, ki je vršil delo za 50 urnih lopat, ali pa tudi za sto nemara. Eden je vodil tank, ki je oralo vlekel, drugi je naravnaval oralo in dvigalo... In vsako minuto je odbrzel nov kamijon napolnjen do vrha.
Čudo moderne .tehnike, pa tudi čudo človeške samopašnosti!
Vedno kričijo nekateri, da je pro-svetljenost tisto, kar bo ljudi osrečilo. Da morajo vsi ljudje vse znati, vsi v ,vsem izobraženi biti.
Preprosti plug, s katreim smo doma brazde obračali s počasnim vo-lovskim korakom, je bila tako krotka in vendar tako blagodejna iznajdba. Napravljal je mehko po-steijico setvi in upanja polni žetvi. Le kak kamen je dvignil in tako njivo storil bolj plodno... Ti moderni plugi, ti kopalni stroji, pa grabežljivo goltajo zemljo samo, celo brazdo... Ne rečem, da ni koristna iznajdba in ni dvoma, da vrši potrebno delo... toda samopašni stroj ne žre le lastno brazdo, temveč tudi kruh stoterim lačnim u-stam, ker krade delo stoterim rokam...
Izobrazba in napredek? Kako lepi besedi sta obe in koliko zlatih gradov zidajo v oblake starši, kateri skušajo svojim otrokom z boljšo izobrazbo postaviti temelje srečnejšemu življenju. Toda tisto, kar
se "izobrazba" imenuje, se je tako strašno izmaličilo!
Za izobrazbo se smatra: znati lepo govoriti in pisati, delati načrte in točne račune, poznati čim več tehnike, fizike, raunstva, poznati knjigovodstvo in bančne operacije, biti čim bolj spreten y vršenju gotovega dela... s kratka: biti čim bolj usposobljen, da uspešno tekmuje z drugimi....
Tako je tista moderna izobrazba in napredek le v tem, kako pridobiti sebi čim več pravic ter s čim manjšim trudom doseči kar najbolj lagodno življenje... Žvljenje torej je le borba med ljudmi, kako poraziti druge in na njihovih razvalinah zgraditi svoje blagostanje...
Zares: stroj, ki brazdo reže in jo požira, in delavnim rokam delo krade. ..
Tako je. Z železnimi prsti in z železnimi rokami se opravlja delo, in v jekleni mašini je seveda tudi srce iz — jekla...
Mnogo se protestira proti socijal-nim krivicam in pravične so pritožbe, zakaj vnebovpijoče je često izrabljanje brezbrambne in nevedne množice.
Rešitev pa ni še v tem, da se "mi-¿i narod prosvetli", da se ljudje izobrazijo v množici raznih koristnih stvari, marveč, da se vsem pri vzgoji da pravi čut za pravico, katera je obsežena ,v zapovedi: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.
Koliko imamo že živih zgledov
IZKUŠENA BABICA Filomena Benes de Bilefc
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi
noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr.
U. T. 23 Bueno Orden 338» Buenos Aires
takih "socijalnih delavcev", kateri so se borili proti krivicam le, dokler so jih oni sami trpeli. Ko so dosegli boljši položaj, so postali e-nake pijavke...
Zato izobrazba, prava in resnična, ni le y materijalnem kopičenju znanja, marveč v pravem pojmovanju svojih pravic in tudi svojih dolžnosti! Da: svojih dolžnosti in pravic, ki jih imajo drugi!
Izjobrazbo, pa — brez Boga in brez vere...
Da je "vera opij za ljudstvo" ki maso uspava, tako modrost so spravili na dan. Toda tisti, kateri mislijo, da bodo s policijo, žandarji in vojaščino ali pa s "čeko" nadomestili Boga in vero, se prav grdo motijo. Božji stol stoji bolj visoko, kot pa stoli nasilnikov, mogotcev, samopašnih izkoriščevalcev naroda.
