DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
ixhzija trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta « kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se ^plačuje 1 kron© temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inserira;;je znaten popust.
Nameravano imenovanje pri c. kr. višjem državnem pravdništvu v Gradcu.
Po smrti višjega državnega pravd-nika Riglerja v Gradca je ostal v tem uradu njega namestnik, ki je v prejšnjih letih služboval v raznih slovenskih krajih in se naučil slovenščine v toliki meri. da je lahko čital in raz-' umel slovenske'pravdne spise in si. ko je to služba od njega zahtevala, brez tuje pomoči, iz spisov samih, vstvaril svojo sodbo in svoje predloge stavil na temelju svojega proučavanja pravd. To je tudi najmanj, kar se sme in mora v imenu postave in pravice zahtevati od vsakega državnega pravdnika.
Kakor se sliši, pride sedaj višjega državnega pravdnika namestnik iz Gradca proč, za višjega državnega pravdnika v Gradcu je pa izbran pravdnik iz Gradca g. Am s chi. za za njegovega namestnika gosp. Wil heim; oba ta dva gospoda sta službovala ves čas v Gradcu ali vsaj vedno med Nemci ter ne znata slovenski, ali nista imela nikdar prilike svoje znanje, ce sta si ga morda v kakem kurzu kaj pridobila tudi praktično v službi v slo-I venskih krajih preizkusiti in spopolniti. To nameravano imenovanje je za Slovence ne samo krivično, ampak v pravnem oziru naravnost nevarno! V področje višjega deželnega sodišča v Gradcu spada skoraj toliko Slovencev, kolikor Nemcev, zato je tudi število slovenskih pravd, o katerih se ima izreči višje državno pravdništvo in staviti svoje predloge glede kazni, približno tako veliko, kakor število nemških pravd. Že gola vest iz spoštovanja dO pravičnosti bi torej zahtevala, da oba, višji državni pravdnik in njegov namestnik,
znata popolnoma jezika svojega uradnega področja in da je eden od njih tudi po rodu Slovenec. Kako naj si tudi državni pravdnik vstvari svojo sodbo o pravdi in naj stavi pravičen predlog, ako pravdnih spisov ne razume in je prisiljen si te vedno s pomočjo tolmača prestavljati na nemščino? Zakaj bi slovenski obtoženci morali biti v večni nevarnosti, da se jim odmeri neprimerno visoka kazen, ker višji državni pravdnik ali njegov namestnik ni razumel pravdnik spisov, in je bil po svojem tolmaču netočno podučen o nih vsebini ? Ta čut pravne nesigurnosti in množečih se pravnih zmot, ki že tako in tako razburja naše prebivalstvo, je vest o tem nameravanem imenovanju še neizmerno pomnožila in to tem bolj, ker bi s tem bila dana prednost uradnikom, kateri so vedno službovali v Gradcu in niso imeli pri-,ezikovneni obziru usposobiti za mešto. na katero .bodo po-stavijéfìi, pred Jòvenskimi in-v slovenskih krajih službujočimi nemškimi uradniki, kateri so slovenščine zmožni. Na te dve mesti spada en Slovenec in en slovenščine v besedi in pisavi zmožni Nemec, kateri je svoje znanje slovenščine v službi praktično dokazal in ne samo s kakim, Bog ve kje in kako pridobljenim spričevalom podprl. Amschl gotovo ne zna niti besedice slovenski, najbrže tudi ne Wilhelm, ker drugače ne bi bil vedno med Nemci (jedaj v Gradcu) služboval. Amschl tudi po službenih letih ni najstarejši prosilec. Tal^o imenovanje, kakršno mi zahtevamo, je utemeljeno v taktičnih razmerah in številu slovenskega in nemškega prebivalstva .v področju višjega deželnega sodišča v' Gradcu, to zahteva pravna varnost Slovencev na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Koroškem,
za katere bi bila sicer enakost pred postavo le prazna fraza. Mi te svoje pravice ne moremo in ne maramo nikomur žrtvovati yi si je tudi ne damo kratiti, zato opözärjamo naše državne poslance, da čuvajo mul njo in se z vso silo potegnejo za to, da se nam pri teh velevažnih in za našo pravno var-; nost usodepolnih imenovanjih ne bo storila nameravana krivica, o kateri s tem obveščamo slovensko javnost. — Mi zahtevamo, da naj bodeta višji drž. pravdnik in njegov namestnik slovenščine popolnoma zmožna, ali pa naj Nemci zahtevajo zase svoje nadsodišče in nam dajo naše nadsodišče za slovenske kraje v Ljubljani, kar je itak naša stara želja in zahteva!
Slovenskemu trgovstvu na §ppdnjaai- Štajerskem.
Vrhunec nemške nestrpnosti znači pMgjfìj vi 'mestnih uradov v Olju fi a
Marmorn, da se v okrožju teh mest ne smejo obešati v zrak moleče napisne table v slovenskem, temveč samo v nemškem jeziku. V eni zadnjih občinskih sej mesta Maribora odbila se je tozadevna pritožba Cirilove tiskarne, pred kratkem je pa magistrat zaukazal, da mora tiskarna slovenski napis odstraniti. Tiskarna je vložila rekurs, kaka bode rešitev ne vemo, vendar ni izključeno, da bode za Slovence nes-ugoden, in da bode slovenski napis šiloma odstranjen!
Pričakovali smo, da se bode naše časopisje oglasilo in primerno ožigosalo to skrajno žaljivo postopanje nasproti Slovencem. Vse to je izostalo in izvzemši nekaj kratkih, suhih notic, v katerih je bilo navedeno samo dejstvo, ostalo je vse mirno.
Drugačna bi bila stvar, ako b-ljubljanski mestni magistrat kaj takega ukrenil. Vse nemško časopisje bi bilo v enakem slučaju zagnalo strašen krik o strašnih krivicah, katere se godijo ljubljanskim Nemcem; nebroj interpelacij in nujnih predlogov bi vložili v zbornici, navidezna nemška mesta kakor Celje, Ptuj, Maribor, Celovec itd. bi v svečanih sejah protestirala proti takim krivicam itd.
Nam Slovencem seyeda tega menda ni treba, kajti na papirju imamo vender črno na belem v čl. 19/ osnovnih zakonov zajamčeno pravico se posluževati slovenskega jezika v vsem javnem življenju v šoli in uradu in ta pravica ua papirju je za našo v resnici oslovsko potrpežljivost dovolj!
Z obžalovanjem moramo priznati, da Slovenci na Spodnjem Štajerskem v celoti še niso tako zavedni, da bi se branili proti enakim nasilstvom od strani takih korporacij. katere bi morale 7, narri i riuniti ..Tii nai ' »poM.of ati. ker imajo od nas dobiček in da ne moremo oziroma ne znamo še izvajati posledic iz takega postopanja naših nasprotnikov in jim odgovoriti na način, ki jim je edin razumljiv in ki je izražen v — gotovem denarju, ki ga zaslužijo od Slovencev!
Mi ne smemo dalje mirno gledati kako brutalno se z nogami teptajo naše narodne pravice. Oglejmo si nekoliko natančneje, kaj so prav za prav ti mogotci tako imenovanih nemških mest kakor je Celje in Maribor. Večino mestnih odbornikov tvorijo v teh mestih obrtniki in trgovci, katerih večina je rojenih od slovenskih starišev, ki so pa zatajili in izdali svoj materni jezik. Večina teh ,.Nemcev"' niti nemški pisati ali pravilno govoriti ne zna!
LISJEK.
Diogen.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevedel —nj —.
(Dalje.)
„Gospod ban'1, nadaljuje kraljica, „jaz spoštujem junaštvo in moja volja je, da se povsod odlikava. ker ne ljubim protekcije, Zato želim, da postane gospod Pakič stotnik".
„Na željo vašega velica stva in vsled svoje banske oblasti imenujem gospoda Belizara pl. Pakiča stotnikom."
„In jaz mu hočem ostati vedno naklonjena in prijazna", doda kraljica in prikima milostljivo ter zapusti šotor s cesarjem in dvorjaniki.
„Slišiš Belizar", prekine ga Jankovič, „ti si razprostrl zgodaj peruti, pazi, da te solnce ne ožge."
„Ah, miiostljivi prijatelj", nasmehne se mladi stotnik, „moje peruti sojnočne in jaz se ne dvignem do solnca. No,
da končam svoje pripovedovanje, ki vam je postalo gotovo nadležno" . . . „Nikakor ne, kar se tiče tebe." ,.V šotoru ostanejo generali, škofje gospe in naša hrvatska gospoda. Vsi me obkolijo kakor ose ter mi začnejo čestitati na tolikej kraljevi milosti. Škof Klobučicki me popacka po rami in pravi:
„Ljnbi mladi prijalelj, vas čaka še velika sreča in lepa bodočnost. Ostanite junak in bodite vredni vedno ce-saričine milosti."
Komaj je škof to izrekel, izmota se iz gnječe prekrasna velika gospa, pravim krasna, kakoršne še nisem videl v svojem življenju. Upiraje svoje velike, črne, svetle oči v mene, sklopi svoje polne rudeče ustnice v smehljaj, pristopi k meni in spregovori v francoskem jeziku:
„Gospod stotnik, vi mi še niste predstavljeni, predstaviti se hočem torej jaz vam, ker imam k temu nekako pravico. Jaz sem Terezija grofica Bačan,
rojena Ilyeshazy, ' vaša obristarica, in ker ste našli s svojim junaštvom toliko milost pred cesarskim obličjem, moram vam častitati tudi jaz in se vam zahvaliti radi vašega znanja. V znak mojega priznanja pa sprejmite gospod stotnik od svoje obristarice ta šopek cvetlic, saj menda znate, da so nekdaj odlikovale gospe zmagalce pri juraškem turnirju z venci." To rekši, mi poda prekrasen šopek, jaz ji poljubim roko, a cela družba začne klicati: „Vivat!"
„Oh, mladi prijatelj", pravi nato Jankovič ter naglo vstane in na obrazu mu drhta nek nemir, „ti napreduješ skokoma. Glej, kako ga boža gospoda — in gospe in še celo kraljevska milost. Malo da nisem v skrbeh, ljubosumen, ker se mi nekako iztrgavaš iz uzde, ljubi Belizar."
„Prisegam vam, miiostljivi prijatelj", plane kvišku mladi stotnik ter dvigne roko, „da nimate vzroka biti ljubosumni ali v strahu."
• „Končaj, končaj Belizar", odvrne Jankovič in sede zopet na stol.
