V S E B I N A
Ing. Lojze Kerin: VODNO GOSPODARSTVO OB UVAJANJU NOVIH GO­
SPODARSKIH UKREPOV — Dr. ing. Herbert Meischeider: PROBLEMI TE­
M ELJENJA NA KOLEH — Ing. Rudolf Jenko: DIMENZIONIRANJE ZGOR­
NJEGA USTROJA PRI SODOBNIH CESTAH — Ing. Ernest Udovč: SPLO­
ŠEN POMEN UMETNIH PLASTIKOV IN NJIH UPORABNE MOŽNOSTI 
V GRADBENIŠTVU — Rudolf Žerjal: OBNAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE 
STARIH FASAD — TEHNIČNE IZPOPOLNITVE — Ing. Bogomir Rane, 
Jože Požauko: GRADNJA KANALOV VELIKEGA PROFILA S POMOČJO 
VRTALNEGA ŠČITA »KRT« — KRITIKA NAŠEGA DELA — Ing. Martin 
Obran: NEKAJ MISLI O KVALITETI GRADENJ — NOVOSTI IZ DRU­
GIH REVIJ — S. Walker, L. Bloem: IZBOR RAZMERJA MED BETON­
SKIMI SESTAVINAMI
GLASILO SVETA ZA GRADBENE IN KOMUNALNE 
ZADEVE LRS TER DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIR­
JE V  IN TEHNIKOV LRS
LETO IV 1951
I ng ,  L o j z e  K e r i n :
Vodno gospodarstvo
ob uvajanju novih gospodarskih ukrepov
Sleherna gospodarska panoga more pričako­
vati oid novih gospodarskih ukrepov uspešnejšega 
razvoja le, če pristopa k njim z dovolj poglob­
ljeno analizo predhodnih nedostatkov in z dovolj 
proučenimi in jasno določenimi smernicami za na­
daljnje delo.
V panogi vodnega gospodarstva je treba pri­
kazati, kako ta součinkuje, pri ustvarjanju narod­
nega dohodka, iz česar je razviden pomen pa­
noge za narodno gospodarstvo in kar jo postav­
lja v strukturi gospodarske proizvodnje na 
ustrezno mesto. Proučiti moramo zato, kako ji 
zajamčiti skladen razvoj z ostalimi gospodarskimi 
panogami, kakšna organizacijska oblika bo v da­
nih pogojih najzanesljivejše jamstvo za uspešno 
delo, kako skrčiti birokracijo do- skrajnih možnih 
mej in na osnovi take analize pravočasno pre­
skrbeti za vse potrebne zakonite predpise in iz­
vršiti ostale predpriprave, kar bo dalo pogoje in 
smernice za delo, I.
I. VODNO G O SP O D A R ST V O  IN NARO DNI 
DO HO DEK
V trditvi, ki jo često  slišim o od domačih in 
tujih strokovnjakov, da je iz urejenosti vod na 
nekem  področju  razvidna tudi stop n ja  sp lo š­
nega go sp od arsk ega  razvoja, je  za je ta  tudi 
misel, da m ora ta dejavnost bistveno učinko­
vati na narodni dohodek.
D an es nihče več  ne dvomi, da je izkori­
ščan je voda v energetske svrhe pogoj za 
uspešen  razvoj najrazličnejših panog narod­
nega gospodarstva , T a  zavest je pri nas že 
prodrla in se na vseh  m erodajnih m estih 
poudarja  važnost izgradnje energetskih  na­
prav, k er je to v  in teresu razvo ja  pro­
izvajalnih sil naroda. Industrializacija brez 
dovoljne pogon ske sile  je nem ogoča. H idro­
energija je n adalje  ekonom ičnejša od termo- 
energije in im am o pogoje za njeno izgradnjo. 
Zato je  treb a  skrbeti za p ravo časn o  in do­
voljno izgradnjo hidroenergije —  term oenergije 
le kolikor je neobhodno potrebno —  da ne 
pridem o do usodnega n esoglasja  v razvoju 
n ašega go sp o d arstv a  in  s tem  do nezaželenih 
motenj v ustvarjan ju  narodnega dohodka.
K o t  d r u g o  v p r a š a n j e  j e  v p r a ­
š a n j e  m e l i o r a c i j .  T a  v e j a  v o d n e g a  
g o s p o d a r s t v a  j e  d o  d a n e s  m n o g o  
m a n j  p r o d r l a  v z a v e s t  l j u d s k i h  
m n o ž i c ,  v e n d a r  p a  m o r a m o  u g o ­
t o v i t i ,  d a  p r a v  t a  v e j a  z e l o  m n o g o  
p o m e n i  z a  r a z v o j  p r o i z v a j a l n i h  
s i l  n a r o d a  i n  z a  u s t v a r j a n j e  p r e ­
s e ž n e  v r e d n o s t i .
Če pa primerjamo kmetijsko proizvodnjo Ju ­
goslavije s Holandijo, Damsko, Ameriko, Belgijo 
itd., moramo' ugotoviti, da se pri omenjenih drža­
vah giblje posevek v odnosu na pridelek v raz­
merju 1:16 do 1 :20, medtem ko se pri nas često 
borimo, da dosežemo razmerje 1:7 do 1:10, To 
pomeni, da, moramo zaradi maše zaostalosti v 
kmetijski proizvodnji dopuščati, da si druge na­
prednejše države ustvarjajo iz te panoge na tiaš 
račun posebne dobičke, kar je predvsem ne­
ugodno za našo zunanjo trgovino. Z a t o  m o ­
r a m o  n e k a j  u k r e n i t i ,  d a  b o m o  u s p e š ­
no  d v i g n i l i  p r o i z v o d n j o  v k m e t i j ­
s t v u  i n s e  č i m p r e j  p r i b l i ž a l i  d r u g i m  
r a z v i t e j š i m  d e ž e l a m .
Mnogo se govori o mehanizaciji kmetijske 
proizvodnje, kar je vsekakor važen faktor, k i ga 
ne smemo niti zanemariti niti zapostavljati. Drugi 
moment, ki se često poudarja, je intenziviranje 
obdelovanja kmetijskih površin z ustreznimi agro­
tehničnimi ukrepi. Dosledno pa ali vsaj često se 
pozablja na tretji moment, na vprašanje hidro- 
tehničmh melioracij in s tem na rešitev tistega 
pogoja v kmetijski proizvodnji, ki je neizogiben 
in z nikakimd drugimi sredstvi nadomestljiv. V o d a  
j e  t i s t i  o s n o v n i  e l e m e n t  z a  v e g e t a ­
c i j o ,  k i  m o r a  b i t i  p r a v i l n o  d o z i r a n  
k o l i č i n s k o  i n  č a s o v n o ,  d a  b o d o  d r u ­
ga u k r e p i ,  a g r o t e h n i č n i  i n  m e h a n i ­
z a c i j a ,  č i m b o l j  u s p e š n i .  T e g a  n a č e ­
l a  s e  d r ž i j o  v k m e t i j s t v u  n a p r e d n e  
d r ž a v e  ( H o l a n d i j a ,  B e l g i j a ,  A m e ­
r i k a ,  S e v .  I t a l i j a  itd .)  in  z a t o  d o s e -  
z a j o  u s p e h e .  Tako pri mehanizaciji, kakor 
pri agrotehničnih ukrepih so možne razne modi­
fikacije, vprašanje doziranja vode za raznovrstne 
kmetijske kulture pa je mogoče rešiti le s pri­
mernimi hidromelioracijskimi ukrepi, le z obvla­
danjem vodnega režima. S tem ne trdimo, da se 
ne bi mogli delno izogniti temu pogoju z raz-
porajanjem odgovarjajočih kultur na tista pod­
ročja, za katera je vprašanje vode že po prirodi 
do neke mere rešeno, toda s tem problema še 
nismo odpravili, Le s harmoničnim sodelovanjem 
med hidromelioracijami in ostalimi ukrepi bomo 
preprečili plačevanje posebnih dobičkov iz te pa­
noge drugim državam v nedogled, kar je vidnega 
pomena za ustvarjanje našega narodnega dohod­
ka. S tem pa ni rečeno, da so melioracijska dela 
v prid samo kmetijstvu, četudi je to glavni in­
teresent, temveč so ta dela pogosto v prid raz­
nim drugim panogam narodnega gospodarstva, 
‘kakor prometnim napravam, naseljem, narodnemu 
zdravju itd. Podrobnejše analize menimo, da za­
radi obširnosti na tem mestu niso umestne, treba 
pa bo o njih razpravljati posebej.
V pogledu  urejan ja vodnih tokov je stvar 
na prvi pogled nekoliko bolj kom plicirana — 
predvsem  pri večjih rekah. Često je tu težavno 
prik azati ekonom sko dokum entacijo  v tako 
vidni obliki, k ak o r pri en ergetik i in m eliora­
cijah. V endar p a  m oram o upoštevati, da so 
predvsem  m elioracije p a  tudi energetika često  
tiste  veje hidrotehnične dejavnosti, ki brez­
pogojno zah tevata  rešitev  tudi regulacijskih 
gradenj, k er bi b ile  sicer i m elioracije i  ener­
ge tsk e  naprave neizvedljive ali nesmotrne.
Ti in mnogi drugi faktorji zahtevajo urejanje 
vodotokov, četudi včasih to vprašanje ni tako 
jasno razvidno ali ga ni mogoče tako preprič­
ljivo ekonomsko prikazati. Če regulacije vodoto­
kov ne bi imele svojih opravičil, potem se raz­
vite kapitalistične države s tem vprašanjem ne 
bi ukvarjale, 'temveč bi pustile razvoj rečnih to­
kov prirodni stihiji. Dejstvo pa je, da se vse 
naprednejše dežele intenzivno ukvarjajo s pro­
blemom urejanja vodnih tokov in jih tudi urejajo,
V e d e t i  m o r a m o ,  d a  j e  u r e d i t e v  
v e l i k i h  r e k  d o  h u d o u r n i š k i h  p o d ­
r o č i j  č e s t o  p o g o j  z a  n a d a l j n j o  i z ­
g r a d n j o '  o b j e k t o v  i z  p o d r o č j a  
v o d n e g a  g o s p o d a r s t v a  p a  t u d i  i z  
d r u g i h  g o s p o d a r s k i h  p a n o g .  D ra­
gocene HC z akum ulacijskim i prostori niso 
koristne, če bo te p rostore  zarad i nezadost­
nega urejan ja vodnih tokov zapolnil rečni 
m aterial ali pa bo neurejena vo da poleg km e­
tijskih  površin  rušila ceste , železnice, indu­
str ijsk e  n aprave, n aselja  itd.
N aloga vodn ega go sp o d arstv a  je prven­
stven o skrbeti za pravilen  vodni režim  in ga 
p o p rav lja ti jv sm islu zah tev  narodnega go­
sp o d arstv a  po količinskem  m erilu. J e  pa še 
drugo važno vprašan je, ki ga ne smemo za­
nem ariti, to je k ak o vost vod. Dom ala vse 
naše in dustrijske n aprave se  s tem  ne ukvar­
jajo v  zadostn i meri. V odo spuščajo  po upo­
rab i v  proizvodnji v  rečne toke, ne glede na 
stopnjo onečišćenja. T o  v p rašan je  je zelo p e ­
reče  že danes, še težje p o sled ice  p a  bi bile, 
če se  ta odnos pri nadaljn jem  razvoju indu­
strije  ne bi izboljšal.
Če pogledamo v razne razvite kapitalistične 
države, vidimo, da se intenzivno bavijo s kako­
vostjo' vod, gradijo čistilne naprave, da odpra­
vijo kvarne posledice nečistih vod in istočasno 
skušajo izkoristiti odpadne snovi v največji možni 
meri. Če se one držijo tega načela, potem ga 
nikakor ne bi smeli zanemarjati pri nas, v iz­
gradnji socializma, ker je to viden izraz upo­
števanja koristi ljudske skupnosti in ker to za­
hteva skladnost v razvoju narodnega gospodar­
stva.
G lede vodne preskrbe, ki p red stav lja  tudi 
eno izm ed vej vodnega gospodarstva, ugo­
tavljam o po podatkih  G lavne uprave za ko­
munalne zadeve, da je  v  L R S  preskrbljenih 
ca 27%  p reb ivalstva  z vodovodno vodo.
Vodovod je ena izmed važnih postavk druž­
benega standarda, poisebno če upoštevamo, da 
imamo v republiki razmeroma obsežna (kraška 
področja, ki jim primanjkuje pitne vode. Da se 
temu vprašanju ni posvečalo dovolj pažnje, je 
razvidno iz dejstva, da &o bili v okviru LRS, 
kakor tudli v dkrviru F L R J zgrajeni mnogoteri ob­
jekti, predvsem ekonomije,, a  svojemu namenu 
niso mogli zadovoljivo služiti, ker ni bilo rešeno 
vprašanje pitne vode. Tako se je dogajalo, da 
smo morali1 na novo zgrajenih ekonomijah dova­
žati za živino' vodo s kamioni tudi do 50 km da­
leč. Tak način prav gotovo ni gospodarski in se 
je treba lotiti tega pravočasno.
Trenutno je pomanjkanje cevi za gradnjo no­
vih vodovodov prav gotovo resna ovira, vendar 
je treba pripomniti, da je bilo tudi v tem po­
gledu v preteklih letih mnogo napak, ker so za­
radi hitrejše izpolnitve plana izdelovali cevi pre­
velikih premerov, V ‘bodočem finančnem sistemu 
bo sprostitev zakona vrednosti te nedostatke go­
tovo najhitreje odpravila. Posvetiti pa je treba 
temu vprašanju mnogo pažnje in angažirati pri­
merna podjetja za izdelavo vodovodnih cevi in 
drugega materiala v intenzivnejši meri.
Če kritično pretresemo navedena dejstva, pri­
hajamo do zaključka, da je dejavnost na vodno­
gospodarskem področju eden od neizogibnih fak­
torjev za ustvarjanje narodnega dohodka. Podrob­
nejše analize k tej trditvi pa bo treba narediti 
posebej,
II. V P R A Š A N JE  SA M O S T O JN E G A  
G O SP O D A R SK E G A  RAČUNA
P o s e b e j  j e  t r e b a  p o u d a r i t i ,  da  
v o d n o  g o s p o d a r s t v o  n e  n a s t o p a  
k o t  p o d j e t j e  a l i  u s t a n o v a  v  s m i ­
s l u  n e p o s r e d n e g a  p r o i z v a j a l c a  
b l a g a .  V o d n o  g o s p o d a r s t v o  j e  i z ­
r a z i t a  u s l u ž n o «  t n a  u s t a n o v a ,  k i  
i z v a j a  g r a d b e n a  d e l a  v  p r i d  m n o ­
g i h  p r i z a d e t i h  g o s p o d a r s k i h  p a ­
n o g .  S p e c i f i č n o s t  v o d n e g a  g o s p o ­
d a r s t v a  j e  v t e m ,  d a  v s v o j i  p r o i z ­
v o d n j i  u s t v a r j a  o b j e k t e ,  k i p r e d - 
s t a v l j a j  o o s n o v n a  s r e d s t v a  d r u ž ­
b e n e  s k u p n o s t i  i n  k i  i z d a t n o  p o- 
m n o ž u j e j o  k o n s t a n t n i  d e l  d r u ž ­
b e n e g a  k a p i t a l a  i n  s t e m  n u d i j o  
p o g o j e  z a  u s t v a r j a n j e  i n  p o v e ­
ć a v a n j e  p r e s e ž n e  v r e d n o s t i .  Zato 
vodn ega gosp od arstva  ne m oremo tretirati 
tak o  kot kako in dustrijsko  podjetje ali n. pr. 
panoigo km etijstva ali pan ogo  gozdarstva, k a ­
terih finalni proizvodi gredo lahko direktno 
na trg. V novem  finančnem  sistem u je treba 
u poštev ati te kriterije, ki razen  elektrogospo­
d arstv a  in plovnih poti izključujejo m ožnost 
sam osto jn ega gosp o d arsk ega  računa v  vodnem  
gospodarstvu , zahtevajo  pa, da se osvojijo
najsm otrnejše organizacijske oblike, ki bi jam ­
čile za uspešen  razvoj izgradnje v tej panogi.
V preteklih letih, ko se je industrializaciji, 
energetiki, rudarstvu  in nekaterim  drugim p a ­
nogam  posvečalo m nogo pažnje, n iso razen 
energetike dovolj u poštevali izgradnje ostalih  
vej vodnega gospodarstva. A  dejstvo je, da tudi 
problem atika ni bila dovolj prikazana. D a  b i  
b i l a  v n o v i h  p o g o j i h  v z a d o v o ­
l j i v i  m e r i  z a j a m č e n a  i z g r a d n j a ,  
p r i s t o p a  G l a v n a  u p r a v a  z a  v o d n o  
g o s p o d a r s t v o  k o s n o v a n j u  v o ­
d n o g o s p o d a r s k e g a  s k l a d a ,  k i  b o  
z a j a m č i l  n a j n u j n e j š a  d e l a  n a  
p o d r o č j u  v o d n e g a  g o s p o d a r s t v a ,  
t a k o  n a  v z d r ž e v a n j u  ž e  o b s t o j e ­
č i h  n a p r a v ,  k a k o r  t u d i  n a  g r a d ­
n j i  n o v i h  o b j e k i t o v  v p o t r e b n i  
m e r i ,  d a  n e  p r i d e m o  v p r e v e l i k a  
n e s o g l a s j a  v s p l o š n e m  r a z v o j u  
n a r o d n e g a  g o s p o d a r s t v a .  V o d n o ­
g o s p o d a r s k i  s k l a d ,  o k a t e r e m  b o  
t r e b a  p o s e b e j  g o v o r i t i ,  s e  b o  
f o r m i r a l  i z  p r o i z v o d n j e  o n i h  g o ­
s p o d a r s k i h  p a n o g ,  k i  j i m  j e  n a j ­
v e č  d o  u r e j e n e g a  v o d n e g a  g o s p o ­
d a r s t v a .  T ako bomo v novem finančnem  
sistem u lahko našli n a j p r i m e r n e j š o  
o r g a n i z a c i j s k o  o b l i k o ,  k i  b o  z a ­
j a m č i l a  s k l a d n o  ist i z g r a d n j e  v 
v o d n e m  g o s p o d a r s t v u  z d r u g i m i  
g o s p o d a r s k i m i  p a n o g a m i .
III. IN V E S T IC IJS K A  IZ G R A D N JA
1. P e r s p e k t i v n e  i n v e s t i c i j e :
Po izvršeni analizi pri G lavni upravi za 
vodno gospodarstvo bi bilo treba in vestirati 
v L R S  za novogradnje v  poglavitnih panogah 
vodnega gospodarstva (energetika, regulacije, 
m elioracije, hudourniki, vodovodi in kan ali­
zacije) ca 50— 56 m ilijard din v današnji v red ­
nosti, kar znaša povprečno letno ca:
1,1 m ilijarde din planirano na 50 let
1.4 „ „ „ „ 40 „
1.8 ,, ,, ,, ,, 30 ,,
2,6 ,, ,, „ „ 20 ,,
če bi hoteli doseči današnjo stopnjo razvo ja  
nekaterih gospodarsko r a z v i t i h  d r ž a v .  
Te okolnosti in p a  ekonom ski učinek teh del, 
kar bo treba posebej prikazati, so opozorilo, 
da ne sm em o dalje  odlašati. J e  p a  v  tem  še 
drugo važno opozorilo, to je vprašan je  vzgoje 
visokokvalificiranih strokovnih kadrov. Že 
minimalni navedeni program  zahteva ca 100 
hidrogradbenih inženirjev. Imamo jih pa d a­
nes le 35, katerih  povprečn a staro st zn aša  45 
let. Iz tega je  razvidno, da nam m anjka p red ­
vsem  naraščaja, zato  bo treba p osvečati vzgoji 
strokovnih kadrov mnogo pažnje.
2. V z d r ž e v a l n a  d e l a :
V postavko vzdrževan ja hidrotehničnih 
objektov spadajo  prvič vsi že zgrajeni um etni 
hidroobjekti, drugič pa prirodni toki voda. 
Če upoštevam o, da je bilo v  LR  Sloveniji po
podatkih G lavne uprave za vodno gospodar­
stvo doslej že ugrajenih (za vse panoge vo d ­
nega gospodarstva, razen  HC) ca 8,8 m ilijard 
v današnji vrednosti d inarja, pridem o do z a ­
ključka, da bi bilo treba za vzdrževanje sam o 
imenovanih ob jektov letno porab iti po p rip a­
dajočih stopnjah am ortizacije 183 m ilijonov 
dinarjev.
Pri vzdrževanju je treba upoštevati poseben 
značaj te dejavnosti, ker imamo opravka s pri­
rodnim dinamičnim elementom — vodo —, ki 
zahteva posebno organizacijo tudi pri vzdrževalnih 
delih. Obstoječa organizacijska oblika ustanove 
vodnega gospodarstva je bila postavljena kot 
taka že z analizo teh okolnosti. Tudi: praksa je 
pokazala, da podjetniški način za ta dela ni ume­
sten, k,er' zaradi potrebnih preddel (projektov, re­
vizij projektov, pogodb s podjetjem etc.) ni dovolj 
prožen, temveč bo umestneje, vzdrževalna dela 
izvajati v režiji, ki ekonomičneje izrablja delovno 
silo in jamči za večji efekt v delu.
P r i  v z d r ž e v a n j u  v o d n i h  t o k o v  
n i k a k o r  n e  is m e m o p o z a b i t i  n a  
h u d o u r n i š k e  g r a d n j e .  D ejstvo je 
namreč, da tudi teh gradenj nihče ne vzdr­
žuje ali jih vzdržuje sam o v om ejenem  ob­
segu kvečjem u takrat, ko je že nastop ila  faza 
porušitve. S istem  sta ln ega  vzdrževan ja je tre ­
ba razširiti tudi na hudourniške objekte, na 
katerih imajo posebn o  važno vlogo pravilno 
gojeni in vzdrževani n asadi ob strugah. K er 
je v okviru vodn ega gosp od arstva  organ iza­
cija že toliko razvita , da bi jo bilo le z m a­
lenkostno pojačitvijo lahko uporabiti tudi na 
hudourniških področjih, ne bi bilo um estno 
razvijati posebn e organizacije za  hudourniška 
področja, predvsem  za regulirane vodotoke.
H i d r o m e l i o r a c i j s k i  o b j e k t i  i m a j o  
g l a v n e g a  i n t e r e s e n t a  j a s n o  d o l o č e ­