Napredek izobrazbe, ki Boga odstranjuje, pomeni le množenje iz-najdlivosti, l^ako še bolj izrabljati svoj ugodni položaj v svoj prid in tako v revščino poriniti druge, ki so manj sposobni za "boj za obstanek".
Takele misli so me obhajale, ma-šina je pa dvigala oblake prahu... znamenje modernega napredka in kulture in sreče___
Tam doma, pa plug zložno reže brazdo za sivcem in plavcem, ljudje pa k nebu dvigajo svoje misli in vedo, da je: "življenje le delaven dan, plačilo pa nas čaka v več-
nosti .
Hladnik Janez.

Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- listi za pljučne, sr^ne, živ reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
URIčlN LJUBLJENEC
ZGODOVINSKI ROMAN
(Nadaljevanje 74
fia, spremenil sem se! — zav-P^e Cika. — Včeraj sem gojil še Spoštovanje napram sebi. mislil sem da spadam med pravične in poštene ljudi, s^edaj pa vem, da sem vreden
Preziranja.
—Oh, oče, kaj vendar govorite? Kaj govorim? — ponovi stari kozak. — Sanje, strašne sanje so nas vse omamile. — Toda sedaj so Prešle. — Sedaj smo se zbudili! — — Livija, otrok moj, vem da ti °m s svojim pripovedovanjem zlo-voljo, da ti bom uničil tvojo živ Je»sko srečo! Uničil jo bom, kakor Pritisne mraz sredi pomladi in uni-ei ze razcvetlo stepsko cvetko, — *°da ti si moja hčerka in 'vagojil te tako, da ljubiš resnico! — y°ja dolžnost je ,da resnico govo-'v in jo tudi preneseš, čeprpv je Vt'a*¡h bridka.
Oh, Bog, oče moj, slutim —
slutim nekaj strašnega! — 05p, ali
Preti Pugačevu nevarnost? Ali ga
^ kdo iZ(iai in prodal sovražnikom?
h> govori oče, govori!
j.	bi ga bil kdf> izdal, bi ob-
'" tisoči Ivatarininih vojakov Mo
(> m mi bi se morali z njim' ob-
¡!Pn° boriti. Vzkliknil bi — blagor
6,11 m tvojemu možu!
Katarina pa ni več naša sovra-
> naš sovražnki je Pugačev,
^ ~ ker Livija, moja hčerka, — u-
t.°Sa moja rstep.ska cvetka, zakaj
]am°ram srce iztrgati iz prsi» Za-
; j ?uoram biti tako krut? — Člo-ek lf*
• sino mu verovali, za kate-
2nica
rega smo grešili, — ni car, — iem-več goljuf!
Livija ni kliknila. Komaj da je vztrepetala. Solza ji ni orosila očesa. Ni stokala, obraz pa je razodeval, da je srce neozdravljivo ranjeno.
—	Pugačev goljuf? — zašepeče Livija. — Pugačev — ni car? — Ali, oče, tedaj je čisto navaden morlec,
—	lopov, ki je uničil Rusijo' —
—	Lopov, 1— Pugačev je morilec!
—	zamolklo odvrne stari kozak
—	Jaz pa sem ga ljubila, vroče in srčno — zašepeče Livija, i r. oči
pa ji kaneta dve veliki solzi in rdečica po prekrasnem licu kakor dva dragocena bisera.
Naenkrat pa se opoteče, kake- da bi čez trenutek morala omahniti na tla. — Čika pa objame svojega o-troka in si nasloni njegovo ¿¡lavo na svoje prsi.
—	Livija —, ji reče blago —, moja lepa, čista Livija — ne jok^j!— Rotim te, ne jokaj radi tega podleža! Sedaj ni časa. da bi se udajali bolesti in žalosti! — Jokala boš, hčerka moja, ko se boš zopet vrnila z menoj v stepo. Tam se bova skri ia in živela vsak svoji žalosti — Tedaj boš jokala, moja cvetka, ko boš polagoma venela in hirala —
—	Moja Livija, nocoj pa bodi pogumna! Bog je naprtil na tvojo mlado ramo težko breme, ko ti je r adel to nalogo. Toda osvobodila boš Rusijo pred novim tiranom in velikim goljurom!