„Takoj končam, samo še par besed", reče piladenič. „Najprej spravim ubogega Teofana iz postelje, vržem rabarbaro skozi okno in prinesem mu boljše zdravilo, dve steklenici šampanjca, katerega mi je poslala obristarica".
„Spet obristarica", nasmehne se sarkastično gospod Anton.
„Še fisti dan je bilo na večih krajih slavje. Cesar in cesarica priredita sijajni obed na ptujskem gradu ter povabita vse višje častnike, škofe in velikaše. Trdi naš škof priredi obed duhovnikom, kjer ga je nadomestoval kanonik Baltazar Krčelič, a nas gra-ničarske častnike povabi polkovnik Kiefeld. Temu omizju je predsedoval imenoma major Vuk Jelačič, v resnici pa je zapovedovala gospa Terezija Bačan, ki je z veselimi šalami zabavala častniški krog; stari kanonik Patačič se je krohotal tako, da mu je pod-
Zopet drugi so privandrali lačni in s culico v rokah v našo deželo in začeli trgovati. Sprva so se sicer dobrikali slovenskemu ljudstvu, sčasoma pa, ko so postali siti in so si napolnili prazne žepe, katere jim je naš slovenski odjemalec tako pridno po-magal^polniti, vzrasel jim je greben, in začeli so se nam rogati in nas zaničevati. Na tisoče slovenskega kapitala smo znosili na ta način v žrelo vsenemštva in s tem kapitalom nas sedaj hočejo uničiti. Nebroj zavednih in narodno, mislečih obrtnikov in trgovcev bi bili lahko postavili na trdne noge in ne bilo bi treba, da doživljamo vsak dan nova razočaranja.
Gospodarsko vprašanje smo popolnoma zanemarili in ravno v tem je jedro in opora vsakega naroda. Začnimo delati z vso vnemo na to, da se bode pri nas srednji stan okrepil. V vsakem kraju skušajmo, da se naseli zadostno število narodnih trgovcev in obrtnikov in delajmo na to, da jih bo naše ljudstvo vsestransko podpiralo. Kadar se bode to izvedlo, izginili bodo sedaj nam sovražni elementi obrtnega in trgovskega stanu, ali bodejo prisiljeni se prilagoditi razmeram in podpirati težnje naroda, od katerega imajo zaslužek.
Na lastni zemlji hočemo biti sami gospodarji in kdor ima od nas dobiček, mora naše narodne težnje tudi spoštovati. To naj bode za naprej naše načelo.	\
Jasna, dasi s trnjem pokrita je pot, po kateri ima hoditi naše pred kratkem vstanovljeno „Slovensko trgovsko društvo v Celju". Cilj tega društva mora. biti, povzdigniti naš srednji stan in ga organizirati v celoto. Komur je mar napredek našega naroda, naj v tem oziru deluje in pospešuje namen našega društva. Kar se ne da doseči v enem letu, dosegli bomo v dveh ali tudi več letih, vendar mora društvo dosledno vstrajati v borbi za dosego tega cilja.	L.
Svetovno-politični pregled.
Domače dežele.
Poslanec Löker je svoje poročilo o volilni reformi končal in je že vse že tiskano in razdeljeno med poslance. Knjiga obsega 746 stranij. V poročilu je podal Löcker zgodovinski pregled razvoja volivne pravice v Avstriji od prvih početkov ustavnega življenja do danes.
Severna železnica je podržavljena. Dotično postavo je cesar že sankcioniral in je danes objavljena v Dunaj-
skem uradnem listu. Kakor je poročal „Slovenec", so Poljaki izrekli referentu v tem vprašanju g. Šukljetu svojo zahvalo ter obljubili, da bodo tudi oni istotako izdatno podpirali slovenske zahteve novih železnic.
V finančnemu odseku ogrskega parlamenta je poslanec Raday interpe-liral ministrskega predsednika, ali se je vlada res obvezala povišati rekrute. ali se ima ogrska vlada v čem pritožiti zoper način, kako je imenovan novi vnanji minister in ali je res honvedski minister prepovedal honvedom in žan-darmeriji vdeležiti se Rakoczyijevih slàvnosti. — Wekerle je na to takoj odgovoril, da je povišanje rekrutov v resnici potrebno, da pa vlada še ni odločila kdaj, v kakem številu in pod kakimi pogoji naj se to dogodi. O kaki obveznosti, ki bi ogrsko vlado silila to dovoliti, ni govora. Objavo takozva-nega tajnega pakta sme pač zahtevati ogrski parlament, nikakor pa ne kaka tuja država. (S tem meni Avstrijo, ker so v našem parlamentu že o tem go-gorili.) O prepovedi honvedskega ministra, ki brani honvedu in žandarme-riji udeležbo na Rakoczyjevi slavnosti, ni vladi nič znanega. Isto tako so napačne vse vesti o vladni krizi itd. Konečno je Wekerle obljubil, da s svojo davčno reformo uvede progresivne davke sicer ne v polnem obsegu (takozvani ralni davki bodo izvzeti) toda gotovo v večji meri, kakor kjerkoli drugod v Evropi. — Na to je bil sprejet proračun finančnega ministra.
Vnanje države.
—	Rusija. Vojna sodišča delujejo, izrekajo svoje smrtne obsodbe in upornike streljajo kar v masah, a število atentatov, ropov in drugih hudodelstev je še vedno neizmerno veliko. Kakor vse kaže, tudi to ne bo še pravi lek pijoti anarhiji. — Dijaštvo v Petrogradu ima svoje shode na vseučilišču. Rektor je dijakom zagrozil, da bo vseučilišče zaprl, če se bodo še brez njegovega dovoljenja shajali in zborovali v vseučiliških prostorih. Dijaki so mu na to odgovorili, da imajo pravico shajati se, ne da bi njega in profesorski zbor prosili še posebnega dovoljenja.
—	Srbija. Vlada je pogajanja s tvrdko Schneider in Creuzot zaradi kanonov skoro dovršila ter bode bržkone tej firmi dala naročilo. V skup-štini je sprejeta trgovinska pogodba s Turčijo. Uradno se zavračajo vse napačne trditve dunajskih listov o sovražnem pisanju srbskih oficijozov proti Goluhovskemu. To vse ni res. Srbska vlada in srbsko oficijozno novinstvo je
vedno pisalo dostojno in taktno o Go-luhovskem in o Avstro-Ogrski.
—	Na Črni Gori delajo priprave za prvo Skupštino, ki se v kratkem snide na Cetinju. Vlada bode v prvi Skupštini ostala v manjšini — in če je knezu Nikoli in njegovim ministrom res kaj mar narodne volje, bode moralo sedanje ministrstvo odstopiti. Toda teg£ se od zagrizenegaa absolutista Nikole ni nadejati, da bi narodu dovolil. če tudi najmanjši vpliv na vlado v deželi.
—	Švica. Vlade treh kantonov in sicer v Bazileji, Neuenburgu in Ženevi pripravljajo predloge o ločitvi cerkve od države:
—	Italija. Bivši državni tajnik Daneo je govoril v Turinu pred svojimi volilci in dejal, da imata Avstrija in Italija interes na tem, da se mirno sporazumeti in pogoditi. Italija neče na Balkanu nič zase. ne more pa tudi dovoliti. da bi Avstrija zasela Solun ali na albanski strani Valono.
Dopisi.
Iz Celja. („Hagen von Cilley" proti katoliškim stolpnim uram ali Celjski Pavliha se vojskuje z vetrnimi mlini.) Neki mesečen človek straši o polnoči po Celju ter uganja razne bu-dalosti. To priobčuje vestno v nemški tetki iz rotovške ulice v 86. štev. od 28. okt. t. 1. Kot pisatelj se podpisuje ta Pavliha kot „Hagen von Cilley". Pavliha mora biti kot vitez seveda plemenit, zato ni zadovoljen z navadnim rovtarskim imenom, ampak si daje priimek „von Cilley". V uvodu svojega epohalnega članka pravi, da je dobil od svojega prapradeda neko nemško knjigo. No, njegov prapraded se je menda ravno tako malo brigal za nemške knjige, kot Hägen za lanjski sneg. Saj se i avno ljudje okoli nemške vahte ne morejo ponašati s svojim pristnim nemštvom.
Pa preidimo že k reči sami! Kaj je torej napravil celjski Pavliha? Ko je odbila enajsta ura, pravi Hägen, ga je potrkala luna s svojim slabim sojem ter ga gnala po raznih mestnih ulicah. Tu se najprej vojskuje kot pravi Pavliha s človeškimi odpadki ter kliče na pomoč odbornika olepševalnega društva Rascha. Ta bi se mu menda zahvalil za tako pomoč, dasi je mesečen človek pomilovanja vreden. A te vonjave Ha-genu še niso dovolj. Gre še v neki blaten potok in rije tam s svojim nosom po smrdljivih kanalih. Omamljenega od takih dišav, ga pa luna odnese kaj visoko gori k polarni zvezdi.
In grozno! Hägen čuje nek glas od zgoraj — seveda, vsak Pavliha čuje tudi travo rasti —, ki mu pravi: „Čas šumi mogočno naprej in kmalu bo prišla ura, ko boš ti — deviški stolp luterske cerkve — močno središče vernega človeštva!" Ta glas Hagena tako pretrese in prešine, da je nakrat oduševljen za deviški stolp luterske cerkve" ter se začne kot pravi Pavliha bojeveti s stolpi katoliških cerkva, ker mu baje ure v teh stolpih jezljivo hreščijo. Kar naskočil bi vse te stolpe, da bi luterski deviški stolp bil čim preje središče vernega človeštva. Srečen Hägen, ki ima tako močno vero, baje si zapomni vse pridige svojega pastorja od besede do besede, ker ga posluša nedeljo za nedeljo z odprtimi ustmi, da mu ne uide nobena beseda! A nesrečna katoliška cerkev, ki imaš takega sovražnika. Kar ni premoglo 19 stoletij, to bo dosegel „Hagen von Cilley" v eni sami mesečni noči. Zrušil te bo s površja zemlje. Poleg luterske cerkve pa bo stavil c. kr. državni gimnazij, nemški dijaški dom ter Julija Rakuscha dom. Mesečnim ljudem je vse mogoče, in menda bi Hägen storil vse to že v prvi mesečni noči, ko bi ga udarec luterske ure ne bil prestrašil, tako da se je i luna zbala ter Hagena izpustila iz svojega objema.