n e g a ,  t o  j e  k m e t i j s t v o .  D a  b o  m o ž n o  
v t e j  p a n o g i  d o s e č i  u s p e h e ,  j e  G l a v ­
n a  u p r a v a  z a  v o d n o  g o s p o d a r s t v o  
p r i s t o p i l a  k o r g a n i z a c i j i  v o d n i h  z a ­
d r u g .  Članom vodnih zadrug bo v prid pravilno 
delovanje melioracijskih hidrosistemov, zato je 
umestno njim poveriti nalogo vzdrževanja, potem 
ko so objekt zgradili. Tudi gradnjo in vzdrževa­
nje manjših vodovodov bi bilo umestno organizi­
rati z vodnimi zadrugami, k i bodo imele važno 
vlogo v izgradnji.
Vzdrževanje vseh vrst hidrocentral, plovnih 
poti im raznih industrijskih naprav ob vodah, 
spada v pristojnost koristnikov. V v s a k e m  s l u ­
č a j u  p a  j e  p o t r e b n o  v z d r ž e v a n j e  i z ­
v a j a t i  p o  d i r e k t i v a h  i n v s o g l a s j u  
z v o d n o g o s p o d a r s k i m i  o r g a n i .
3, G r a d n j a  n o v i h  o b j e k t o v :
V tej postavki hotno, obravnavali samo tiste 
veje vodnega gospodarstva, k,i doslej niso bile do­
volj upoštevane, a. imamu pogoje za njih izgrad­
njo, to je regulacije, melioracije in hudournike, 
Vodovodov in kanalizacij ne upoštevamo iz raz­
loga, ker za nje še niso dani pogoji zaradi po­
manjkanja cevi in ostalega materiala, kar bo 
treba predhodno oskrbeti.
Če se  hočem o prib ližati drugim, razv ite j­
šim deželam  in doseči 'sk ladnost v razvoju  v 
republiki z drugim i gospodarsk im i pano-gami, 
je treba in vestirati po podatkih  G lavne u p ra­
ve za vodno gospodarstvo  za regulacije, me-
H oracije in hudournike v  današn ji vrednosti 
d inarja povprečno letno:
200 milijonov plan irano na dobo 80 let
260 „ „ „ „ 60 „
390 „ „ „  „ 40 „
520 „ „ „ „ 30 „
790 „ ,, „  „ 20 „
Kakor smo že omenili, je pogoj za dvig kme­
tijske proizvodnje izgradnja melioracijskih hidro- 
sistemov poleg agrotehničnih in drugih ukrepov. 
To vprašanje je še posebno važno z ozirom na 
pričakujoči porast prebivalstva. Razumljivo je, da 
v prihodnjih letih glede na gospodarsko situacijo 
še ne bi bilo mogoče polstaviti maksimalnega pro­
grama, to je zgoraj predvidevane investicijske iz­
gradnje na dobo 20 ali 30 let. Z a t o  bi  b i l o  
u m e s t n o ,  p r i č e t i  z m a n j š o  k a p a c i ­
t e t o ,  t o  j e  s p l a n o m  i z g r a d n j e  z a  d o ­
bo  60 a l i  80 l e t  t e r  j o  p o s t o p o m a  v e ­
č a t i  t a k o ,  ' k a k o r  b o d o  d a n i  e k o n o m ­
s k i  p o g o j i ,  d a  b i  m o g l i  i z g r a d n j o  i z ­
v r š i t i  v d o b i  20 d  o 40 1 e t. Predvidoma se 
bomo v tej dobi gospodarsko že tako dvignili, da 
bomo. mogli izpolniti plan po teh napovedih.
P o s e b n o  v p r a š a n j e  v z v e z i  z i z ­
g r a d n j o  v v o d n e m  g o s p o d a r s t v u  j e 
v p r a š a n j e  m e h a n i z a c i j e .  S primitivnimi 
sredstvi prav gotovo ne bo mogoče izvršiti ob­
sežnih del glede na razpoložljivo delovno silo 
pa tudi ekonomsko je nedopustno1, da bi se taka 
obsežna dela posebno pri izkopih pa tudi pri 
drugih delih izvajala brez mehanizacije. Zato bo 
treba ustvariti zadostno mehanizacijo in to v čim 
večji meri z domačo proizvodnjo ter jo izpopol­
niti iz uvoza s tistimi stroji, ki jih ne bo mogoče 
izdela ti.
S tem smo nakazali problematiko v zvezi in- 
vesticijiSke izgradnje, ki jio. je treba upoštevati 
in ki se jo bo mogio v novem finančnem siste­
mu reševati le z ustanovitvijo vodnogospodarskega 
sklada.
IV. O R G A N IZ A C IJO  O R G A N A  ZA  VODNO 
G O SP O D A R ST V O  J E  T R E B A  DO K R A JA  
RA ZV ITI, A  B IR O K R A C IJO  SK R Č IT I NA 
M INIM UM
Po obstoječih predpisih je za izgradnjo in­
vesticijskih objektov potrebna cela vrsta faz in­
vesticijskih preddel. Ugotoviti je treba, katere 
faze preddel so v vodnem gospodarstvu neizogib­
ne. vse ostalo naj .odpade, da bo organizacija v 
tem pogledu v novem finančnem sistemu čim eno­
stavnejša in čim bolj prožna.
N e p o t r e b n o  i n  n e u m e s t n o  j e  v 
v o d n e m  g o s p o d a r s t v u  g o v o r i t i  o 
š i r š i ,  k a k o r  t u d i  o o ž j i  l o k a c i j i .  
Č e  g o v o r i m o  o h i d r o  t e h n i č n e  m 
o b j e k t u ,  s e  t a  p o j e m  v e d n o  n a n a ­
š a  n a  n e k  d o l o č e n  p r o s t o r ,  k i  g a  
n i  m o g o č e  d r u g a č e  l o c i r a t i ,  k a ­
k o r  n a m  d i k t i r a  p r i r o d a  s a m a .  Po­
trebne so zaradi tega le zadostn e predštudije, 
predvsem  pri gradnji velik ih  objektov, k a ­
kor -so HC, akum ulacijski bazen i itd., pri če­
mer je treba znanstveno raz isk a ti in ugoto­
viti, k a te ro  m esto je najprim ernejše. O teh 
stvareh  ne m ore neka ad hoc sestav ljen a ko­
m isija odločati ali je lok ac ija  pravilna ali ne. 
I s t o  t a k o  s e  p r i .  r e g u l a c i j a h  i n  
m e l i o r a c i j a h  i z v a j a j o  d e l a  l e  
t a m ,  k j e r  i n  k a k o r  t o  d i k t i r a  p r i ­
r o d a  i n  k a k o r  j e  t o  v s k l a d u  z 
o s t a l o  i z g r a d n j o .  T u d i  p r i  v o d o ­
v o d i h  n i m a  n i t i  š i r š a  n i t i  o ž j a  l o ­
k a c i j a  p o m e n a ,  k e r  g r e  t u d i  v t e m  
p r i m e r u  z a  t o ,  d a  j e  o b j e k t  n a j ­
u g o d n e j e  s i t u i r a n  g l e d e  n a  p o ­
g o j e  p r i r o d e  i n  n a  p o t r e b e  i n t e ­
r e s e n t o v .  N a  d r u g i  s t r a n i  p a  j e  
n. p r .  p o m a n j k l j i v o s t ,  d a  s e  v  s e ­
d a n j i  p r a k s i  i z v a j a j o  g r a d b e n i  
o b j e k t i  b r e z  p r e d h o d n e g a  v o d o -  
p r a v n e g a  p o s t o p k a .  T ak o  osta ja cela 
vrsta vprašan j nerešenih, k ar ustvarja zmedo, 
nezadovoljnost in v ečk ra t upravičeno kritiko.
N a d a l j n j a  o b č u t n a  o v i r a  je  r a z ­
l a s t i t v e n i  p o s t o p e k ,  k i  z a r a d i  
s v o j e  k o m p l i c i r a n o s t i  p r e p r e ­
č u j e  u s p e š e n  p o t e k  d e l .  Umestno, bi 
bilo razlastitven i postopek  uvesti le v slu­
čaju, če  ni m ogoče na drug način d oseči pri­
m ernega sporazum a za odstopljena zem ljišča, 
naprave itd. S p o r a z u m i  n a j  b i  s e  r e ­
š e v a l i  p o  v o d o .  p r a v n e m  p o s t o p ­
k u .  Z a  r a z l a s t i t v e  p a  n a j  b i  s e  
p o s t o p e k  č i m b o l j  p o e n o s t a v i l .
Iz tega sledi, da je  .nujno potrebno pretresti 
vso problematiko, investicijskih preddel v panogi 
vodnega gospodarstva in izdati zakonite predpise, 
ki naj vise faze preddel čimbolj poenostavijo, Le 
tako bomo mogli doseči .prožnost organizacije za 
ta dela in uiveisti ustrezno zakonitost v izgradnjo.. 
Iz vsega navedenega sledi, da se je treba do­
takniti tudi organizacijske oblike organa za vodno 
gospodarstvo., od katerega je odvisna ekonomič­
nost .dela. Po današnji organizacijski obliki ima 
Glavna uprava, zal vodno, gospodarstvo v repub­
liškem merilu 2 sektorja: študijski in operativni. 
V študijskem sektorju je treba v sedanji dobi 
posebno paziti na intenzivnost dela iz razloga, da 
bomo imeli čimprej rešeno široko problematiko 
vodnega gospodarstva, ki bo smotrno uravnavala 
nadaljnjo izgradnjo.
P r i  u v a j a n j u  s e d a n j e  o r g a n i ­
z a c i j s k e  o b l i k e  j e  b i l a  a n a l i z i ­
r a n a  v s a  p r o b l e m a t i k a ,  o k a t e r i  
s m o  g o v o r i l i ,  n a  o s n o v i  č e s a r  j e  
s l e d i l o ,  d a  j e  t r e b a  v r e p u b l i k i  
o r g a n i z i r a t i  n a j m a n j  5 v o d n o g o ­
s p o d a r s k i h  u p r a v  p o  v o d o z b i r -  
n i h  p o d r o č j i h ,  k i  s o  ž e  o s n o v a n e  
i n  s i c e r  z a  s e d a j :
P t u j ,  z a  D r a v o  i n  M u r o ,
C e l j e ,  z a  S a v i n j o ,
L j u b l j a n a ,  z a  S a v o .  s p r i t o k i  o d  
i z v i r a  d o  Z i d a n e g a  m o s t a ,  
B r e ž i c e ,  z a  S a v o  s p r i t o k i  o d  
Z i d a n e g a  m o s t a  d o  h r v a š k e  
m e j e  t e r  K o l p o ,
N o v a  G o r i c a ,  z a  K r a s  i n  p r i t o ­
k e  J a d r a n a .
K o t  n e d o s t a t e k  v s e d a n j i  o r ­
g a n i z a c i j s k i  o b l i k i  s e  j e  p o j a ­
v i l ,  d a  v o d n o  g o s p o d a r s t v o  p r i  
O L O - j i h  n i m a  s v o j e g a  z a s t o p n i ­
ka .  Ž e  s e d a n j a  p r a k s a  j e  p o k a z a ­
l a ,  d a  b o  t r e b a  u v a j a t i  p o s t o p o ­
m a  t u d i  p r i  O L O - j i h  r e f e r a t e  z a  
v o d n o  g o s p o d a r s t v o  v s v e t i h  z a
k o m u n a l n e  z a d e v e .  Razum ljivo je, da 
tega ne bo m ogoče izvesti na mah pri vseh  
OLO-jih, ker tudi ni zato  potrebnih kadrov, 
tem več jih bo treb a  uvajati postopom a po 
takem  vrstnem  redu, kakršnega bo d iktirala 
potreba glede na razpoložljive strokovne 
kadre.
Ker je urejeno vodno gospodarstvo v prid 
najrazličnejšim panogam narodnega gospodarstva, 
so bile v preteklosti težnje, ki se še pojavljajo, 
da vsaika izmed teh panog rešuje izgradnjo hi- 
droobjelktov sama za svoje potrebe in koristi. 
Tak način izgradnje je pokazal, da so nastale 
med prirodo in izgradnjo velika nesoglasja glede 
na smotrne možnosti urejanja in izkoriščanja vod, 
za kar imamo nešteto primerov.
Iz  n a v e d e n i h  r a z l o g o v  v o d n e g a  
g o s p o d a r s t v a  ni  m o g o č e  o d n o s n o  ne  
b i  b i l o  u m e s t n o  r a z b i t i  p o  r a z n i h  
g o s p o d a r s k i h  p a n o g a h ,  t e m v e č  g a  j e  
t r e b a  e n o t n o  v o d i t i ,  k e r  b o  l e  n a  t a  
n a č i n  d a n o  j a m s t v o  z a  u s p e š n o  i n 
p r a v i l n o  i z g r a d n j o .
P r a k s a  j e  ž e  p o k a z a l a ,  d a  b o  p o ­
s t  a v 1 j e n a  o r g a n i z a c i j s k a  o b l i k a  
u s t r e z a l a  p o t r e b a m ,  ni  p a  s e  m o g l a  
š e  d o  k r a j a  r a z v i t i .  Z a t o  j o  b o  t r e b a  
l e  i z p o p o l n j e v a t i  i n  p u s t i t i ,  d a  s e  
r a z v i j e  i n z a ž i v i ,  z a  k a r  b o d o  d a n i  
p o g o j i  z u s t a n o v i t v i j o  v o d n o g o s p o ­
d a r s k e g a  s k l a d a .  N i k a k o r  p a  n e  b i  
b i l o  u m e s t n o  p o s t a v l j a t i  n o v i h  t e ­
rn e I j e v o r g a n i z a c i j s k e  o b l i k e .
V. Z A K L JU Č K I:
D a bo ob prehodu na nov finančni sistem  
jasneje opredeljen pom en vodnega gosp od ar­
stva  in da bodo tudi naloge v zvezi s tem 
določneje postavljene, izvajam o iz n av ed e­
nega naslednje zak ljučke:
1. Vodno goispodarstvo je .izredno važna 
in neizogibna gosp od arsk a panoga za  u stv a r­
janje soglasja  v razvoju  družbenih p ro izva ja l­
nih sil in s tem za  povečavan je narodnega 
dohodka.
2. Da bo v sm islu sm otrnega razvoja p ro­
izvajalnih siil v  dovoljni m eri zajam čena de­
javnost na področju  znanstvenih raz iskav , 
vzdrževan ja in izgradnje v  panogi vodnega 
gospodarstva, je treba ustanoviti vodn ogospo­
darski sk lad  in zanj p ravočasn o  izvršiti v sa 
potrebna preddela ter mu dati zakonito moč.
3. Vodno gospodarstvo  z izjemo elek tro­
gospodarstva in plovnih poti ne n astopa kot
neposreden pro izvaja lec blaga v takem  sm i­
slu kakor n. pr. razn a  industrijska pod jetja  
in razne druge gospodarsk e panoge, tem več 
je njena dejavnost uslužnostnega značaja, kar 
zahteva svojevrstno obliko finančnega poslo­
vanja, v čem er m ora biti jam stvo za  opti­
malni efekt dela.
4. Vzgoji visokokvalificiran ih  in srednje- 
kvalificiranih strokovnih  kadrov  je treb a  po­
svečati vso pažnjo, ker sicer ne bo m ogoče 
izvršiti postavljenih nalog.
5. Za vzdrževan je hidroobjektov in' p ri­
rodnih vodnih tokov je treba razviti do kraja  
že obstoječo organizacijsko obliko im v zd r­
ževanje organizirati na najekonom ičnejši .in 
najuspešnejši način, to  je v režiji. T ak  sistem  
vzdrževanja je treba zaradi enostavnosti in 
gcspodarstven osti razširiti preko že ob sto je­
čih vodnogospodarskih  uprav tudi na regu­
lirane hudourniške vodotoke,
6. V in teresu  povećavan ja km etijske pro­
izvodnje je treba pospešen o n adaljevati z 
delom na ustanavljan ju  in pravilnem  d e lo v a­
nju vodnih zadrug.
7. Da bo možno razm erom a obsežna dela 
izvajati, k i so  v  panogi vodnega go sp o d ar­
stva potrebna, in da bodo ta dela čim eko>- 
nomičnejša, je treba ustvariti ustrezno m e­
hanizacijo v  čim večji m eri iz dom ače p ro­
izvodnje, le  v kolikor to ni mogoče, Iz uvoza.
8. Skrb  za  pravilno izgradnjo v vodnem  
gospodarstvu  m ora b iti poverjena pristojni 
republiški ustanovi, k i m ora s  prim erno orga­
nizacijo v prid vsem  prizadetim  gospodarsk im  
panogam  sm otrno razv ija ti dejavnost svo jega 
področja za realizacijo  optimalnih m ožnosti 
izgradnje v vodnem  gospodarstvu .
9. Že obstoječe organizacijske oblike or­
gana za vodno gospodarstvo  n ikakor ni 
um estno v  b istvu  sprem injati, tem več jo le 
nadalje razvijati, odnosno izpoln jevati v  takem  
smislu, da se do k ra ja  razvije  in zaživi. U v a­
jati je treba postopom a za sto p stv a  tega  or­
gana tudi pri OLO-jih.
10. Za čim sm otrnejšo organizacijo p o sp e­
šene investicijske izgradnje je treb a u zak o­
niti postopek  investicijskih  preddel v  vodnem  
gospodarstvu  z odgovarjajočo uredbo, ki naj 
vsebu je v se  b istvene elem ente, a nepotrebno 
naj izloči.
Dr. ing. H e r b e r t  M e i  S c h e i d e r ,
Zavod za geološka istraživanja NRS, Beograd
Problemi temeljenja na koleh
( P r e d a v a n j e  n a  T e h n i š k i  v i s o k i  š
1. Določitev nosilnosti posameznih kolov
V  zadnjih petnajstih  letih je m ehanika tal 
zelo napredovala in mnogi pojavi, opazovani 
v n aravi ali pri gradnjah, so bili m atem atično
*) Nemški originalni tekst je prevedel dr. ing. 
L u j o Š u k 1 j e.
o 1 i v L  j u b 1 j a n i d n e  12. j u n i j a  1951)*)
raztolm ačeni. R azen  tega so  b ile  uvedene 
nove preizkusne m etode, da bi se dobile š te ­
vilčne vrednosti kot osnova za  nove m etode 
dim enzioniranja ali računanja.
U porab ljivosti takšn ih  analitičnih računskih  
m etod ne sm emo precen jevati. B ilo pa bi še 
bolj napačno, če bi zarad i razlik, ki so  bile
pogosto ugotovljene med računom  in m eritvi­
jo, vrgli v se  te poizkuse tolm ačenja v koš in 
bi se vrnili na sta lišče  »sta re g a  p raktika«, ki 
rešu je  v se  problem e sam o iz izkušnje in po 
svo ji beležnici. Pri tem  nikakor nočemo reči, 
d a  ne pridejo  mnogi izkušeni inženirji z zdra­
vim  inženirskim  občutkom  do pravih  zaključ­
kov, ne da bi poznali teoretično m ehaniko tal. 
S a j m ehanika tal ni tak šn a v e ja  tehnike, ki 
bi jo sm eli sam o analitično obravnavati, tem ­
več je zm es računa, preizkušan ja v laborato­
riju in na stavb išču  ter opazovanj v naravi. 
Zato so v se  računske m etode sam o pom agala 
in ena glavnih nalog inženirja je ta, da spozna, 
kdaj lahko takšn e m etode uporab i in kakšne 
so  jim meje. K er so  Lla zam otano sestav ljena 
in k er posam ezne gradbene izvedbe zelo ra z ­
lično posegajo  v  strukturo  tal, so m etode m e­
han ike tal pogosto še nezanesljive in račun­
sk e  m etode se uporabljajo sam o tako dolgo, 
dokler jih ne zamenimo ,s takšnim i, ki m e­
ritvam  in opazovanjem  še bolje ustrezajo. Pri 
tem  p a  v mnogih prim erih zadostu je, da se 
zedinim o na enotno definicijo pri enotni iz­
vedbi preizkusa, —  k ako r n. pr. pri tornem  
kotu <p, čigar točna ugotovitev  je v sek ak or 
sporna. Končno so osnovane tudi betonske 
kon strukcije  na številčnih vrednostih, ki jih 
določim o s preizkusnim i kockam i točno odre­
jene velikosti po točno odm erjenem  času.
M ehanika tal je pom ožna veda, ki naj da 
gradbenem u inženirju številčn e osnove za pre­
račun  tem eljev glede na sto jn ost in glede na 
nosilnost. Za p loske tem elje so  bile p rav  v 
zadn jem  času  izvedene z la sti v Franciji, na 
H olandskem  in v Belgiji [1, 2] zelo izčrpne 
analitične raz isk av e  mejne nosilnosti, ki omo­
gočajo  preračun v  sk ladu  s teorijo. Za globin­
sko tem eljene m asivne zgradb e se  mejna obre­
m enitev še ne da z zadostno varnostjo  dolo­
čiti, pa tudi ni tak o  važn a; zanje je namreč 
važn e jše  vprašan je  dopustnega usedan ja in na 
to vprašan je  m ore m ehanika tal približno od­
govoriti.
V naslednjih vrsticah  bom o na k ratko  po­
kazali, kaj smo do danes o tem eljenju na ko- 
leh spoznali in kaj nam dan es zanje m ehanika 
tal nudi. Izhodno vprašan je  je seved a najprej 
določitev  nosilnosti posam ezn ega kola. Ta 
problem  so skušali rešiti po več poteh.
a) O b r a z c i  z a b i j a n j a
Že skoro pred  petdesetim i leti so bile po­
stav ljen e  prve enačbe, ki naj bi določale no­
siln ost posam eznega kola g lede na odpor, ugo­
tovljen  p ri zabijan ju  po izkusn ega kola. V sliki 
(preglednici) 1 je zbrana v rsta  takšnih obraz­
cev. V si so izvedeni iz osnovne S t e r n o v e  
en ačbe tako, da se  poen ostavijo  ali izpreme- 
ne privzetk i o stopnji e lastičn osti pri trku. 
O snovna m isel te m etode je zelo  enostavna. 
P ri enaki padni višini ovna m erim o ugrezek 
na udar ali na skupino zadnjih deset udarov 
in pravim o, da m ore nositi kol toliko več, 
kolikor teže prodira. T oda teorija in izkustvo 
