Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani POROČILO O DELU V LETU 1974 Ljubljana 1975 NARODNE POROČILO O DELU UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V UUBUANI V LETU 1974 Ljubljana 1975 Izdala, založila in razmnožila kot interno publikacijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška I. Odgovarja Jaro Dolar. - Priredil Branko Berčič. Naklada 100 izvodov. VSEBINA A. Organizacija in upravljanje 1 . Splošni podatki 2. Proslava 200-letnice 3. Samoupravljanje 4. Kadrovski in finančni položaj B. Notranje poslovanje knjižnice 1. Dotok knjižničnega gradiva 2. Obdelava knjižnega gradiva 3. Obdelava specialnega knjižničnega gradiva 4. Tehnične službe C. Zunanje poslovanje knjižnice 1. Obisk, izposoja, informacije 2. Matična dejavnost 3. Razstave in publikacije 4. Mednarodni stiki 5. Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev Priloge: I. Seznam tujih zamenjevalcev publikacij II. A. Stanje fondov B. Pregled novo klasificiranega prirastka knjig III. Pregled periodičnega tiska IV. Pregled dela z obiskovalci V. Medknjižnična izposoja s tujino VI. Bibliografija sodelavcev A. ORGANIZACIJA IN UPRAVUANJE KNJIŽNICE 1 . Splošni podatki Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1774, je z uredbo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (Uradni list SNOS in NVS št, 46, 24- 10, 1945) postala centralna knjižnica federalne republike Slovenije ter bila v uradni pristojnosti takratnega ministrstva za prosveto. Z zakonom o univerzi (Uradni list LRS št. 23, 5. 7. 1957) je postala zavod univerze v Ljubljani, kar je bila že v letih pred zadnjo vojno. Nova zakona o knjižničarstvu in o visokem šolstvu, ki sta v pripravi, bosta status knjižnice na novo opredelila. Na podlayi zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register je bila knjižnica dne 20. 11. 1974 vpisana v register organizacij združenega dela pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani (številka registrskega vložka 575/00), Organizacijska struktura knjižnice je naslednja: ravnateljstvo, oddelek za pospeševanje knjižničarstva (z enotama: bibliotekarski strokovni in znanstvenoraziskovalni center, matična organizacijska in inštruktorska služba), oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva, oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (z enotama: tekoča splošna narodna bibliografija, retrospektivna narodna bibliografija in specialne bibliografije), oddelek za obdelavo knjižničnega gradiva (z enotami: inventarni katalog, abecedni imenski katalog, stvarni in sistematski katalog), oddelek za obdelavo periodičnega tiska s skladiščem in čitalnico, oddelek za delo z obiskovalci (z enotami: informacijska služba, izposoja, centralni katalogi, čitalnice, skladišča), posebne zbirke (rokopisna zbirka, zbirka slovenskega drobnega tiska, kartografska in slikovna zbirka, glasbena zbirka, francoska zbirka) ter enote skupnih služb, ki opravljajo naloge skupnega pomena in s svojim delom omogočajo izpolnjevanje temeljnih nalog knjižnice (upravno-izvršilne, administrativne, finančne, gospodarske in tehnične zadeve). Z oktobrom 1974 je bila v sestav knjižnice vključena Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo (Bibliotheque internationalle de la musique cbntem;:,.0‘aine G(MC), ki je dotlej delovala v Parizu. Ravnatelj knjižnice je Jaro Dolar, bibliotekarski svetovalec in profesor višje šole. Pomočnik ravnatelja je od septembra 1974 dalje dr. Branko Berčič, znanstveni sodelavec in bibliotekarski svetovalec. 2. Proslava 200-letnice V letu 1974 je poteklo dvesto let, odkar je bila z državnim dekretom ustanovljena v Ljubljani javna knjižnica, katere dejavnost v neprekinjenem krogu njenih naslednic nadaljuje Narodna in univerzitetna knjižnica. Ob bližajočem se jubileju je svet knjižnice že konec leta -971 določil delovno skupino, ki je pripravila širši akcijski program za pose >ne dejavnosti knjižnice ob njenem jubileju in z drugimi člani delovnega kolektiva skrbela za njegovo izvajanje. Posamezni elementi tega programa so bili vključevani v knjižnične delovne načrte v letih 1972-1975, najbolj pa je bilo z jubilejnimi aktivnostmi obeleženo leto 1974. Jubilejne aktivnosti so bile razdeljene na pet delovnih področij, in sicer: urejanje statusnih (n organizacijskih zadev, strokovne publikacije, jubilejne prireditve, spominske priznanja in obeležja, propaganda in tehnična organizacija. Akcije je vodil organizacijski odbor v sestavi: Jaro Dolar kot vodja in dr. Branko Berčič, Jelica Jugovec, Ančka Korže-Strajnar, Tatjana Marušič, Jože Munda, Miloš Rybar in Maks Veselko kot člani. Urejanje statusnih zadev se je nanašalo na položaj knjižnice v sistemu splošnega slovenskega knjižničarstva kot slovenske nacionalne in največje javne znanstvene knjižnice ter republiške matične knjižnice za SR Slovenijo ter na položaj knjižnice kot osrednje knjižnice univerze v Ljubljani in v sistemu visokošolskega knjižničarstva v SR Sloveniji, kar bosta na novo uredila nova republiška zakona o knjižničarstvu in o visokem šolstvu. Urejanje organizacijskih zadev je obsegalo funkcionalno preurejanje knjižničnih prostorov, modernizacijo poslovanja in pridobivanje dodatnih skladiščnih prostorov, pri čemer je bilo opravljeno naslednje: adaptacija in preuieditev spodnje avle za kadilnico in rekreacijski prostor obiskovalcev knjižnice, obnovitev javnih higiensko-sanitarnih naprav, beljenje in barvanje hodnikov in delovnih prostorov, popravilo večjega števila oken in vrat ter stolov v veliki čitalnici, ureditev oddelka za informacije in posebne čitalnice, opremitev male predavalnice, abecednega imenskega kataloga, kartografsko-slikovne zbirke, nabavnega oddelka, tehničnega oddelka in upravne pisarne z novim dodatnim pohištvom, ureditev pomožnih prostorov za nabavni oddelek in za knjigoveznico ter namestitev nove električne napeljave v časopisni čitalnici in knjigoveznici; izpeljan je bil prvi program za modernizacijo opreme v glavnih in časopisnih skladiščih in za preurejanje prostorov v Mekinjah za skladiščni depo ter izdelan investicijski elaborat za opremo glavnih skladišč s kompaktnimi knjižnimi stojali in za nadaljnje urejanje depoja v Mekinjah; opravljena so bila večja vzdrževalna dela pri električni in telefonski napeljavi ter v kurilnici in na ogrevalnih napeljavah, za kar je naročen tudi načrt za generalno rekonstrukcijo oziroma za priključitev na toplovodno omrežje; nabavljen je bil manjši tovorni avtomobil (kombi) za prevažanje knjižničnega gradiva ter dva razmnoževalna stroja (mini-graph 12, Roto 610). Za opravljena investicijska in večja vzdrževalna dela je knjižnica dobila namenske finančne dotacije republiškega proračuna in Kulturne skupnosti Slovenije in posojilo Izobraževalne skupnosti SR Slovenije. Od načrtovanih strokovnih publikacij je v jubilejnem letu izšel Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice (L zvezek, Ljubljana 1974) s tremi prispevki o zgodovinskem razvoju in stanju knjižnice in z dvema prispevkoma o njenem starejšem knjižnem fondu. Pospešeno je bilo izdajanje Slovenske letne bibliografije in je v zadnjem letu izšla Slovenska bibliografija XXIII za 1969 in XXIV za 1970, jubilejni XXV. letnik pa je v tiskarni. V okviru tega izdajateljskega programa je že prej izšel bibliografski pregled Sloven:k! časniki in časopisi 1937-1945 (Ljubljana 1973, avtor Jože Bajec), v H-k pa je bilo oddana knjiga o zgodovini knjige in knjižnic Spomin človeštv- (avtor Jaro Do'ar). Hkrati poteka večletno raziskovalno delo za Bibllograf^o slovenskih bibliografij (avtor Štefka Bulovec) in za Katalog rokopisnega gradiva v Narodni in univerzitetni knjižnici (avtorja dr. Branko Berčič m Marijan Ozvald), katerega prvi rezultati bodo publicirani v letu 1975. Pravtako so bil? prevedeni in prirejeni ter so pripravljeni za objavo mednarodni standard' za mednarodno bibliografsko kontrolo (Maks Veselko) in mednarodni standardi za javne knjižnice (Miša Sepe in Ančka Korže-Strajnar). Pripravo oziroma izdajo navedenih publikacij so večidel omogočile namenske finančne dotacije Kulturne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije ter slovenskih založb. Jubilejne prireditve so se v celoti zvrstile v letu 1974. Pokroviteljstvo nad njimi je prevzelo Predsedstvo SR Slovenije, ki ga je predstavljal njegov član in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, medtem ko so bili v častnem odboru najvišji funkcionarji predsedstva in skupščine SR Slovenije, Zveze komunistov Slovenije, republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, izvršnega sveta SR Slovenije, republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, Kulturne skupnosti Slovenije, Raziskovalne skupnosti Slovenije, Izobraževalne skupnosti SR Slovenije, skupščine mesta Ljubljane, univerze v Ljubljan*, univerzitetnega komiteja ZKS, skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov, Društva slovenskih pisateljev, Društva bibliotekarjev Slovenije, Združenja založnikov Jugoslavije, zbora delegatov založništva in knjigotrštva in zbora delegatov grafične in grafično predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici SRS ter vodstva in samoupravnih organov same knjižnice. Osrednja prireditev je bila javna slavnostna seja sveta knjižnice dne 5. 11. 