Sv. Jurij ob Juž. žel. Za Boga in Avstrijo narod slovenski veliko žrtvuje — a premalo žrtvuje za-se. Lep kos zgodovine ima za seboj, ki pove, kako srčno je odbijal navale sovražne. S krvjo je branil meje avstrijske države. — Kako to, da ne brani z le-to srčnostjo meje svoje slovenske domovine?! V sramoto nam je, ker svoj dom premalo ščitimo! Oži se meja slovenske domovine; zakaj? vsled sebičnosti, malomarnosti. Daruj srce is svojo moč za dom trpeč, nesloge se pa varujmo. Samopomoč je naša rešitev. Rešujmo dom s tem, da množimo število Slovencev z narodno šolo. Cepimo obupajočim pogum, rešimo obmejne brate, da ne pride pogin tudi čez nas. Rešitev pa je v skupni samopomoči in nesebični požrtvovalnosti. Pridi in daruj za narodno šolo o priliki zborovanja „Ženske podružnice sv. Cirila in Metoda". Slovenska deca, ki je v nevarnosti da se potuči, te prosi, da prideš v nedeljo 4. novembra ob 4. uri popoldne v gostilno g. Rudolfa Dobovišek na veselico, ki jo priredi tukajšnja „Ženska podr. sv. Cirila in Metoda" v korist narodne šole in s tem v ohranitev meje slovenske domovine.
Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.
bradek le skakal semtertje, in ko ga vpraša vesela Bačanka, zakaj da ni šel na obed k škofu, ampak med te spri-dene vojaške ljudi, odgovori starec smeje: „V kapitelju sem kanonik, v taboru vojak, torej moram sedeti tukaj in pri tem se še nadejam, da rešim katero izgubljeno dušo iz peklenskega žrela."
Bačanka je pustila točiti šampanjca kolikor je kdo hotel in našim starim poročnikom so se kar penile brke. Konečno dvigne gospa svojo čašo in reče glasno: „Živel glinski polk, pred vsem huzarji in potem mušketirji, a naposled živel mladi, najmlajši stotnik gospod Belizar, plemeniti Pakič, katerega je obsipala danes svitla kraljica osebno s svojo milostjoV'
„Vivat Pakič!" vsklikejo enoglasno vsi moji tovariši, a stotnik Vojkovič me dregne v rebra in mi prišepne: „Belizar! Zdi se mi, da ti je Terezija še milostljivejša kakor Marija Terezija." Meni je bilo časti že preveč in odšel sem natihoma. Ker sem vedel, da je
konec vaj, sprosil sem si od polkovnika dopust in prihitel k vam, vaša milost. Naša gospoda ostane še nekaj časa v Ptuju, ker bo baje tam banska konferenca. Sedaj sem vam vestno povedal vse, a vi mi milostljivo povejte, kaj je bilo prav in kaj ne."
„Belizar! Moj sin!" reče gospod Anton ginjenim, svečanim glasom ter prime pred seboj stoječega mladeniča za obe roki. „Belizar, ali se spominjaš tistega trenutka, ko si klečal pred posteljo svojega strica, spoštovanega starca? Zraven postelje sem stal tudi jaz. Se li spominjaš, kaj je govoril umirajoči starec z jasnim glasom, ko je položil svojo blagoslovljeno desnico na tvojo mlado glavo: „Belizar". pravi, jaz moram iti, srce mi rahleje bije, Gospod me zove. Ti ostaneš sam. ljubi sin ljubega mi brata, katerega je smrt prerano pokosila. Bil sem ti drugi oče, ko ti je umrla malo potem mati. Nabral sem za časa svojega dolgega življenja precej pozemeljskega blaga, pošteno sem ga nabral. Prepuščam ga
tebi, ker te ljubim, ker si dober in pošten, toda mlad, zelo mlad. Navdaja me neka slutnja. Stara vrlina jenja, v naši zemlji gre vse navskrižem, Hrvati so pozabili, da so Hrvati. Pohlep za zlatim teletom, pohlep za nečimurno častjo izbrisal je iz njihove duše ono ljubezen za staro svobodo, oni junaški ponos,- ono čisto prostodušnost, ki je izvor sreče in zdravja. Glej, jaz sem ostal stari Hrvat, kakor me je rodila mati. Oh, moj Belizar, ostani to tudi ti in srečen boš. Ti boš bogat, ti boš samostojen. Nikomur se ne klanjaj, edino le Bogu. Svojega bogastva ne razsipavaj v puščavo, sejaj ga v dobro zemljo. Pomagaj, kjer je treba pomagati, četudi ne najdeš zahvale, Bog ti bo povrnil. Pomisli, da ti je brat vsak človek, da je greh puščati brata v bedi. A da ne boš brez opore, da ne omahneš, ti dam tukaj varuha, gosp. Antona Jankoviča, svojega prijatelja, svojega učenca. Prisezi mi, da boš ga ubogal." To je govoril rajni škof. ne da? Ti pa si zajokal in prisegel, da me boš ubogal
kakor sin svojega očeta. A znaš li, kaj sem prisegel v srcu takrat jaz? Da posvetim vse skrbi, vsako misel, vse življenje tvoji sreči, da te hočem čuvati in nate paziti, kakor na svojega lastnega sina. In s to prisego sem prijel pred dobrim starčkom tvojo roko. Belizar, ali se spominjaš tega trenutka?"
„Oh, kako se ne bi spominjal, kajti ta trenutek pozabiti, značilo bi pozabiti najsvetejši čas svojega življenja, pozabiti svoje življenje", pravi mladenič in stisne živo Antonove roke, a v iskrih očeh, ki so zrle polne ljubezni in spoštovanja nepremično na kavalirja, zalesketalae so svetle solze. „Skoraj dve leti sta", nadaljuje mladenič, „odkar se je vse to dogodilo, in ali sem v čem prelomil svojo prisego bodisi doma, bodisi v tujini?"
„Nisi, Belizar!"
„Zakaj me t^rej moj milostljivi zaščitnik spominja te prisege? Saj se kliče v spomin prisega samo onim, ki jo mislijo prelomiti."
(Dalje prihodnjič.)
St Jurij ob juž. žel. Naša
■	Ženska podružnica'1 se pač more po-flušati, da je vzklila iz čiste narodne ■mesti; ne dolžnost, marveč ljubezen Ido narodne stvari ji je dala življenje lin — jo živi. Zakaj se veselim vsako ■leto njenega zborovanja? Ni to hrupna, ■sijajna ljudska slavnost z blestečim ■programom vse obljubujočih govorov ■it. d., ampak priprosta, toda tem Brnejša in neprisiljena zabava riaših ■'lih Slovenk. Ne sramujem se pove-■ti, da me je ganilo do solze — ne Ketje, ne igranje niti — kaj drugega, ■pač pa govor, v katerem je priprosta ■kmetica navduševala svoje slušalke in ■slušatelje, da ostanejo zvesti svojemu ■narodu in da naj bodo ponosni na svoj ■lepi jezik, v katerem jih je učila mati ■peti in moliti. Kako srčne, kako ognje-■lite so bile te besede! Prijel sem se za «lavo: ali sanjam? ali je kaj takega ■ianes mogoče? Nehote sem se za-■lislil v davne čase: to je bojevita ■partanka, ki uči svojo deco, kako Bjnbiti svoj narod, ki roti pred bojem ■vojega sina, da reši svojo domovino, ■če treba, s srčno krvjo — a ne: krotka ■Slovenka! Nisem verjel, da imamo take ■lene, da bi v naših kmetskih mamicah ■pio toliko čiste, ognjevite ljubezni za ■ms toli zaničevan jezik — sedaj .vem ■to. in hvala vam, matere in hčerke,
■	kojih navdušenje ( sem gledal in slušal
■	kakor bajko iz prošlih dni, da, smelo I Vife kličem v svet: Narod, ki ima 9 take matere, ne sme in ne more biti ■pogt/Mjen! — Ničesar bi mi ne grenilo ■epega večera, saj je tudi dejanska požrtvovalnost z besedami ne le v po-Bolnem soglasju, ajnpak naravnost ■izorna in brezprimerna - toda nakrat ■e spomnim: Kaj pa naše tržanke? — ■oliko ,.nežnih"', toliko rodbin, ki pra-■ijo, da so „narodne"', a zastopanih je ■Ho — čujte! — : 1 -j- . . .?? (gojim namreč o preteklih zborovanjih!)
h,	da lokal pri g. Dob. ni prostoren dovolj za vse „nenavzoče"' in le želeti e, da se to kakor koli izboljša, ali če s ne morete priti, pošljite svoje pri-levke Vé, cenjene gospé in gospice iz g"a in zbrišite za vselej sramoto, da i niste vse vpisane v podružnici. In
i,	n. učiteljice! Vzbudite se, bodjte viseči, pojte med naše nepokvarjeno Jjndsho, učite ga — ne dopustite, ia se narobe zgodi in: lepši Vam bo «t! Ne „nobel", ne „Slovenec" jl„Slovenka" biti nam ne z a -^istuje, ampak kot brate in «stre se čutiti, kot Slovenci pi delati — to zahteva od nas lan a š n j i čas!
j Naj se ne čuti nihče prizadetega ijti te besede so pisane edino za dober namen in z najboljšim namenom: 4a bi ne bilo treba nikdar iz Št. Jurja pisati. Na delo tedaj, saj resni so I mi dovolj!
I Slovenske novice.
Štajersko.
— Interpelacija, katero so stagli dr. Vovšek in sodrugi v državnem i zboru zaradi sklepa o pobiranju pri-inalne najemnine za izvesne table in pradi naredbe, da morajo biti te table smo nemške, je gospode hudo razka-čila. Priobčili so v svojem glasilu čla-| ki je pisan v tako ordinarnem in nizkem tonu, da njega surovost nikakor Ue more zadeti dostojnega Človeka. Baš s takimi članki dokazujejo ti gospodje, da se vkljub veliki nemški kulturi. o kateri tako širokoustno go-Ivore, vendar le pomilovanja vredni kul-itarni berači. To samooboževanje in I precenjevanj e svoje vrednosti bi bilo lato samo smešno, ako bi ne imelo Inamena zmešati v slabotnih glavah ■svojih pristašev vse pravne pojme in
vznetiti v njih narodni fanatizem naj-grje in najnižje vrste. Da gospoda blati naše poslance, naše uradnike in trgovce je samo po sebi umevno. Mi vse to samo beležimo, posledice, katere bo imelo to njih „kulturno" delo. naj gospodje pripišejo sami sebi. Da bode to njih večno ščuvanje konečno rodilo svoj sad, na to naj se gospodje le zanesejo; njih početje mora prebuditi tudi naše največje zaspance iz sna!