sta  p okazala , da kolu ne sm em o vedno no­
silnosti odrekati, če se je  pri skupini zadnjih 
d eset udarov preveč ugreznil. V sekakor je 
na prim er mogoče, da kol, ki sm o ga s hitrim 
zabijan jem  zabili v  droben, z vodo nasičen 
pesek , bistveno presega p redpisan e pogoje*) 
o dopustnem  ugrezku, da p a  pri statični obre­
m enitvi kljub temu nosi v e lik a  brem ena. Isto 
lahko ugotovim o p ri mnogih glinastih tleh. 
Značilno je tem eljenje m ostu preko reke Bo- 
sut n a  av tostradi B eograd— Zagreb. Tu so mo­
gli kole z veliko lahkoto zab ijati skozi zgor­
nje glinaste in p rašn ate  p lasti v prašnato 
glino, ki leži v globini 9,50 do 14,15 m pod 
vodno gladino; tudi v tej glini so se koli 
še  zelo  ugrezali. K er pa je bilo ugotovljeno, 
da je indeks konsistence te gline približno 1 
(glina je torej težko gnetna, sk oro  poltrdna), 
in k er je spodaj ležeča p la st p rašn a to  peščene 
ilovice s konsistenčnim  indeksom  0,5 zopet 
m ehkejša, so nadaljnje zabijan je opustili. 
U sedki, ki jih je treb a p ričakovati zaradi 
obrem enitve te ilovice, so  bili zavestno ura­
čunani, da so se mogli uporab iti krajši koli 
in da se  je' sk ra jša l čas gradnje. Kljub: ne­
ugodnim  podatkom  zabijan ja je pokazala s ta ­
tična preizkušnja nosilnost, ki je  za uporab­
ljene lesene kole dovolj velika, in izrabna 
obrem enitev kolov je  b ila  določena na osnovi 
statičn e obrem enilne preizkušn je.
Ti pojavi nastanejo  zato, ker vzbude 
streslja ji pri zabijan ju v drobnih peskih — 
zlasti, če so z vodo prepojeni — nihanja del­
cev tal. T orna trdnost in z njo odpor zabi­
jan ja u padeta  zarad i teh nihanj skoro na nič; 
pa tudi zarad i razm erom a m ajhne propustnosti 
tal, k i povzroči, da se pod  udari voda v porah 
napne. N apeta voda pa pom eni zm anjšanje 
torne trdnosti in nosilnosti. Pri zabijan ju v 
glini se  se šte je ta  dva vpliva. Prvič povzroči 
n ap eto st v porni vodi, da odteka odvečna 
voda med p laščem  kola in tlem i [3], kar se ­
ved a zm anjša trenje, drugič p a  nastopijo tudi 
tiksotropn i pojavi. S  tik sotrop ijo  označujemo 
dejstvo, da n ekatere zem ljine —  tako zlasti 
gline in p rašn ate  gline —  pri stresljajih  svojo 
trdnost izgube in postan ejo  kašn ate, v miru 
pa se  potem  spet p očasi utrdijo. V sak  inženir, 
ki se  ukvarja s tem eljenjem , ve, da kole po 
prem oru med zabijan jem  težko spravim o v 
giban je in da s časom  n ekako  prirastejo.
N adalje  očitajo dinam ičnim  obrazcem , da 
v njih ni upoštevana izguba energije zaradi 
deform acije tal. P ri novejših  delih [4] so  tudi 
poizkusili, da bi odnose m ed silo trka, ze- 
m eljnim odporom  in energijo  preoblikovanja 
točneje zajeli z d iagram i prem ikanja, ki jih 
riše jo  prim erne p rip rave ob glavi kola in ob 
ovnu. D alje se da lahko uvideti, da ni v se ­
eno, če zabijam o kol na zgornjem  koncu ali 
pa —  kakor na prim er kol sistem a Fran ki —
*) V Nemčiji: 40 mm na 10 udarov za lesene 
kole, če je oven približno dvakrat tako težak ka­
kor kol in je udarno delo 1,5 mt; 30 mm na 10 
udarov za gotove kole iz armiranega betona, če 
je teža ovna približno enaka teži kola in če je 
udarno delo 2 mt.
A v t o r O b r a z e c
Običajni
količnik
varnosti
Pojasnilo znakov, pripombe
1. S t e r n OH,n =  ^ r - s 4 - | / _ .  1 2R Lh(R+m 2 G) +  2Ls(R-f-G)2 
L L '  ^  E F (R + G )
G =  teža kola (t)
E =  prožnostni modul kola kg/cm2 
F =  prerez 'kola (cm2)
L =  dolžina 'kola (cm)
R =  teža ovna (kg) 
s =  zadnji ugrazek (cm) 
h =  padna višina ovna (cm) 
m ==j število trka =  0,0 za neelastični trk 
0,5 za polelast, trk 
1,0 za elast. trk
2.
3.
4.
R e d t e n b a c h e r QalI=  E F  r _ s + ( /  , 2LR=h 
L L V s  ' E F (R+G )
3 . . .  4
E y t e l w e i n
Q“  =  7 R R+ G + {R +  G)
B r i x ^  1 R s h G
s (R +  G)'
4 . . .  5
5. Holandski obrazec n 1 R 2 h
^ d n ~~ s R + G
6
1
6. H i 1 e y R2 h — h0G d , n -  R _ j _ Q s 3 . . .  4
k Ss h2 si Določi se 
" ~ _hi poizkusno
7. Engin. News Form.
12 R h
g d m ~  s +  k
6
k =  1" pril počasnem udarjanju 
k =  0,1" pri parnem nabijalu 
R, W v amerikanskih funtih 
h v čevljih, s v palcih
8. R a u s c h
^  R h R +  m2 G
gdm — s R +  G
m =  i "  I R — (R +  G) 1/ ~  I h' =G 1 j  h 1 visina 
“ odiskoka
9. G e r s o v a n o v Qj,„ =  L j  f  [/ , , 4 R h  R +  M G  _ , 1  
2 1 f J  ̂ „ F  S R +  G j
2
F  v m2 h v m 
R v t s v m
G v t n =  1 . . .  4 po vrsti kola
in podlage
spodaj. V prvem primeru so tla gotovo čisto 
drugače obremenjena kot v drugem primeru, 
ko učinkuje udar zlasti na plast, ki leži pod 
peto kola.
Takšne ugotovitve in omejitve same ter­
jajo, da uporabljamo dinamične obrazce samo 
za nevezljiva tla [3]; pri tem je treba pri 
drobnih peskih, ki so z vodo prepojeni, od­
por zabijanja prav tako zelo kritično preso­
jati in vsekakor ga smemo meriti šele po 
daljšem premoru v zabijanju (po jugoslovan­
skih predpisih najmanj po enem dnevu; nem­
ški predpisi DIN 1054 [5] napačno navajajo, 
da pred meritvijo ne sme biti nobenega pre­
mora). Pri vezljivih tleh naj bi se  dinamični 
obrazci sploh ne uporabljali, ker morejo biti 
— tudi po premoru v zabijanju — rezultati 
docela svojevoljni in ker ni nikake zveze 
med dinamičnim odporom zabijanja in statično 
nosilnostjo, ki je odvisna od strižne trdnosti 
tal.
Čeprav ta spoznanja niso nova in se dado 
v slovstvu vsepovsod najti, se takšni dina­
mični obrazci še vedno mnogo uporabljajo. 
V Ameriki je izredno razširjena zelo enostav­
no zgrajena »Engineering news formula«, če­
prav pravi Terzaghi, da je »cena, ki se p la­
čuje za umetno poenostavitev problema, zelo 
visoka« [6], kajti temelj je ali predimenzioni­
ran ali pa se vendarle pojavijo naknadno 
usedanja. V severozapadni Evropi pa je zelo 
priljubljen »holandski obrazec«. Tudi v Zenici 
so na primer na zahtevo dobavne tvrdke iz­
vajali temeljenje prvih dveh koksnih baterij 
po tem obrazcu. V tem posebnem primeru 
določajo globino zabijanja samo na podlagi 
odpora pri zabijanju, ne da bi upoštevali sloj­
ne profile, ki so bili ugotovljeni z vrtanjem. 
T ako zabijejo del kolov skozi plast debelega 
proda v  sivico, ki leži pod njim, drugi koli pa 
obtiče že v produ, čeprav bi se koli potem, 
ko bi premagali mestoma zelo velik odpor 
pri zabijanju v produ, verjetno spet nekoliko 
laže ugrezali.
b) S t a t i č n i  o b r a z c i  z a  n o s i l n o s t
Zelo pogosto se uporablja tudi statični 
obrazec za nosilnost kola, ki ga je postavil 
D ö r r  na osnovi E n g e s s e r j e v e  teorije 
o zemeljnem pritisku. Th obrazec daje ce­
lotno nosilnost kot vsoto trenja ob plašču 
in odpora na konici:
T  =  M -f S =  ysj J  U p - f  e2 t F ; (1)
v obrazcu pomenijo:
Y =  prostorninsko težo,
«1 =  1 +  tg2<p«
<p =  ježni kot tal, 
t =  dolžino kola,
U =  obseg kola,
p =  količnik trenja med tlemi in kolom,
F  =  prerez kola,
e 2 =  tg2 (45 +  | ) .
Obrazec je zato tako zapeljiv, ker vsebuje 
geotehnične vrednote, ki se dado v labora­
toriju razmeroma lahko določiti, in ker more 
zajeti vpliv različne slojevitosti tal. Razen 
tega so vrednosti, ki se dobe po tem obrazcu, 
pri normalnih dolžinah kolov v  mejah, ka­
kršne so se po izkušnji pokazale kot možne 
in verjetne. Vendar pa obstoji zoper uporabo 
D ö r r o v e g a  obrazca več očitkov [3, 7] :
1. Ne m orem o k ar tako privoliti, d a  se naj­
večje trenje ob plašču in največji odpor 
ob konici enostavno sešte jeta; različne so 
namreč deformacije, pri katerih se mo­
reta mobilizirati.
2. Obrazec izhaja iz privzetka naravnega jež-
nega kota, ki za vezljive zemljine sploh 
ne obstoji. Kljub temu se v večini pri­
merov in v katalogih tvrdk vedno molče 
enači ježni kot s kotom notranjega trenja.
3. Čeprav prispeva navadno po tem obrazcu 
glavni delež notranje trenje, se stanje kon­
solidacije tal ob kolu sploh ne upošteva.
4. V mnogih zemljinah ni nujno, da zemeljni
pritisk na plašč sploh učinkuje; saj more 
v  vezljivih tleh vrtina prosto obstati tudi 
brez zaščitne cevi. Razen tega so novejša 
raziskovanja o zemeljnem pritisku poka­
zala, da zemeljni pritisk z globino nikakor 
vedno ne raste. Zato se v Nemčiji celo 
pri uvrtanih kolih D ö r r o v  obrazec ne 
sme uporabljati.
5. Faktor za odpor na konici moremo na
osnovi najnovejših del C a q u o t a  izraziti 
ostreje in bolje.
Nekega drugega statičnega obrazca za 
nosilnost, ki ga je razvil M a a g leta 1947, na 
tem mestu ne bomo obravnavali; ker zane­
marja trenje ob plašču, se  more namreč upo­
rabiti le v posebnih primerih; nasproti D ö r ­
r o v  e m u obrazcu se odlikuje samo po iz­
boljšanju izraza za odpor na konici.
c) O b r a z c i ,  i z v e d e n i  i z  t e o r i j e  
p r o ž n o s t i
Za plitve temelje je bilo postavljenih za 
nosilnost več obrazcev, ki izhajajo iz preudar­
ka, da se prično tla pod obtežbo izmikati, če 
je v kateri koli točki strižni odpor premagan. 
Pri sovisnici med obtežbo in usedki poizkusne 
obremenitve kola obstoje — vsaj teoretično 
— tri obtežbena področja. Najprej se defor­
mirajo tla elastično-plastično in črta used- 
kov je približno prema. Ko preseže breme do­
ločeno mejo, se prično tla izmikati, sovisnica 
usedkov se močneje usloči navzdol. Ko je pre­
koračena mejna obremenitev, se  kol ugrezne; 
črta usedkov preide v navpičnico. V praksi 
pa teh treh področij navadno ne moremo raz­
ločiti; sovisnica med obtežbo in usedki kaže 
navadno zvezne prehode brez kolen; kvečje­
mu ugreznitev je izrazitejša. Kljub temu pa 
so upravičeni poizkusi, da bi tudi za temelje 
na koleh začetek plastičnega lezenja in po- 
rušno napetost računsko določili. Za brez- 
krajmo dolg pasovni temelj je obrazec za tako­
zvano »kritično robno napetost« (to je za
začetek  plastičnega lezenja) p ač  splošno znan 
in ga tu ni treba ponovno navajati. Za krožni 
p rerez  —  ki ga im ajo navadno tudi koli — 
je postavil F e r r a n d o n  sledečo enačbo [8]:
P =  --- - - -- :P°^~ P* • (kg/cm2); (2)
1 1 +  Sln T j / l  -|- sin cp
2 ' sin 9 \  3~—  sin <p ~
tu je ip0 =  teža zem eljnih gmot nad ravnino, 
k i gre skozi konico kola, =  jt ,
Y —- prostorninska teža tal nad rav n i­
no konice kola,
t =  globina ravnine skozi konico kola 
P k =  k ctg f,  
k =  kohezija,
<p =  kot notran jega trenja.
T a obrazec se da sev ed a  pam etno uporabiti 
sam o, če nosi kol le s konico in če trenje ob 
p lašču  ne dodaja nobenih opornih sil.
Za porušno n apetost kola, ki nosi sam o 
s konico, je C a q u o t  obrazec, ki je izpeljan  
za brezkrajno dolg pas, prilagodil krožnem u
«gTprerezu  tako, da je dodal faktor e -g— ; p iše  
ga v obliki
P =  Tt tg2(^ +  | )  e 1 is r e tjr  (kg/cm2) (3)
Izračun deleža, ki ga im a pri nosilnosti tre ­
nje ob plašču, je zelo  težk a naloga. To v p ra ­
šan je se da raz isko vati sploh sam o za tla, 
ki so konsolidirana, pri katerih  torej voda v 
porah med posam eznim i trdnimi delci ni niti 
pod zm anjšanim  niti pod zvečanim  pritiskom . 
V prvem  prim eru se  m ore trenje ob p lašču  
zarad i nabrekanja tal —  ob pristopu vode — 
dokaj povečati, v drugem  prim eru p a  m orejo 
tla, ki se pod lastno težo  še konsolidirajo, 
svo jo  odvečno porno vodo oddati; zato  se 
njihova prostornina zm anjša, tla ise usedejo  
in lahko v  tem ali onem  prim eru ob kolu ofo- 
vise. Tedaj se pojavi tako  zvano »negativno 
trenje ob p lašču«; ne sam o, da kol nosilnost 
od trenja ob p lašču  delom a ali docela izgubi, 
m arveč je v prim ernih okolnostih celo  dodatno 
obremenjen.
Tudi na tem področju  so se F ran cozi v 
zadnjih letih  posebno odlikovali. Poizkusili so 
rešiti problem  z vrsto  obrazcev, k i bodo v 
naslednjem  navedeni v  prim erjavi z D ö r r -  
o v i m .  V rednost za  tren je ob p la šču  je za 
snov brez kohezije:
po D 5 r r u :
M =  T ^-U ps^Y  \  Up(l  +  tg2cp), (4)
po L e h u e r o n u ,  K e r i s e l u  
in B o n n e a u j u :  
t3M =  Y — U a tgcp
Ci
z a =  1,73 2,13 2,86 3,94 5,64 8,44 13,30 
zatp =  10° 15° 20° 25° 30° 35° 40°
po C a q u o t u  in K e r i s e l u  [1]:
7 t2
M = o J d F s -
s"8 =  0,52 tgtp -j- 0,20 sin'f; 
p =  količnik trenja m ed kolom in tlemi, 
f '  =  kot notranjega trenja, 
d =  prem er koia.
Prim erjajm o obrazce po številkah, ki se dobe 
za prim er, da je kol, ki nosi le s trenjem , 
dolg 7 m in im a prem er 30 cm, tla  pa imajo 
geotehnične vrednosti y =  1,8 t/m3, (p‘ =  25° 
( =  ?)< P =  tg 25».
Po D ö r r u je:4Q
M i = l , 8 . ~  . 0 , 9 4 . 3 , 9 4 . 0 , 4 6 5 ( 1 + 0 , 4 6 5 2) = 2 3 , 4  t,
Po L e h u e r o n u ,  K e r i s e l u  
in B o n n e a u j u :
49
M =  1,8 . ~  . 0 ,9 4 .3 ,9 4 .0 ,4 6 5  =  76 t,
po C a q u o t u  in K e r i s e l u :
1 S 40
M —  ’°  ’ . 0,071 (0 ,242+0 ,085) =  13,7 t.
0,15
Vidimo, da se rezu ltat po najnovejši enačbi 
v velikostni stopnji približuje rezu ltatu  po 
D ö  r r u,
V se enačbe za trenje ob p lašču  veljajo 
v podani obliki sam o za tla brez kohezije. 
Za vezljiva tla p o d a ja ta  C a q u o t  in K  e - 
r i s e 1 vpliv kohezije v prostoru  nad ra v ­
nino skozi konico kola v obliki
Mk =  k 0 ^ 5 +  S ”5 F ’
■ S”5 =  1—0,20 sin 1,5?.
O brazci C a q u o t a  in K e r i s e l a ,  ki 
so bili izvedeni čisto m atem atično1 iz teorije 
elastičnosti, so  bili nekajkrat preizkušen i s 
poizkusnim i obrem enitvam i, izvršenim i v  
F ran ciji; izm erjene vrednosti za porušno 
obrem enitev se z računskim i p rav  dobro u je­
majo [1]. Kljub tem u p a  bodo dajali ti obrazci 
vedno sam o približne vrednosti, kajti sam o 
zelo redko so tla tako  enakom erno se s ta v lje ­
na, da so izpolnjeni privzetki, s  katerim i so 
bili obrazci izvedeni. Če tiče konice kolov  v 
pesk u  ali produ, je s sedaj razpoložljivim i 
sredstv i skoro nem ogoče določiti geotehnične 
značilnosti teh slo jev neoporečno; ne dajo se 
nam reč dobiti nepoškodovani vzorci. V endar 
bi bilo dobro, da b i se  čim več poizkusnih  
obrem enitev v  tem  sm islu izvrednotilo, da bi 
se  m ogla uporabn ost takšnih ob razcev  še 
dalje razjasniti.
d) P r e i z k u s n e  o b r e m e n i t v e  
K er vidimo, da so vse račun ske m etode 
za določitev nosilnosti posam eznih kolov 
dvomljive, je  p rav  p ri tem eljenju na koleh 
p reiskava ta l  na m estu posebno važna. K la ­
sični način zanjo je preizkusna obrem enitev. 
Izvedba takšne obrem enitve je znana: Z ab i­
jemo preizkusni kol, uredim o p rip rav e  za n e ­
posredno obrem enjevanje g lave kola ali pa
zabijem o v  soseščin i kole za p revzem  natez- 
nih sil ter merimo ugrezanje pri različnih 
brem enskih  stopnjah z m erskim i urami, z 
n ivelirjem  ali z napetim i žicam i in lestvico. 
Pri tem  m ora v sak a  brem enska stopnja trajati 
do konsolidacije, to je tako dolgo, da se glava 
kola p r i konstantni obrem enitvi ne prem ika 
več. —  Za izvrednotenje preizkušn je je pri­
poročljivo, da se približno p ri predvideni iz- 
rabni obrem enitvi kol razbrem eni, nato pa 
znova obrem enjuje do m ejne nosilnosti. Iz­
sledk e  preizkušnje prikazujem o v sovisnicah 
med obtežbo in ugrezanjem , m ed časom  in 
ugrezan jem  ter med časom  in obtežbo.
T ak šn e  obrem enitvene preizkušn je so si­
cer dragocene, ven dar se njihovi izsledki ne 
sm ejo nekritično p ren aša ti na zgradbo, ki jo 
m islim o postaviti. To naj v naslednjem  p ok a­
žem o na nekaterih  nevsakdanjih  primerih 
obrem enitvenih preizkušenj, k i so bile izvr­
šene le ta  1938 na stav b išču  W a t e n s t e d t  
pri  B r a u n s c h w e i g u  v  Nemčiji. Tu je 
bilo treb a  za neko veliko in dustrijsko napravo 
(plavži, koksarn a in jeklarna) zab iti več tisoč 
kolov. T em eljna tla so  bila slab a . S tav b išče  
je ležalo  v veliki diluvialni dolini, trdni te r­
ciarni lapor sivozelene barve se  je nahajal na 
m estu največje obrem enitve pod  8 p lavži po­
nekod še le  28 m globoko, t la  nad njim pa so 
se stav lja le  trmo plastične p rašn a te  zemljine 
črnosive barve. Na rob  te kadun je je bilo tre­
ba p o stav iti koksarno (4 b a terije  s stolpom  
za prem og v skupni dolžini 355 m). Tu so  bila 
tem eljna tla bolj zam otano sestav ljen a . Polnilo 
d iluvialne kadunje je se sta ja lo  iz proda, iz 
p e sk a  in prašnatih  zemljin ter iz lečastih  vlož­
kov naplavljene lap o raste  zem ljine.
P osebn ost takšnih industrijskih  naprav je 
ta, d a  inženirji obrata vedno zahtevajo , da ne 
sm e priti do nobenega u sedan ja; pri k o k sar­
nah obsto ji nam reč nevarnost, da v  ognju od­
porno zidovje poči, da se prične plin potem  
izgubljati in da nastane nevarn ost eksplozije. 
Pri p lavžih  je treba p reprečiti nagnitev, ker 
poveznik , ki p lavž zgoraj zap ira, pri neenako­
m ernem  usedanju ne bi v eč  gosto  zapiral in 
bi p lavžn i p lin  stalno uhajal. R azen  tega veže 
p lavže  odvodna cev za p lavžn i p lin  s »praš- 
nico«, to je z nabiralnikom  za odlaganje p ra ­
hu; k er pa sta  plavž in ta  nab iraln ik  zelo 
različno težka, se je bati, d a  ne bi p ri ne­
enakom ernih usedkih zvezna cev  počila. To 
so p og led i in zahteve obrata.
V načrtu so  bili predvideni koli F r a n k i  
p rem era 50 cm, ki naj bi povso d  segli do ter­
ciarne lap oraste  zem ljine in ki naj bi bili 
obrem enjeni z največ 100 t. D a bi preizkusili 
nosilnost lapornate zemljine, je bil na tistem  
m estu prve baterije, kjer je sega l lapor naj­
više, zab it preizkusni kol tv rdke  F r a n k i  ; 