1974, katere so se udeležili tudi številni gostje in predstavniki knjižnic iz Slovenije, iz vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije in iz tujine (Avstrija, Češkoslovaška, Italija, Poljska) ter knjižnici izročili bogata priložnostna darila, medtem ko je univerza v Ljubljani knjižnici podelila veliko zlato plaketo univerze. Po seji je bila na pročelju knjižnične stavbe odkrita spominska plaketa Matiju Čopu, v piostorih knjižnice pa odprti razstavi o dvestoletni razvojni poti knjižnice ter o njenih rokopisnih in tiskanih redkostih in dragocenostih. Zvečer je bil v Narodni galeriji v Ljubljani slavnostni koncert z branjem odlomkov iz del slovenskih avtorjev o knjigi in branju, ki so ga izvajali Slovenski godalni kvartet in ljubljanski gledališki igralci, ter razstavi srednjeveških rokopisov iz zbirke knjižnice in umetnin slovenskih mojstrov 17. in 18. stoletja in kopi| srednjeveških fresk iz zbirke galerije| zatem je priredil predsednik Predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher v prostorih skupščine SR Slovenije sprejem ob praznovanju 200-letnice Narodne in univerzitetne knjižnice. Jubilejnim prireditvam se je 6. 11. 1974 priključila proslava 25-letnice Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije s svečano sejo njenega izvršnega odbora in z otvoritvijo razstave jugoslovanske bibliotekarske literature iz let 1945-1974 ter strokovno zborovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, ki je bilo 7.-9. 11. 1974. S priložnostnimi razstavami so jubilej obeležile tudi nekatere večje knjižnice po Sloveniji, medtem ko je bilo jugoslovanski nacionalni komisiji za UNESCO predlagano, da bi ob njegovi finančni pomoči knjižnica v letu 1975 organizirala mednarodni strokovni kolokvij o problematiki knjižnic, ki imajo hkrati funkcijo nacionalne in osrednje univerzne knjižnice. Poleg spominskega obeležja Matiju Čopu je bila predvidena tudi postavitev poprsja Primožu Trubarju v stebrišču pred vhodom v veliko čitalnico, vendar zaradi prekratkega roka ni bilo mogoče pridobiti livarja in bo akcija izpeljana v letu 1975. Po sklepu sveta knjižnice so bila na skupni večerji delovnega kolektiva in njegovih upokojenih članov podeljena delavcem knjižnice, ki so bili v knjižnici zaposleni več kot 30, 20 oziroma 10 let jubilejna priznanja in nagrade. Prejeli so jih: za 30 let dela Vanda Doležal, za 20 let dela dr. Branko Berčič, Majda Božič, Lojzka Buršič, Anica Erman, Vera Kralj, Mihael Kurajica, Jelica Jugovec, Zora Marinšek, Marija Pavlič, Ančka Posavec, Majda Stojkovič, Marija Safec, Radojka Vrančič, Jože Žužek, Janez Logar, Gabrijel Škerl, dr. Valter Bohinec, Štefka Bulovec, Joahim Prezelj in Ivan Repnik ter za 10 in več let dela Majda Armem, Tatjana Banič, Jože Bajec, Anica Ciuha, Rudi Čepon, Jaro Dolar, Jelka Dovič, Vlasta Goljar, Elizabeta Jandl, Anica Jovanovič, Ančka Korže-Strajnar, Fanika Kuder, Darinka Likar, Helena Meden, Stana Mohorič, Stana Moravec, Janez Ovsec. Marijan Ozvald, Boža Pleničar, Miloš Rybar, Janez Sešek, Peter Staut, Nuša Štempihar, Oskar Strekelj, Milena Švajger, Slavka Trontelj, Bogdan Vajda, Maks Veselko, Ivanka Vršič, Helena Arrigler, Ivo Bajec, Leon Boštele, Slavka Dobravec, Ivan Grad, Drago Goršič, Darinka Jerin, Joža Kalin, dr. Dušan Kermavner, Ivanka Magerl, Ana Matko, Gabrijel Šubic in Vinko Zorman. Sprožen je bil tudi predlog, da bi knjižnica ob svojem jubileju in nekateri njeni najbolj zaslužni delavci prejeli državna odlikovanja, vendar ustrezni upravni postopek doslej še ni bil zaključen. O jubileju je javnost obveščal jubilejni lepak, knjižnične poslovne partnerje pa nov spominski znak na njenih uradnih dokumentih (oba je izdelal inž. Igor Škulj) . Skupnost za poštni, telegrafski in telefonski promet Jugoslavije je ob dvestoletnici knjižnice izdala jubilejno znamko z upodobitvijo detajla iž njene notranjščine, za kar je predlogo izdelal akad. slikar Božidar Jakac. Izdaja posebnega barvnega propagandnega prospekta o knjižnici je zaradi previsokih stroškov morala odpasti, je pa bil razmnožen obširen program dejavnosti ob knjižničnem jubileju, kakor tudi natisnjen program jubilejnih prireditev in vabila za posamezne prireditve, za katerih tehnično izvedbo so skrbele posebne skupine knjižničnih delavcev. 3. Samoupravljanje V aprilu 1974 je potekel mandat članom sveta knjižnice in so bili izvoljeni novi knjižnični samoupravni organi, kot jih določajo novi predpisi o upravljanju v delovnih organizacijah. Svet knjižnice sestavljajo kot delegati delavcev posameznih delovnih področij v knjižnici Metka Avsenak, Vanda Doležal, Helena Fortuna, Vlasta Goljar, Jelica Jugovec (predsednica), Peter Kavrin, Leon Šporčič, Majda Ujčič (namestnica predsednice) in Meta Zadel, kot predstavniki družbene skupnosti pa Aleksander Skaza in Jože Spanring (univerzitetni svet), Vilko Ukmar (svet umetniških akademij), Sonja Goreč (fakultetne knjižnice), Bogo Komel j (skupnost študijskih knjižnic} Marko Kranjec (društvo bibliotekarjev Slovenije) in Cene Filipič (skupnost študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov). V novo ustanovljeni odbor za medsebojna razmerja so bili izvoljeni Renata Demšar, Breda Lortgyka, Stana Mr s v ec, Boža Pleničariin Maks Veselko (predsednik), v odbor delavskega nadzorstva pa Ivon Klemenčič, Ančka Korže-Strajnar (predsednica) in Miloš Ryočr. Od samoupravnih organov je imel v letu 1974 svet 15 sej, odbor za medsebojna razmerja 9 sej, medtem ko deŽo odbora delavske kontrole še ni organizirano zaživelo. Delo samoupravnih organov je bilo razdeljeno na dve obsežnejši področji, in sicer: a) usklo-evanje samoupravnih aktov z ustavo in novo zakonodajo ter sodelovanje pri pripravah za nova zakona o knjižničarstvu in o visokem šolstvu in b) dejavnost v zvezi z izvajonjem programa ob knjižničnem 200-letnem jubileju. Pomembnejša posamezna vprašanja, ki sta jih oba organa obravnavala, so bila: razglasitev začasnega statuta NUK, finančno poročilo in poročilo o delu NUK za leto 1973, finančni načrt za leto 1974, vskladitev osebnih dohodkov, program dejavnosti ob 200-letnici NUK, sprejem poslovnega reda za študijsko leto 1974/75 in razporeditev delovnega časa v posameznih oddelkih, volitve pomočnika ravnatelja, razpis volitev delegacij v skupščine DPS in SIS ter odločanje o sanoupruvnih sporazumih o ustanavljanju interesnih skupnosti in družbenem dogovoru o temeljih kadrovske politike, pristop NUK k skupnosti knjižnic, pomoč pogoreli knjižnici v Sežani. Za pripravo posameznih zadev |e svet imenoval občasne delovne komisije oziroma delovne skupine, in sicer: komisijo za pripravo osnutka pravilnika o volitvah organov upravljanja, volilno komisijo in komisijo za volilni imenik, komisijo za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, komisijo za pripravo osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, odbor za splošni ljudski odpor, stanovanjsko komisijo in komisijo za odlikovanja. V zvezi z organiziranjem delegatskega sistema sta bili izvoljeni dve delegaciji, V delegaciji za družbenopolitične skupnosti sodelujejo Rudi Čepon, Vanda Doležal, Vlasta Goljar, Jožica Pirc in Mihaela Sepe (vodja). V delegaciji za samoupravne interesne skupnosti pa Sašo Albert, Jože Bajec, Majda Božič, Stanka Dimc, Ančka Korže-Strajnar, Jože Munda, Marijan Ozvald, Vlasta Pacheiner, Majda Ujčič in Maks Veselko (vodja). V organih sindikalne podružnice so bili Tatjana Banič, Rudi Čepon, Stanka Dimc, Jelka Dovič, Tatjana Marušič (predsednica), Stana Moravec, Jožica Pirc in Mihaela Sepe. V knjižnici je deloval tudi aktiv Zveze komunistov Slovenije. Knjižnica ima svoja predstavnika v univerzni stanovanjski komisiji (Breda Longyka) in v univer-znem koordinacijskem odboru za splošni ljudski odpor (dr. Branko Berčič). 4. Kadrovski in finančni položaj Po veljavni sistemizaciji je za normalno poslovanje knjižnice potrebnih 128 delovnih mest, vendar je bilo v teku leta zasedenih samo 88 delovnih mest. Ob primerjavi nalog, ki jih knjižnica ima, s kadrovsko zasedbo ostaja knjižnica še nadalje na predzadnjem mestu med nacionalnimi oz. osrednjimi republiškimi knjižnicami v Jugoslaviji. Zaradi premajhnega števila sodelavcev sta prizadeta obseg in kakovost nekaterih dejavnosti (npr. obdelava knjižničnega gradiva, centralni katalogi, bibliotečni strokovno-znanstveni center), nekaterih dejavnosti pa sploh ni moč razviti (npr. slovenska retrospektivna bibliogra- fija, zbirka disertacij, separatov in elaboratov, zbirka drobnega tiska). Glede na takšno stanje, ki se vleče že nekaj let in ob stalno povečujočem se obsegu dejavnosti, bi nujno morali začeti s postopnim odpiranjem nezasedenih delovnih mest. Vendar so ponovno izražene zahteve pri Izobraževalni skupnosti SR Slovenije, da bi ustrezna komisija skupnosti preverila sistemizacijo in odobrila finančna sredstva za postopno pridobivanje novih sodelavcev, kot je to v teku pr? drugih visokošolskih zavodih in tudi njihovih knjižnicah, tudi v letu 1974 ostale brez odziva. Kadrovski sestav 86 redno zaposlenih delavcev konec leta 1974 je bil naslednji: 1 znanstveni delavec, 3 bibliotekarski svetovalci, 11 višjih bibliotekarjev oziroma višjih strokovnih sodelavcev, 1 bibliotekar specialist, 12 bibliotekarjev, 14 višjih knjižničarjev, 13 knjižničarjev, 6 knjižničarskih manipulantov, 6 upravnih delavcev in 18 tehničnih delavcev. V pogodbenem delovnem razmerju za krajši delovni čas je bil 1 znanstveni delavec in 2 tehnična delavca. Med letom je iz knjižnice odšlo 9, na novo pa se je zaposlilo 8 delavcev. Umrl je dolgoletni vodilni delavec in do zadnjega aktivni strokovni svetovalec knjižnice Pavle Kalan, višji znanstveni sodelavec v pokoju. Za opravljanje redne temeljne dejavnosti je knjižnica prejela od Izobraževalne skupnosti SR Slovenije 6,311.502 .- din, za dejavnost matične organizacijske in inštruktorske službe pa od republiškega proračuna SRS 554.000.-din: za posebne namene (raziskovalne naloge, tisk publikacij) je knjižnica prejela od Raziskovalne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije in Izobraževalne skupnosti SR Slovenije 358 . 600.