—	Ali je res goljuf? — zakliče Li vija. Dušo ji je napolnil dvom in upanje, da se je oče zmotil in ad 111 res, kar pravi. — Ali pa veš to /.agotovo in ga ne sodiš po kv vem,
oče? — Ali veš zagotovo, da 011 za-íes ni pravi car? — Sveti Bog; fnor-da pa je le vse samo nesrečno nesporazumi jenje? — Oče moj, — ne bom, — ne morem verjeti — dokaži mi, — dokaži!
—	Dokazal ti bom — reče Čika s trdnim glasom, — imam dokaze, ki so popolnoma zanesljivi, dokaze, ki ne varajo! —
—	Mar ga 111 metropolit imenoval goljufa? Mar nisi sama opazila kako je častiti starec osupnil, ko ga i; zagledal?
—	Toda, oče, metropolit ga yc pozneje priznal!
—	Priznal ga je, — odvrne Čika,
—	kdo ve, s čim mu je Pugačev pretil? — Ali mu ni počilo srce, ko vaju je poročii? — To je bila prva !až, ki jo je spregovoril v svojem r.vetem življenju! — Mar nisi videla, kako se je sivolasi duhovnik mrtev zgrudil na tla? — Ali ni to ne-pobiten dokaz?
—	Oli Bog, gotovo je bil to prst božji! Morda pa se le motiš!
—	Tukaj stop Peter Voroucov — radaljuje Čika in pokaže na starca.
—	Poznal je carja Petra III., kakor samega sebe! — Pokojni car je bil 1,'ubimee njegove hčerke, oče njegove vnukinje!
—	Govorite, Voroncov, povejte ji, če je človek, ki ga poznamo pod i-mennm Pugačev in ki se smatra za c^rja Petra 111. upravičen, J a si :asti to ime?
—	Ni, — odvrne Peter Voroncov.
—	Prisegam vam pri spomini: na svojo mrtvo hčerko, ki jo je car
J 'jubil in ki je skupno z njim umrla, j da je Pugačev goljuf! ¡ Livija vzklikne zamolklo in .si po-
krije z rokama obraz. Voroncove besede so jo v živo zadele.
—	Da pa bo uničen tudi zadnji dvom, poslušaj, kar ti bom povedal —1 nadaljuje stari kozak neusmiljeno in brezobzirno, čeprav je vedel, da reže 'vsaka njegova beseda kakor oster nož. Slučajno sem crečal dojiljo carja Petra III. 'to je neka starka, ki je potem, ko je mladi car-¡¡evič že odrastel, prihajala k njemu vsako leto po enkrat vse do njegove smrti. — Peljal šem jo s seboj v katedralo, — videla je Puga-čeva, — tudi ona je rekla, da je ta človek goljuf!
—	Oh, Bog, — zavpije Livija, — vbc vse je proti njemu! —• Razen moje ljubezni ga nihče ne brani' —
—	Moja Livija, svoje ljubezni ne smeš darovati lopovu, — zakliče Čila. — Poznam te!
—	Ne, oče — odvrne Livija —, te je Pugftcev zares goljuf, se bo •premenila moja ljubezen v sovraštvo. Storila bom vse, karkoli boš zahteval od mene!
—	Dobro torej, hčerka moja, — ji reče stari Čilca. — Sedaj pa ti bom povedal, o čemer se boš lahko sama prepričala!
—	S Pugačevim bosta šla selaj v njegovo spalnico. Z ničemer sn ne smeš izdati, da si kaj slišala — Pugačev ne sme vedeti, da ti dvomiš!