—	Celjskim gg. pevcem! Minuli torek se je že mogla vršiti vaja, vredna imena našega pevskega društva. Upamo, da bo danes udeležba še večja.
—: „Cigani". „Slovenski Narod" piše o tej veseloigri: Prav pošteno se je skorajžil naš gospod Dolinar, katerega že poznnamo kot duhovitega humorista, Njegova trodejanka „Cigani" dela čast njegovemu imenu. Slovenski odri sezite po nji!
—	Denarna Centrala „Zadružne Zveze" v Celju izkazuje z 31. oktobra 1.1. naslednji denarni promet in bilanco : Vplačani deleži ... K 113.060 — Izplačani „ ... „	310'— Stanje deležev ... K 112.750 — Prejete vloge v tekočem
računu .... K 2,797.405'85 Vzdignjene vloge v tekočem računu . . ., 1,364.733 63 Stanje vlog v tekočem
računu.....K 1,432.672'22
Izplačana posojila v tekočem računu . . K 2,108.657'40 Vrnjena posojila v tekočem računu . .	559.735"23 Stanje posojil v tekočem
računu.....K 1,548.922'17
Gotovina, poštna hranilnica in naložbe . . K 19.983'91 Denarni promet je iznašal :
prejemki . , K 6,055.328'95 izdatki . . . „ 6,049.625"04 Skupni denarni promet
toraj ...... K 12,104.953 99
—	Učni tečaji „Slov. trgovskega društva v Celju" se bodo vršili vsak torek in petek. Prva ura bo v torek, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer.
—	„Slovensko trgovsko društvo v Celju". V zadnji številki „Domovine" beremo, da se od strani naših narodnih nasprotnikov zelo neljubo opaža gibanje med slovenskim trgovstvom in obrtništvom stremeče po osamosvojitvi. Nam mora to biti prav. Med drugim najdemo nekaj dobrih nasvetov na naslov „Slov. trg. društva v Celju". Pisec dotične notice se gotovo zelo zanima za to društvo in bi stvari mnogo koristil, ako bi večkrat osebno ali pismeno stopil pred odbor s svojimi nasveti, katerih društvo zelo potrebuje.
Ne moremo verjeti pa, da „trgovcu z dežele" ni znan program „Slov. trg. društva", kar bi kazalo, da se prvotno ko se je društvo ustanovilo, ni za isto v toliki meri zanimal, kakor sedaj. Na ustanovnem občnem zboru dne 1. julija t. 1. je pri drugi točki dnevnega reda pokojni Maks Železnik v dovršenem govoru podal sliko našega programa, katerega ima izvršiti to društvo in je bil ta govor doslovno objavljen v „Slov. trgovskem vestniku" katerega izdaja društvo „Merkur" v Ljubljani in ga redni člani našega društva dobivajo brezplačno. Po tem bi se pač dalo sklepati, da dopisnik morda še ni član društva. Želeti bi bilo, da „Domovina" imenovani govor v eni prihodnjih številk ponatisne.
Želja, da pristopijo vse tvrdke, trgovci in trg. nastavljenci k našemu društvu, je izvedljiva, ako tudi drugi člani podpirajo odbor in pridobivajo nove člane. Društvo bode drage volje razposlalo vsako leto seznamek članov in ta seznamek bpde kazal, kdo je naš in kdo ne. Ponovno se objavlja, da so
t
nova pravila, na podlagi katerih se bode „Slov. trg. društvo v Celju" postavilo na najširše stališče, namest-ništvu že predložena. Ta pravila tvorijo že sama ob sebi cel program in se bodo svoječasno vsem, ki se za to zanimajo doposlala. Na izvajanja v navedeni notici se vrnemo še pozneje.
—	Vseh svetnikov dan je deževalo neprestano do večera. Proti peti se je spreletelo — in v mraku je zamigljalo nebrojno lučic, katera so živi svojim dragim pokojnikom prižgali na grobu v blag spomin — saj jutri je vseh mrtvih dan.
—	Povoden j. Savinja in vsi nje pritoki so vsled hudih nalivov stopili čez svoje bregove in ^poplavili polja in travnike po vsej celjski okolici. Škode je voda napravila razmeroma malo, ker so ljudje, izvzemši repo in korenje že vse pridelke spravili.
—	Slovenskim uradnikom. Kakor čujemo, imajo nemški uradniki na Slovenskem svojega mogočnega zavetnika v ministru Prade-tu. V vseh zadevah in posebno pri kompetencah se obračajo naravnost do njega in ga informirajo. Škodilo ne bo, če se slovenski uradniki vseh kategorij obračajo do češkega ministra Pacaka s svojimi željami ter obveščajo o vsem tudi slovenske državne poslance.
—	Sv. Pavel pri Preboldu. Tretji živinski sejem bode dne 5. novembra. Vabijo se vsi kupci in prodajalci, od blizu in daleč, da pridejo na sejm. Da se je drugi sejm slabo obnesel, so krivi dotični, ki imajo največ govoriti o takšnih stvareh. Upamo, da se sedaj potrebno ukrene. Torej na svidenje 5. novembra na sejmu. — Veselica izobraževalnega društva, ki se je vršila 28. m. m. se vkljub slabemu vremenu prav dobro obnesla. Igrala se je igra „Trije tički". Vsak je rešil svojo vlogo kar najbolje. Velika dvorana g. Franca Vedenika je bila natlačeno polna. Društ, „ si je opomoglo v gmotnem obziru,*' da bo lahko šlo svojo pot naprej. Splošna želja je bila, da bi se kmalo priredila kaka podobna zabava,
—	Trbovlje. Zopet smo doživeli lep večer, kateri je pokazal, kaj premore vztrajnost in pridnost. Za ta zabavni večer se imamo zahvaliti našemu rokodelskemu društvu ..Kadilci", katero je priredilo v nedeljo, 28. oktobra 1906 gledališko predstavo — veseloigro „Lumpacij Vagabund" pri Špancu v Trbovljah. Prostori so bili prenapolnjeni v dokaz, da ima trboveljsko ljudstvo smisel za take priredbe. O igri sami ne bodemo govorili, povdar-jamo le, da se je splošno igralo v veliko veselje in zadovoljnost občinstva. Vendar pa moramo javno pohvaliti gosp. režiserja Kranjca kot črevljarja „Kneftro". v kateri vlogi je bil zares tako izboren, da ga ni kmalu najti boljšega tudi na večjih odrih. On je igral že na Ljubljanskem odru, je duša društva in učitelj diletantov. Končno povdarjamo z zadovoljstvom v srcu, da nas zelo veseli napredek naših mladih za izobrazbo navdušenih narodnih fantov, kateri iščejo svojo zabavo v duševnem delu, ne pa v pretepu in razsajanju 'po gostilnah. Le tako dalje, mi Vas bodemo radi podpirali ob vsaki taki priredbi. Obenem moramo namigniti, da bode pri Forterju na Vodah kmalu dodelana velikanska dvorana z gledališkim odrom, kjer se bodo lahko igrali „Rokovnjači" in slične večje predstave. Na svidenje pred pustom !
—	Vinska trgatev v Zavrčkih Halozah. Tigatev je pri nas precej slabo izpadla, kar se tiče množine pridelka. Vsled jako lepega jesenskega vremena bode vino jako dobro in močno — vendar malo kislejše kot lani. Lansko vino je imelo pnmalo
kisline — zato tudi ni bilo tako pitno — kakor bode letošnje. Mošt je imel po največih krajih 17 0 sladkorja, dosti ga je bilo po 18°, po nekaterih legah celo 19° in 20° sladkorja. Trgatev je trajala do 24. oktobra, ker-so nekateri zaradi lepega vremena čakali- s trgatvijo. Kupcev je bilo izredno mnogo, tako, da se danes prav težko več najde večja partija mošta. Večji posestniki kakor Mihelič, Murkovič itd. imajo še mošt na razpolago. Ne morem pa drugače, da očitno oštejem naše slovenske, gostilničarje, ki zelo redko ali bi rekel skoraj nič ne prihajajo v naše slovenske Haloze, — temveč kupujejo pri nemških vinskih trgovcih v Mariboru in Ptuju. Prvič je vprašanje, ali dobe tam pristno vino, drugič pa morajo tudi to, kar dobijo, plačati mnogo dražje. Toraj poštene dobre haloške kapljice se slovenski gostilničarji ogibljete. Slovenski gostilničarji bi morali kupovati vino od slovenskih producentov. Tudi tukaj naj se uporablja geslo: „Svoji k svojim!"
—	Brežiška policija. V interpelaciji naših poslancev beremo: „Občinski tajnik Karol Schalon je bil dozdaj kaznovan zaradi prestopkov po §§ 496, 411 (pretep), 331, zopet 411, ^91 in zopet 491 kazenskega zakona. — Mestni stražnik Žerjav zaradi prestopkov po §§ 411, 460 (tatvina!), 411, 468, 412, 491, 496, 431, 411 kazenskega zakona in zrradi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja po § 155 kazenskega zakona. — Mestni stražnik Narat po' §§ 411, 468, 431, 496 kazenskega zakona in „zaradi ponarejanja kovanega denarja". To so brežiški „čuvaji" postave in ti bi naj zapirali naše še nekaznovane slovenske fante!