- din: drugi lastni dohodki (npr. prodaja katalognih listkov in publikacij, kseroks, vpisnina in zamudnina, tečaji, fotolaboratorij idr.) so znašali 475.673.- din: skupni dohodki knjižnice so znašali 7,699.775.- din. Med izdatki je bilo za plačevanje osebnih dohodkov delavcev porabljenih bruto 4,932.092.- din, za nakup knjižničnega gradiva 584.254,- din, za somatično dejavnost Centralne tehniške knjižnice in Pionirske knjižnice 110.225.- din, za vzdrževanje osnovnih sredstev 212.946.- din, za druge materialne stroške (kurivo, elektrika, voda,regresi, prevozi, potni stroški, upravno-administrativni stroški, usluge isl.) 779.520.- din, za izdajateljsko dejavnost 495.221.- din in za amortizacijo 381.684.-din, skupno izdatkov 7,495.942.- din. Z zaključnim računom je bilo za razdelitev na sklade (rezervni sklad, sklad skupne porabe) na voljo 203.833.- din. Iz razpoložljivih investicijskih sredstev je bilo porabljenih za dela na zgradbi 112.624.- din in za opremo 154.529,- din: poleg tega je bilo nadalje črpano posojilo Izobraževalne skupnosti SR Slovenije za popravilo centralne kurjave. Primerjava med materialnimi potrebami in razpoložljivimi finančnimi možnostmi pokaže predvsem na dva problema , ki vedno bolj otežujeta normalno poslovanje knjižnice: prepičla finančna sredstva za nabavo tuje in domače literature ter prepotrebna, vendar nerazpoložljiva finančna sredstva za urejanje dodatnih skladiščnih kapacitet. V prizadevanjih, da bi si povečala možnosti za nakup literature, je knjižnica dne 30. 10. 1974 prijavila na razpis Raziskovalne skupnosti Slovenije za financiranje programa v letu 1975 predlog za nabavo temeljne tuje informativne in priročne literature v znesku 337.639.70.- din, Kulturni skupnosti Slovenije pa je na osnovi analize in dogovora z drugimi knjižnicami za leto 1975 predlagala redno financiranje zamenjave slovenske znanstvene literature s tujimi knjižnicami, da bi tako kontinuirano skrbeli za navzočnost slovenske znanstvene knjige in časopisov v velikih rujih kulturnih in znanstvenih središčih, in sicer v višini 307.000.-din. Za urejanje vedno bolj perečega prostorskega stanja v zvezi z vskladišče-vanjem vedno večje količine novega knjižnega gradiva je bil v decembru izdelan elaborat Predlog za pridobitev dodatnih skladiščnih prostorov za Narodno in univerzitetno knjižnico ter poslan republiškim upravnim organom za kulturo in prosveto in za finance ter republiškima interesnima skupnostima za izobraževanje in za kulturo. Predlog predvideva opremo štirih skladiščnih dvoran s kompaktnimi knjižnimi stojali, adaptacijo podstrešja za normalno skladišče in nadaljnje preurejanje prostorov v Mekinjah za skladiščni depo. Za navedena adaptacijska dela in za nabavo ustrezne opreme, kar naj bi bilo izvedeno v dveh letih, bi potrebovali skupno 5,098.840.-din, od tega približno polovico v letih 1975 in 1976. B. NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1. Dotok knjižničnega gradiva Oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva (vodja Jože Žužek) je v letu 1974 prejel 486.342 (v 1973. letu 483.725) kosov različnega knjižničnega gradiva. Od tega za domače fonde 148.904 (153.467) kosov, drugim knjižnicam po Jugoslaviji pa razposlal 337.438 (330.256) kosov obveznih izvodov tiskanega gradiva. Od gradiva, ki je ostalo knjižnici, je bilo 26.478 kosov (obvezni izvodi službenih obrazcev) deponiranih v mekinjskem skladišču, vse drugo gradivo pa je oddelek popisal in vodi zanj kartoteke oziroma sezname. To gradivo predstavlja za knjižnico naslednji prirastek po izvoru in po skupinah gradiva (v kosih): knj ige plošče kasete periodični tisk skupaj obvezni t. 22.232 (24.469) 1.480 (646) 69.088 (74.053) 106.800 nakupi 1.930 ( 435) - 2.315 ( 2.416) 4.464 zamenjave 1. 452 ( 2.345) 2 ( - ) 3.803 ( 3.633) 5.259 darovi 2.385 ( 1.222) - 3.144 ( 3.726) 5.903 skupaj 27. 999 (28.471) 1.482 (646) 78.350 (83.828) 122.426 Statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 1974 tako v Sloveniji kot v drugih republikah Jugoslavije izdanih nekaj manj knjig in periodičnih tiskov. Nakupi so sicer številčno mnogo večji kot v prejšnjem letu, vendar gre predvsem za nakup Percove knjižnice iz Celja in Hribovškove knjižnice iz Zagorja (po posredovanju Trubarjevega antikvariata v Ljubljani), ki sta vsebovali starejše slovenske drobne tiske. Novih tujih knjig je bilo nakupljenih zelo malo, ker ni bilo na voljo dovolj finančnih sredstev niti za izpopolnitev že naročenih serij. Tuja literatura je bila zato pridobljena skoraj izključno preko zamenjav. Pri tem smo 175 zamenjevalcem (gl. prilogo I) poslali 732 slovenskih knjig in 2.708 kosov periodičnega tiska. Pomembnejši dar predstavlja skoraj celotna knjižnica Fr. I. Havlička iz Novega Vinodolskega, od katere skupnega obsega ok. 1.300 knjig je knjižnica prevzela ok. 800 knjig, drugo pa odstopila Centralni^ medicinski knjižnici in Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani. Pri opravljanju navedenega dela je oddelek prejel oziroma odposlal 4.010 dopisov oziroma obvestil, njegov ekspedit pa odposlal 1.448 paketov obveznih tiskov in 2.008 poštnih zavitkov (zamenjave, prodaja knjižničnih publikacij, medknjižnična izposoja). Iz delovanja oddelka izhajata dva osnovna problema. Prvi: delovni prostor, kjer se sprejemajo in pripravljajo za oddajo obvezni tiski, je postal premajhen in tudi njegova provizorična oprema ni primerna za dobro organizirano poslovanje. Drugi: finančna sredstva za nabave literature so tako pičla, da komaj zadoščajo za naročila na tujo periodiko in izpopolnjevanje nekaterih tujih serij, za nakup domače literature, ki gre v zamenjavo s tujimi partnerji, ter za morebitne nakupe rokopisnega in drugega redkega knjižničnega gradiva. Zaradi že nekaj letnega taksnega stanja obstaja velika nevarnost, da bodo nastale nepopravljive vrzeli v fondu novejše tuje znanstvene literature. 2. Obdelava knjižnega gradiva V inventarni katalog (vodja Janez Sešek) je prišlo v inventarizacijo in postavitev 31.635 raznih tiskov, in sicer 26.211 dolžnostnih izvodov, 1.904 nakupi, 1.639 zamenjav, 1.879 darov in 2 kosa iz federalnega zbirnega centra-, samo za postavitev je bilo prejetih 534 periodičnih tiskov. Za vpis v inventarne knjige je bilo obdelanih 14.682 tiskov ter pri tem vpisanih v akcesijske pomožne kartoteke 6.111 tiskov. Od tega je bilo pripravljenih za postavitev v knjižnih fondih 14.468 tiskov, in sicer za redno postavitev 11.863, za arhiv 2.261 in za duplikate 344 tiskov. Obdelanih je bilo še 371 jugoslovanskih standardov, samo začasno obdelanih pa je bilo 12.835 tiskov (društveni spisi, visokošolski spisi, šolski spisi, separati, drobni tiski isI.). V celoti je inventarni katalog ustrezno obdelal in oddal v katalogizacijo , tehnični oddelek in skladišča skupno 27.488 raznih tiskov. Stanje fondov je razvidno iz priloge ll/A.) Iz dela inventarnega kataloga izvirajo naslednji problemi. Delovni prostor je zaradi velike količine dotekajočega gradiva, ki ga je treba primerno sortirati za nadaljnjo obdelavo in akcesijsko obdelati, premajhen in njegova oprema ni primerna, da bi bilo ob takšnem stanju mogoče potek dela pregledneje in bolje organizirati. V Mekinjah deponirano začasno obdelano gradivo je sicer sortirano po določenih skupinah, ker pa prostori še niso opremljeni s knjižnimi policami, ni tako urejeno, da bi moglo biti normalno dostopno in uporabljivo. Abecedni imenski katalog (vodja Maks Veselko) je prejel od inventarnega kataloga 11.514 knjig. Obdelanih je bilo in oddanih stvarnemu katalogu in v tehnični oddelek skupno 10.144 knjig. Pri tem je bilo izdelanih 9.709 katalog-nih listkov in opravljenih 8.570 vpisov v signaturno knjigo. Pri prekatalogizaci-ji in pretipkavanju starega kataloga je bilo obdelanih nada!jn|ih 972 enot in izdelanih 1.164 katalognih listkov. V kataloge (č i ta In iški r matični, arhivski) je bilo vloženih 32.194 listkov. Ob tem je bilo za objavo novo pridobljenih tujih tiskov v Naših razgledih pripravljenih 18 seznamov s 549 enotami in za knjižnični bilten novih pridobitev izdelanih 474 listkov. Sodelavci kataloga so opravljali kontrolo nad centralno katalogizacijo slovenskih tiskov in določen čas tudi nad delom v tehničnem oddelku. Prevedena in pripravljena za razmnoževanje so bila tudi nova mednarodna pravila za popis knjig in periodičnih publikacij, kot jih zahteva vključitev v sistem mednarodne bibliografske kontrole. Pri delu abecednega imenskega kataloga so se pojavili predvsem naslednji problemi. Potrebna je dopolnitev omaric za čitalniški katalog, ker zaradi pre- napolnjenosti obstoječih ni moč vanje vlagati novih katalognih listkov, ki so bili izdelani v zadnjem tromesečju leta 1974. Aktualno je tudi vprašanje prostora za nadaljnje dopolnjevanje naraščajočega matičnega kataloga. Stvarni katalog (vodja Miloš Ryhx3f) je med letom prejel v obdelavo 7.557 knjig in oddal 8.217 obdelanih knjig ter jih opremil s 7.395 gesli, 10.520 vrstilci UDK in 50 kazalkami. V oba stvarna kataloga (abecedni stvarni, sistematski) je bilo vloženih 21.362 katalognih listkov, v interni katalog pa 7.258 listkov. Urejena je bila skupina UDK 5 in preurejena skupina UDK 82 v čitalniškem katalogu za leta 1948-1965. Delavci kataloga so sodelovali pri prevajanju srednjih tabel UDK v slovenščino, in sicer skupin UDK 3 in UDK 8 z registrom. Uredili so 4 biltene novosti NUK, in sicer št. 76/77, 78, 79 in 80 s skupno 2.678 bibliografskimi enotami ter tekoče skrbeli za pošiljanje kartotečnih listkov o novi tuji literaturi centralnemu katalogu pri Jugoslovanskem bibliografskem inštitutu v Beogradu. Vodili so statistiko novo obdelanega knjižnega gradiva (gl. prilogo ll/B) in posredovali obiskovalcem knjižnice večje število informacij. Pri