ta  kol je bil 15 dni preizkusno obrem enjevan. 
S lik a  2 zgoraj k aže  shem atični tloris k o k sar­
ne in  geološk i profil na tem  m estu. Izbran je 
bil čim  krajši kol zato, da bi se čim večji 
del brem ena prenesel na peto  ko la  in s tem 
v laipornato plast, a  le m alo v  višje plasti.
u g rt itk  na 1 udar
Slika 2.
Otofoo dtio tcbtjarja t o t )
V slik i 2 levo spodaj je podan  točni profil slo­
jev, desno spodaj pa d iagram  zabijan ja p re­
izkusnega kola. Na površini lapornate plasti 
odpor zoper prodiran je zopet upade, ker je 
lapor nosilec podtalne vode in je na površini 
nekoliko razm ehčan. T oda že po nekaj deci­
m etrih je bil lapor zelo trden.
N ajprej je bil kol obrem enjen do 1 0 0 1, 
nato je bili —  da bi se ugotovil elastični in 
p lastičn i delež —  docela razbrem enjen, potem 
pa je bilo brem e stopnjevano do 1 5 0 1 in to 
brem e je ostalo  na kolu tri dni. N ato je bil 
kol znova razbrem enjen, p a  sp e t obrem enje­
van do 1 5 0 1; tok rat je o sta lo  to brem e na 
kolu 12 dni. Po vseh  15 dneh je bil kol do­
končno razbrem enjen. P o tek  usedan ja glave 
kola je v  odvisnosti od ča sa  in od obrem e­
nitve načrtan  v sliki 3 in kaže  sledeče:
a) Stisn jen je lapornate zem ljine je izredno 
majhno ; pri največjem  brem enu 1501 
m eri sam o 2,3 mm.
b) K er je  vplivno področje  obremenitve, 
ki jo pren aša peta  kola, prem ajhno, p ri­
de že v 24 urah do zelo  hitre konso­
lidacije. Kljub majhni propustnosti snovi 
bi lahko preizkusno obrem enitev že v 
tem  času  ustavili.
c) V nadaljnjem  poteku  p re izk u sa  je pri­
čela  laporn ata zem ljina zarad i motnje v 
področju  pete  kola n ab rek ati —  očitno 
zarad i p risto p a  vode vzdolž p lašča  kola 
— , tak o  da se je kol pod bremenom 
počasi dvigal in se  je  po drugi razbre­
m enitvi dvignil p rek o  svo je  začetne lege. 
Pri tretji obrem enitvi se je znova 
ugreznil, toda za m anjšo absolutno mero. 
V sledečih 12 dneh se je kol še  malo 
dvignil, a  ne dosti (0,25 mm); nepravil­
nost v  časovni sov isn ici je tre b a  p rip i­
sati nihanju p ritiska zarad i m ale ne- 
gosto sti h idravlične stiskaln ice  in za­
radi nujnosti regu lacije  pritiska. Pri 
končni razbrem enitv i se  je  kol dvignil 
še  za 0,2 mm nad m ero druge razbre­
m enitve, tako  d a  je prišel skupno za
1,5 mm nad izhodno višino.
Slika 3.
Po dogovoru s T e r z a g h i j e m ,  ki je v 
svojem  laboratoriju  p re isk a l neporušen vzorec 
lapornate zemljine, je bila nato obrem enitev 
posam eznega kola p ri nekaterih  zgradbah  po­
večan a celo na 1 1 0 1. Kljub temu zelo ugod­
nemu izsledku poizkusne obrem enitve so  se 
zgradbe koksarne u sed le za v ečk ra t bolj, kot 
bi to ustrezalo preizkusn i obrem enitvi (sli­
ka 4), U sedanje je bilo merjeno p ri štirih 
dimnikih koksnih baterij in p ri najtežji zgrad­
bi, to je pri stolpu za premog. Končni use- 
dek te  zgradbe je bil p o  29 m esecih opazo­
vanja 36 mm. K rivulje za  dim nike 1,3 in 4 
so blizu druga drugi, usedan je dim nika 2 pa 
je nekoliko večje. T e  m eritve so  nadaljnji 
dokaz, da je treb a  tudi pri najboljših tem eljnih 
tleh pričakovati neko usedanje in da izsled­
kov  obrem enitvene preizkušnje posam ičnega 
kola ne smemo prenesti na skupino kolov. D a­
lje krivulje jasno kažejo, da se ravnajo  usedki 
pri približno enakih tleh po celotni teži zg ra d ­
be ne glede na to, ali je teža na kol enaka.
Km alu se je pokazalo, da na stav b lšču  v i­
sokih peči ni m ogoče zabiti vseh kolov F r a n -  
k i do zahtevane globine 28 m pod terensko 
površino. Poizkusno zabijanje je sicer p o k a ­
zalo, da se kol F r a n k i  z dvem a p rik lju ­
čenim a dodatnim a cevem a da tako  globoko 
zabiti. T oda pri izvajanju tem eljenja so  sp o ­
znali, da se tla  v  globljih horizontih zgoste 
in da zahteva zato  zabijan je poznejših  kolov 
(plavž s tremi kavperji in z dim nikom  je stal 
na 335 kolih) tak o  veliko energijo, da p re d ­
pisanih gradbenih rokov n ikakor ni bilo m o­
goče držati; n astale  so  tudi številne motnje 
zarad i uklenitve in pretrgan ja cevi ter zarad i 
trgan ja žičnih vrvi pri vlečenju cevi. Zato je 
bilo sklenjeno, da bodo tem eljeni koli na 
lapornatih  slojih sam o, 
kolikor bodo tehnična 
izvedba in gradben i ro ­
ki to dopuščali.
Izsledke poizkusne 
obrem enitve kola, ki je 
bil pri dolžini 22 m z a ­
radi opisanih razm er 
teoretično torni kol 
(kol, ki nosi s trenjem ), 
podaja  slik a  5. P o iz­
kusna obrem enitev tega 
kola je tra ja la  sam o 24 
ur in k tem u bi mogli 
kritično reči, da je o b re­
m enitev prehitro  na-3 © '
.11...  11.® II. II Z J  Slika 4.
Slika 5.
ra šča la  in da je  bil kol razbrem enjen  prehitro, 
preden  so  se  tla konsolidirala. K ljub temu 
. kaže  časovn a sovisnica usedkov, da pride pri 
posam eznem  kolu do kon solidacije  zelo hitro 
in da pri približno normalnih pogojih ni po­
trebno, da bi pustili brem e na kolu dalje kot 
24 ur. Pri brem enu 2 0 0 1 je bil izm erjen na 
g lav i kola usedek 13,8 mm; pri dalj časa  tra­
jajoči obrem enitvi bi m orda p o raste l do 15 mm. 
Pri izkoriščeni obrem enitvi 100 t je bil celotni 
u sedek  sam o 2,9 mm. Plavž, k i je bil postav­
ljen na to m esto, pa se je  u sedel za več kot 
5 cm. D iagram  usedan ja v  bližini p o stav lje ­
nega, p litvo fundiranega v iso k ega  rezervoarja  
k aže  s lik a  6. T lak  v tleh je prib ližno 1 kg/cm 2, 
celotni usedek  p a  je med 6 in 7 cm. U sedanje 
p lavža  bi bilo p ri m orebitnem  plitvem  tem e­
ljenju —  ustrezno večji skupni teži —  večkrat 
večje, tako  da je bilo u sedan je s tem eljenjem  
na koleh bistveno zm anjšano. Pri tem  je treba 
omeniti, da ljudje iz ob rata  tega  usedanja 
sploh niso opazili. To dokazuje, kako preti­
o
7
J n a b ir a ln ik a
>2 f
s
In jt n je
I--»e h  e la n o g r o d j i7-b t lb n  te m e lja
1939 I9i*0
m a r. a p r . m a j ju n . ju l . a v g . o k t . n ov . d s c . ja n . m ar. ap r. m a j a v g .
rano v isoke in nestvarne zahteve se pogosto 
p ostav lja jo  za tem eljenje. Tudi pri fundiranju 
koksarn e v  Zenici je zah tevala dobavna tvrd­
ka popolnom a neprem ične tem elje in je trdila, 
da p ri tem eljenju s koli F r a n k i ,  ki se  iz ­
vaja, u sedan ja sploh ne bo. P rav  bi bilo, da 
bi se tudi v tem  prim eru vršile  kontrolne m e­
ritve od časa  dograditve tem eljne plošče do 
konsolidacije.
N a istem  stavbišču  za p lav že  sta  bila za­
bita še  dva preizkusna k o la: »sto ječ« kol 
F r a n k i  dolžine 23,24 m, ki seže  —  sodeč 
po podatkih  vrtan ja —  do lapornate zemljine 
(slika 7), in na obeh straneh odprt kol s iste ­
ma K r u p p  —  s takratno označbo tipa 
K P  14 — , dolg 28 m; tudi ta je dosegel la ­
pornate p lasti (slika 8). Zan im iva* je prim er­
jav a  diagram ov zabijan ja. V pliv prem orov 
med zabijan jem  se jasno k až e  v prirastku  
odpora zoper zabijanje. P rim erjava potrebnega 
dela zabijan ja za globino 22 m pokaže, da je 
porabil:
ko l F r a n k i  165/8 13.600 mt,
kol F r a n k i  201/4 13.400 mt in
kol K r u p p  K P  14 3.700 mt.
Za jekleni kol je bil tudi č a s zabijan ja u stre­
zno k ra jši; pri tem so največ ča sa  porabili za 
p odaljšavo  kola s privarjenjem , kajti za ne­
navadno dolžino 28 m sev ed a  ni bilo mogoče 
najti nobenega zabijala. K ljub temu, da je bilo 
potrebno za zabijan je vo tlega  jeklenega kola 
za okrog 70% manj dela, se je pon ašal pri 
preizkusni obrem enitvi sk o ro  p rav  tako kakor 
oba ko la  sistem a F r a n k i  ; pri tem sistem u 
se  iz več je  porab ljene energije zabijan ja vedno 
sk lepa na povečanje nosilnosti.
V notran jost spodaj odprtega jeklenega 
kola so se  tla z a  4,4 m, to je za  16% svoje 
dolžine stisnila. T o  se prav i, da je bil del 
votlinic izpolnjen z zrakom . Če bi b ila tla z 
vodo docela prepojena, se  ne bi m ogla tako 
stisn iti; -saj kom prim iranje trdne snovi in vode 
praktično skoro ne prihaja v poštev.
Potrebno delo zabijan ja, ki je  bilo v p r i­
m erjavi z delom pri kolu F r a n k i  majhno
— p rerez kola ni bil 
mnogo m anjši in trenje 
na površini je pri ne­
pravilnem  prerezu še 
več je  — , dokazuje, da 
kol na spodnjem  koncu 
talne slo je p reb ija  in 
da se  tu ne tvori — 
kot pri kolu F r a n k i
— spodaj zam ašek, ki 
kol zap ira. N a druga 
opozorila, ki jih n-udijo 
te tri preizkusne obre­
m enitve, se  bomo po­
zneje še  povrnili. .
O pozorili sm o že, da 
se usedan je  skupine 
kolov ne da prim er­
jati z usedanjem  posa-
i------!
Ilc
r
Slika 6 .
k
Slika 7.
m eznega kola. Na sp lošno se skupina kolov 
bolj u seda kot preizkusni kol —  podobno-, k a ­
kor se  plitvi temelj na velik i plošči bolj usede 
kot taik temelj na majhni p lošči pri enaki sp e ­
cifični obtežbi. T a  ugotovitev pa velja sam o, 
dokler opazujem o usedan je v elastično p la ­
stičnem  področju. Če pa preiskujem o pri sto ­
ječih kolih nevarnost ugreznitve tem eljev, je 
stvar tudi tu podobna kot pri plitvem  tem elju; 
z naraščajočim  številom  kolov nevarnost 
ugreznitve upada. V sak  ikol učinkuje ko t b re ­
me na drsnem telesu  sosednega kola in p o ­
večuje njegovo nosilnost. Obeh pojm ov v  slo v ­
stvu  navadno ne ločijo, p a  enostavno trdijo, 
da skupina n kolov ne nosi toliko kot n p o ­
sam eznih kolov. V takšnih  prim erih torej, ko 
sto je koli s konico v  nevezljivih tleh, k i im ajo 
velik  modul stisljivosti, se skupna nosilnost 
proti vsoti posam eznih nosilnosti poveča.
K akšno pa je razm erje  med izsledki p re ­
izkusnih obrem enitev in vrednostm i, ki se 
dobe za isti kol z obrazci zabijan ja. V Am e-
Slika 8 .
riki so izvrednotili celo vrsto  takšn ih  p re iz­
kusnih obrem enitev [9] in sicer za lesene in 
betonske kole, za votle  jeklene kole in za 
zabite profilne nosilce. K ake  zakonitosti med 
dinamičnim odporom  pri zabijanju in med s t a ­
tično preizkusno obrem enitvijo pri tem  sploh 
niso mogli ugotoviti. N ajboljše izsledke so 
mogli seved a ugotoviti pri takšn ih  obrazcih, 
ki upoštevajo ne le ugrezke pri zadnji skupini 
udarov, tem več tudi vrednosti, ki se dobe z 
vmesnimi m eritvam i.
e) D o l o č a n j e  n o s i l n o s t i  s p r e ­
i z k u s n i m  s o n d i r a n j e m
T ako  dinam ični kakor statičn i obrazci za 
nosilnost so torej zelo pom anjkljivi. Po drugi 
stran i dajejo poizkusne obrem enitve sicer v 
mnogih prim erih odlične napotke, so  p a  z a ­
radi potrebnih priprav  drage in precej z a ­
mudne. Zato sku ša jo  v zadnjem  času  določati 
nosilnost kolov s preizkusnim  sondiranjem . 
Pionirsko delo so  tudi v tem opravili spet 
Belgijci in H olandci [2]. Pri njih je po eni 
stran i v obalnih kra jih  tem eljenje n a 'koleh 
posebno pogosto  potrebno', po drugi stran i pa 
so  tem eljna tla za preizkusno sondiranje p o ­
sebno prik ladna. N ačelo  preizkusnega son di­
ran ja je enostavno: S  tlačnim i pripravam i p o ­
tiskam o v tla  preizkusn i kol m ajhnega p re ­
m era (n. pr. 36 mm) in začrtujem o v diagram  
kot funkcijo globine sile, ki jih za to p o tre ­
bujemo. N am esto na dinam ičen način dobim o 
torej krivuljo p rod iran ja po statičn i poti. P o­
sebnost novejših preizkusnih n aprav  pa je v 
tem, da se da sto ž časta  konica p re izku sn ega 
kola prem ikati ločeno od p la šča  kola; tako  se 
m ore m eriti ce lo tn a nosilnost preizkusn ega 
kola kot v so ta  tren ja ob plašču  in  odpora na 
konici. Spo četk a so< bile takšn e prip rav e  ra z ­
vite sam o kot pom ožna sred stva  za p re isk av o  
temeljnih tal in za izpopolnitev vrtan j. Izpre- 
m embe odpora pri prodiranju kažejo  na izpre- 
membe v se stav i tal. Če sm o torej z nekaj 
vrtinam i spoznali osnovno zgradnjo en ako­
merno slo jev itega terena, se dado lahko, p o ­
ceni in hitro določiti številne vm esne točke. 
M etoda je odlično uporabljiva, če v tem elj­
nih tleh ni velik ih  kamnov, d ebelega p rod a 
ali večjih konkrecij, ki bi sliko odpora pri 
prodiranju takoj izkrivili ali uporabo sploh 
onemogočili. P rik ladn a je torej posebno* za 
področja, ki v seb u je jo  v glavnem  različno 
plastične ilovice in gline nad p la stjo  p esk a 
in proda, kakor se  pogosto  d ogaja  v obalnih 
področjih ali v  rečnih dolinah.
Izsledki takšn ih  sondažnih raz isk av  p a  so 
bili izvrednoteni ne le  kvalitativno, tem več 
tudi kvantitativno in so  bili izkoriščen i za ne­
posredno določitev  dopustne obrem enitve 
kola. D a se določi m ejna obtežba, se  odpor 
na konici, m erjen v  kg/cm 2, p o v eča  v ra z ­
merju p rereza ko la  proti p rerezu  preizkusne 
sonde, trenje ob p la šču  pa se p rav  tako  do­
loči tako, da se  izm erjena vrednost (v kg) p o ­
množi s količnikom ' m ed obsegom  k o la  in 
obsegom  preizkusn e sonde. Pri tem  bodi
om enjeno, da so izsledke p re isk av  s preizkus­
nim sondiranjem  razširili tudi na določevanje 
T  e r  z a  g h i j e v  e g a štev ila  stisljivosti C ne- 
vezljivih tal. T a  p o t je posebn o važna zato, 
ker dosle j praktično ni bilo m ogoče vzeti v 
vrtinah nepoškodovanih peščenih  ali p rod­
natih vzorcev, da bi na njih določili modul 
stisljivosti v laboratoriju . Prim erjalne p re isk a­
ve m ed določitvijo nosilnosti s poizkusno 
obrem enitvijo kola in s preizkusnim  son dira­
njem še niso bile objavljene. P ač  pa smemo 
trditi, d a  določitev mejne obrem enitve na ko­
nici ko la na ta način, da se izm erjeni odpor 
v preizkusn i sondi linearno poveča, ni ne­
oporečn a ; strižna trdnost m ora biti nam reč 
prem agan a v te lesu  okrog konice kola, odpor 
na kon ici n arašča torej pri povečan ju  ploskve 
gotovo v  višji potenci. K ljub tem u p a  nudi 
m etoda preizkusnega son diran ja dragocene 
pod atk e  in zasluži, da jo dalje raziskujem o.
* 54= *
O uporabnosti različnih m etod za do loča­
nje nosilnosti kolov lahko posnam em o n asled­
nje zak ljučke:
1 Dinam ični obrazci so v osnovi upravičeni 
sam o v  nevezljivih tleh z velikim i porami, 
pri katerih  učinek udarjan ja ne povzroči 
n apeto sti v podtalni vodi. T od a  tudi tedaj 
so  pod atk i sam o in form ativnega značaja; 
m ed dinamičnim  odporom  zo per prodiranje 
in statično nosilnostjo ni nobene zveze.
2. O brazci, ki so  bili razviti na osnovi teorije 
o zem eljnem  pritisku, naj se zam enjajo z 
novejšim i m etodam i, ki slone na teoriji 
prožnosti in ki so bolje utem eljene.
3. P reizkusne obrem enitve so in ostanejo p re ­
izkusno sred stvo  za  p re isk av o  nosilnosti po­
sam eznega kola, če iz sledk e  kritično iz- 
vrednotim o. V sekakor je treb a  na njih pre^ 
izku siti obrazce, ki so  osnovan i na teoriji 
e lastičn osti, da se zbero izkustven e vred ­
nosti z a  uporabnost obrazcev . To pa zahte­
va, da se izvajajo  dopolnilne geom ehanske 
lab oratorijsk e  p re isk ave  za  določitev zn a­
čilnosti tal.
P ri pretežn o glinastih in ilovnatih tleh so 
p re isk av e  s preizkusnim  sondiranjem  pripo­
ročljiva  dopolnitev preizkusnih  obrem enitev. 2
2. Varnostni količnik pri temeljenju na koleh
K ak o  slabo  je utem eljena uporab a mnogih 
o b razcev  in kako nejasne so  n ek atere  metode, 
spoznam o, če pogledam o običajne varnostne 
količn ike. V sliki (preglednici) 1 je  pri vsakem  
obrazcu  zabijan ja naveden varnostn i količnik, 
ki se  navadno uporablja. G iblje jo  se  m ed 6 in 
2 ter so  toliko večji, čim bolj je bil osnovni 
o b razec  poenostavljen. T o  p rav zap rav  niso 
n ik ak i varnostn i količniki v  običajnem  sm islu, 
tem več količniki, ki se uporab lja jo , da se 
izračunan e vrednosti za  odpor zoper dinamično 
prod iran je  zm anjšajo na vrednosti, ki so v ob­
m očju praktičn ih  izkustvenih  številk . S  tem 
pa izgube v si t i obrazci vso pravico, da bi jih
mogli im eti za točne, in dajejo  le bolj ali manj 
sam ovoljne vrednosti, ki so odvisne sam o od 
izbora v sak o k rat p rivzetega količnika. Pri že 
preje omenjenem  tem eljenju na koleh koksarne 
v Zenici se uporablja na prim er »holandski 
ob razec« celo z »varnostnim  količnikom « 10, 
da se  dobi obrem enitev kola, ki se  želi dobiti.
Pri uporab i statičnih ob razcev  je stopnja 
varnosti odvisna od tega, ali je treb a  iz nosil­
nosti enega kola sk lepati na nosilnost skupine 
kolov in ali je odločilno u sedan je ali nevar­
nost ugreznitve' (zdrsnitve). V e r d e y e n  [10] 
priporoča varnostno stopnjo 2— 3, da bi ostala 
usedan ja v dopustnih m ejah. Pri izvrednote- 
uju preizkusnih obrem enitev glede na do- 
pu'stno obrem enitev kola so  preje  pogosto 
govorili o »m eji sorazm ern osti«, torej o točki, 
do k atere  je sovisn ica m ed obrem enitvijo in 
usedki prem očrtna. V endar lahko trdimo, da 
ta krivulja prem očrtnega področja sploh nima 
in da je že od izhodišča dalje zakrivljena. 
Zato nima sm isla določati dopustno obrem e­
nitev glede na nejto »m ejo sorazm ernosti«, ki 
je ni, m arveč velja kot edini kriterij samo 
meja porušitve (ugreznitve). P ri dolgih kolih 
in ob določenih razm erah  v  tleh pa se kol 
tudi ne ugrezne sunkovito ; v takih  primerih 
velja  pač  kot m erilo dosežen a največja obre­
menitev. V nem ških predpisih  je določena do­
pustna obrem enitev z dvem a petinam a ( f )p o -  
rušne ali največje dosežene obtežbe [5]; temu 
ustreza torej varnostn i količn ik  2,5.
V  novejšem  času  priporoča J  a  k y , da se 