—	Oči se ti morajo lesketati tvoj obraz mora biti lep. Lepša moraš biti, kakor kadarkoli prej. Ko pa to bo objel, privij se nežno k njemu, potem pa — potem mu odpri srajco na prsih in poglej, če se nahaja na njegovih prsih rdeča zvezdica —
znanmenje.
—	Če boš našla znamenje na njegovih prsih, tedaj je 011 pravi car in vse naše domneve bodo uničene. Jaz bom prvi, ki mu bo jutri kot spokornik padel pred noge in mu obljubil večno zvestobo in pripadnost ! I <«
—	Če pa 11a njegovih prsih ne naj deš znamenja, — če tvoj mož nima te čudne zvezdice — tedaj — moja hčerka tedaj ---
Čika ne konča stavka, temveč potegne svoje bodalo iz nožnice in ga izroči Liviji.
—	Oh Bog, oče! — vzklikne lepa kozakinja in bulji z grozo v nož, ki ga je držala v svojih rokah, — kaj naj storim s tem orožjem? — Oče, vzemi ga nazaj! — Ne dajaj ga meni! — Bodalo ne spada v moje šibke roke!
—	Tebi pripada in nikomur drugemu ! zavpije divje Čika. Tvoja roka ga mora ubiti, tvoja lepa, mala ročica. Tvoja roka mu mora zadati smrtni udarec, roka, ki jo je on tako zelo ljubil. Nebo ga je obsodilo, ti pa ga moraš kaznovati!
—	Livija, po meni govori sveta Rusija! — Rusija zahteva, da se maščuješ.	t
—	Če hočeš, da se ti povrne mir, ki si ga morda že izgubila, kajti ti si šla z nami za tem goljufom preko trupel, razvalin in pogorišč, tedaj ne omahuj, temveč prisezi in ponovi besede, ki ti jih bom narekoval.
Livija stisne krepkeje ročaj bodala in ga pritisne na svoja prsa. S svojimi veliki očmi je gledala o-četa.
—	Prevaral je tudi mene, — zašepeče Livija. — Zatrjeval mi je, da me ljubi, pa je lagal! — Prava
SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
TAH1FA KKDUCLUA CORREO ARGENTINO
Concesión 1551
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
DOMAČE VESTI
Cerkveni Vestnik
ŠTORKLJA
Dne 22. januarja je štorklja o-biskala družino našega rojaka Zor-ka Žiuigoja iz Dornberga ter prinesla njegovi ženi Alojziji krepkega sinčka. Čestitamo!	i
DRUŠTVENA VEST
GPDS v V. Devoto naznanja vsem članicam in članom, da se bo v nedeljo 30. t. m. vršil ob 5. pop. članski sestanek v ul. Simbrón 5148. Ker so na dnevnem redu ..važna v-prašanja, je dolžnost vsakega člana, da se sestanka udeleži. — Odbor.
KDO VE ZANJ?
Kdor bi vedel, kje se nahaja Martin Božič, doma iz Like v Jugoslaviji, je naprošen, da sporoči njegov naslov uredništvu Slovenskega lista. Išče ga sestra, ki se nahaja v Severni Ameriki.
ZOPET ŠTORKLJA
Tudi rojakinja Zofija Clapano roj. Macarol iz Sv. Križa pri Sežani, je povila zdravega in krepkega dečka. Čestitamo!
SMRTNA KOSA
V čertek, ob 2 uri popoldne je nenadoma preminul naš rojak Sebastjan Mozetič, krojač na Paternalu in doma iz Vrtojbe.
Pokojni zapušča ženo Olgo, sinčka Angela in dva brata tukaj v Argentini.
Pogreb se je vršil v petek ob 3 popoldne ob veliki udeležbi rojakov.
Ostalim naše iskreno sožalje.
30. jan. Na obisku v Loma Negri in Bahiji Blanki.
6. febr. Maša na Saavedri, molitve pa na Paternalu.