delu stvarnega kataloga je že več let prisotno in nerazrešeno vprašanje obdelave tistega dela gradiva, ki ga zaradi naraščajočega dotoka ter ob obstoječi organizaciji dela in ob pomanjkanju sodelavcev vsako leto ni moč sproti obdelati. Oddelek za periodični tisk (vodja Jelica Jugovec) je na novo prejel za redno obdelavo 76.754 kosov periodičnih tiskov, tako da je skupno s starejšim gradivom vpisal v evidenčne kartoteke 85.148 kosov teh tiskov. V inventarni katalog periodik je bilo vpisanih 4.586 enot, na novo katalogiziranih in klasi-ficiranih 2.292 enot ter v skladišča periodičnega tiska na novo oddanih skupno 3.874 enot časnikov in časopisov (nove postavitve, kompletacije, arhivi, duplikati) in v depo v Mekinjah odpeljanih 6.422 kosov. Pri tem je bilo izdelanih za kataloge (matični abecedni imenski, abecedni stvarni in decimalni katalog, lokacijski katalog, kartoteka depoja v Mekinjah) na novo 2.650 listkov in vanje vloženih skupno 2.734 listkov. Za Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu je bil izdelan seznam inozemske periodike, ki jo je prejemala knjižnica v letu 1973 in ki je zajel 662 enot. Oddelek je tekoče prejemal 3.755 naslovov časnikov in revij iz Jugoslavije in 668 naslovov tujih časnikov in revij iz držav ž.vseh kontinentov (gl. prilogo III). Oddelek nudi interesentom tekoče revije in vse časnike v lastni čitalnici in daje informacije v zvezi s tem gradivom. Sodelavci oddelka so v letu 1974 dokončali izpraznitev prostorov v spodnji avli ter tam nahajajoče se začasno obdelane časnike vskladiščili v mekinjski depo, provizorično obdelane srbohrvaške revije vskladiščili v svojem rednem skladišču, inozemsko periodiko pa deloma redno obdelali, deloma jo oddali drugim knjižnicam, medtem ko del tega gradiva še čaka na nadaljnjo obdelavo. Začeli so tudi s selitvijo gradiva iz podstrešnega skladišča arhivskih in inozemskih časnikov v depo v Mekinjah. Ob preseljevanju gradiva je bilo opravljeno potrebno preverjanje po katalogih, opremljanje katalognih listkov z oznakami nove lokacije in izdelani listki za kartoteko depoja v Mekinjah. Trenutna problemska vprašanja pri delu oddelka za periodični tisk se nanašajo predvsem na tehnično urejanje skladiščnega depoja v Mekinjah in na delo v zvezi s selitvijo - n - gradiva v ta depo. V oddelku za obdelavo slovenskih tiskov (vodjo Jože Munda) je bilo obdelanih 1 ,933 slovenskih knjig, govornih plošč in kaset in 16.414 člankov iz slovenskih periodičnih tiskov. Pri tem je bilo v evidenčne liste za periodiko vpisanih 9.151 enot, z vrstilci UDK opremljenih 17.859 enot ter za bibliografske kartoteke (AIK, D K, naslovna) knjig in člankov izdelanih 25.642 novih listkov in vanje vloženih skupno 30.212 listkov. Oddelek je opravljal kontrolo svojega gradiva s posebnimi bibliografijami, dopolnjeval gradivo z novimi podatki, vodil evidenco desiderat ter z dopisovanjem ali na drug način razreševal v gradivu pojavljajoče se šifre in psevdonime. Sodelavci oddelka so pripravili rokopis za Slovensko bibliografijo 1971 in opravljali tiskarske korekture za Slovensko bibliografijo 1969, 1970 in 1971. Za revijo Knjiga in za republiški statistični zavod je bila tekoče pripravljena mesečna bibliografija izišlih knjig. Obiskovalcem so dajali bibliografske informacije ter sodelovali pri prirejanju razstav in vodenju ekskurzij. Ob naraščajočem obsegu dotekajočega gradiva in ob sedanji premajhni zmogljivosti sta v oddelku prisotna predvsem dva problema: ni moč nadaljevati z urejanjem komulativne kartoteke članov po UDK in n? moč organizirati red-nejšega izdajanja letne slovenske bibliografije. Poleg tega ostaja še naprej nenadaljevano delo za slovensko retrospektivno bibliografijo, saj je predlog za njegovo financiranje pri republiških skupnostih za raziskovalno delo in za kulturo v letu 1974 dosegel zgolj priznanje o nujnosti te akcije, pa je bil zato s strani knjižnice ponovljen med predlogi za financiranje v letu 1975. Centralni katalog (vodja Anton Bajt) knjižnic SRS je na novo prejel 65.764 listkov, od katerih je izločil 28.540 kopij listkov za centralne strokovne kataloge. V vse tri kataloge (avtorski, periodika, anonima) za področje SRS je bilo vloženih 40.064 listkov, v centralni katalog SFRJ pa 10.227 listkov, skupno 50.591 listkov. Tako obsega CKK SRS (brez katalogov NUK, ki so njegov sestavni del , vendar posebej vodeni) 746.625 listkov, CKK SFRJ pa 772.429 listkov. Na novo je bilo izdelanih 417 kartotečnih listkov za katalog periodik, ki je bil tekoče dopolnjevan z novimi podatki o periodičnih tiskih. Nadaljevalo se je izločanje dvojnic kartotečnih listkov iz avtorskega kataloga in kataloga anonimov ter delo za postavitev ločenega kataloga kongresnega gradiva. Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu v Beogradu je bi- lo poslanih 2.591 listkov s podatki o gradivu knjižnic za CKK SFRJ. Zainteresiranim obiskovalcem je bilo posredovanih večje število informacij iz centralnih katalogov. V CKK SRS je vključenih 314 knjižnic. Centralnim strokovnim katalogom za tehniko, medicino, sociologijo in družbene vede, pravo, ekonomijo, biotehniko, muzealstvo, arhivistiko in teologijo se je v letu 1974 pridružil še strokovni centralni katalog za literaturo, ki ga je prevzela Slovanska knjižnica v Ljubljani. Navedenim strokovnim centralnim katalogom je bilo oddanih 86.884 kopij listkov CKK SRS. Arhivirane so ostale samo še kopije listkov za strokovni centralni katalog za pedagogiko, ki še ni organiziran. S knjižnicami, ki so vključene v CKK SRS in s knjižnicami, ki vodijo strokovne centralne kataloge, je bila vzdrževana stalna povezava in jim dajane potrebne informacije in navodila. Pri delovanju centralnega kataloga se predvsem pojavlja potreba po nadaljnjem vključevanju novih knjižnic v CKK SRS, po rednejšem pošiljanju kartotečnih listkov o novo pridobljeni strokovni in znanstveni literaturi in o starejših fondih ter po nadaljnjem razvoju in modernizaciji njegovega poslovanja, da bi se s svojim gradivom uspešneje povezoval v jugoslovanski in mednarodne informacijske sisteme. Ob tem bi bilo treba rešiti tudi vprašanje nadaljnjega urejanja kopije CKK SFRJ. 3. Obdelava specialnega knjižničnega gradiva Rokopisna zbirka (vodila dr. Branko Berčič in Janez Logar) je pridobila precej novega rokopisnega gradiva. Med njim so celotne zapuščine ali deli zapuščin J. Vesela-Koseskega, Fr. Munde, Fr. S. Finžgarja, D. Plavšiča, A. in I. Moscon, V. Levstika, V. Majarja, A. M. Karlinove, L. Kraigherja, S. Gruma, H. Dolenca z delom družinskega arhiva, posamezna dela ali pisma V. Dedijerja, I. Poliča, Fr. Ks. Meška, I. Hribovška, Ž. Zoisa, I. Vurnika, J. Logarja, H. Maistra, E. Lovšina, J. Čopa in V. Oblaka-, v zbirko je prišlo nekaj trubarian, fotokopija starogorskega rokopisa, rokopis prevoda Malovega Kapitala. Pridobljena je bila tudi obširna ostalina J. Solarja, ki vključuje tudi ostalino A. Breznika, vendar še ni do kraja pregledana in sortirana. Novo pridobljeno gradivo, ki obsega 27 inventarnih številk z 2.847 kosi, je bilo začasno urejeno in je interesentom dostopno. Pri tem je bilo za pomožno kartoteko inventariziranega gradiva izdelanih 38 novih listkov. Pri redni obdelavi Murkove korespondence je bilo katalogiziranih nadaljnjih 58 kosov. Začel se je popis rokopisnih fondov za objavo posebnega kataloga, pri čemer je bilo obdelanih 399 signatumih številk (Ms 1-99, Ms 700-999)^delo financira kot raziskovalno nalogo republiška raziskovalna skupnost, natis pa republiška kulturna skupnost. Sodelavci zbirke so skrbeli tudi za redno poslovanje čitalnice, za specialne zbirke tiskov o NOV in del Sklada Borisa Kidriča, oskrbovali so filmoteko ter poleg oskrbovanja stalne razstave pripravili posebno razstavo srednjeveških rokopisov in tiskov ter sodelovali pri drugih razstavah. Pri delu zbirke je z odhodom prejšnjega vodje ostalo nezasedeno eno delovno mesto, kar zmanjšuje obseg njenega poslovanja. Potrebna je tudi dodatna oprema za hranjenje obsežnih novih pridobitev. Poleg tega ostaja nerešeno vprašanje obdelave, hranjenja in izposojanja specialnega fonda del Sklada Borisa Kidriča, katerega obseg močno narašča (okrog 5.000 enot). Da bi začeli reševati ta problem, je knjižnica predlagala republiški raziskovalni skupnosti, da začne z letom 1975 financirati normalno in redno obdelavo tega gradiva. V glasbeni zbirki (vodja mr. Ivan Klemenčič) je bilo inventariziranih 1.234 muzikalij in 500 gramofonskih plošč, skupaj 1.734 kosov. Katalogiziranih je bilo 1.637 kosov glasbenega gradiva, pri čemer je bilo izdelanih 2.883 listkov za abecedni imenski in za geslovni katalog in narejenih 1 .087 dodatnih vpisov. Redno je bila oskrbovana čitalnica in njeni obiskovalci. Od glasbenega rokopisnega fonda je bila v obdelavi zapuščina R. Savina in Fr. Bučarja. Poleg slednje je bila v letu 1974 pridobljena zapuščina J. Jakončiča ter posamezna dela A. Lavrina, V. Parme in A. Foersterja. Zbirka je sodelovala z ustreznim inštitutom v Bonnu pri pripravah za izdajo Beethovnovih del. V teku leta 1974 je bila realizirana premestitev Mednarodne knjižnice za sodobno glasbo iz Pariza v sestav knjižnice in njene glasbene zbirke. Opravljeno je bilo obsežno delo v zvezi s preselitvijo njenega gradiva in opreme in z ureditvijo prostora za ta mednarodni glasbeni dokumentacijski center v Mekinjah, kjer je njegov vodja (Božidar Kantušer) na novo uredil že večji del preseljenega gradiva. Republiški raziskovalni skupnosti je bilo predlagano, da z letom 1975 prevzame financiranje te dejavnosti. Osnovno vprašanje pri delu glasbene zbirke je dodatna in nova oprema delovnih in skladiščnih prostorov, V kartografski in slikovni zbirki (v. d. vodje Metka Avsenak) je bilo obdelanih 7.563 kosov novega gradiva, in sicer: 245 zemljevidov, 34 atlasov, 3.189 razglednic, 441 grafik, 194 portretov, 3.127 lepakov in 333 osmrtnic. Opravljenih je bilo 3.280 inventarnih vpisov ter izdelanih in vloženih 4.350 katalognih listkov. Redno je potekalo delo z obiskovalci zbirke. Opravljena je bila tudi revizija fonda atlasov in dela fonda jugoslovanskih razglednic. Zbirka je bila opremljena z novimi specialnimi omarami in pridobila tudi dodatni skladiščni prostor. S tem se je začelo razreševati aktualno vprašanje o primernejšem hranjenju zbranega gradiva. Francoska zbirka (vodja Jožica Pirc) je pridobila in inventarizirala 229 novih knjig oziroma letnikov periodik, pri čemer je bilo v tekočo evidenco slednjih vpisanih 310 kosov. Od tega je bilo katalogiziranih 125 enot in narejenih za specialne kataloge in vanje vloženih 806 listkov. Pripravljen je bil tudi seznam desiderat* Redno je bila oskrbovana specialna čitalnica in njeni obiskovalci. 