zniža varnostn i količnik celo na 1,75.
O kolih v  skupinah sm o že omenili, da 
more b iti njihova m ejna nosilnost m anjša ali 
pa tudi večja  od nosilnosti posam eznih kolov; 
zato  je treb a izbrati varnostn i količnik v  tak ­
šnih prim erih s  posebnim  preudarkom .
N ek atere  druge dežele  določajo dopustno 
obrem enitev na osnovi dopustnih usedkov in ne 
na osnovi mejne obtežbe. Po nekem  prospektu  
belgijske družbe F r a n k i  naj bi bil usedek 
pri preizkusni obrem enitvi pod izkoriščenim  
brem enom  sam o 3 mm, pri l,5kratn i izrabni 
obtežbi pa največ 10 mm. N a slični osnovi 
priporoča L. C a s a g r a n d e ,  naj se vzam e 
za sto jne kole, ki tiče v p esk u  ali produ, kot 
dopustna obrem enitev 50% tistega brem ena, 
pod katerim  se je preizkusni kol stalno usedel 
za 10 mm [11], Če pa naj bi se ta kriterij 
povsod uporabil, bi bile ob težbe zelo velike; 
za poizkusne obrem enitve po slikah 5 in 7 
na prim er se  ta kriterij gotovo ne da upo­
rabiti.
V zvezi s tem i vp rašan ji je važno vedeti, 
k ater i del celotnega u sed k a  kola je ela­
stičen  in k ateri del stalen . Že preje smo 
omenili, da je dobro med preizkusno obrem e­
nitvijo pri predvideni izrabn i obtežbi vstaviti 
razbrem enitveno stopnjo, k er se  tako  lahko 
zanjo določi delež e lastičn ostn ega in stalnega 
u sedka. N eko S p r e n g  e r  j e v o delo  [12] 
om ogoča, da se na osnovi teh vrednosti izra­
čunajo tudi vm esne vrednosti za elastičn i in
stalni usedek. Enačba za  skupni skrček  se  po 
S p r e n g e r  j u  glasi:
z =  BP . +  CP; (8)
elastičn i delež je
z i =  B P +  0,63 C P  (9)
in stalni
Zpi =  z — Zei =  0,37 C P; (10)
tu je P —  obrem enitev kola, B in C p a  sta 
količnika, ki sta  odvisna od tal, trenja ob 
p lašču  in dr. Če torej za neko »brem enitev 
P vrednosti z ei in z p; poznamo, se lahko fa k ­
torja  B in C izračunata ter se lahko n ari­
še ta  ustrezni krivulji za elastične in stalne 
usedke, V sliki 9 spodaj so posam ezne k ri­
vulje za prim er kola F r a n k i  168/8 do ob re­
m enitve 125 t izračunane in začrtane, K er sta 
za  največjo obrem enitev 2 0 0 1 vrednosti e la­
stičn ega in stalnega u sed k a prav tako znani, 
se lahko začrta tudi nadaljnji potek  krivulje. 
S p r e n g e r  pa daje  razen  tega tudi še  k r i­
terij za mejno obrem enitev, ki je posebno 
važen  v takšnih prim erih, kjer se kol ne 
ugrezne sunkovito. Po tem  kriteriju je stalni 
sk rček  vedno mnogo m anjši kot polovica e la ­
stičn ega skrčka in tam, kjer se črti 2 zpi in 
Zel križata, je m ejna obrem enitev že p rek o ­
račena. M ejna obrem enitev je tedaj približno 
za  10 do 20% m anjša od tiste  obrem enitve P, 
pri kateri je raz lik a  zei — z pi največja, V 
obravnavanem  prim eru je potem  m ejna o b re­
m enitev približno 1 5 0 1 in izvedbi tem eljenja 
z izrabno obtežko 100 t u streza varnostn i k o ­
ličnik 1,5.
3. Razdelitev na trenje ob plašču in odpor 
ob konici
O razdelitvi celotne razbrem enitve kola na 
trenje ob plašču  in na odpor ob konici ni 
bilo do nedavnega nič jasnega in še le  v za d ­
njem času  so  n ek atera  dela v laboratoriju  in 
na stavbišču  ta problem  nekoliko razsvetlila .
Z lasti so  izvaja lci specialnih kolov goreče b ra ­
nili najrazličnejše trditve. Če je šlo za takšne 
sistem e kolov, pri katerih  se je dala  n apraviti 
razširjena peta, so  trdili, da p ren aša  v so  obre­
m enitev odpor ob konici; če je šlo n. pr. za 
konusne kole, so  prip isovali nosilnost zlasti 
obodu p lašča in trenju ob plašču  in p ri kolih, 
ki so  bili izvedeni z vtiskovanjem  ali z vpe- 
havanjem  betona v tla, naj bi z lasti povečano 
trenje ob plašču  prevzelo  glavni del brem en.
Poizkusi, ki so  bili izvedeni 1. 1936 v 
Berlinu [13] z m odelnimi koli različnih dim en­
zij in pri katerih  so  koli v celoti tičali v 
drobnem  pesku, so pokazali, da je v  tem  p o ­
sebnem  prim eru prevzel približno 70% vsega 
brem ena plašč, o sta lo  pa konica. Istočasno 
se je pri teh poizkusih  pokazalo, d a  ni prav 
določati velikost trenja ob p lašču  z nateznim  
preizkusom , ker daje tak  preizkus pren izke 
vrednosti. T akšn i natezni preizkusi se na stav- 
biščih v zvezi s preizkusnim i obrem enitvam i 
pogosto izvajajo. Izsledke pravk ar omenjenih 
poizkusov o deležu tren ja ob p lašču  p ri c e ­
lotni nosilnosti so v  bistvu potrdili novi p o ­
izkusi T c h e b o t a r i o f f a  v  A m eriki.
V ažnejši pa so velik i poizkusi na stavb išču  
v nehomogenem m aterialu, pri katerih  z a b i­
jejo votel jeklen kol in m erijo v  notranjosti 
kola ob steni s tenzom etrom  upad n apetosti 
v različnih točkah. Izsledke takšnih  poizku­
sov  sta  ob javila M a y e r  [8] in C r a n d a l l  
[15]. S lik a  10 kaže  krivulje, ki jih je izmeril 
C r a n d a 11 in ki so načelno slične M a y e r -  
jevim. Vidimo, kako se v n arašča joči meri 
brem e od zgoraj navzdol pri vseh  brem enskih 
stopnjah oddaja in kako se trenje ob plašču  
v posam eznih p lasteh  ustrezno njihovim ra z ­
ličnim geotehničnim  lastnostim  v različn i meri 
uveljavlja. Za izvrednotenje tega  d iagram a je 
ugodno, da so tla  sestav ljen a zelo n een ak o­
merno in da e lektričn i tenzom etri očitno niso 
bili nam eščeni v odvisnosti od geo loškega 
profila; zato  se m eje p lasti ne dado v sk lad iti 
z lom išči krivulj obrem enitve. T udi m anjkajo 
podatki o geotehničnih značilnostih p o sam ez­
nih p lasti. V endar se  da jasno odčitati, da 
nosi v  tem  prim eru kon ica sam o kak ih  25 do 
40% , p la šč  pa v se  ostalo in sicer pri v seh  
brem enskih stopnjah.
D elež trenja ob p lašču  in odpora ob konici 
se  da s poizkusom  v  velikem  m eriti tudi na 
ta način: Zabije se cev F r a n k i ,  po zabe- 
toniranju pete kola se cev nekoliko izvleče, 
da se razreši zv eza med cevjo  in betonom ,
nato pa se postav i v cev gotov kol m anjšega 
p rereza  in se  obremeni. T ak šen  preizkus je bil 
predviden  ob začetku  gradbenih  del v Novem 
B eogradu , toda žal ni bil izveden  [16].
Končno m oremo m eriti razde litev  nosilno­
sti na trenje ob plašču  in odpor ob konici 
še na podlagi številnih preizkusov  s p reisko­
valnim i sondami. T ak o  je to  d e  B e e r  [2] 
raz isk a l za kol 0,35 . 0,35 . 10 m, čigar plašč 
je tičal v  m alo glinastem  pesku , konica pa 2 m 
globoko v nosilni p lasti. M ed trenjem  ob 
p lašču  in odporom  ob konici je našel raz­
m erje 0,26.
V  slik i 11 zgoraj je v rsta  nadaljnjih she­
m atičnih prikazov ; polno izvlečen e krivulje a 
p red stav lja jo  na vsakem  odpor ob konici v 
kg/cm 2, črtkan e krivulje b pa trenje ob plašču 
v kg in sicer za naslednje v rste  tal:
Krivulji 1: G ost pesek. T ren je ob p lašču  in 
odpor ob konici n arašča ta  enako­
merno.
K rivu lji 2: Rahel pesek . Trenje; ob p lašču  in 
odpor ob konici n arašča ta  enako­
merno, toda v m anjši meri.
K rivu lji 3: G lina nad peskom . Odpor ob k o ­
nici je v  glini zelo m ajhen in ostane 
skoro  konstanten  do peščene plasti, 
k jer iskokoma n araste . Trenje ob 
p lašču  pa tudi v glini ra ste  in se, 
ko doseže kol peščen o  plast, p rav  
tako, le hitreje veča .
K rivulji 4: G lina n ad  prodom . Približno enako 
kot krivulji 3, le  d a  so v produ
nezveznosti č rte  odpora na konici 
ostre jše ; te  nezveznosti nastanejo, 
ker zadev a  kon ica na posam ezne 
debelejše kam ne.
K rivulji 5: Glina. Odpor ob konici je majhen 
in osta ja  približno enak. Trenje ob 
plašču  enakom erno narašča.
V  zvezi s tem so  izredno zanim ive tri p re ­
izkusne obrem enitve čezm erno dolgih kolov 
iz W a t e n s t e d t a  , k i so  bile prikazane 
v slikah  5, 7 in 8. V spodnji razpredelnici 
so  Uisedki, izmerjeni p ri posam eznih  brem en­
skih stopnjah, vzporejeni.
Sk lädn ost usedkov je pri obeh kolih 
F r a n k i  presenetljivo dobra, čeprav  je po 
k lasični definiciji prvi kol »p lavajoč«, drugi 
pa »sto ječ«. U sedek, ki n astan e  zarad i e lastič­
nega stisn jenja betona b rez  vpetosti v  tleh, 
je m ed 10 in 11 mm, torej je nekoliko pod 
izm erjenim  celotnim  usedkom , toda nad ' e la­
stičnim  usedkom  8,0 oz. 8,4 mm, ki je bil ugo­
tovljen pri preizkusni obrem enitvi. Toda tudi 
K  r u p p o v  kol se b istveno skoro enako use­
da; u sedki so pri posam eznih  brem enskih 
stopnjah v  začetku  za  okrog 30% , pri večjih 
obrem enitvah p a  ze lo  m alo različni od u sed­
kov kolov F r a n k i .  Č eprav  seveda iz teh 
m aloštevilnih preizkusnih obrem enitev še ne 
m orem o izvesti nekega sp lo šn o  veljavnega za­
kona, smemo vendarle dom nevati, da v tem 
prim eru sploh niso bile ugotovljene lastnosti 
talnih p lasti, ležečih pod peto  kola, tem več 
da podajajo  izsledki sam o elastično plastično 
ponašan je zgornjih p la sti do neke omejene
K  o 1 U s e d e k v mm p r i  o b r e m e n i t v  i V t
50 75 100 125 150 175 200
F r a n k i  165/8 . . . . . . 1 , 2 2,1 2,9 4,4 6,1 8,2 13,8
F r a n k i  201/4 . . . .  1,2 2,1 3,2 4,6 6,7 8,7 12,9
K r u p p  K P  14 . . . . .  1,6 2,8 4,3 5,7 8,1 9,5 13,8
Slika 11.
globine in da so bili v si trije koli oprti sam o 
s trenjem  ob plašču. Če si mislimo votli jekleni 
kol slike IG podaljšan, b i krivulje, ki jih je 
izm eril C r a n d a l l ,  gotovo še dalje s tre ­
m ele proti 0 , dokler ne bi bil od določene 
globine naprej kol tudi tu brez napetosti. Če 
vzam em o dalje za prim erjavo še vrednosti, 
ki so v prospektu  nem ške družbe za kole 
F r a n k i  navedene za  13 preizkusnih ob re­
menitev, se pokaže, da dajo z eno sam o iz­
jem o vsi koli z dolžinam i med 5,0 in 13,4 m . 
m anjše e la stičn e ' usedke, kot bi to ustrezalo  
teoretično izračunanim  vrednostim  za kole, ki 
so podprti samo na konici.
Zdi se, da iz v sega  tega  sledi, da pren aša 
v normalnih razm erah bolj ali manj velike 
dele brem ena v tla trenje ob plašču, dokler 
ni od določene globine dalje kol v spodnjem  
delu docela brez napetosti. V tem prim eru 
bi bilo torej posebno pri predolgih kolih čisto  
vseeno, kakšno obliko im a konica kola in če 
im a kol razširjeno peto  ali ne. Posam eznih 
kolov potem takem  ne bi bilo treba zabijati 
p reko določene globine. T oda pri skupinskih 
kolih se vplivna področja treijja ob plašču  
prekrivajo , tla med koli so bolj obrem enjena 
in se zato bolj deform irajo, tako  da se pri-
S L O V
1. C a q u o t - K e r i s e l :  Traite de mecanique
des sols. Paris 1949.
2 . E. d e B e e r : Quelques exemples d’application 
des methodes d’investigation utilisees en Bel­
gique pour la resolution des problemes de fon- 
dation. Annates de l’Institut du bätiment et des 
tiravaux publics, Paris 1949.
3. K ö g l e r - S c h e i d i g :  Baugrund und Bau­
werk. Berlin 1948,
4. R. H o f f m a n n :  Beitrag zur Frage der stati­
schen und dynamischen Pfahltragfähigkeit. Bie­
lefeld 1948.
5. DIN 105t II, Ausgabe 1950.
6 . K. v. T e r z a g h i :  Theoretical soil mechanics, 
New York 1947.
7. L. B e n d e l :  Ingenieurgeologie II. Wien 1948.
8 . A. M a y e r : Quelques essais recents de charge 
portante des pieux. Institut technique du bäti­
ment et des travaux publics, Paris 1947.
9. R. D, C h e  11 i s  : Proc. americ, Soc. Civil Engi­
neers.
tegnejo k prenosu n apetosti tudi globlji deli 
kolov in konice kolov.
Po enakih preudarkih  je načrtal S p r e n ­
g e r  diagram  (slika 9 zgoraj), ki kaže, kako 
prenaša kol brem e v tla. Tudi po tem nazoru 
so  pod določeno® globino, ki je seved a odvisna 
od sestav e  tal, posam ezni koli brez napetosti. 
V sliki 11 smo poizkusili za že prej om enjene 
prim ere 1— 5 in v prim eru 6 za nek predolg 
kol shem atično p rik azati razdelitev  m ed tre ­
njem ob plašču in odporom  ob konici in sicer 
v srednji vrsti; iz tega  sledi razdelitev  n a ­
petosti okrog kola, prikazana v tretji vrsti 
slike.
Sam o s konico nosijo koli sam o tedaj, če 
je razlika med m oduli stisljivosti za p last, v 
kateri stoji kol, in za p lasti ob p lašču  izredno 
velika, razen tega  pa tudi tedaj, če so  koli 
zelo kratki. Po drugi stran i so  tudi pri tako 
zvanih »sto ječih« kolih možni prim eri, kjer 
prenaša v se  brem e trenje ob plašču. Med 
obem a skrajnim a prim erom a si m orem o mi­
sliti v se  kom binacije, tak o  da se z m odelnimi 
poizkusi ne bo m ogel nikoli najti splošno v e ­
ljaven zakon. V endar smemo v mnogih p rak ­
tičnih primerih prip isati trenju ob p lašču  res 
precejšen del p ren osa brem ena.
T V O
Glej tudi L o o s : Die Beziehungen zwischen 
Pfahlformeln und Belastungsversuchen. Bau­
ingenieur 1950/2.
10. J . V e r d e y e n : Mecanique du sol et des 
fondations. Paris.
11. L. C a s a g r a n d e :  Erdbaumechanik hilft
sparen. Berlin 1945.
12. S p r e n g e r - R i n s s u m :  Mantelreibung und 
Spitzenwiderstand von Pfählen, Bautechnik 
1940/46.
13. R. M ü l l e r :  Modellversuche über das Zu­
sammenwirken von Mantelreibung, Spitzen­
widerstand und Tragfähigkeit von Pfählen.
Berlin 1940,
14. G. B, T s c h e b o  t a r i  o f f  a n d  L.  P a l m e r :  
Some experiments with tests on model piles, 
Proc. Intern. Conf. Rotterdam 1948/11.
15. L. L e r o y  C r a n d a l l :  Electrical resistance 
strain gauges for determing the transfer of load 
from driven piles to soil. Proc. Intern. Conf. 
Rotterdam 1948/IV.
16. Đ. L a z a r e v i č :  Osvrt na neke probleme 
iundiranja na srpovima. »Naše gradjevinarstvo« 
1949/11—12.
Ing. Rudolf Jenko:
Dimenzioniranje
zgornjega ustroja pri sodobnih cestah
Tem eljna tla v pretežn i večini prim erov 
niso sposobna prevzeti tiste  obtežbe, ki so na 
sodobnih cestah  običajne. V prvi vrsti sev ed a  
velja  to za koherentna tla, katerih nosilnost 
je bistveno odvisna od v lage zemljine.
V novejšem  času  poznam o sicer m etode, 
s katerim i zboljšam o nosilnost temeljnih tal. 
T o  so m etode stab iliziran ja tal. V splošnem
pa izvršujem o vozišča  tako, da m ed prom etno 
obrem enitvijo in tem eljnim i tlemi zgradim o 
element, ki naj nudi zadosten odpor proti 
vertikalnim  in tangencialnim  prom etnim  o b re­
m enitvam  ter proti atm osferičnim  vplivom , 
z lasti pa proti vodi. T a elem ent im enujem o 
zgornji ustroj ceste . Če že uporabljam o stab i­
liziranje tal, ga uporabljam o le kot pom oč in
sicer v tem smislu, da zm anjšam o debelino 
zgorn jega ustroja, kjer je v  ta  nam en potreben 
kam nit m aterial zelo drag.
G lede na dejstvo, da se obtežbe v globino 
polagom a in bolj ali manj kontinuirno po- 
razgube, ni potrebno, da v e s  zgornji ustroj 
zgradim o homogeno, t. j. na v so  debelino 
z enakovrednim  m aterialom , am pak  moremo 
kva lite to  postopom a zm anjšati. Ja sn o  pa je, 
da iz konstruktivnih raz logov  izvedem o to 
zm anjšanje stopničasto, ne pa kontinuirno 
v sm islu  razdelitve pritiskov .
Zgornji ustroj im a n asledn je sestavn e e le­
m ente (glej sl. 1!):
a) obrabni (površinski) sloj, in
b) nosilni sloj.
a =  obrabni sloj 
b =  zgornji nosilni sloj 
c =  spodnji nosilni sloj 
d spodnji ustroj
Slika 1.
O brabni sloj računam o pri gibkih voziščih 
glede na debelino skupno z nosilnim slojem. 
N jegova naloga je, da nudi ravno površino, 
da razv ija  čim manj prahu in da je kar najbolj 
m ogoče odporen proti učinkovanju prom etne 
obtežbe in atm osferilij. Iz tega  razloga mora 
biti zgrajen  iz kvalitetno n ajb o ljšega  m ateriala. 
Pri togih voziščih (beton ske plošče) pa jev 
obrabn i sloj sam o zgornji del nosilnega sloja.
N osilni sloj ni v  neposrednem  stiku s pro­
m etno obtežbo, je pa vkljub  tem u glavni in 
najvažn ejši elem ent zgorn jega ustroja. N jegova 
poglavitna naloga je, da p re n a ša  obtežbo na 
tem eljna tla. Im eti m ora zato  veliko gostoto, 
ve lik o  strižn o , odpornost in biti dovolj e la­
stičen, da sledi eventualnim  m anjšim defor­
m acijam  tal brez občutnejših  poškodb.
N osilni sloj lahko zgradim o v enem ali 
v dveh slojih. D voslojni sistem  uporabljam o 
pri velik ih  prom etnih obtežbah , na slabih 
nosilnih tleh ter v prim eru  nevarnosti za 
m razotne dvige.
Do novejšega časa  so za  nosilni sloj upo­
rab lja li večinom a kam nito podlago (telford). 
P o leg  raznih drugih evidentnih pom anjkljivosti 
(glej č lanek N ekaj načelnih pripom b k uporabi 
m akadam ske in te lfordske podlage, N ovator 
1950, št. 1— 4), naj v zvezi s statičnim  dimen­
zioniranjem  poudarim o še  tole:
1. statične razm ere so zarad i pom anjkanja 
v sak e  kontinuitete v kam niti podlagi po­
polnom a nepregledne. Z lasti nevarno je 
to, ker zarad i nezadostn ega trenja med 
posam eznim i kam nitim i piram idam i zelo 
lahko pride do to čk aste  (stebraste) ob­
težbe, pri čem er sev ed a  potem  ni mogoče 
govoriti o zm anjšanju n apetosti v območju 
zgornjega ustroja.
2. stro jne kom prim acijske m etode za dosego 
večje  kom paktnosti kam nite podlage niso 
uporabljive, če naj bo planum  spodnjega 
u stro ja  izpod nje zadostno raven. Kom-
prim acije praktičn o ne m orem o kontro­
lirati s poizkusnim i obrem enitvam i.
V časih  se sicer n av aja  v prilog kamniti 
pod lagi dejstvo, da je sposobna prevzem ati 
prece jšn je  horizontalne strižne napetosti. Toda 
prelom  zgornjega ustro ja se ne izvrši po  hori­
zontalni, am pak po neki zakrivljeni drsni 
p loskvi, na kateri je  strižna odpornost prem a­
gana. Pri točkasti obtežbi se  pa ta lom pre­