Svečnica, 2. febr. naj nas spomni na veliko dolžnost, da si čuvamo yero, ki smo jo pri krstu prejeli označeno z gorečo svečo, da nam bo posvetila v srečno večnost. Brez vere ni mogoče dopasti Bogu.
Vse tiste, kateri bi si želeli naročiti iz domovine kak list: Bogoljuba ali Glasnik, Rafaela, Vigred ali kaj drugega, prosim, da naj se javijo, da jim zadevo pomagam urediti.
Hladnik Janez.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140Í U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
KRALJEVA SLIKA ZA TUKAJ ŠNJE JUGOSLOVANSKO PODPORNO DRUŠTVO
Tukajšnje Jugoslovansko podporno društvo, ki je naša najmočnejša organizacija v Argentini, saj šteje preko 6CO redno plačujočih članov se je obrnilo po g .poslaniku dr. Izidorju Cankarju, ko je pred meseci odpotoval v Evropo, na kantelijo dvora v Beogradu s prošnjo, da bi za svoje društvene prostore dobilo sliko našega mladega kralja z njegovim lastnoročnim podpisom.
Ta želja je bila uslišana in predzadnjo soboto je g. poslanik, v navzočnosti odbornikov in članov Jugoslovanskega podpornega društva ter zastopnikov drugih naših organizacij izročil kraljevo sliko društvenemu predsedniku. Simpatični ceermoniji je prisostvovalo prav lepo število naših ljudi.
PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE r$
Kakor izkazujejo uradni podatki, je imela Jugoslavija ob koncu 1936. leta 15 milijonov 173.508 prebivalcev. To število se porazdeli na poediñé banovine tako-le: dravska banovina 1,002.063, savska 961.449, drinska 1,753.597, dunavska ban. 2,515.857, moravska 1,588.058, zet-ska banovina 1,015.907 in vardar-ska 1,736.157. Na prestolnico Beograd odpade 375.557 prebivalcev. Najbolj je naraslo prebivalstvo v savski banovini, in sicer za 18.95%. V dunavski banovini znaša prirastek 6.6%, drinski 11.56%, yardar-ski 11.44%, moravski 10.5%, dravski 7.86, vrbaski 7.64, zetski 6.7, primorski 6.3 in v Beogradu 2.47%. Kakor je iz teh podatkov razvidno, znaša prirastek prebivalstva ,v dravski banovini samo 7.86 odstotka. Ni dvoma, da je naravni prirastek dosti večji, zmanjša pa se z odtokom naših ljudi, ki so primorani iskati kruh po drugih banovinah in ,v tujini. Ako bi vse te mogla pre-hraniti rodna zemlja, bi bil pri-i rastek prebivalstva v naši banovini gotovo mnogo višji.
STRAŠEN POŽAR NA PRE-VALJAH
Preval je, 26. decembra. — V Pre-valjah je 24. t. m. izbruhil strahovit požar in sicer v tovarni lepenke, ki je last Douglasa Thurna. Tovarna stoji pičle pol ure od Gušta-nja in tričetrt ure od Preval j. V tovarni je imelo stalni zaslužek okoli 40 delavcev, po večini družin-
skih očetov. Okoli 2 popoldne je naenkrat izbruhnil plamen na žagi. Delavsvo je namreč na dan pred božičem zapustilo delo ter odšlo domov. Le nekaj delavcev, ki so čistili podjetje, je ostalo. Ko je iz-brunil požar, so se obratovodja in navzoči delavci takoj lotili gašenja, kar pa je bilo brezuspešno, ker je bilo v tovarni polno žganja, ki je gorelo z neznansko bliskovitostjo. Priiteli «o kmalu tudi prevaljski gasilci z motorkami. Gasilci so se trudili več ur, da bi omejili požar, toda požar je uničil vse stroj» in sploh .vso tovarno tako, da bo delavstvo dalj časa brez dela. Gorelo
Belgijsko odlikovanje predsedniku Justu