4. Tehnične službe V tehničnem oddelku (vodja Meta Zadel) je bilo signiranih in opremljenih 13.513 volumnov knjig ter narejenih 3.359 novih kartotečnih listkov in 28.885 dodatnih vpisov in popravkov. Napisanih je bilo 9.430 matric in razmnoženih 416.124 kartotečnih listkov, od tega za centralno katalogizacijo slovenskih tiskov 385.060 in za druge tiske 31.064. V knjigoveznici (vodja Peter Staut) je bilo na novo vezanih 1 .802, po-pravljenih in restavriranih pa 1.015 knjig, skupno 2.817 obdelanih kosov. Poleg tega je bilo izdelanih 4.062 ščitnikov, map, paspartujev in škatl, 742 blokov, fantomov in pregradnih kartonov, vlepljenih 1.207 knjižnih ovitkov in listov, natisnjenih 30 dvobarvnih lepakov ter narezanih 431 .500 in luknjanih 10.000 kartotečnih listkov. Fotografska delavnica je izdelala 1.845 mikrofilmskih posnetkov in 1.170 fotografskih povečav, in sicer skoraj vse za zunanje naročnike v domovini in po svetu. Na kseroksu je bilo za potrebe knjižnice in predvsem za zunanje naročnike v domovini in po svetu izdelanih 234.057 posnetkov. Pri tem velja pripomniti, da časnikov na kseroks ni mogoče posnemati, ker se predloge preveč uničujejo. Zaradi vedno večjih potreb raziskovalcev tudi po tem gradivu bi bilo treba nabaviti aparaturo za suho kopiranje podatkov iz časnikov in se je knjižnica zato z ustreznim predlogom obrnila na Raziskovalno skupnost Slovenije. C, ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 . Obisk, izposoja, informacije Osnovna dejavnost poteka v oddelku za delo z obiskovalci (vodja Radoj-ka Vrančič), v okviru katerega delujejo informaci|ska služba z izposojo na dom in medknjižnično izposojo, centralni katalog, velika in posebna čitalnica in glavno skladišče. V letu 1974 je bilo med obiskovalce knjižnice vpisanih 4.146 študentov in 487 drugih interesentov, skupaj 4.633'y posamični domači in tuji obiskovalci posebne čitalnice in čitalnic posebnih zbirk med njimi niso zajeti. V okviru oddelka je bilo opravljeno naslednje delo (v oklepaju podatek za leto 1973, skupni obseg dela z obiskovalci v vseh oddelkih knjižnice kaže priloga IV): Obisk: velika čitalnica 81.898 (79.304) posebna čitalnica 911 ( 767) izposoja na dom 47.408 (39.013) informacije in medknjižnična izposoja 3.847 ( 3.482) skupno 134. 064 (122.566) Izposoja: velika čitalnica 33.531 (27.696) posebna čitalnica 5.829 ( 5.928) na dom 14.494 (13.247) medknjižnično 775 ( 572) skupno 54.629 (47.445) Informacije: osebne 4.373 ( 3.188) telefonske 1.784 ( 1.371) pismene 100 ( 98) skupno 6.257 ( 4.657) Medknjižnična izposoja je potekala s 178 knjižnicami, in sicer z vsemi večjimi slovenskimi (56) in jugoslovanskimi (37) knjižnicami in z 85 velikimi tujimi knjižnicami (gl. prilogo V). Za izposojo je bilo poslanih 62 naročilnic slovenskim, 98 jugoslovanskim in 238 tujim knjižnicam, skupno 398 poslanih naročilnic (lani 390) in dobljenih 307 pozitivnih rešitev (77%), medtem ko je bilo 91 naročilnic zavrnjenih ali je ostalo neodgovorjenih. Za medknjižnično izposojo smo prejeli 521 naročilnic iz slovenskih, 174 iz jugoslovanskih in 385 iz tujih knjižnic, skupaj 1.080 prejetih naročilnic (lani 895), od katerih smo v 899 primerih (83,3%) naročilu ustregli, v 181 pa naročila ni bilo mogoče realizirati; pri tem je bilo izposojenih 775 knjig oziroma poslanih 1.692 kseroksnih in 1.383 fotografskih reprodukcij. Sodelavci oddelka so skrbeli za uvajanje študentov v uporabo knjižničnega gradiva in njenih dokumentacijsko-informacijskih katalogov ali preko dnevnih delovnih kontaktov ali v obliki posebej organiziranih tečajev (7 skupin študentov sociologije, zgodovine, umetnostne zgodovine in bibliotekarstva z ok. 150 udeleženci). Poleg tega so z drugimi delavci v knjižnici prevzemali vodstvo skupin, ki prihajajo na strokovni ogled knjižnice in njene stalne razstave (56 skupin z ok. 1.600 udeleženci) in sodelovali pri postavitvah knjižničnih razstav. Obisk, izposoja in Število danih informacij v tem oddelku v zadnjih letih naglo naraščajo in morajo ob obstoječem številu delavcev in njihovi bolezenski odsotnosti ostati nekatera nujna interna dela neopravljena (npr. revizija čitalniške priročne knjižnice, sistematična ureditev informacijske priročne knjižnice, tekoče izterjevanje zamudnikov, priprava vodnika po knjižnici, selitev knjig v mekinjski depo). Zato bi bilo nujno treba dobiti dodatne delavce na že sistemizirana delovna mesta. V javniH katalogih je nujna namestitev dodatnih katalognih omaric in ureditev boljše električne razsvetljave. Ker je dejavnost centralnega kataloga prikazana na drugem mestu (gl. B,2), sledijo podatki o dejavnosti skladišč (vodja Rudi Čepon). Skladišča so na novo prevzela in uvrstila v svoje fonde 18.735 kosov, od tega 13.050 enot redne postavitve, 3.016 arhivskih izvodov, 352 duplikatov in 2.317 šolskih, visokošolskih in društvenih spisov. V zvezi z uporabo gradiva so skladišča prejela 23.690 naročilnic, na osnovi katerih je bilo izdanih 23.872 knjig, medtem ko so bile 4.003 naročilnice vrnjene, ali zaradi napačnih podatkov ali zaradi tega, ker je bilo zahtevano gradivo že izposojeno; vloženih je bilo 22.930 vrnjenih knjig. Poleg tega so sodelavci skladišč pripravljali in opremljali prostore v mekinjskem depoju za preselitev fonda arhivskih izvodov ter pomagali pri preseljevanju periodičnih tiskov. 2. Matična dejavnost NUK je matična knjižnica za vso SR Slovenijo. Kot somatični knjižnici za področje tehniških strokovnih knjižnic oz. za področje mladinskih in šolskih knjižnic z njo pogodbeno sodelujeta Centralna tehniška knjižnica in Pionirska knjižnica v Ljubljani. Med številnimi opravili na tem področju navajamo samo nekaj najvažnejših. Sistematično je bila nudena inštruktorska pomoč vsej mreži splošnoizobraževalnih knjižnic v SR Sloveniji. Pri tem je bilo opravljenih 21 obiskov knjižnic v 11 občinah, 9 razgovorov pri občinskih skupščinah in temeljnih kulturnih skupnostih, 114 individualnih razgovorov oziroma posvetov s knjižničarji in 2 posvetovanji o novem konstituiranju knjižnic (udeleženih 63 knjižnic). Sodelovali so pri adaptaciji in reorganizaciji knjižnic v 7 občihah (Črnomelj, Lendava, Grosuplje, Cerknica, Sežana, Ljubljana-Bežigrad, Ljubijana-Vič) in pri načrtovanju za izdelavo tipizirane funkcionalne opreme za knjižnice. Tekoče so vodili kartoteko in arhiv za splošnoizobraževalne (60 občin s 178 knj linicami) in univerzne knjižnice (77 knjižnic) in dokumentacijo iz 17 slovenskih časnikov, ki se |e povečala za 297 novih enot, Zbrali, obdela- li in ob|Uvsli so statistiko o delu knjižnic v letu 1973 ter za republiški zavod za planiranje pripravili analitično oceno stanja splošnoizobraževalnih knjižnic glede na sprejete standarde. Za ZKPOS je bila pripravljena strokovna ocena knj ižnic, ki delujejo v okviru te organizacije in predlog sistema za populariziranje dobre knjige s priporočilnimi snopiči. Sodelovali so pri snovanju novega zakona o knjižničarstvu, opravili organizacijsko delo za ustanovitev ^skupnosti knjižnic SR Slovenije ter vodili delo za dopolnjevanje in uveljavljanje novega samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah ter dajali o tem tekoče informacije in inštrukcije. Organiziran je bil enomesečni tečaj za knjižničarje (23 udeležencev, 122 ur predavanj, 22 ur ogledov), 14-dnevni tečaj pred strokovnimi izpiti (22 udeležencev, 75 ur predavanj), dvakratno opravljanje strokovnih izpitov (junij, december) ter enodnevna seminarja o novostih AIK in UDK (38 udeležencev iz 27 knjižnic). V zvezi s centralno katalogizacijo slovenskih tiskov je oddelek vodil kartoteko za 201 naročnika, ki imajo skupaj naročenih 336 setov katalognih listkov (105 setov A, 105 setov B, 126 setov S) in jim je bilo v 19 obrokih poslanih 326.122 listkgv za leto 1974 in 7.477 listkov za prejšnja leta, skupaj 333,599 listkov. Evidenčna kataloga centralne katalogizacije (abecedni imenski katalog, UDK) sta se vsak povečala za 1.490 naslovov del iz leta 1974 in je bilo vanju skupno vloženih 2.980 listkov. Stekle so priprave za izdelavo priročnika o uporabljanju listkov centralne katalogizacije in za prehod na nov' mednarodni sistem strokovne obdelave publikacij z letom T975. Za izvedbo strokovnih priprav na ta prehod je bila zaprošena dotacija' pri raziskovalni skupnosti Slovenije. Pri matični dejavnosti knjižnice se čedalje akutneje kaže, da samo s sedaj delujočo instruktorsko-organizacijsko službo pojavljajočih se nalog ni mogoče v celoti kvalitetno opravljati in da bi bilo nujno potrebno začeti razvijati tudi strokovno-raziskovalno delo ter tako doseči celovitost dejavnosti oddelka za pospeševanje knjižničarstva v Sloveniji. 