—	Bralno društvo „Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah priredi v nedeljo, 11. listopada 1.1. po večernicah v šoli veselico s sledečim sporedom: 1. Gledališka predstava „Ne kliči vraga!" Šaloigra v enem dejanju. 2. Kvišku bratje! Poje moški zbor. Junak iz Like,-svirajo tamburaši. Rojakom. Poje zbor. Mladi vojaki. Svirajo tamburaši. Spoved. ^ Poje zbor. 3. Prosta zabava s petjem
in tamburanjem v gostilni g. Korenjak. Vstopnina: Sedež 40 v, stojišče 20 v. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Črni dan, včeraj so izšle „Südsteierische Stimmen" črno obrobljene ter pišejo. „Črni dan brezpravja je v Mariboru napočil. Trgovce in obrtnike vežejo. Včeraj ob sedmih zjutraj je mestna policija s pomočjo nekega magistratskega uslužbenca in delavskega pomočnika vkljub protestu tiskarnega' vodstva odstranila tablo z napisom „Tiskarna sv. Cirila — St. Cyrillus = Buchdruckerei", napisom, ki je pri trgovskem sodišču protokoliran V okraju okrožnega sodišča Mariborskega prebiva 157.000 Slovencev in komaj 39.000 Nemcev. In vendar so odstranili tablo samo in edino zato, ker stoji na njej edina slovenska beseda — tiskarna. — To postopanje mestnega zastopstva je razžaljenje in izzivanje celega slovenskega naroda, napad na trgovsko in obrtno prostost, preziranje državnih temeljnih zakonov, po katerih so vse avstrijske narodnosti ravnopravne, prekršaj obrtnega reda, po katerem mora imeti vsak obrtnik svojo firmo. Nasilna odstranitev table je zasmehovanje zdrave človeške pameti, ker slovenski "napis na tabli nobenemu Nemcu ne provzroča nobene škode in je uporaba občinskega zraka vsakemu prosta. Zato prosimo vse naše državne poslance naj se pri vladi pritožijo, da se napravi konec neču-venemu zatiranju Slovencev in vsega trgovskega in obrtnega stanu v Mariboru." — S tem so torej naši nemški in nemčurski sodeležani začeli boj na nož; v svoji nečuveni predrznosti in
brezprimerni brutalnosto so vrgli baklo v mase. da vznetij.0 in razbrzdajo vse narodne strasti v živi plamen, katerega ne bo več mogoče vgasiti, ko vname tudi one, ki zdaj še spe. Oni so začeli ta boj in oni sami bodo nosili njega posledice. Mi pa sprejemamo ta izziv in sedaj je naša sveta dolžnost, da stojimo vsak na svojem mestu in da odbijemo napad in vbranimo svoja tla!
—	Konkurz. C. kr. okrožno sodišče v Mariboru je otvorilo konkurz o premoženju trgovca Karola Kresnik v Mariboru. Konkurzni komisar je c. kr. sodni tajnik dr. Viljem Janežič. kon-kurzui oskrbnik pa dr. Henrik Lorber star., odvetnik. — Kresnik je listi trgovec, kojemu je Wegscheider posodil 5000 kron in potem, ko je videl, da bo denar najbrže. izgubil, v Dravo skočil. Takoj ke je Kresnik zvedel, da je Wegscheider utonil, ja zaprl trgovino in napovedal konkurz.
—	Slov. tel. društvo „Sokol" v Gradcu si je izvolilo na svojem ustanovnem občnem zboru dne 27. t. m. sledeči odbor: starosta br. Vekoslav Baš, podstarosta br. Franc Irgolič. načelnik br, Ivan Jane, tajnik br. Josip Pučnik, blagajnik br. Mirko Černič, gospodar br. Milko Brezigar, namestniki br. Ciril Krek, br. Jože Podobnik in br. Iv. Lah, preglednika br. Albert Kramer in br. Fr. Schaubach.
—	Akad. telin. društvo „Triglav" v Gradcu. Drugi redni občni zbor akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu se vrši dne 3. listopada 1906 ob 7. uri zvečer v prostorih „Hotel Schimmel" Reitschulgasse s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Glavno poročilo tajnikovo, blagajnikovo, knjižničarja in gospodarja. 4. Poročilo klubov, revizorja. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli!
—	Akad. telili, društvo „Tabor" v Gradcu si je na zadnjem rednem občnem zboru dne 24. oktobra 1906 izvolilo za zimski tečaj 1906/7 sledeči odbor: Predsednik stud. iur. Josip Pučnik, podpredsednik stud. med. Hugon Robič, tajnik stud. iur. Ivan Jančič, blagajnik stud. iur. Božidar Romih, knjižničar cand. phil. Josip Glonar, gospodar stud. iur. Ivan Klobasa, odb. nam. zapisnikar stud. med. Jakob Schober, arhivar stud. iur. Ludovik Zagoričnik, pregledniki cand. phil. Ivan Prekoršek. cand. phil. Matko Rauter in cand. mech. Viktor Turnšek.
—	Slov. kat. akad. društvo „Danica" na Dunaju si je na svojem rednem občnem zboru 23. vinotoka izvolilo za 25. tečaj sledeči odbor: Predsednik Modic Izidor, stud. phil., podpredsednik Razbergar Anton, stud. med., tajnik Merala Ferko, cand. iur., blagajnik Mal Josip, stud. phil., knjižničar Polajnar Janko, stud. med., gospodar Juvan Alojz, stud. iur.
—	Nadvojvoda Oto je umrl 1. t. m. ob 6. uri zvečer v Währingu na Dunaju. Pokojnik je bil rojen 21. aprila 1865 in je bil n^čak našega cesarja in brat sedanjega prestolonaslednika. Leta 1886. se je poročil s saksonsko princesinjo Marijo Jožefo. Imela sta tri sinove, katerih najstarejši princ Kari Franc Jožef, bode enkrat avstrijski cesar. Mladi princ je sedaj nad-poročnik pri dragoncih. Pokojni nadvojvoda Oto je že dlje časa bolehal in se je moral že julija t. 1. vsled bolezni popolnoma odpovedati vsaki službi. Da je njegovo stanje resno, je bilo znano, vendar je ta nagla katastrofa splošno iznenadila.
—	Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi ima dne 3. listopada 1.1. slavnostni izredni občni zbor v restavraciji „U Pokornych" (Jeènà ulice) ob 8. uri zvečer, na katerem se sklene bratstvo s slov. akad. društvom „Slo-
venija" na Dunaju in slov. akad. društvom „Tabor" v Gradcu. Gostje-prijatelji društva dobrodošli!
—* Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi je na svojem I. red. občnem zboru dne 20. vinotoka t. 1. izvolilo
sledeči odbor: Predsednik cand. in»-.
/ &
Pavlin Josip, podpredsednik cand. iur. Lavrenčič Josip, tajnik cand. iur. Go-ljevšček Josip,' blagajnik stud. iur. Orožen Milan, knjižničar stud. iur. Šemrov Franc, gospodar stud. iur. Brunčko LeV. časnikar stud. iur. Klepec Josip, namestnik stud. phil. Napotnik Josip, preglednika cand. iur. Lipoid Franc in cand. iur. Rekar Ernest.
Kranjsko.
—	Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. V službo se sprejme: 3 poslovodje, 1 potnik. 3 kon-toristi in stenografi, 9 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke,' 3 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki ielezninarske stroke, 2 kontoristinj; 5 učencev. Službe iščejo: 1 poslovodja, 10 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 10 kontoristinj, 3 blagajničarke, 4 prodajalke.
—	Sain je prijavil roparski umor. 30letni monter Ferdinand Veidl iz Šent Janža pri Svincu na Koroškem in prisiljenec tuk. deželne prisilne delavnice je bil pred kratkim pred deželnim sodiščem obsojen zaradi nasil-stva na eno leto ječe. Te dni pa je prijavil S9dišču, da ga strašno vest peče zlasti okrog praznika Vseh svetnikov, ker je leta 1902 na Nemškem med Tettuangom in Hemighoffenoni umoril in oropal mlado deklico. Zvabil da jo je v gozd, kjer jo je davil, da je izdihnila. Ker je mislil, da je kdo slišal njene klice na pomoč, je zlezel na drevo in se skril. Ker pa ni bilo nikogar blizu, zavlekel je truplo glo-bočje v gozd, je tam oropal, nato pa zakopal.
—	Z Dolenjskega. V Črmošnicah blizo dolenjskih Toplic so te dni blagoslovili novo šolsko poslopje. V tej kočevski župniji stanujejo največ, seveda, nemški Kočevci, da si je med njimi morda ena četrtina Slovencev. Ta fara je do skrajnosti siromašna. Kljubu temu je postavila novo šolsko poslopje, ki stane 30.000 K. K pokritju te svote je darovala gospa Ho-čevarjeva vsled posredovanja okrajnega glavarja barona Rechbacha, 3000 kron in nekaj tudi nemški Schulverein. Vse te darove privoščimo tem nemškim in slovenskim Črmošničanom. Da pa to zadevo omenjamo in da nosimo med svet novico o otvoritvi tega novega šolskega poslopja, temu je dal povod govor, ki ga je imel pri tej priliki c. kr. šolski nadzornik Peerz.
Ta mož, ki je ob enem učitelj na ljubljanski pripravnici, se ni mogel niti pri tej slovesni priliki vzdržati, da ne bi bil delal propagande za veliko Nemčijo na Kranjskem. Če tudi je nekoliko njegova zasluga, da so Črmošnice dobile novo šolsko poslopje, vendar bi se ne bil smel mož postaviti pri tej priliki kot c. kr. okrajni šolski nadzornik na tako zagrizeno nemškonacjonalno stališče.
Naglaševal je z velikim povdar-kom, da so Kočevci pripadniki velikega nemškega naroda, kateremu naj edino zvesti ostanejo.
To je vse lepo, ali v občini je tudi nekoliko Slovencev in vsi Kočevci sploh so na slovenskih tleh in jim to navdušenje za Veliko Nemčijo prav nič ne pristoja, bolje bi bilo je opozoriti na to; naj bodo spravljivi s svojimi slovenskimi sodeželani, nem-
škega šovinizma je tako in tako že preveč na Kočevskem!
Primorsko.
— Lavričeva številka Soče je
izšla 31. oktobra. Tej številki je dodana verna kopija številke od 10. marca 1876 „Suče", ki je prinesla Lavričev nekrolog. Številki je dodana tudi brošura: Doktor Karol Lavrič in njegova doba, spisal Dr. France Oblak. Ta Lavričeva številka „Soče" in pridejana jej brošira nas poučujeta ob oni vele-zanimivi dobi narodnega probujanja po Goriškem in jo, vsakemu, ki se zanima za naše politično življenje, prav toplo priporočamo. Posamezne številke z brošuro vred stanejo po 50 vin.
Gospodarstvo.
Tržne cene v Celju.
Pšenica po	K 14'40 do 15'40
rž po	K 12'40 do 13 —
koruza nova po	K 13'65 do 13'85
ječmen po	K 12'70 do 13'30
oves po	K 12'70 do 13'20
fižol, zelen, dolgi	K 22'—
,. kratki	„ 20'—
>• rudeč	( B 20 40
v koks	v ,. 2450
laneno seme	K 1275 do 14'—-konoplje (seme gal.) 1275 do 14 —
krompir	K 4— do 5 —
suhe gobe	kg po K 2 do 4
želod	K 5 do 6
kostanj (pravi)	K 10'—
jabolka	k 14 do 18
maslo	K 1'80 do 2 —
seno	k 5-_
slama	K 4 - do 4'20
„ otepi do	K 4'50.