Belgijski kralj Leopold III. ji potom svojega opolnomočenega ministra barona Leelercqa odlikoval tukajšnjega državnega predsednika generala Justa z velikim vojaškim kordonom Leopoldovega reda. General Justo se je za odlikovanje prisrčno zahvalil.	t
NOVA MEŠANICA KRUŠNE MOKE
Tržaški prefekt je odredil vsem mlinom v pokrajini, da morajo od prvega novembra dalje dodajati moje skoraj 14 ur in so gasilci mogli ki P° 5 odstotkov koruzne moke, od šele ob 4 zjutraj oditi domov, vsi' L decembra dalje pa po 10 odstot-premraženi in skoraj obdani z lede- koy- Le za moko' ki se rabi za die-nimi oklepi iz mrzle vode. Tovarna to in slaščice, ta določba ne velja. Tli uril trpi dva do skoraj tri milijo-1 Naredba določa túdi stroge kazen-ne din škode.	ske sankcije. "Popolo di Trieste" je
Dva gasilca je pri gašenju zadela smrtna nesreča. Na 60 letnega gasilca Kerta in na 25 letnega Valentina Vezjaka se je z višine 6 m usu-la goreča streha ter ju pokopala. Kert je kmalu izdihnil, Vezjak pa takoj po prevozu v bolnišnico. Vezjak je bil sin-edinec , premožnega^ veleposestnika, Kert pa oče večje
KADAR iW¿TE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
BERTO CFRNIr
DORREGO 1583, — Bs. Aires
54 — 3588
družine.
PO 21 LETIH SE JE VRNIL IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA
Božični prazniki so prinesli družini Blažkovi v Klenovniku veliko veselje. Na sveti večer se je namreč vrnil iz ruskega ujetništva po 211etih Štefan Blažko, o katerem so ' mislili, da je že davno mrtev. Blažko šteje 55 let in je bil ujet leta 1916. V Rusiji je delal v rudnikih in na polju. Domov se je napotil pred dobrimi tremi meseci. Ilkratu z njim je krenilo iz Rusije 250 hr-vatskih ujetnikov. Blažko pravi, da je imel s seboj 100.000 zlatih čer-voncev, pa so mu jih na meji ,vzeli . in ne ve, ali jih bo dobil nazaj.
objavil daljši članek, y katerem pojasnjuje ta ukrep. V njem pravi, da je znašala letošnja žetev pšenice sicer 81 milijonov stotov, tako da je bodo poleg 6 milijonov stotov, ki jih je treba za seme, še 3 milijoni ostali za rezervo, vendar pa je iz povsem razumljivih razlogov potrebno to rezervo po možnosti še povečati, kar bo mogoče doseči z uporabo koruzne moke za kruh. Tudi v drugih pokrajinah so se v smisla načela o nujnosti gospodarske tarkije odločili za tako mešanico.
Slovenkam v La Plati.
in okolice naznanjam, da sem otvorila modern salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onduliranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calis 67, No. 102 esq. 118, La Plata
ljubezen ne pozna laži! — Vse naj bi bil goljufal, toda mene ne bi ne smel! — Meni bi moral odkriti svojo dušo!
—	Da, Livija, prevaral te je, kakor tudi nas vse--zakliče glasno
Cika. — Radi tega ne omahuj! — Ubogaj me in ponavljaj za menoj prisego, ki ti jo bom narekoval! —
Čika položi svojo roko na hčerkino glavo in pogleda na zvezdnato nebo.
—	Prisegam pri sveti Materi božji, pri Odrešeniku in Bogu v nebesih, da bom nocoj zabodla s tem nožem, ki sem ga dobila od svojega očeta, svojega moža Pugačeva, če ne bom našla na njegovih prsih rdeče zvezdice!
Livija je ponavljala starčeve besede z zamolklim glasom.
—	Prisegam —; nadaljuje Čika, — da goljuf Pugačev nocojšnje noči ne bo preživel in da ga bo jutro pozdravilo kot mrliča!