3. Razstave in publikacije Knjižnica je priredila naslednje razstave: - Stalna razstava pomembnejših rokopisov in slovenskih knjig. Odprta vse leto. Oskrbujeta Janez Logar in Marijan Ozvald. - Gradivo za zgodovino Narodne in univerzitetne knjižnice. Odprta ob Prešernovem dnevu, februar 1974. Pripravila Jaro Dolar in Radojka Vrančič. - Lenin v slovenščini. Odprta ob 7. kongresu ZKS, april 1974. Pripravil Jaro Dolar. - Pričevanja o dveh stoletjih. Odprta ob 200-letnici NUK, november 1974. Pripravila Jaro Dolar in Radojka Vrančič. - Naj lepši srednjeveški rokopisi iz NUK. Odprta ob 200-letnici NUK, november 1974, prostori Narodne galerije v Ljubljani. Pripravila Janez Logar in dr. Branko Berčič. - Dragoceni rokopisi in redki tiski v NUK. Odprta ob 200-letnici NUK, november 1974. Pripravila Janez Logar in Marijan Ozvald. - Jugoslovanska bibliotekarska literatura 1945-1974. Odprta ob 25-letni-ci Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije in 200-letnici NUK, november 1974, Prešernova dvorana SAZU v Ljubljani. Postavil Jože Munda s sodelavci iz jugoslovanskih bibliotekarskih društev. Knjižnica je s svojim gradivom sodelovala na razstavi srednjeveških vezav v Beogradu in v Ljubljani. Knjižnica je izdala naslednje publikacije: - Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice I. Ljubljana 1974. 82 str. Uredil Jaro Dolar, - Poročilo o delu v letu 1973. Ljubljana 1974. 36. str. (Razmnoženo.) Priredil dr. Branko Berčič. - Dvestoletnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Program dejavnosti. Ljubljana 1974. 10 str. (Razmnoženo.) Priredil dr. Branko Berčič. - Slovenska bibliografija XXIII, 1969. Ljubljana 1974. 539 str. Priredil Jože Munda s sodelovanjem Bože Pleničar in Ančke Posavec. - Slovenska bibliografija XXIV, 1970. Ljubljana 1974. 579 str. Priredil Jože Munda s sodelovanjem Vere Cater, Bože Pleničar, Ančke Posavec in Majde Ujčič. - Narodna in univerzitetna knjižnica 1774-1974. (Osrednja proslava jubileja.) Ljubljana 1974. 10 str. Uredil Maks Veselko. - Objave Narodne in univerzitetne knjižnice, št. 76/77, 78, 79. Ljubljana 1974. (Razmnoženo.,) Priredil Miloš Ryb<5r. Izdajo zbornika NUK so omogočili Kulturna skupnost Slovenije in oglasi slovenskih založb, izdajo obeh knjig Slovenske bibliografije pa z deleži dotacij republiške interesne skupnosti za kulturo, izobraževanje in raziskovanje. 4. Mednarodni stiki Kot je bilo že navedeno, vzdržuje knjižnica preko zamenjave ali izposoje literature stalne zveze z večjim številom tujih knjižnic. Poleg tistih tujih raziskovalcev in znanstvenih delavcev, ki so glede na svoj interes med letom študirali v posameznih oddelkih knjižnice, so zavod uradno obiskali še naslednji: Ronald Eatwell iz knjižnice univerze Surray v Guildfordu in George Walker iz knjižnice Bodleiana v Oxfordu iz Anglije, Jan Sedlak z univerze Komenskega v Trnovi iz CSSR, Fawzi Soliman iz časopisne agencije Tahrir v Kairu iz Egipta, William Grorud iz francoske ambasade v Beogradu, dr. Wla-dyslaw Slodkowski iz pedagoškega inštituta v Varšavi iz Poljske, Nadja Baškova iz oblastne biblioteke A.S„Puškina v Minsku iz Sovjetske zveze, Himie Voxman z univerze lowa v ZDA, Walter Dfltling z delegacijo protestantske cerkvene občine iz Derendingena in dr. Helmut Hirsch iz DOsseldorfa v Zvezni republiki Nemčiji; kot gostje na osrednji proslavi knjižnične 200-letnice pa so bili navzoči Josef Blecha, namestnik ravnatelja državne knjižnice v Pragi (ČSSR), Alberto Gjtogni, zastopnik direktorja centralne nacionalne knjižnice v Firencah (Italija), dr. Rudolf Fiedler, direktor avstrijske nacionalne biblioteke na Duna- ju (Avstrija) in W>toid Stankievvicz, direktor poljske nacionalne biblioteke v Varšavi (Poljsko). Od knjižničnih delavcev je v tem času zakljvčila trimesečni študijski obisk (november 1973 - januar 1974) po knjižnicah Zvezne republike Nemčije višja bibliotekarka Mihaela Sepe, kar ji je s štipendijo omogočil Deutscher Akademischer Austouschdienst. Rednega letnega zborovanja mednarodne bibliotekarske organizacije F|A8 se v letu 1974 ni nihče udeležil, ker so bili stroški za potovanje v New York previsoki 5. Strokovno in družbeno ude|S*vovanje sodelavcev Vrsta knj<žn«čnih sodelavcev je bila vključena v razne stalne ali občasne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov. Na oddelku za knj ižničarstvo Pedagoške okodemije v Ljubljani. enomesečnem in 14-dnevnem strokovnem teča|u, dveh enodnevnih specialnih seminarjih in v komisiji za opravljanje strokovnih izpitov so sodelovali: Tatjana Banič, Majda Armeni, dr. Branko Benčič, Jero Dolar, Vlasto Goljar, Pavle Kalan, Ančka Korže-Strajnar, Janez Logar, Jože Munda, Boža Pleničar, Miloš Rybdr, Mihaela Sepe, Janez Sešek, Majda Ujčič, Maks Veselko in Radojka Vrančič. Poleg tega je Miloš Rybdr ptedavatelj in zunanji izpraševalec na pravni fakulteti, Vlasta Pacheiner po vodi seminar na oddelku za primerjalno književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani. Posamezni sodelavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih ali kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot svetovalci za gradnjo in opremljanje knjižnic oziroma kot člani ustreznih pripravljalnih odborov in strokovnih žirij (dr. Branko Berčič, Ančka Korže-Strajnar, Janez Logar, Jože Munda, Miloš Ryb6r, Maks Veselko) ter člani družbenih organov revij Knjižnica (Boža Pleničar), Jezik in slovstvo in Slavistična revija (Jože Munda) in redakcije bibliografije Jugoslovanskega leksikografskega zavoda v Zagrebu (Janez Logar, Jože Munda). V upravnih organih in strokovnih komisijah Društva bibliotekarjev Slovenije, Društva bibliotekarjev Ljubljana, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Skupnosti knjižnic SR Slovenije in Kalanovega sklada sodelujejo: dr. Branko Berčič, Jaro Dolar, Ančka Dolenc, Jelica Jugovec, Ančka Korže-Strajnar, Jože Munda, Vlasta Pacheiner, Jožica Pirc, Boža Pleničar, Ančka Posavec, Miloš Rybdr, Mihaela Sepe, Majda Ujčič, Maks Veselko in Radojka Vrančič. V raznih telesih samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, kot so Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Ljubljane, republiška konferenca SZDL Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Skupščina SR Slovenije in republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije, so sodelovali dr. Branko Berčič, Jaro Dolar, Ančka Korže-Strajnar in Mihaela Sepe. Poleg tega je Ančka Korže-Strajnar vodila skupno komisijo podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah, dr. Branko Berčič je bil član upravnega odbora Prešernovega sklada, Sklada Staneta Severja in Jugoslovanske komisije za sodelovanje z UNESCO, Jože Munda pa član sveta Jugoslovanskega bibliografskega inštituta v Beogradu in strokovnih teles združenja založnikov Jugoslavije. V javni publicistiki so poleg urejanja knjižničnih izdaj sodelovali Jože Baj ec, dr. Branko Berčič, Jaro Dolar, Ivan Klemenčič, Ančka Korže-Strajnar, Janez Logar, Jože Munda, Janez Ovsec, Vlasta Pacheiner, Jožica Pirc, Boža Pleničar, Ančka Posavec, Miloš RybdY, Mihaela Sepe, Majda Ujčič, Maks Veselko in Radojka Vrančič (prim. bibliografijo v prilogi VI). PRILOGA I SEZNAM TUJIH ZAMENJEVALCEV PUBLIKACIJ ALBANIJA Tirana: UNIVERSITETI SHETEROR I TIRANES AVSTRALIJA Camberra: NATIONAL LIBRARY OF AUSTRALIA AVSTRIJA Graz: SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT GRAZ STEIERMARKISCHE LANDESBIBLlOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK GRAZ Wien: INSTITUT FUR SLAVISCHE PHILOLOGIE UND ALTERTUMSKUNDE DER UNIVERSITAT WIEN OSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI DOM KOROTAN UNIVERSITATSBIBLIOTHEK WIEN ARGENTINA Buenos Aires: SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA BELGIJA Bruxelles: BIBLIOTHEOUE ROYALE DE BELGIOUE SOCIETE DES BOLLANDISTES Ližge: UNIVERSITE DE LIEGE Louvain: BIBLIOTHEOUE DES FACULTES ST. ALBERT DE LOUVAIN BOLGARIJA Sofia: B'LGARSKA AKADEMIJA NA NAUKITE NARODNA BIBLIOTEKA KIRIL I METODU UNIVERSITY LIBRARY SOFIA BRAZILIJA Rio de Janeiro: INSTITUTO BRAZILEIRO DE GEOGRAFIA E ESTATISTICA ČEŠKOSLOVAŠKA Bratislava: SLOVENSKA" TECH NICKA KNIŽNICA UNIVERZITNA KNIŽNICA BRATISLAVA USTREDNA KNIŽNICA FILOZOFICKEJ FAKULTY UNIVERZITY KOMENSKE H O USTREDNA KN IŽNICA SLOVENSKEJ AKADEMIE VIED Brno: ČESKOSLOVENSKO-SOVETSKI INSTITUT UNIVERZITNI KNIHOVNA Morfin: MATICA SLOVENSKA Olomouc: CENTRAL LIBRARY OF THE MEDICAL FACULTY PALACKY UNIVERSITY KNIHOVNA STREDISKA FILOSOFICKE FAKULTY UNIVERSITY PALACKEHO Praha: ASTRONOMICKI USTAV ONDREJOV PAMATNIK NAROD N IH O PISEMNICTVl' NA STRAHOVE SLOVANSKA KNIHOVNA STA'TNl' KNIHOVNA USTREDNf ZEMEDELSKA A TECHNICKA' KNIHOVNA ZAKLADNI' KNIHOVNA DANSKA Arhus: STATSBIBLIOTEKET ARHUS Kjzfbenhavn: INSTITUT DANOIS DES ECHANGES FINSKA Helsinki: YLIOPSTAN KIRJASTO FRANCIJA Nanterre: BIBLIOTHEOUE DE DOCUMENTATION INTERNATIONALE CONTEMPORAINE Pariš: BIBLIOTHEOUE NATIONALE CENTRE DE DOCUMENTATION SUR L'U.R.S.S. ET LES PAYS SLAVES LIBRAIRE HACHETTE MUSEE DE L' HOMME UNESCO BIBLIOTHEOUE Strasbourg: CONSEILDE L/EUROPE GRČIJA Thessalonike: INSTITUTE FOR BALKAN STUDIES ITALIJA Bologna: THE JOHN HOPKINS UNIVERSITY - BOLOGNA CENTER Firenze: BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE Gorizia: BIBLIOTECA GOVERNATIVA Orbe: ASSOCIAZIONE EMIGRANTI SLOVENI FRIULI Padova: BIBLIOTECA UNIVERSITARIA PADOVA Roma: BIBLIOTECA UNIVERSITARIA ALESSANDRINA BIBLIOTECA DEL SENATO DELLA REPUBLICA Torino: BIBLIOTECA NAZIONALE UNIVERSITARIA Trieste: BIBLIOTECA C IVICA NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU UNIVERSITA DEGLI STUDI Dl TRIESTE IZRAEL Jerusalem: THE JEWISH NATIONAL AND UNIVERSITY LIBRARY JUŽNOAFRIŠKA UNIJA Pretoria: UNIVERSITY OF SOUTH AFRICA KANADA Toronto: UNIVERSITY OF TORONTO LIBRARY SLOVENSKA ŠOLA MARIJE POMAGAJ KITAJSKA Peking: NATIONAL LIBRARY OF PEKING