Mesne cene so nespremenjene.
Angleška banka
je zvišala obrestno mero, za posojila na 6%- Po celi Evropi je pomanjkanje denarja.
Žetev na Hrvatskem.
se je letos dobro obnesla. Pridelali šo 2,815.000 met. stotov pšenice, 612.000 meč. stotov ječmena, 900.000 met. stot. ovsa. Letošnja letina je v primeri z lansko boljša kar se tiče kvalitete in kvantitete.
Književnost in umetnost.
— Anton Aškerc. Junaki-Epske pesnitve. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena broš. 3 K, elegantno vezano 4'50 K.
Štiri junake nam opisuje v teh epskih pesnitvah naš epik Aškerc. V prvi nas vodi v stari Korotan za osmega stoletja, kjer nam nudi prizor, ko so korotanski Slovenci ustoličevali na gosposvetskem polju kneza Volkuna za vojvodo. V drugi pesnitvi se bojuje knez Ljudevit proti nenasitnim Frankom. Dolgo se brani uspešno, že ga hočejo proglasiti Slovenci svojim kraljem, kar se mu izneveri ban Borna in ga preda sovražnikom. Preklet od pobožnega cesarja Ludovika, se skriva ves raztrgan in ubog slovenski knez, ki je slednjič žrtev proklete zavisti.
Kot tretjo epsko pesnitev nam podaja pesnik romanco z naslovom „Rčpoša in Kruci". Kmetski štajerski junak Ropoša doma iz Murske doline se bojuje zmagovito proti krutim ogrskim sosedom Krucem. Ni ga usmrtila kenška sablja in ne kroglja. Postaral se je, a se vendar boji smrti. Vedno vidi pred seboj malo nedolžno dete, katero je v svoji' divji jezi predrl s svojim mečem. Skeli ga to, strašno skeli, a slednjič pride vendar k njemu bela smrt, ki ga reši tudi te srčne rane. In četrti junak je našemu pesniku Kralj Matjaž, ki gre na vojsko,
n>
doma pa ran ukradejo mlado ženo Alenko. Ko se vrne z vojske, ne najde druzega na svojem gradu Ostrogu kot starega slugo Roka. Iu mu pove strašno novico. Hitro zbere junake in zdirjàv globoko Turčijo, kjer najde v Carigradu svojo ljubljeno Alenko. Tu stane sultanov jetnik. Ob tistem čas pa začne razsajati vstaja Janičarji po mestu. Matjaž pohije Janičarje a duši vstajo, in dobi Alenčico in sv bodo od sultana. Potem se vrne domov kjer kraljuje še dolgo svojemu ljudstvi ki je srečno in zadovoljno. Zavistn sosedje ga napadejo, a on jih premaga in zgine brez sledu. Ljudje pa mislijo, da Matjaž še živi in sicer v Triglava. Kadar bo ljudem najhujše, tedaj zopet zavlada Matjaž in zopet bodo ljudje srečni.
Anton Aškerc nam je že mnogo,-mnogo lepih pesmi napisal. Te junake, pa prištevam med njegove najboljš spise. Kakor je v svojih spisih hodi umrh pisaielj Prelesnik po starem sk venskem ozemlju, tako nas vodi pesnik po starem slovenskem Korotanu in nas spominja onih nekdanjih časov, ki s» bili Slovenci še svebodni in so jsi sami volili svoje poglavarje.
Dalje nam slika junaštvo preprostega kmetskega Slovenca-junaka Ra-pošo v krasni svoji romanci „Rapoša in Kruci", ki mi izmed vseh štirih pesnitev najbolj ugaja. V tej pesnitvi je mojsterski pokazal, kaj zna nji Aškerc.
Jn kd.o ne posluša ali ne čita rad onih pravljic o kralju Matjažu!
Sedaj nam nudi Aškerc v slad-kozvenečih verzih te lepe narodne pravljice!
Kdo bi ne segel po Aškerčevih in ob enem po „Slovenskih Junakih"! ,
— V-
Drage slovanske dežele.
—	Češke vesti. Dopolnilne volitve v mestni zastoppraški so končane. Staro- in mladočehi so po stari navadi sklenili kompromis, ij si tako ohranili število svojih mandato v proti opoziciji, obst ječi predvsem iz trgovcev in obrtnikov, ki niso zadovoljni z dosedanjo gospodarsko politiko mestnega zastopa. Razmere so ostale tudi po volitvah neizpremenjene.
—	1 6,250.000 kron posojila za napravo skupnega vodovoda za mesto Prago in sosedne občine. Vodovodni odbor je sklenil, naj ukrene praška občina vse potrebne korake glede omenjenega posojila.
—	NadvojvodaKarol Frane Josip pride 4. t. m. kakor se nradno poroča v Prago. Nastani se v kra-, ljevem gradu praškem.
—	Zidanje hiš za uradnike v P r a g i. 26. oktobra je imela tefcf nična komisija sejo, v kateri se je sklenilo, da naj se skliče ožja komisija obstoječa iz članov tehnične in finančne komisije, katera naj stavi mestnemu svetu predlog, naj praška občina prepusti potrebni svet za stavbo uradniških hiš.
—	Na obeh praških tehnikah se ustanovi posebni poljedelski oddelek. Ministrstvo je že ukrenilo v® potrebno, tako da se zemljedelski oddelek na češki in na nemški tehniki ustanovi še letos.
—	Občinske volitve B u d j e j o v i c a h se bodo vršile začetkom novembra. Boj bode hud. Kakor poročajo nemški listi bodo vsi ondotni Nemci brez razlike strank in prepričanja složno nastopali. Nemci imajo svoj volilni odbor, ki že dalje časa deluje, da z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi zavaruje Nemcem Č. Budjevice njih posestno stanje. Tndi
se Nemci poslužujejo svoje stare É, da bi obdržali občinsko upravo »dalje v svojih rokah. - Za prenos kosti Zrinskega in (kopana. Hrvatski akademiki v so poslali na hrvatski sabor to-le snieo: „Visoki sabor deluj na to, [se odpošlje posebna komisija, ki itančno preiskala sedanje stanje Ji ostankov grofa Petra Z r i n j-|a in kneza Krste Franko-. nadalje da se izposluje dovo-jpjegovega veličanstva hrvatskega za prenos ostankov v domovino [dragi ostanki na dostojen način preje prepeljejo v domovino. Hrv. I, mladina se nadeja, da bo visoki to. ne samó njeno, nego željo hrvatskega naroda izpolnil čim reje.
Vlodzimierz Spasovicz, odlični iti in ruski pisatelj in politik je ti. Bil je prej profesor prava na rburski univerzi; radi dijaških ne-v je 1. 1862. šel v pokoj in je bil itiiik. Spasovicz je bil sotrudnik več ih in poljskih listov; njegovi zbrani i iz zgodovinske in književne stroke zsli leta 1892. v Peterburgu (v 6 ikiii). Z Rusom Pypinom jé izdal kor istorji slaviauskih literatur".
Svetovne vesti.
È
—	Največji sovražnik človeštva
mal provzročevalci bolezni, katere majem o mikrobe. Ne vidiš jih in lahko použiješ s vsako jedjo ter tešeš z vsakim dotikom. Najbolj »ustoma pa je dobimo na starem, že «enem perilu. Da perilo dobro reš. moraš rabiti tako milo, katero oj raztopi vso vmazanost, ne da bi treba silno drgniti, ker samo tako vniči majhne kali bolezni. Tako ije imenitno Schichlovo milo, kaose čedalje bolj širi po vseh dobrih ispodinjstvih.
—	Štrajk prekajevalniškili po-ičnikov na Dunaju je končan.
—	Štrajk uslužbencev cestnih ftzhic v Budimpešti je končan. 1. t.
je začel redoviti promet po vseh ogah. Vlada je posredovala in pod-je vsprejelo vse uslužbence brez iijme zopet v službo. Pozneje se snide paen odbor delavcev in delodajalcev, peri bo pretresel vse zahteve usluž-|cev iu rešil to vprašanje.
Alkohol in otroci. Ni je bolj tetne prikazni na svetu, kot če (tok pije opojne pijače, in ni ga Ičjega sovražnika otroka kot je tisti 'ie in tista mati, ki otroka sili, da pije pivo. vino ali celo žganje, čeravno dobro ve. da otroku prav za |k nobena teh pijač ne diši, ampak Ble sili, češ, da je potem bolj ,možak*' in manj „otročji"'. Zdravnica znanost je dokazala, da je veliko število slaboumnih, jetičnih in epi-eptičnih (padavičavih) tako nesrečnih radi prezgodnjega pitja alkoholnih fijač. Alkohol zastrupi nežno telo, fcničuje nežne tkanine možgan in mozga, vpliva slabo na srce, ledvice, jetra in želodec itd., provzroča živčne slabosti. Posledice se navadno ne po-tvijo takoj, ampak strup počasi de-Ije, da se vleče slaboten in bolehen dolga leta.
— Dva vlaka sta trčila na progi Mov - Sebastopol v Rusiji. Lokomotivi in 32 vagonov je raztrosko-tanih.
^-Velika defravdacija? V državi 'ensilvanija (Severo Amerikanske Unije) je minister državne zakladnice -izjavil, se je pri preskušnji računov njegovega področja pokazalo, da manjka blagajnah 6 miljonov dolarjev (30 milj. kron), kateri so bržkone zginili v roke različnih pensilvanskih politikov.
Minister državne zakladnice pravi, da pozna dotičnike in da je bode tožil.
—	Mednarodno razstavo avtomobilov so odprli 1. t. m. v Berolinu.
—	Dunajska trgovska in obrtna zbornica je na svojem občnem zboru dne 29. t. m. sklenila predložiti vladi nujno prošnjo naj v pogodbi, ki se ima v kratkem skleniti z Rumunijo in v dodatni pogodbi z Rusijo omogoči uvoz klavne živine vsaj v toliki meri. kolikor se je živine uvažalo prej iz Srbije. Dokler to ne bo pogodbeno določeno naj se pa naredbenim potoni vredi! Ob enepa naj se švicarsko vlado pregovori, da prekliče prepoved, prevažati francosko živino čez švicarska ozemlja, tako da bomo mogli uvažati živino iz Francije v Avstrijo.
—	Protest proti zvišanju poštnin. Gremijum trg. na Dunaju je 24. t. m. v poselmi izjavi, ki jo je poslal trgovinskemu ministru, odločno protestiral proti zvišanju poštnih in telefonskih pristojbin in sicer z obzirom na finančni položaj države, kakor ga je opisal finančni minister sam in kakor se nam kaže v proračun« za 1907.