—	Prisegam — prisegam — zakliče Livija, kakor da bi se njeno I srce hotelo osvoboditi vseh spon.
—	Jaz pa prisegam, — nadaljuje , Čika, s svečanim glasom, jaz, kozak Čika, da bom svojega edinega otroka, edino svojo srečo in svoj ponos, svoje upanje in svojo oporo, zadavil z lastnima rokama, če bi prelomila dano prisego!
—	Vidva pa mi prisezita—se Čika obrne k Voroncovu in k Miroviču, — da bosta do jutri o vsem tem, kar smo sedaj sklenili, molčala. Do jutri ne sme nihče zvedeti, da je Pugačev goljuf!
—	Prisegava! — odvrneta oba.
—	Končano je! — reče Čika. — Sedaj pa, smrt in propast, storita
svoje! — Ti, moja Livija, pa se vrni k svojemu možu in pojdi z njim v spalnico!
—	Poglej, tu ti dajem še nožnico. Bodalo skrij v svojih nedrijih! —
—	Mi pa — nadaljuje stari Čika, — se bomo vrnili na gostijo in, bomo veseli. Pili bomo in nihče ne bo slutil, kaj se dogaja v zakonski sobi!
—	Pridi, hčerka moja, podaj mi svojo roko. Spremil te bom k tvojemu možu!
Čika objame hčerko in jo odpelje s seboj. — Bleda mesečina je padala na njeno marmornato lice.
68. POGLAVJE Nevesta smrti
Na južni strani moskovske carske palače se dviguje ogromen stolp.
V kupoli stolpa se nahaja soba, ki je popolnoma okroglo zgrajena, strop pa podpira osem pozlačenih stebrov.
Osem oken je gledalo na vsé strani, tako da je ta soba nudila prekrasen pogled na Moskvo in na njeno okolico.
Tla so bila narejena iz mozaika, strop pa je bil podoben modremu nebu, ki je posuto z zlatimi zvezdami, zares mojstrsko delo!
Ta soba se je prej imenovala soba prve carjeve poročne noči, ker je vsakdo iz Rurikove rodbine preživel svojo prvo zakonsko noč v tej sobi.
Vsa oprema je pričala o veliki starosti. Široka postelj — kadar se je kdo šalil, je rekel, da je tolikšna, da bi se kočija, v katero so vpreženi štirje konji, z lahkoto obrnila na "jej — 3e bila iz najmočnejšega lesa, kar ga raste v severnih gozdo-
vih. Na zadnjem zidu je bila naslikana poroka, sprednji zid pa je kon čal v ogromnih levjih glavah.
V sobi je stal širok divan, pre-grnjen z belim krznom severnega medveda. Najlepše krzno, kar ga je kedaj imel beli medved. Na tleh pa je bilo rzprostrto krzno črnega medveda, o katerem so pripovedovali, da ga je ustrelil neki car iz rodbine Rurikov.
Od stropa je visela svetiljka.
Kovana je bila iz čistega zlata. Na prvi mah si mogel opaziti, da je svetiljka izredno stara, nekateri učenjaki pa so celo trdili, da je prišla iz Salomonovega hrama, da jo je darovala kraljica iz Sabe.
Brez dvoma je bila ta soba ena izmed najbolj čudnih, kar jih je bilo na svetu. Kot zakonska soba pa je ime!a to prednost, da se je nahajala visoko nad drugimi sobami, da ni noben hrup in ropot dosegel do ljubečih, ki so tu iskali samote, da bi se nemoteno izročili sladkim sanjam svoje ljubezni.
Tudi upornik Pugačev se je odločil, da bo preživel svojo prvo zakonsko noč v tej stari zgodovinski sobi.
Na kremlju je ura odbila dve ko so se vrata sobe odprla in vstopila sta Pugačev in njegova mlada žena. Zlata svetiljka je razširjala bledo svetlobo, ki je trepetala nad belo posteljo in razsvetljevala gladka tla.