KUBA Ha bana: DIRECTION GENERAL DE BIBLIOTECAS LUXEMBOURG Luxembourg: BIBLIOTHEOUE NATIONALE LUXEMBOURG MADŽARSKA Budapest: EGYETEMI K6NYVTXR MAGYAR TUDOMANYOS AKADEMIA KONYVTARA ORSZA'GOS MUSZAKI KONYVTAR ES DOKUMENTACIOS KČZPONT ORSZAGOS SZECHENYI KONYVTAR Debrecen: EGYETEMI KONYVTAR KOSSUTH LAYOS NEMČIJA NDR Berlin: DEUTSCHE AKADEMIE DER WISSENSCHAFTEN DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK Leipzig: DEUTSCHE BUCHEREI KARL MARX UNIVERSITAT Rostock: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK ROSTOCK ZRN Berlin: DEUTSCHE AKADEMIE DER WISSENSCHAFTEN ZU BERLIN UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER FREIEN UNIVERSITAT ZU BERLIN Bonn-Bad Godesberg: DEUTSCHE FORSCHUNGSGEMEINSCHAFT INTER NATIONES Erlangen-NUrnberg: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK ERLANGEN-NORNBERG Frankfurt am Metin: DEUTSCHE BIBLIOTHEK DIE SENCKENBERGISCHE NATURFORSCHENDE GESELLSCHAFT Giessen: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK GIESSEN Gottingen: SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT GOTTINGEN Halle an der Saale: UNIVERSITA’TS- UND LANDESBIBLIOTHEK SACHEN-ANHALT Hamburg: STAATS- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HAMBURG Kiel: SLAVISCHES SEMINAR DER NEUEN UNIVERSITAT KIEL Munchen: BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT MUNCHEN SUDOSTINSTITUT Saarbrucken: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK SAARBRUCKEN Stuttgart: INSTITUT FUR AUSLANDSBEZIEHUNGEN Tubingen: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK TUBINGEN NIZOZEMSKA Amsterdam: UNIVERSITEIT VAN AMSTERDAM Leiden: BIBLIOTHEEK DER RIJ KSUNIVERSITEIT TE LEIDEN Utrecht: BIBLIOTHEEK DER RIJ KSUNIVERSITEIT S' Gravenhage: KONINGLIJKE BIBLIOTHEEK NORVEŠKA Oslo: DET NORSKE VIDENSKAPS AKADEMI UNIVERSITETSBIBLIOTEKET OSLO Trondheim: DET KONGELIGE NORSKE VIDENSKABERS SELSKAB BIBLIOTEKET NOVA ZELANDIJA Wellington: VICTORIA UNIVERSITY OF WELLINGTON POUSKA Krakow: BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA Lodz: BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA Lublin: BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA KATOLICKIEGO UNIWERSYTETU LUBELSKIEGO UNIWERSYTET MARII CURIE-SKLODOWSKIEJ Poznan: BIBLIOTEKA GLOWNA UNIWERSYTETU IM. A.MICKIEWICZA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA Warszawa: BIBLIOTEKA NARODOWA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA GLOWNA BIBLIOTEKA LEKARSKA POLSKA A KAD EM IA NAUK Wroclaw: BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA ROMUNIJA Bucuresti: BIBLIOTECA ACADEMIEI REPUBLICII POPULARE ROMINE BIBLIOTECA CENTRALA DE STAT BIBLIOTECA FACULTATII DE MEDICINA DIN BUCURESTI SOVJETSKA ZVEZA Alma-Ata: CENTRALNAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK KAZASSKOJ SSR Kiev: CENTRALNAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK USSR GOSUDARSTVENNAJA RESPUBLIKANSKAJA BIBLIOTEKA USSR UKRAINSKOE OBŠČESTVO DRUŽBY I KUL'TURNOJ SVJAZI Leningrad: BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR NAUČNAJA BIBLIOTEKA IM. GORKOGO GOSUDARSTVENNAJA PUBLIČNAJA BIBLIOTEKA I M. M. E. SALTYKOVA-ŠČEDRINA Lvov: BIBLIOTEKA LVOVSKOGO GEOLOGIČNOGO TOVARIŠTVA NAUČNAJA BIBLIOTEKA LVOVSKOGO GOSUDARSTVENNOGO UNIVERSITETA Moskva: GOSUDARSTVENNAJA ORDENA LENINA - BIBLIOTEKA SSSR IM. V. I. LENINA GOSUDARSTVENNAJA PUBLIČNAJA NAUČNO-TEHNIČESKAJA BIBLIOTEKA SSSR INSTITUT NAUČNOJ INFORMACII I FUNDAMENTALNAJA BIBLIOTEKA PO OBŠČESTVENNYM NAUKAM AKADEMII NAUK SSSR INSTITUT SLAVJANOVEDENIJA I BALKANISTIKI NAUČNAJA BIBLIOTEKA A. M. GORKOGO VSESOJUZNAJA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA INOSTRANNOJ LITERATURY Vil%|u5: NAUČNAJA BIBLIOTEKA VIL'NJUSSKOGO GOSUDARSTVE= NNOGO UNIVERSITETA ŠVEDSKA Goteberg: GČTEBORGS UNIVERSITETSBIBLIOTEKET Lund: UNIVERSITETSBIBLIOTEKET LUND Uppsala: UNIVERSITETSBIBLIOTEKET UPPSALA ŠVICA Basel: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BASEL Bern: SCHWEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK Geneve: BIBLIOTHEOUE DES NATIONS UNIES BIBLIOTHEOUE PUBLIOUE ET UNIVERSITAIRE BUREAU INTERNATIONAL DU TRAVAIL ZUrich: BIBLIOTHEKDER EIDGENOSSISCHEN HOCHSCHULE TURČUA Ankara: MILLI KUTUPHANE VELIKA BRITANIJA Cambridge: UNIVERSITY LIBRARY CAMBRIDGE London: THE BRITISH LIBRARY NATIONAL CENTRAL LIBRARY SCIENCE MUSEUM LIBRARY UNIVERSITY OF LONDON Nottingham: UNIVERSITY OF NOTTINGHAM Oxford: BODLEIAN LIBRARY VENEZUELA Caracas: UNIVERSIDAD CENTRAL DE VENEZUELA ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Carolina: DUKE UNIVERSITY LIBRARY, Durham California: STANFORD UNIVERSITY LIBRARIES, Stanford UNIVERSITY OF CALIFORNIA UBRARY, Los Angeles UNIVERSITY OF CALIFORNIA, Berkeley Connecticut: YALE UNIVERSITY LIBRARY, New Haven Kansas: UNIVERSITY OF KANSAS LIBRARY, Lawrence Kentucky: UNIVERSITY OF KENTUCKY LIBRARIES, Lexington Louisiana: EARL K. LONG LIBRARY, LOUISIANA STATE UNIVERSITY, New Orleans Massachussets: HARVARD COLLEGE LIBRARY, Cambridge Michigan: UNIVERSITY OF MICHIGAN, Ann Arbor Minnessota: UNIVERSITY OF MINNESSOTA, Minneapolis New Yersey: LIBRARY OF PRINCETON UNIVERSITY, Princeton New York: COLUMBIA UNIVERSITY LIBRARIES, New York THE NEW YORK PUBLIC LIBRARY, New York STUDIA SLOVENICA, New York Ohio: THE OHIO STATE UNIVERSITY LIBRARIES, Columbus Pennsylvania: HILLMAN LIBRARY, UNIVERSITY OF PITTSBURGH,Pittsburgh Washington: AMERICAN ASSOCIATION FOR THE ADVANCEMENT OF SCIENCE, Washington LIBRARY OF CONGRESS, Washington NATIONAL LIBRARY OF MEDICINE, Washington UNITED STATES BOOK EXCHANGE, Washington UNIVERSITY OF WASHINGTON LIBRARIES, Seattle Wisconsin: THE MEMORIAL LIBRARY, UNIVERSITY OF WISCONSIN, Madison A. STANJE FONDOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE stanje povečanje stanje 1973 1974 1974 - Knjige, brošure 19.460 periodika 4.605 SKUPAJ 763.050 24.065 787.115 - Rokopisi 2.559 27 2.586 - Zemljevidi, atlasi 279 grafike 441 plakati, letaki 3.127 ^'razglednice 3.189 portreti 194 osmrtnice 333 SKUPAJ 114.072 7.563 1 21.635 - Muzikalije 1.234 gramofonske plošče 500 SKUPAJ 52.730 1.734 54.464 - Separati isl. 5.741 drobni tiski 4.786 SKUPAJ 120.005 10.527 130.532 -SKUPAJ 1,052.416 43.916 1,096.332 Opomba: Šteti so kosi po stanju v skladiščih ter po vpisih na evidenčne kartoteke oziroma v inventarne knjige. Pri rokopisih so Štete signatume enote in nekatalogizirani inventarni vpisi. Novo pridobljeno gradivo je redno ali začasno obdelano, vendar v obeh primerih dostopno interesentom. - Katalogi in informacijske kartoteke (brez bibliografije do vključno 1973): stanje 1973 2,262.202 listkov povečanje 1974 155.108 listkov stanje 1974 2,417.310 listkov B. PREGLED NOVO KLASIFICIRANEGA PRIRASTKA KNJIG Po izvoru Število zvezkov °/ 0 8.369 74.02 N 833 7.36 Z 1.535 13.58 D 556 4.92 FZC 10 0.09 St.f. 3 0.03 SKUPAJ 11.306 100.00 Po jezikih angleški 911 8.05 nemški 971 8.58 francoski 174 1.53 italijanski 69 0.61 romunski 156 španski 13 latinski 50 ruski 367 3.24 ukrajinski 4 poljski 71 češki 95 slovaški 59 srbohrvatski 5175 45.77 slovenski 2452 21.68 makedonski 419 3.70 bolgarski 4 albanski 106 0.93 turški 1 madžarski 78 osta 1 i 131 SKUPAJ 11.306 Po strokah Število zvezkov 0 - splošno 885 1/2 - verstvo in filozofija 380 3 - družbene vede 2.693 5 - prirodne vede 1.271 6 - uporabne vede - tehnika 1.232 61+796/799 - zdravstvo, telesna kultura 491 7 - umetnost 604 80+82.0 - književna veda in jezikoslovje 713 82 - leposlovje 2.247 9 - zemljepis in zgodovina 790 skupaj 11.306 Seštevek glavnih skupin Število zvezkov % Humanistične vede v celoti 6.556 57.98 od tega družbene vede 2693 41 .07 in pravo Prirodne vede in uporabne vede 2.503 20.14 od tega prirodne vede 1271 50.77 in uporabne vede 1232 49.23 Leposlovje_________________________2.247________________________19.81________ 11.306 100.00 PREGLED PERIODIČNEGA TISKA A. Po številu naslovov Država časniki revi j e skupaj enot Jugoslavija Slovenije 198 Zamejski Slovenci 21 Emigrantski listi 4 Srbija 394 Hrvatska 208 Bosna i n Hercegovina 110 Črna Gora 19 Makedonija 54 1.008 SKUPAJ 573 21 21 1160 616 192 33 131 2.747 771 42 25 1554 824 302 52 185 3.755 Tujina Anglija Albanija Argentina Avstrija Belgija Bolgarija Bolivija Brazilija ČSSR Danska Egipt Ekvador Finska Francija Gana Grčija Indija Italija Izrael 2 1 3 55 4 1 25 6 20 1 1 43 5 1 1 1 50 1 3 40 2 62 4 1 27 7 23 1 1 44 5 1 1 1 51 1 3 45 2 Japonska - 1 1 Južna Afrika - 1 1 Kanada - 3 3 Kitajska - 10 10 Koreja - 2 2 Kuba 1 - 1 Madžarska - 17 17 Mehika - 1 1 Nemčija (NDR in ZRD) 7 118 125 Nizozemska - 11 11 Norveška - 1 1 Pakistan - - - Poljska 2 31 33 Romunija - 4 4 SSSR 6 64 70 Švedska - 1 1 Švica - 17 17 Turčija - 2 2 Venezuela - 1 1 Vietnam - - - ZDA 2 51 53 OZN in druge medn. org. - 34 34 SKUPAJ 38 630 668 Skupaj jugoslovanska in inozemska periodika 1.046 3.377 4.423 B Katalogizirane in klasificirane periodične publikacije Po izvoru Število enot % O 1.197 52,22 N 343 14,96 Z 154 6,72 D 288 12,57 St. f. 310 13,53 Skupaj 2.292 100,00 Po strokah Število enot % Humanistične vede v celoti 1.535 66,97 Od tega družbene vede in pravo 558 Prirodne vede in uporabne vede 601 26,22 Od tega: prirodne vede 156 uporabne vede 445 Leposlovje 156 6,81 Skupaj 2.292 100,00 36,35 25,96 74,04 PREGLED DELA Z OBISKOVALCI Obisk Oddelek za delo z obiskovalci 134.064 Oddelek za periodični tisk 3.835 Centralni katalog 1 ,083 Rokopisna zbirka 2.421 Glasbena zbirka 1.070 Kartografska in slikovna zbirka 555 Francoska zbirka 1.594 SKUPAJ 144.622 (133.209) Izposoja Oddelek za delo z obiskovalci 54.629 Oddelek za periodični tisk 7.o41 Rokopisna zbirka 4.146 Glasbena zbirka 4.828 Kartografska in slikovna zbirka 5.323 Francoska zbirka 3.975 SKUPAJ 79.942 (72.216) Informacije Oddelek za delo