—	Nesreča na železnici. Pri Marcheggu je trčil nek tovorni vlak v drug enak vlak, kateri je stal na odprti progi. En zavirač je ubit, vsi vagoni so skočili s tira, škoda na mat.rijalu je zelo velika.
—	Zajtrk šolske mladine. Splošno je znano in znanstveno dokazano, da izvirajo iz rednega uživanja zrnate kave, ako se vrši dolgo časa. kakor je pač kdo nagnjen k bolezni, jako škodljive posledice, tako izredna nervoznost. želodčna bolezen, ohromelostno stanje in srčna kap. Vendar se moderni človek, ki mu je le do neprestanega razburjanja, težko loči od tega poživila, ki mu je prišlo že v vsakdanjo navado. Kakor pri kadilcu in alkoholiku je pač učinek strupa tisto, kar ga miče vedno iznova. Kje pa je treba tudi že našo mladino navaditi tega učinka ? Od naše dorastajoče dece, ki jo itak utruja, razburja in često preobklada šola, naj bi se kar naj krbneje zavračala vsaka druga razburjenja. Prav tako, kakor ne dajajmo otroku alkohola, mu ne daja^jmo vznemirjajoče zrnate kaVe; pogostoma položi kal poznejšim boleznim, ki jih potem kajpada navadno pripisujemo drugim vzrokom. To je znanost neovržno dognala. Kaj pa se priporoča za najboljši nadomestek tako škodljive zrnate kave? Po dolgoletni izkušnji se je Kathreinerjeva Kneip-pova sladna kava v vsakem oziru izvrstno obnešla kot prijetno izpodbudna, hranilna in krvotvorna pijača za zajtrk, in mali trud njenega napravljanja se kmalu izplača s tem, da so otroci čvr-stejši in cvetočega lica. ne glede na to, da se z njo za vsako družino do-seza še izdaten prihranek. Seveda Vam je treba strogo paziti, da uporabljate vedno le pristno Kathreinerjevo kavo v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko župnik Kneipp. Samo ta ima prijetni kavin okus, je izdatna v uporabljanju in torej dobro prijajoča.
—	Shod agrarcev planinskih dežel je bil dne 26. t. m. v Lincu, katerega so se udeležili zastopniki vseh nemških alpskih pokrajin. Na shodu so bile za poljedelstvo v planinah zelo važne resolucije. V eni se zahteva, da se morajo planine ohraniti za oni način gospodarstva, ki je planinskim krajem najbolj primeren, zlasti se ima zabra-niti, da bi se v planinskih krajih snovali ogromni lovski reviri, kot last po-jedincev in kolikor jih že obstoji, naj se postavno odkupijo; naj se vredi način sekanja gozdov, in postavno za-brani razkosovanje kmečke posesti.
—	Švicarska narodna banka v Bernu je povišala diskont za en odstotek.
—	Novo orožarno osnuje podjetnik Thyssen v Krefeldu na Nemškem. V svoji novi tovarni bode zlival topove in izdeloval strelivo.
—	Smetje v industriji. Mesto Birmingham si je nabavilo nove vrste generator elektrike — smetišče. S pomočjo posebnega stroja se smetje celega mesta zažiga, a ta toplina proizvaja električno strujo, ki zopet služi v druge namene. Iz pepela izgorelega smetišča se dei a beton in cement 'za ulice in ceste. Tudi v Curihu porabljajo smeti v industrijske namene. Tam žgejo smeti, a z gorkoto grejejo vodo v velikih kotlih para te vode žene turbino, a turbina vrti električni generator za mestno električno centralo. Iz pepela delajo opeko.
—	Zgradba muzeja in vseuči-liške knjižnice v Zagrebij. Klub hrvatskih arhitektov je izročil oddelnemu predstojniku za nauk in bogočastje spomenico v zadevi zgradbe muzeja in vseučiliške knjižnice. Klub protestuje proti temu, da so načrie spremenili nestrokovnjaki, ker bi zgradba po takih načrtih ne odgovarjala prosvetnim zahtevam ; obenem klub izraža željo, da bi vlada h konkurzu za sestavo stavbnih načrtov ne pripustita tujih strokovnjakov, marveč samo hrvatske in ogrske državljane „na prospeh zajedničkega kulturnega napredka." Oddelni predstojnik dr. Roje je izjavil, da se strinja s predlogom in zahtevami kluba hrv. arhitektov.
—	Upor Zamorcev v Filadelfiji. V Filadelfiji so igrali v nekem gledališču igro, v kateri padajo Zamorce žaleče opazke. To je Zamorce tako razkačilo, da so v ogromnem številu vlomili v gledališče, začeli lučati kamenje na igralce, pa kakor bi to ne bilo dovolj, zlezli so na oder, pregnali igralce in napali naposled tudi občinstvo. Nastala je grozna panika, Zamorci so besneli, kakor znajo le Zamorci besneti, policija je bila brez vse moči. Konečno se je zamorskim pastorjem posrečilo svoje rojake pomiriti.
—	Grozen orkan je divjal na južnozapadnem Japonskem. "Več sto ladjic in na stotine iskalcev koral pogrešajo, bržkone so se vsi potopili.
—	Italija za šole. Italija trosi za italijanske šole v inozemstvu (t. j. v Avstriji, v Albaniji, na Turškem in v Egiptu) 1,125.000 K na leto. Te italijanske šole v inozemstvu obiskuje 76.000 otrok.
—	Penzijski fond za madžarske časnikarje. Ogrska vlada je postavila v proračun za 1907. vsoto 40.000 K za časnikarski penzijski fond.
—	Potujoča bolnica v puščavi. Anglež Sir Ernest Cassel je podaril egiptovski vladi 1,200.000 K, da vsta-novi potujočo bolnico za očesne bolezni. Na mesto voditelja te potujoče klinike je postavljen slavni okulist iz Londona dr. Maks Callan. Ta in njegovi asistenti potujejo po vsej deželi in zdravijo ljudi, ki trpe na grozni očesni bolezni oftalmiji. Uspehi te potujoče klinike so vsega priznanja vredni.
—	Mednarodni shod za higijeno živil in za razumno (racjonalno) hra-nenje se je sešel 22. t. m. v Parizu. Shoda se je vdeležilo nad 800 delegatov s celega sveta.
—	Neredi na italijanskih državnih železnicah so taki, da so se 22. t. m. zbrali v Genovi zastopniki trgovcev, paroplovnih društev in delavcev, da se posvetujejo o tem, ali bi ne kar zalo stopiti v splošni štrajk, da se tako vlado prisili, da konečno napravi red na svojih železnicah.
—	Vihar na morju je odtrgal v St. Rafaelu v Italiji nasip in ogromen zid, ki je čuval luko. Tri ladje in več čolnov se je potopilo.
—	Reforma delavskih zavarovalnic. Komisija, ki se peča s tem vprašanjem, svetuje vladi, naj pred vsem sanira zavarovalnice proti nezgodam s tem. da poviša zavarovalne premije. Delavske bolniške zavarovalnice pa naj reformuje tako, da združi vse raztresene in razdrobljene bolniške blagajne v jednotne blagajne, katere naj postanejo v večjih krajih mestne bolniške blagajne, ali pa naj se urede po načinu okrajnih bolniških blagajn. Potem bode lažje mogoče rešiti vprašanje o zavarovanju poljedelskih delavcev.
V predstojništvo teh novih bla-gajnic naj bi volili delavci dve tretjini, podjetniki pa eno tretjino zastopnikov.
—	Gibanje med poštnimi uradniki. Voditelji poštnih uradnikov si prizadevajo, da čim prej završijo stanovsko organizacijo vseh poštnih uslužbencev. Uradništvo in služabništvo naših pošt hoče biti na vse pripravljeno, in prav ima.
—	Grozen široko (scirocco) je divjal včeraj v Opatiji, morje je bilo tako razburjeno, da je podrlo kos mola. Dež je bil tak, kakor bi se bil oblak utrgal. Paroplovstvo je ustavljeno.
—	Požar. V Brnu na Moravskem je pogorel del tovarne za sukno firme Oto Kuhn in drug. Škoda je velika. Tovarna je bila zavarovana.
—	Za preiskovanja o raku je daroval Rotschild v Parizu 100 tisoč frankov z namenom, da se ustanovi poseben znanstven zavod za to.
—	Tajnost uspeha. Samo kedor zadosti pravi potrebi, sme računati na trajne uspehe. Čiščenje modernega perila je postajalo vedno težavnejše. ker ga z ene strani mestni prah, izpari-vanje mestnih tovaren in dim oglja neizmerno zamaže, z druge strani pa tudi zato, ker so tkanine čedalje bolj fine in se pri drgnenju s starim lo-jevim milom kaj hitro raztržejo. Tu je prišlo Schichtovo milo baš o pravem času. To odpravi brez vsacega napora, ako perilo samo na lahko z milom namažeš, vso vmazanost prav temeljito, ne da bi bilo treba raztrgati ene nitke. Milo doseza torej uspeh, ki nima primera. Tovarna za Schichtovo milo j« sedaj največja na evropskem kontinentu.
—	Študije - na vseučiliščih v Italiji — v Avstriji priznane. Italjan-skim poslancem je naučn! minister Marchet izjavil, da bode avstrijska vlada vpoštevala študije in izpite na italjanskih univerzah v kolikor se zlagajo z bistvom študij na avstrijskih vseučiliščih in da bode izdala v kratkem o tem posebne predpise. To izjavo so vzeli laški poslanci z veseljem na znanje, povdarjali so pa, da ne odstopijo od svoje zahteve, da se jim da italjansko vseučilišče v Trstu in dokler se to ne osnuje, naj se pa otvori takoj pravna fakulta z italjanskim učnim jezikom v Trstu.
—	Štrajk tramvajskih uslužbencev v Budimpešti še ni končan, ker se uprava cestnih železnic brani sprejeti vse uslužbence brez izjeme zopet v službo, čeprav se vladni komisar prizadeva jo v tem smislu pregovoriti.
—	Cel vlak je ponesrečil. Električni vlak pensilvanske železnice v Severni Ameriki je padel na mostu v Pleasantville v državi New Jersey v vodo. Kakih 50 mrličev so že spravili na suho, posrečilo se je pa tudi 20 ranjencev rešiti iz valov in je spraviti v bolnico.