Pugačev zapre vrata za seboj in potegne Livijo k sebi na divan.
— Bleda si, ljubljena moja — reče Pugačev svoji mladi ženi. Ti trepečeš! — Čutim, kako se treseš, toda saj te razumem! — To je razburjenje, ki ga povzročajo radost,
zadovoljstvo in sreča, ki te navdajajo, draga, poleg mene.
—Oh, sladka moja stepska roža, ne morem povedati, kako zelo te ljubim, sveta mi boš, moja carica!
Livija se brez besede spusti na divan in se skuša otresti njegovega božanja.
Pugačev ni opazil, da se je Livija spremenila. Tudi tega ni opazil, da je Livija strmela v tem trenutku v daljavo. Videl je samo lepo telo in čutil njeno bližino.
—	Da, na cilju sva, moja draga Livija — reče Pugačev po kratkem odmoru. — Jutri si bom posadil na glavo carsko krono. Tvojo glavico pa bom okrasil z diademom. — Toda kaj je to proti blaženstvu, ki mi ga prinašajo ti-le trenutki?
—• Tvoja ljubezen me bo osrečila v tej sobi. Najdragocenejše, kar sem kedaj imel, mi je bila tvoja ljubezen. Ko sem bil še navaden kozak ,v stepi, sem sanjal samo o tem, kako bom nekoč počival v tvojem naročju.
—	Se-li še spominjaš, moja sladka Livija, kako sva roko v roki hodila po stepi? — Tedaj sem čutil, kako silno me ljubiš! Objela si me in naslonila svojo glavo na moja prša in mi zašepetala: — Pugačev ljubim te. — Tedaj mi je bilo, kakor da so se mi odprla rajska vrata! —
Livija vztrepeče pri spominu na ta dogodek.
Trdno se je odločila, da bo ostala hladna pri vsem Pugačevem prepričevanju in zatrjevanju svoje neskončno ljubezni. Preden je stopila v to sobo je prisegla, da goljufu ne bo darovala svojega srca, temveč
da ga bo ubila, hladnokrvno ubila,-ko se bo prepričala, da so ona. njen oče, Rusija in vsi oni, ki so bili s Pugačevim prevarani.
Pugačev se dvigne in vrže svoj težki baržunasti plašč proč. Nato sede na divan in Livijo krepkeje objame.	i S'
—	Livija, — reče Pugačev z glasom, ki je segal v dušo. — Livija» sedaj si moja, popolnoma moja, sedaj se mi ni treba boriti s svojimi strastmi, kakor tedaj V stepi. — A" se še spominjaš, kako sem te tam, med cvetjem divje poljuboval, da sva pozabila na ves svet in kako si me na kolenih prosila, da bi ohranil tvojo deviško nedotaknjenost?
—	Oh, Livija, težka je bila ta žrtev zame! Premagal sem se, ker sem te ljubil! — Uničil sem vojske, ki jih je Katarina poslala nad mene, tudi v bodoče jih bom premagal; nikdar več pa se ne bom boril s tako strašnim sovražnikom, kakor je neutešeno hrepenenje po tebi!
—	Danes pa se je hrepenenje p° tebi spremenilo v mojega prijatelja in zaveznika. Ljubljena žena, danes te smem objeti! — Danes, smem P°~ ljubi jati tvoja usta! — Danes te smem spremeniti v svojo ženo! —* Ah, odstrani to nevoščljivo obleko, ki zakriva pred menoj tvoje telo i Naj te vidim v tsej krasoti 1 —
Toda Livija je sedela in se & premaknila. Ona pritisne bodalo n» svoja prsa in vzdihne.
—	Kaj? Mar si tako hladna? — zavpije ognjevito Pugačev. — Mar nisi več moja Livija? — Sleci obleko, Livija, sleci vse, kar hoče ločiti tvoje prsi od mojih! —
Nadaljevanje