z obiskovalci 6.257 Oddelek za periodični tisk 3.279 Oddelek za obdelavo slovenskih tiskov 1.984 Abecedni imenski katalog 73 Stvarni katalog 946 Centralni katalog 1.789 Rokopisna zbirka 1.670 Glasbena zbirka 350 Kartografska in slikovna zbirka 552 Francoska zbirka 523 SKUPAJ 17.423 (15.339) MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA S TUJINO ANGLIJA Boston Spa: British Lending L!brary Exeter: Col lege Library AVSTRIJA Graz: Universitdtsbibliothek Innsbruck: Universitatsbibliothek Klagenfurt: Bibliothek der Hochschule fUr Bildungswissenschaften Wien: Osterreichische Nationalbibliothek Universitatsbibliothek BOLGARIJA Sofia: Biblioteka na Blgarskata Akademija na naukite CANADA Fredericton: Harriet Irving Library Toronto: University Library COLUMBIA Bogota: Istituto Caro y Cuervo ČSSR Bratislava: Univerzitna knižnica Brno: UniversitnT knihovna Praha: Slovanska knihovna Universitnf knihovna Stčitni tehnicka knihovna ZčkladnT knihovna Československč akademie ved DANSKA K/benhavn: Det Kongelige Bibliotek Universitetsbiblioteket FINSKA Turku: Univerzitetna biblioteka FRANCIJA # Aix: Bibliotheque universitaire Montpellier: B!blioHieque municipale Pariš: Bibliotheque nationale StraTbourg: Bib!iothčque nationale et universitaire ITALIJA Firenze; Bibl loteča nazionale centrale Gorizia: Biblioteca statale isontina Padua: Instituto di filologta slava Trieste: Biblioteca civica Biblioteca universitaria Narodna in študijska knjižnica Udine: Biblioteca comunale Urtmo: Biblioteca universitaria LUXEMBURG Luxemburg: Bibliotheque nationale MADŽARSKA BudapeshOtszagos Sz6ch6nyi K0nyvtar Magyar Tudomčnyos Akad6mia KOnyvtara NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA Berlin: Deutsche Staatsbibliothek Dresden: Sachsische Landesbibl iothek Bi bi iothek der Technischen Universitat Bibliothek der Hochschule fUr Verkehrswesen Greifswald: UniversitUtsbibliothek Halle: Universitatsbibliothek Jena: Universitatsbibliothek Leipzig: Universitatsbibliothek Potsdam: VVissenschaftliche Allgemeinbibliothek ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA Aachen: Bibl iothek der Technischen Hochschule Berlin: Staatsbibliothek Universitatsbibliothek Bonn: Universitatsbibliothek Braunschvveig: Bibliothek der Technischen universitat Bremen: Universitatsbibliothek Dusseldorf: Universitatsbibliothek Erlangen: Universitatsbibliothek Freiburg/Br.: Universitatsbibliothek Frankfurt: Universitatsbibliothek Gattingen: Universitatsbibliothek Hannover: Bibliothek der Technischen Hochschule Kassel: Institut fUr das Deutsche Kirchenlied Murhardsch' B«biiothek und Landesbibliothek Kbln: UmversitBtsbibliothek Konstanz: UniversitUtsbibliothek Julich: Institut fUr Kernforschung Mainz: Universitatsbibliothek Marburg/Lahn: UniversitUtsbibliothek MUnchen: Bayerische Staatsbibliothek Bibliothek der technischen UniversitOt Stadtbibliothek Regensburg: Universitatsbibliothek SaarbrUcken: Universitdtsbibliothek Stuttgart, Landesbibliothek Tubingen. Universitatsbibliothek NIZOZEMSKA Amsterdam: Universiteitsbibliotheek POUSKA Warszawa: Biblioteka narodowa Biblioteka Polskiej Akademii Nauk SSSR Kiev: Gosudarstvennaja respublikanskaja biblioteka USSR Leningrad: Gosudarstvennaja publičnaja biblioteka im. Sa I ty ko va - Sč edr i na Biblioteka Akademii Nauk Moskva: Gosudarstvennaja biblioteka im. Lenina Fundamentalnaja biblioteka po obščestvennym naukam Akademii Nauk ŠVEDSKA Gtfteborg: Universitetsbibliotek Lund: Universitetsbibliotek ŠVICA Bern: Schweizerische Landesbibliothek Genfeve: Bibliotheque des Nations Unies St. Gallen: Stifts— Bibliothek ZDA Danville: Central College of Kentucky Library New York: Columbia University Library BIBLIOGRAFIJE SODELAVCEV ZA LETO 1974 BAJEC Jože t - Bibliografija Anne P. Krasne. -Slovenski koledar 19'5, str. 270-277. BERČIČ Branko - Loški razgledi, XXI. Škofja Loka 1974. (Uredil.) - Narodna in univerzitetna knjižnica v jubilejnem letu. - Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice, 1974, str. 75-82. - Ob 75— letnici Joke Žigona. - Loški razgledi 1974, str. 282-283. - Osnovi za projektni program Narodne in univerzitetske biblioteke u Banja Luci. 9 str. (Elaborat za Narodno biblioteko "Petar Kočič" v Banja Luki.) - Razvoj društvenih samoupravnih odnosa i bibliotekarstvo. - Peta skupština Saveza društava bibliotekara Jugoslavije, Beograd 1974, str.19-32. DOLAR Jaro - Dvesto let osrednje slovenske knjižnice. Pionir 1974/75, str. 69-71. - Dvestoletnica pomembne kulturne ustanove. - Slovenski koledar 1975, str. 114-117. - In memoriam Pavel Kalan. - Knjižnica 1974, str. 81-82. - Marginalije o motivih v tematiki kmečkih uporov. - Kmečki upori v slovenski umetnosti, 1974, str. 87-95. (Z bibliografijo.) - Med koncem in začetkom. (Poskus uvoda v zgodovino NUK.) - Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice, 1974, str. 7-16. - Ob jubileju Narodne in univerzitetne knjižnice. Slava dvestotih (ali celo štiristotih) let nalaga obveznosti. - Naši razgledi, 1974, str. 234-235. - Teh naših dvesto let. - Knjižnica 1974, str. 139-145. JUGOVEC Jelica - Proslava ob dvestoletnici NUK. - Knjižnica 1974, str. 210-212. KLEMENČIČ Ivan - Metodika v klavirskih skladbah Marija Kogoja. - Muzikološki zbornik 1973, str. 68-86. - Muzička enciklopedija, II, Zagreb, 1974. (Sodeloval.) KORŽE-STRAJNAR Ančka - Ljudske knjižnice v okviru društev. 5 str. (Elaborat za Zvezo kulturno= prosvetnih organizacij Slovenije v Ljubljani.) - Poročilo o položaju knjižničarstva v splošnoizobraževalni mreži Slovenije. 7 str. (Elaborat za Kulturno skupnost Slovenije v Ljubljani.) - Prizadevanja za sodobno organizirano knjižnično mrežo v Sloveniji. (Oddaja na radiu Ljubljana 21.1.1974.) - Statistika o javnih knjižnicah za leto 1973. - Knjižnica 1974, str.231-238. LOGAR Janez - Ekslibris v Sloveniji. - E. Cevc, J. Logar: Slovenski ekslibris, Ljubljana 1974, str. 5-23. (S prevodom v angleščino.) MJNDA Jože - Bibliografija slovenskega marksističnega tiska 1929 1936. - Komunist 1974, pos. izdaja Teoretične priloge, avg./dec., str. 50-53. - Bibliografija za 1969. i 1970. godinu. - Južnoslovenski filolog 1972/73, str. 643-790. (Prispeval slovenski delež, posebej str. 752-765.) - Dobrovoljc France: Bibliographie de la littferature slovšne en langue francaise. - Knjižnica 1974, str. 92-94. - Galsworthy pri nas. - J. Galsworthy: Saga p Forsytih, III, Ljubljana 1974, str. 306-310. - Hamsun pri nas. - K. Hamsun: Ženske pri vodnjaku. Ljubljana 1974, str. 444-446. - Hesse pri nas. - H. Hesse: Demian. Ljubljana 1974, str. 232. - Neruda pri nas. - P. Neruda: Izbrane pesmi. Ljubljana 1974, str. 171-172. - Povšič Jože: Bibliografija Jurija Vege. - Knjižnica 1974, str. 207-209. - Slovenske bibliografije v letu 1972. - Knjižnica 1973, str. 139-147. - Slovenske bibliografije v letu 1973. - Knjižnica 1974, str. 194-202. - White pri nas. - P. White: Na ognjenem vozu, II. Ljubljana 1974, str. 381 . OVSEC Janez - Na nebu Vodnar. Ljubljana 1974, 49+(ll) str. (Pesniška zbirka.) PACHEINER Vlasta - Kalidasa. Ljubljana 1974, 101 +(II) str. (Izbor, prevod, spremna beseda in opombe.) PIRC Jožica - Francoske univerzitetne knjižnice. - Knjižnica 1973, str. 96-104. PLENIČAR Boža - Bibliotekar, Beograd. - Knjižnica 1973, str. 176. - Katalog 72. Ljubljana 1972. - Knjižnica 1973, str. 164. - Marija Klemenčič: Biblioteka in publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letih 1952-1971. Ljubljana 1973. - Knjižnica 1973, str. 200-202. - Vjesnik bibliotekara Hrvatske. Zagreb 1971. - Knjižnica 1973, str. 196. POSAVEC Ančka - Bibliografija založbe Borec 1958-1973. Ljubljana 1974, 92+(ll!) str. - Kazalo Grlice od I. do XV. letnika. - Grlica 1972/73 (1974), št.5, str. 1-28: - Kazalo osebnih imen. - Pisma Frana Levca,3. Ljubljana 1973 (1974), str. 434-454. - Slovenska filozofska bibliografija 1945-1970. Ljubljana 1974, 314 str. RYBAR Miloš - Dr. Arnold Pernat. 1882-1973. Argo 1972/73, str. 110-111. - In memoriam Melitta Pivec-Stele. - Biblos (Wien) 1974, str. 411-413. - Narodni heroj IIija Badovinac. 1917-1944. - Naše delo 1974, št. 3, str. 3. - Nove knjige v Narodni in univerzitetni knjižnici, knjižnici Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete, knjižnici Inštituta za narodnostna vprašanja in knjižnici Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. - Zgodovinski časopis 1974, str. 187-212. (Sodeloval) - 800 let Jurkloštra. 25-28. - Naše delo 1974, št. 1-4. - Osemstoletnica Jurkloštra. - Mohorjev koledar 1975, str. 150-158. - Pavle Kalan, prof. - Objave univerze 1973/74, št. 3/4, str. 323-324. -Objavljeno tudi v: Delo 14.VI. 1974, št. 138, str. 11. - Štirinajsta divizija na pohodu čez Gračnico. (Pred tridesetimi leti.) 1-5. -Naše delo 1974, št. 2-7/8. - V spomin dr. Arnoldu Pernatu. - Celjski zbornik 1973/74, str. 573-577. SEPE Mihaela - Bibliotekarstvo Jugoslavije. - Knjižnica 1973, str. 157-158. - Statistika univerznih knjižnic in nekaterih znanstvenih knjižnic v letu 1973. - Knjižnica 1974, str. 229-230. - Univerza in knjižnice. - Naši razgledi 1974, str. 416-417. UJČIČ Majda - Mesečna bibliografija/slovenskih knjig/. - Knjiga 1974, št. 1-12. - Zborovanje slovenskih knjižničarjev 7.-9. novembra 1974. - Knjižnica 1974, str. 212-214. VESELKO Maks - Gramsci Antonio: Izbrana dela. Ljubljana 1974. (Prevedel I. del.) - Na kongresu italijanskih bibliotekarjev. - Knjižnica 1974, str. 67-70. VRANČIČ Radojka - Menaše Luc: Božidar Jakac. - Božidar Jakac. Beograd 1974, str. 177-224. (Prevod v francoščino.) - Ricardou Jean: Pogovori po telefonu. (Communications.) - RTV Ljubljana 1974, 30 str. (Prevod.) - Vuga Saša: Du cot6 de minuit. (Steza do polnoči.) - RTV Ljubljana 1974, 34 str. (Prevod.) II 470 4841974 920081461