—	Japonski nabiralci koral so se skoro vsi potopili. Orkan, o katarem smo že poročali je razbil 228 ladjic in potopilo se je 822 ljudij, rešilo se je samo 38 ladjic in okolo 400 ljudij.

—	Predlog naj se odpravi naslov:
dvorni in sodni advokat. Dunajska advokatska zbornica je na svojem izrednem občnem zboru dne 29. t, m. sklenila naj bi se sporazumno z zbornicami v Lincu, Solnogradu iy Gradcu storili potrebni koraki, da se odpravi gorenji naslov.
—	Čudne sanje. Slanskemu meščanu Meisnerju na Češkem se je sanjalo, da so ga v gostilnici, v katero je vsak dan zahajal, položili mrtvega v rakev in nesli na pokopališče. Te sanje so ga tako vznemirile, da ta večer ni hotel v gostilno. Na prigovarjanje svoje žene, ki ga ni videla rada žalostnega, je pa vendar šel. Komaj se je v gostilni vsedel na svoj prostor, je obledel in bil mrtev. £adela ga je srčna kap.
—	Avtomobili in zaroke. Avtomobili igrajo važno vlogo v zadnjfem času v družabnem življenju mladih ljudi. Nedavno se je zagledal na Angleškem sin bogatega lorda v neko gledališko igralko in jo proti očetovi volji poročil. Oče ga je nato razdedil, a sin je vstopil v službo v neko avtomobilsko tovarno. Zdaj ,se je dogodil podoben slučaj, samo narobe. V Londonu se je zagledala Miss Videt Farrar, hči miiijonarja, v fanta, ki je vozil njen avtomobil. Poročila sta se skrivaj, in zdaj živita v veliki sreči v Londonu.
—	Nesreča v jeklarni. South Chicago, 111., IO. okt. — Dva delavca sta zgorela, štirje so bili resno morda smrtno opečeni in štirnajst drugih je bilo bolj ali manj ranjenih ob eksploziji raztopljene rude pri nekem plavžu v jeklarni Illinois Stèelkompa-nije. Podrobnosti niso znane, ker jih kompanija skriva. Mrtva sta: Milo Lavies (Lavrič?), 22 let staV in Andrew Verkig (Verkič?), 27 let star. Ranjenci so večinoma Poljaki.
znamka * ,Jpr o- 9 3 I O Š H © wodnik" iz Rige, priporoča po originalnih cenah, P. Kostič, Celje.
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstaVi leta 1903. izumitelja in tvorničarja
R. A. Smekal-a
iz Smichova. Podruž. Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh potrebščin. Tudi na obroke. ——
S spoštovanjem (109) 26—22
podružnica R. A. Smekal.
Diplome, v več barvah. Uradne tiskovine. Jedilni listi. Kuverte. Časopise. Knjige. Broiure. Eti kete. Bolete. Podobice. Pismen papir. Vstopnice. Ceniki. Račune. Opomine
Sctiillerjeva cesta, Celje
Cirkularje. Vabila. Letna poročila. Reklamne liste. ]Lepake. Spovedne listke. Vizitke. Poročna naznanila. Prospekte. Vozne listke. Mrtvaške liste. Hranilne knjižice. Dekrete. Žadruine knjižice. Tabele. Posojil-niške tiskovine. Vse šolske tiskovine in potrebičine. Razglednice. Slike. Vsprejemnice. Izpričevala. Računske sklepe itd.
Zvezna tiskarno.
(570) 3-1
500 škafov orenja tudi
drobnega krompirja in runkla kupi takoj Kantiner v Domobranski vojašnici (Landwehr Kaserne).
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi (270) proti požaru in za življenje najdejo 12-11
posredovalci
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalcipa dobro stalno službo. Ponudbe pod „15305 Gradec" poste restante.
SVOJI K SVOJIM!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod pokroviteljstom kralj, glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica „Cro-atiae" v Trstu.	(425) 11-7
Zastopniki se Jštejo po vetjih krajih Kranjske, Štajerske in
(1) 57
TRST-NEW-JORK
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot iz LJUBLJANE v Soverno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Parniki so prostotni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hranain postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik Andrej Odlasek, Ljubljana
SlomSekove ulice St. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega'

Kupujte narodni kolek!
SHoraj brez Kapitala
dobi vsak inteligentni delavec (tudi žena) prodajanjem nekega konsumnega predmeta, katerega lahko uvede v vsako gospodinjstvo, dober postranski zaslužek. Pismo pod „Massenabsatz Nr. 300" na ekspedicijo anonc
čduard Braun, Dunaj 1. flotcnturmjtrassc 9.
(528) 5-5
Ubogim in pridnim dijakom, kateri so pristojni občini Št. Florijan pri Šoštanju, se podeli prva ustanova Anton-a in Marije Pirečnik-ovega zaklada letnih 540 K., katero dijak lahko do konca svojih študij vživa.
Prosilci za to ustanovo morajo vložiti prošnje, katerim je priložiti zadnje spričevalo, krstni in domovinski list, najdalje do 25. novembra 1.1. pri spodaj podpisanem županstvu.
Županstvo Št. Florijan, dne 30. oktobra 1907.
Franc Verbuč, župan.
(571) 3-1
M LASTNI PRIDELEK M STAREGA IN NOVEGA
□UT0MERC9N9
PRODAJAM VSLED OBILNE TRGATVE PO ZELO NiZKEJ OENI.
i IVAN KOCEVAR i
& POSESTNIK V SREDISCU. &
ìe gobe, oljnate petrolej ske sode, elod itd., kupi
iton Kolenc
v Celju [o množino, po najvišjih cenah.
(120) 46—39
Posojila, daje Otto Kleusch, Berlin, Schönhauser Allee 128. (Riickp.) — Troški se odbijejo od posojila — Nikakih predplačil.	(535) 12—8
«M
Hmelske droge
ima množino vsake dolgosti na prodaj po cenah 32 do 44 vinarjev (560)	komad	6—5
EMERIK KUKETZ, Žalec.
Razglas.
ičila na amerikanske trte proti plačilu iz združenih državnih in deželnih
trsnic za sadilno dobo 1906/1907. [Dežela Štajerska bo imela spomladi 1907 sledeče množine amerikanskih ■d spodaj popisanimi pogoji naprodaj in sicer:
ri. 700.000 kosov požlahtnenj (večinoma Moslerja rumenega, italijanskega |bka. Burguudeca belega, dobre žlahtnine rudeče in bele, Sylvanca zelenega, linea rudečega, Malega rizlinka, Muškatelca) na ripario portalis, vitis So-, in rupestris monticola.
jA 600.000 kosov sadik vrste: riparia portalis, vitis Solonis in rupestris
200 K, za vse druge po-24 K, za vse druge
\t
3. Večje število roga imenovanih treh vrst, [Cene trt za 1000 kosov se sledeče:
I.	Požlahtnene trte za premožne posestnike |ke 140 K.
II.	Amerikanske sadike za premožne posestnike ike 16 K.
III.	Rozge po 10 K. ena stranka naroči več nego 1000 požlahtnenj, 3000 sadik ali rozg,
iujemo si pravico, zmanjšati naročeno množino primerno s splošnim prijav.
ročila na te trte naj se pošiljajo naravnost deželnemu odboru, ali pa občinskih uradov, pri katerih so posebni naročilni listi na razpolaganje, novembra 1.1.
Občinska predstojništfva imajo spolnene naročilne liste takoj poslati taemu odboru.
Tsa do 15. novembra dohajajoča naročila se bodo nabirala ter bodo iatere bodo ua razpolaganje, ako bi ne zadostovale za vsa naročila, merno razdeljene.
(rte bodo oddajane samo štajerskim posestnikom in morajo zato one stranke, iUročajo trte naravnost pri deželnem odboru, pridjati potrdilo občinskega da imajo vinograd v občini. Trgovci s trtami so izključeni in ne dobe gorenjega materjala. iene se razumejo od trsnice in mora biti znesek pri sprejetju trt vplačan, a. ako se pošljejo po železnici, bode s tovarnimi, dostavnimi in za-i stroški vred, kateri bodo po njih istiniti ceni zaračunjeni, inkasiran letjem.
Pri vsakem naročilu se mora natančno označiti: 1. razločno zapisano ime
ice in stan naročevalca; 2. davčna občina, v kateri leži vinograd; 3. zavreta trte; 4. zadnja železniška in poštna postaja, na katero naj se pšljejo.
iko bi bila zaželjena vrsta že razprodana, ali ako bi je ne bilo več v i množini na razpolaganje, nadomestila se bode z drugo podobno vrsto, lite naj naročevalci, če le mogoče, sami prevzamejo ali, ako bi je dobili fenici, naj je takoj po prejejnu pregledajo.
Pritožbe treba takoj poslati vodstvu trstnice. Na poznejše pritožbe ne bode več oziralQ.
GRADEC, dne 1. oktobra 1906.	(566) 3—3
Od štajerskega deželnega odbora
Edmund grof Attems.

Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52—44
Zvezna tiskarna
se priporoča častiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pisnlene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice,spovedne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdelju jejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim __	I	S 9	9
M Zvezna knjigoveznica.
priporoča	"
Najprimernejša darila za godove, birmo itd. so
SingcrjeVi siValni
Man beachte die Fabrikmarke.
za domačo
porabo in obrtne sVrhe VsaHe Vrste.
X
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih
giäfjmasdpen
Sinaer Cr. Nähmaschinen Act.Ges. Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko,
modernega in umetnega vezenja
Singepjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica družba siValnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20)52-42

JOS. LAMPRET, šoštanj
a
priporoča svojo veliko zalogo	v velikosti do 1-50, 1-60, 170, 1-80, TTT> K r«p J* istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2-40
popolnoma izgotovljenih .-..■.	M-4JS* , 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah. *	A	jjg». v zaiog.j je zgotovljeno pohištvo.
Zagotavlja solidno in točno postrežbo. Načrte za okna in vrata pošilj
V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-. sin ca 1905 pri zemljiških "posojilih od pet na _

Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
11?! 1JOL pO! O
(43) 50—42
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%
STEDiiinn oGiuišči
Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
V	v v
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tndi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo peònie, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. — Sledilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko
poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE S: S^ffinaäsuk6 s
I UxllYv 111.U 1HU UUUUUl\U V/Ulinuu sk|adiiča aü pokopališča. - Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve. W* napeljavo strelovodov itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela
po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	(19) 52—44
Ivan Rebek,
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ljudevit Furiar
/