m akne v nižje lege, t. j. v  spodnjj ustroj, odn. 
v  tem eljna tla, kjer v lad a  navadno le majhna 
strižna odpornost. S  tem  torej izgubi nosilni 
sloj popolnom a svoj p rav i pom en (glej sl. 2!).
Po svoji statičn i funkciji razločujem o dvoje 
v rst obrabnih slojev odn. utrd itev in sicer: 
a) gibke utrditve in 
ß) toge utrditve.
G ibke utrditve (revetem ents flexibles, fle­
x ib le  pavem ents) so  tiste, ki praktično nimajo 
upogibnih odpornosti, ali so pa le neznatne. 
Pren os obtežbe se izvrši v mejnih ploskvah 
posam eznih slojev s polno 'kontinuiteto strižnih 
n apetosti. V to vrsto  p rištevam o z vodo vezana 
gram ozna vozišča, tlak  iz kock, asfa ltn a odn. 
tero va vozišča ipd.
T oge utrditve (revetem ents rigides, rigid 
pavem ents) so plošče, ki m orejo prevzem ati 
znatne upogibne momente. Prenos obtežbe ni 
kontinuiren, na mejnih p loskvah  nastopajo 
zgolj normalni pritiski, ne .pa strižne napetosti.
P R O B LE M I ST A T IČ N E G A  DIM ENZIONI­
R A N JA
S  pojmom statičnega dim enzioniranja mi­
slim o na določevan je potrebn e debeline zgor­
n jega ustro ja  glede na obtežbo.
Do novejšega časa  so  določevali debelino 
zgorn jega ustro ja zgolj em pirično, m nogokrat 
č isto  šablonsko. T ake m etode so bile v teh­
ničnem  pogledu —  ne p a  tudi v ekonom skem  
—  zadovoljive tedaj, ko so  bile prom etne 
ob težbe in hitrosti vozil relativno majhne in 
dokler so prev ladovala gram ozna, z vodo v e ­
zana vozišča. D anašnje predpisane nosilnosti 
so  pa znatno večje. Z ato je potrebno' voliti 
tak o  debelino zgornjega ustroja, da na eni 
stran i tem eljna tla niso preobrem enjena, odn. 
d a  ne pride do večjih  usedkov  kakor je to 
zaželeno, na drugi stran i pa —  in to je prav 
tak o  važno —  da zgorn jega ustro ja po nepo­
trebnem  ne predim enzioniram o, ker bi s tem 
trp e la  ekonom ičnost. Ja sn o  je seveda, da 
v sele j upoštevam o prim eren varnostni koefi­
cient, kakor je to običaj tudi pri drugih inže­
nirskih  gradnjah.
Dimenzije zgornjega ustroja so odvisne 
predvsem  od:
1. statičnega (in event, dinam ičnega) načina 
obtežbe,
2. kvalitete  m ateriala  za gornji ustroj in od
3. lastnosti tem eljnih tal, predvsem  od nji­
hove nosilnosti.
I, Vpliv prometne obtežbe
1. S t a t i č n a  p r o m e t n a  o b t e ž b a  
je dana z uradno predpisano m aksim alno do­
pustno obrem enitvijo 1 k o lesa  m otornega 
vozila.
Po predlogu UNO naj bi zn ašala  m aksi­
m alna dopustna obrem enitev enega k o lesa  za 
m ednarodno cestno m režo I, reda 6,5 ton. 
V ariantni predlog se g lasi na 5,0 ton za  p ri­
m ere, kjer bi prej om enjena obrem enitev 
zah tevala prevelike stro ške pri gradnjah ali 
rekonstrukcijah.
Pri dim enzioniranju so  potrebni tudi p o ­
datk i o inflacijskem  pritisku  v pnevm atiki. Po 
predlogih  UNO naj bi se računalo s pritiskom  
m aksim alno 4—5 kg/cm 2 3.
N ek atere  države v ZD A zm anjšujejo do­
pustno m aksim alno obrem enitev za tisto dobo, 
v k ateri m orajo računati na pojav odjuge. 
K oherentna tem eljna tla nam reč im ajo pri 
odjugi bolj ali manj zm anjšano nosilnost (če 
sev ed a  niso vozišča zaščitena proti m razu 
s tam ponskim  slojem) in to zaradi večje  
koncentracije vode, ki se  je vršila  za  č asa  
zm rzovanja ob priliki nastajan ja in n araščan ja 
ledenih kristalov v  zm rzovalni coni. Zato je 
gotovo upravičeno znižati dopustno obrem e­
nitev, dokler se tem eljna tla dovolj ne osušijo. 
D ržava M ichigan n. pr. zm anjšuje dopustno 
obrem enitev v  dobi od 1. m arca do 31. m aja 
za 25% pri togih (betonskih) voziščih in za 
35% pri gibkih voziščih.
2. D i n a m i č n a  p r o m e t n a  o b t e ž b a .
Dinam ična obrem enitev se predvsem  p o ­
javlja  pri neravnih, jam astih  voziščih. O dvisna 
pa je od pritiska v pnevm atiki in od hitrosti.
Dinamični vplivi m orejo po šv icarsk ih  in 
am erikanskih  p reiskavah  doseči od 100 do 
500% statične obtežbe. T oda posam ezni sunki 
traja jo  le kratko časa  (ulomki sekunde) in 
zarad i tega preprečuje vztrajnost m ase zgor­
njega ustroja polni razm ah te napetosti. Poleg 
tega  so m eritve pokazale , da je  m asa, ki je 
pod vplivom  dinam ičnega učinka, m anjša od 
one pri statični obtežbi.. Iz tega raz loga p ri­
p oroča tehniška literatu ra  v ZDA, da se d ina­
mični vplivi pri dim enzioniranju zgornjega 
ustro ja za ceste  ne upoštevajo.
3. O b l i k a  o b t e ž i l n e  p l o s k v e .
K ot obremenilno telo upoštevam o danes
kolo s pnevm atiko. O blika obtežilne p lo sk ve  
je odvisna od teže vozila ozir. od pritiska, ki 
odpade na eno kolo in od notranjega tlaka 
pnevm atike.
N a podlagi am erikanskih  p re iskav  upošte-' 
varno za ceste  sam o krožno kontaktno (obte- 
žilno) ploskev, ker je razlike od stvarne
oblike, ki je bolj ali manj eliptična, le okrog 
3— 5% .
Dimenzijo obtežilne ploskve določim o iz 
relacije
"  P =  a 2 . n . p , f, in iz tega
a =  I / ---------- ; pri tem pom enijo
r ji . b . f
P =  totalna obrem enitev kolesa (kg), 
p =  notranji tlak  v pnevm atiki (v kg/cm 2), 
a =  polm er krožne p loskve (cm), 
f =  koeficient, ki je praktično enak 1.1— 12.
T a  koeficient je v računu potreben, ker 
se  je pokazalo, da specifični p ritisk  na 
kontaktni p lo skv i ni enak notranjem u 
tlaku pnevm atike, am pak da je zarad i 
njene večje ali m anjše togosti nekoliko 
večji.
G lede razdelitve pritiskov po kontaktn i 
površini pripom injam o, da jo smemo z zadostno 
natančnostjo u poštevati kot enakom erno. P o ­
kazalo  se je, da je tak a  aproksim acija bo ljša 
od eliptične.
II. Vrste deformacij
V splošnem  poznam o 3 vrste  deform acij 
oz. u sedkov in sicer elastične, kohso lidacijske 
in plastične.
E lastičn i usedki so  posledice stisn jenja p ro ­
stornine por. T e deform acije so reverzibilne.
K onsolidacijsk i usedki se jav lja jo  pri iz- 
tisnjenju vode iz zem ljinskih por. T ake d efor­
m acije so ireverzibilne. Posedanje pa tra ja  v se  
dotlej, dokler ne izteče voda do določene 
m ere in dokler se  napetosti ne izenačijo. T i 
u sedki p a  niso nevarni, kolikor se jav lja jo  
enakom erno po vsem  cestišču in dokler je  tudi 
prom et razdeljen  približno po vsem  zem ljišču 
enakom erno. Pri izrazitem  prom etu p o  enem  
in istem  tiru p a  m ore priti do n astan ka žlebov 
in do pojava risov, ker je v tem  prim eru 
kom prim acija na takem  tiru intenzivnejša. K er 
te deform acije niso posledica prenapetosti, 
se polagom a um irijo in jih m oremo z izravn al­
nim slojem  za vsele j odpraviti. K on solidacijske  
usedke p a  je m ogoče s pravilno kom prim acij- 
sko m etodo praktično sploh preprečiti.
P lastične deform acije so glavni vzrok 
porušitve utrjenih vozišč. Pojavijo  se  kot 
posled ica preobrem enitve. Značilno je, da so 
deform acije tak eg a  zn ačaja tudi pri velikih 
hitrostih progresivne. P lastične deform acije 
se  kažejo v risih, ki se javljajo najprej v  sm eri 
prom eta, nato pravokotno na to sm er in 
končno opazim o vse  vprek  razpreden e rise. 
Razum ljivo je, da so  tudi te deform acije 
ireverzibilne.
Pri vprašan ju  deform acij se nujno pojavi 
tudi vprašan je dopustnih usedkov.
N a to se sev ed a  le težko odgovori, ker je 
treba upoštevati mnogo faktorjev, z lasti p a :
1. gibkost obrabn ega sloja (utrditve),
2. vrste  deform acije,
3. krivinski polm er deform irane površine,
4. število ponavljajočih se obtežb.
Tehnično in ekonom sko upravičijivo pa 
je, če  za elastične usedke dovoljujem o mero 
prib ližno do 5 mm.
Plastičnih  deform acij sev ed a  z nobenim 
pogojem  ne smemo dopuščati.
III. M etode statičnega dim enzioniranja 
zgornjega u stro ja
Z aradi precejšn je kom pliciranosti problem a 
dim enzioniranja zgornjega u stro ja  je razum ­
ljivo, da doslej še nimamo povsem  splošnega 
pravila, s katerim  bi bilo m ogoče odrediti 
potrebno debelino zgornjega ustro ja za vsak  
praktičn i primer. Danes im am o zato mnogo 
m etod, ki skušajo po različnih poteh bolj ali 
manj točno rešiti ta problem.
T e m etode moremo razdeliti po svojem 
bistvu  na več vrst in sicer na:
1. em pirične metode,
2 . m etode k lasifikacije tal,
3. preizkusne m etode (test methods),
4. polteoretične (kom binirane s preizkusi 
v laboratoriju) in na
5. teoretične m etode.
1. E m p i r i č n e  m e t o d e  slonijo zgolj 
na izkušnjah. G lavna njihova pom anjkljivost 
je ta, da se čestokrat uporabljajo  preveč 
šablonsko. Zato so povzročile predimenzioni- 
ran je  ali pa hitro propadan je  vozišča. Izkušnje 
je sicer mogoče koristno uporabljati, toda le 
v prim eru, da imamo za izvršeno delo in za 
vso  dobo obstoja ceste sistem atično zbrana 
v sa  potrebna opazovanja. L e  na taki podlagi 
je m ogoče izkušnje pravilno aplicirati. Zaradi 
v e lik ega  rizika pa danes take  m etode pri 
sodobnih cestah  odklanjam o.
2 . K l a s i f i k a c i j a  t a l .
K er je debelina zgornjega ustro ja v prvi 
vrsti odvisna od lastnosti tem eljnih tal, so se 
v p rak si pojavile razne k lasifikacije , ki gru­
p ira jo  tla po njihovih najvažnejših  in najzna­
čilnejših  svojstvih. V saki taki' grupi pa seveda 
u streza  neka določena debelina zgornjega 
u stro ja . N aloga torej, ki si jo postav lja jo  te 
k lasifikacije , ni znanstveno sistem atičnega, 
am pak  popolnom a praktičn ega značaja. Zveza 
m ed takim i grupam i in dim enzijo zgornjega 
u stro ja  je pa zgolj em pirična.
Teh klasifikacij n ikakor ne smemo prece­
n jevati. Predvsem  je d ostik rat zelo  težko tla 
jasno opredeliti v eno sam o izm ed raznih 
grup, ker meje nikakor niso ostre  in jasne. 
Če im am o p a  za te grupe zbrane izkušnje, 
potem  so pa pravila dim enzioniranja precej 
enostavna, ker dim enzije odčitam o neposredno 
v tab eli za vsako  ustrezno grupo.
K riterij za kategorizacije  pa so  zrnavost, 
konsistenčne karak teristik e  in druge fizikalne 
konstante.
K lasifikacije  so se pojavile predvsem  v 
ZDA. Od razm erom a ve lik ega  števila naj 
navedem o sam o najznačilnejše in najbolj znane.
a) K lasifikacija  »Public R oads A dnrnistra- 
tion« (PRA).
T a k lasifikacija pozna 8  zemljinskih grup, 
ki jih označuje s črkam i A 1 do A 8, Poleg 
pregledne tabele je v sa k a  grupa podrobneje 
opisana, česar pa zaradi o-bširnosti ne bomo 
na tem m estu navajali. (G lej tab. I.)
N a sliki 3 pa je pokazana grafična metoda 
za k lasifikacijo  po P R A  in sicer za zrnavost 
, <  0,42 mm. Na tem diagram u določiiho 
ustrezno grupo, čim poznamo- zgornjo mejo 
plastičnosti (lezno mejo) LM  in indeks p la ­
stičnosti Ip.
N a tabeli II. pa na pod lagi določene k ate­
gorije neposredno odčitam o potrebno dimen­
zijo zgornjega ustroja, in sicer nastopa v tej 
tabeli obtežba koles kot param eter.
K akor je mogoče videti, se gibljejo dimen­
zije zgornjega ustro ja v precej širokih mejah 
in zato  je potrebna pač d aljša  p raksa, če naj 
točneje odredim o pravilno debelino. V Evropi 
se zato  ta m etoda ni m ogla uveljaviti, am pak 
jo uporabljajo zgolj inform ativno. Mnogi vplivi 
(n. pr. odvodnja i. p ) pa sploh niso upoštevani.
b) K lasifikacija  »A ir T ran sport A ssociation 
of A m erica« (A T A A ).
Pri tej k lasifikaciji poznam o 13 vrst tem elj­
nih tal, ki jih označujem o s črkam i E, do E 13. 
V tabeli III. je ta k lasifik acija  pregledno prika­
zana. Tudi pri tej k lasifik aciji imamo podrob­
nejši -popis posam eznih grup.
K a k o /  je razvidno, zah teva ta m etoda tri 
identifikacijske preizkuse in sicer je treba 
določiti zrnavost ter zgornjo in spodnjo mejo 
plastičnosti. V tabeli so  kot prim erjava nave­
dene tudi ustrezne grupe po klasifikaciji PRA.
Za to m etodo je značilno, da upošteva tudi 
vodne razm ere in n evarnost za zamrznjenje 
tal. N avedeni tabeli so priključeni še grafikoni 
za razna gibka in toga vozišča, na katerih 
odčitam o s pom očjo tab e le  III. dimenzije ob­
rab n ega in nosilnega sloja, pri čem er veljajo 
črke R za toga vozišča (betonske plošče), F  pa
117
G r u p a Ai
A»
A3 Al A5 A« a 7 As
zrnato plastično
Fizikalne karakteristike: 
Zgor. meja plastičnosti LL 14—35% maks 35 maks 35 ni plastičen 20—40 min 35 min 35 min 35 35—400
Indeks plastičnosti Ip 4—9 0—3 3—15 ni plastičen 0—15 0—60 min 18 min 12 0—60
Meja krčenja 14—20% 15—25 maks 25 ni važno 20—30 30—120 6—14 10—30 30—120
Krčenje 0—3% 0—2 0 -4 St 0—4 0—4 min 5 min 5 1—30
Stabilnost
Zelo
stabilno ob 
vsakem 
času
Stabilno 
v suhem 
stanju
Dobro
stabilno
Odlično
stabilen
V suhem 
stanju 
zadovoljivo 
stabilen — 
v vlažnem 
stanju zgubi 
stabilnost
Različno
kompakten,
sumljive
stabilnosti
Dobro 
stabilen, 
če je dobro 
komprimiran
Kakor Ae Nestabilen,nenosilen
Maks. suha prost, teža kg/m3 min 2080 1920—2080 1920—2080 1920—2080 1760—1920 1280—1600 1280—1760 1280—1760 maks 1440
Optimalna vlaga 9% 9—12 9—12 9—12 12—17 22—30 17—28 17—28 —
Potrebna debelina zavaroval­
nega sloja proti zamrznjenju 
(cm) 0— 15 0—15 • 5—20 0—15 23—45 23—60 30—60 30—60 St
Kategorija
Obtežba koles
4.540 kg 11.350 kg 18.160 kg 36,320 kg
Ai . . . . .  
A ‘2  (zrnato) . . 
A2 (plastično)
A 3 . . . . .
A4 ....................
A5 ....................
Ae ....................
At ....................
cm
0,0— 15,2
0,0— 15,2
5,1—20,3'
10,2— 15,2
22.9— 45,7
22.9— 61,0
30.5— 61,0
30.5— 61,0
cm
7.6—  15,2
7.6—  15,2 
10,2—25,4
12.7— 20,3
38.1— 63,5
38.1— 63,5
45.7— 76,2
45.7— 76,2
cm
7.6— 22,9
7.6— 22,9
15.2— 30,5
15.2— 22,9
45.7— 76,2
45.7— 91,4
61.0— 91,4
61.0— 91,4
cm
10.2— 30,5
10.2— 30,5
20.3— 38,1
20.3— 30,5
61.0— 91,4
61.0— 121,9
76.2— 137,2
76.2— 162,6
za  v se  vrste  gibkih vozišč. K o t prim er je 
p rikazan  grafikon za betonsko vozišče (sl. 4). 
Če im am o n. pr. tem eljna tla  kategorizirana 
z E 0, če je obtežba enega k o le sa  P =  6,8 ton, 
če so  vodne razm ere neugodne (slaba odvod­
nja) in če obstoji n evarnost za  heterogeno 
zam rznjenje tal, dobimo po tab e li oznako R 2-d.
6a u t  to * t r t  o *r st  toa> 
Teža ko le so
N a grafikonu odčitam o za R 2 pri obtežbi ko­
le sa  6,8 ton debelino betonske plošče ca 18 cm, 
debelino nosilnega slo ja za  indeks d je pa ca 
45 cm.
N avedene k lasifikacije  in u strezajoče  tabele 
z grafikoni so sestav ljene sicer za letališča, 
uporab lja jo  se pa tudi ža ceste , pri čem er se 
jem ljejo v  poštev grafikoni za one dele vzle­
tišč, pri katerih ne upoštevam o dinamičnih 
vplivov.
Podobnih takih k lasifikacij im am o še mnogo 
v rst (Civil A eronautics A dm inistration [CAA], 
U S  C orps of Engineers [AC] in druge ameri- 
k an šk e  in angleške civilne ter vo jaške uprave).
c) T alnofizikalna k lasifik ac ija  po Mc Do- 
wellu.
Pri dosedaj navedenih m etodah trdnost tal 
v splošnem  ni upoštevana, a li pa sam o po­
sredno. Učinek kom prim iranja pa sploh ne 
pride do  izraza. Odnos m ed debelino zgor­
njega ustro ja in med ob težbo  kolesa je zato 
precej netočen. M e D ow ell skuša to po­
m anjkljivost odpraviti tako , da vzam e pri 
k lasifikaciji kot kriterij strižno odpornost tal, 
ki je zelo važen faktor za nosilnost tal. Strižno 
odpornost določuje Me D ow ell s triaksialnim  
aparatom . Za osnovo vzam e M ohrove kroge, 
kon stru iran e pri tem  preizkusu  za stadij p re­
lom a. T ako dobljeno M ohrovo ovojnico pre­
nese v  kvadrant za  norm alne in tangencialne
napetosti, ki je razdeljen  na 6 območij (sl. 5). 
V grupo 1 sodijo najboljša tla, v grupo 6 naj­
slabša. V zorci so  p a  pred  preiskavo kom pri­
m irani po Proctorjevi m etodi z optimalno 
vlago. Odnos med navedenim i 6 grupam i in 
potrebno debelino je podan  v tabeli IV.
Splošno se seveda ta  m etoda ne more 
uporab ljati brez nadaljn jega. Sam  avtor na­
vaja, da ta  m etoda ni uradna m etoda (države 
T exas), am pak da bo treb a  še mnogo prim er- 
jevaln ega študija in opazovanj, preden bodo 
p od atk i v tabeli zanesljivi. Po njegovi trditvi 
tudi ni m ogoče uporab ljati te tabele za take 
m ateriale  zgornjega ustroja, ki imajo visoke 
m odule E.
3. P r e i z k u s n e  m e t o d e .
Iz opisanih k lasifikacijsk ih  m etod je raz­
vidno, da im ajo v se  te m etode nekaj shem a­
tičnega na sebi.
Z ato so se pojavile nekatere  metode, ki 
uporab ljajo  poskusna obrem enjevanja tal z bati 
ali s stožci, pri čem er je m ogoče dobiti neko 
sliko o odporu tal proti plastičnem u deform i­
ranju, čeprav  pri teh p osku sih  ne gre za dolo­
čevan je stvarne strižne odpornosti zemljine. 
T o  je  treba posebej poudariti.
T ak e  m etode torej, k i ne uporabljajo fizi­
kalnih konstant, karak terističn ih  za tla, am pak 
konvencionalne, za sam  posto pek  tipične koe­
ficiente, imenujemo preizkusne m etode (angle­
ško : T est methods). Izm ed raznih metod naj 
navedem o sam o najm arkantnejše.
a) M etoda s stožcem  po sistem u države 
North Dakota.
T
ab
el
a 
II
I.
Princip te  m etode leži v tem, da kovinski stožec s stan dardizirano težo in obliko su k ce­
sivno obremenjujem o do 80 funtov (361A kg). N apetost v  stožcu je izražena v obliki (glej 
sliko 6).
G celokupna teža  stožca  +  uteži itd.
B —  -  =  -------- - ------------------------------------- kg cm 2)
F  (s . tg 7 °4 5 ')2 . si 1 *
pri čem er pomeni s pogrezanje pri končni p redp isan i obtežbi.
Na podlagi številnih takih poskusnih obrem enitev  na terenu in na podlagi evidence, 
katere debeline zgornjega ustroja so za določene m aksim alne obrem enitve vzdržale in
V
rs
ta
 
ta
l
Sl
ab
o
o d
 v o
 dn
j a
 va
nj
 e Ö)b< * '
6 g
N Ö
rtrt f-*
U*
rt
£ 5
rtCM ^
F3 R
2a J? tT CM
F6 R
2b F7 R
2c
F8 R
2d
F9 R
2d
F9 R
2d
F1
0
R
2c
F1
0
R
2e
B
re
z 
za
- 
m
rz
nj
en
ja
rt 
rt v-H
rt
£ 5
rtCM ^ rtCM ^
F3 R
ib Tf CM
F6 R
2b
F7 R
2c
F7 R
2c
F8 R
2c F9 R
2d
F1
0
R
2e
D
oh
ro
od
vo
dn
ja
va
nj
e N 0) *-• *-r
1 .1  
N S
rt rt •*-< rt rt '~H rt rt
F2 R
ib
F3 R
2b
F4 R
2b
F6 R
2c
1
F7 R
2c
F7 R
2c Tj 00 CM
F9 R
2c
B
re
z 
za
­
m
rz
nj
en
 j a
rtrt v-* rtrt ^ rt- rt rtT—1 1fetz;
rt
£ 5 F3 R
ib
F4 R
ib
F5 R
2b
F5 R
2b
F6 R
2c
F8 R
2d
K
ap
il.
dv
ig
cm
0—
12
0—
36
0—
36 NOCO
Pl
as
t.
in
de
ks
I 
,
m
an
j k
ot
 
6— 1NO 1NO
io 1m 1Oy—l 10
—
30 0
1T—1
1
S 20
—
50 1OCO 1
Zg
or
.
m
ej
a
pl
as
t.
LL %
m
an
j k
ot
 
25
— 1inCM
1mCM
1
m
co
1OM*
1OM*
1O
m
dNO 40
—
70
— o
00
1O
00
A
n
a
li
z
a
 
za
 
z
rn
it
e
v M
at
er
ia
l 
N
o 
10
 
(S
it
o 
2 
m
m
) P
ra
h 
in
 
gl
in
a
%
m
an
j k
ot
 
15
— 1inCM
1in
CM
1m
co
1
mrr 45
—
45
— 1in 1inTT
1in inT?*«
1in
D
ro
be
n
pe
se
k
%
m
an
j k
ot
 
60
— 1
m
00 1
1 1 1 ! i 1 I I • 1
G
ro
b
pe
se
k
%
m
an
j k
ot
 
40
— 1in 1 1 1 ' 1 1 1 1 I 1 1
Pr
es
ev
ek
 
N
o 
10
Si
to
 
2 
m
m m
7o
i 
!
1 
SS—
0 \
PR
A
K
la
si
f. <
1
<
<
1
<
<?
1
<
<
ei
<
C
1
<
0 
<
1
<
e
<
1
<
»O
<
0
C
1
■ <
c
<
<
co •
C
G
ru
pa
ta
l 7
w
CM
W
co
1
w 1w
m
1
w
nO
1w 1w E
—
8
E
—
9 O
7
w
7
w
CM
1
w
ne
up
or
ab
no
 
za
 s
po
dn
ji 
us
tr
oj
k atere  ne, je bila sestav ljen a em pirična for­
m ula za  dim enzioniranje potrebne debeline, 
ki se (preform irana za m etre in  kilogram e) 
g lasi:
59,6
^  =  g  0,388 C m )
(B pom eni zgoraj izraženo napetost stožca.)
Za razn e obtežbe k o lesa  je potem  račun 
olajšan  s posebnim  diagram om , k je r  neposred­
no odčitam o za dobljeno vredn ost B potrebno 
debelino d.
Prednost take m etode je  z lasti v tem, da 
lahko cesto  dim enzioniram o povsod  na isto
G
nosilnost, da lahko pri starih  cestah  predpi­
šem o m aksim alno dopustno obrem enitev in 
d a  pri voziščih  s pom anjkljivim  zavarovanjem  
proti zm rzovalnim  učinkom  omejimo obtežbo 
za  č a sa  odjuge na pam etno m ero ter s tem 
preprečim o hitro propadan je  vozišča.
b) M etoda California B earin g  R atio  (CBR)
T a  m etoda je b ila op isan a tudi že v naši 
literatu ri, zato  je tukaj podrobn eje ne bomo 
navajali. (G lej: Šuklje, O kon strukciji in dim en­
zioniranju letališčnih  p lo ščad i in prog, T eh ­
nika 1949, št. 1).
Omenimo naj le nekaj značilnosti te m e­
tode, k i navadno niso tak o  znane.
P redvsem  je treba ugotoviti, da velja ta 
m etoda prvenstveno za g ib ka vozišča. Po 
M ayerju  (glej: M ayer, L e s  p iste s  d ’enyol pour 
av ion s lourds, Paris, 1946) se  sicer m ore upo­
rab lja ti ta m etoda tudi za  toge  betonske plošče 
in sicer  tako, da je debelina betonske plošče 
u p oštev an a v  skupni debelini zgornjega ustroja 
s svo jo  trikratno vrednostjo . T oda p rak sa  je 
p o k azala , da je tak a supozicija  netočna in 
nezadovoljiva.
N adalje  je važno poudariti, d a  je to čisto 
lab o rato rijsk i preizkus, pri k aterem  preisku­
jem o več  dni vzorce, ki smo jih porušene 
obdelali in v lažili bodisi do nasičenosti, bodisi 
v določenem  intervalu (4 dni).
Končno je treba navesti, da je uporaba 
d iagram a C BR  m ogoča le, če spodnji ustroj 
(ödn. planum  spodn jega u stro ja) kom prim i­
ram o do globine vsa j 15 cm, to pa p ri opti­
m alni vlagi (v sm islu P roctorjeve  m etode) in
tako, da je dosežena m inim alna relativna 
gosto ta  95%.
Če kritično pregledam o to sicer zelo znano 
m etodo, lahko ugotovim o naslednje:
Dim enzioniranje po tej m etodi je zelo eno­
stavno, vendar pa ima neke evidentne po­
m anjkljivosti, zarad i če sar  se tudi v samih 
ZDA uporab lja v zvezi z drugim i metodami.
N ajvečja pom anjkljivost je  gotovo ta, da 
rezu ltati pri čisto istem  m aterialu  variirajo  za 
±  30% in tudi več. Z ato je po Peltieru po­
trebno za vsak  m aterial izvršiti vseh šest 
preizkusov in nato vzeti aritm etično sredino. 
N eugodno je tudi to, da so  rezultati pri 
zrn avosti >  20 mm zelo netočni.
Zdi se pa, da je dim enzioniranje po tej 
m etodi precej varno. V tem  p a  tiči nevarnost, 
da je zgornji ustroj pogosto  predim enzioniran 
in neekonom ičen.
Nedvom no pa je, da m ore ta m etoda dati 
le zelo zadovoljivo aproksim acijo , seveda v 
prim eru, da je vrednost C B R  skrbno določena. 
Ni p a  nevarnosti, da bi p ri dobro nosilnih ali 
p a  m alo nosilnih tleh b istveno pogrešili. K ri­
vulje za dim enzioniranje jasno kažejo, da je 
v obm očju dobrih im zelo dobrih tleh debelina 
zgornjega ustroja le m alo odvisna od velikosti 
obtežbe. Zato nepravilna ocena vrednosti CBR 
ne m ore povzročiti več je  napake. Drugačne 
razm ere  pa vladajo pri slabo  nosilnih tleh. 
T u je vse bolj odločilna prom etna obtežba. 
Z ato je priporočljivo za tak a  območja rezul­
tate  te m etode kon trolirati še. z drugimi 
m etodam i.
V novejšem  času  se je začel močno uve­
ljav ljati m odificirani p o ljsk i preizkus po- me­
todi CBR, Pogoji so sev ed a  drugačni, ker ima 
tu m aterial m ožnost stran sk ega  deform iranja. 
(B at se nam reč p ritisk a  po  tej m etodi nepo­
sredno- v tem eljna tla.) V endar se v praksi 
uporab lja jo  iste krivulje za dimenzioniranje, 
ker je varnost pri tem nekoliko večja. V elika 
p rednost je v tem, da je m ogoče izvesti mnogo 
preizkusov, ker je ap ara tu ra  enostavna in 
m ontirana na kamionu.
CBR
N a sliki ,7. so posredno preko diagram a 
C B R  med seboj prim erjane razne m etode za 
dim enzioniranje zgornjega ustroja.
4. P o l t e o r e t i č n e  m e t o d e
so v svojem  principu le kom binacija em pirič­
nih in teoretičnih metod.
5. T e o r e t i č n e  m e t o d e .
K akor v statiki, tako  igrajo tudi pri teh 
m etodah glavno vlogo notranje napetosti.
Naloge teoretičnih m etod so predvsem  te, 
da izračunajo usedke in napetosti ter da p re ­
iskujejo stabilnost.
U sedke je treba preračunati, ker m oram o 
zadostiti pogoju, da ne sm ejo ti usedki p re ­
koračiti določeno mejo.
G lede napetosti je treba omeniti, da v 
splošnem  učinkuje v spodnjem  in zgornjem  
ustroju cestnega te lesa  vsestran sk i pritisk . 
T ako  obrem enjeno telo se poruši takrat, 
kadar je p rekoračen a strižna napetost, ki 
u streza določeni norm alni napetosti. O btežba, 
pri kateri se v kakršnikoli točki pojavijo 
pogoji za plastične pojave, imenujem o kritično 
obtežbo.
O stab ilnosti pa govorim o takrat, kad ar 
se obtežena p loskev ne pogreza v tem eljna tla.
D
e
b
e
li
n
a
 
z
g
o
rn
je
g
a
 
u
st
r
o
ja
 
(v
oz
iš
če
 
+
 n
os
iln
i 
sl
oj
)
T
ež
a 
ko
le
sa
 7
25
0 
kg
N
iz
ek
 E
 
Zg
or
nj
i 
us
tr
oj
j 
D
op
us
tn
o 
do
br
o,
 l
ah
ko
 b
itu
m
. 
vo
zi
šč
e
2,
5—
10
 c
m
 
bi
tu
m
. 
vo
zi
šč
e 
al
i 
pa
 
st
ab
iln
i 
sl
oj
 
pr
vo
vr
st
ne
ga
 m
at
er
ia
la
 
z 
la
žj
o 
po
vr
ši
ns
ko
 
ob
de
la
vo
15
—
35
 c
m
35
—
58
 c
m
53
—
75
 c
m
75
 c
m
S 7£.U O 
'O D  'OD
r* ^
Ö oO Cd
cd cd o o
II II 
w w
r«i Ö o
cfl N
> s
cdr-O
£oa
O
V
is
ok
 E
 
Zg
or
nj
i 
us
tr
oj
10
—
30
 c
m £0 
LO
1Ooo .4
5—
60
 c
m
60
 c
m
T
ež
a 
ko
le
sa
 5
45
0 
kg
N
iz
ek
 E
 
Zg
or
nj
i 
us
tr
oj £0 
o  oo
1m
<nT
s0 
oLO
1
s
1
50
—
65
 c
m
65
 c
m
V
is
ok
 E
 
Zg
or
nj
i 
us
tr
oj
8CJ
ioCd
i
; 
■ 1
25
—
38
 c
m
40
—
53
 c
m +  ' 
ao
ooLO
T
ež
a 
ko
le
sa
 3
65
0 
kg
N
iz
ek
 E
 1 
Zg
or
nj
i 
us
tr
oj
10
—
25
 c
m
25
—
40
 c
m
40
—
53
 c
m
53
 c
m
 4
-
V
is
ok
 E
 1 
Zg
or
nj
i 
us
tr
oj
7,
5—
20
 c
m
20
—
30
 c
m
33
—
43
 c
m
43
 c
m
 +
Sp
lo
šn
i 
op
is
 
m
at
er
ia
la
--
--
--
--
--
--
--
--
--
--
--
--
--
--
-—
r
D
ob
er
 
m
at
er
ia
l 
za
 
zg
or
nj
i 
us
tr
oj
Z
ad
ov
ol
jiv
 m
at
er
ia
l 
za
 
zg
or
nj
i 
us
tr
oj
M
ej
a:
 M
at
er
ia
l 
za
 z
go
r­
nj
i 
in
 s
po
dn
ji 
us
tr
oj
Sr
ed
nj
i 
do
 
sl
ab
 
sp
od
nj
i 
us
tr
oj
Sl
ab
 
sp
od
nj
i 
us
tr
oj
Ze
lo
 s
la
b 
sp
od
nj
i 
us
tr
oj
cdas T—1 Od 00 LO \dIh
O
Strogo  teoretično obravnavan je tega pro­
blem a je pridržano talni m ehaniki in presega 
dosedanji način pro jektiran ja cest.
P rva dva problem a je m ogoče zadovoljivo 
obvladati s pom očjo iprožnostne teorije. Seveda 
je tudi m ogoče takim  m etodam  ugovarjati z a­
radi zn anega dejstva, da le  izjem om a lahko 
govorim o o homogenih tleh. Če so se pa kljub 
temu tak e  m etode udom ačile, je  treba isk a ti 
vzroke v  naslednjem :
a) S trogo  teoretično re šitev  je treba iz­
vesti sam o erfkrat. R ezu ltate  prikrojim o za 
praktično računanje v obliki tabel, diagram ov, 
nom ogram ov ipd.
b) T eorija  nam kaže sov isn ost med po­
sam eznim i odločilnimi faktorji in sam o na 
ta način je  m ogoče pravilno razum eti razne 
pojave.
c) U porab a teorije e lastičn osti je toliko 
upravičena, ker se v  p rak si tla  tak o  kom pri- 
m irajo, da v  glavnem  m orejo in sm ejo nastopiti 
sam o elastičn e deform acije. P o Terzaghiju 
daje teorija  povsem  zadovoljive rezu ltate  tedaj, 
če je  varnostn i faktor za p rekoračen je  nosil­
nosti tem eljnih tal § 3 .  V tem  prim eru  nam reč 
je n apetostno stan je bolj a li m anj podobno 
tistem u, ki ga izračunam o na pod lagi privzet- 
ka, da so  tla popolno elastična.
T eoretičn o dim enzioniranje zgornjega 
u stro ja  za  ceste  sloni na re šitv i z lasti dveh 
fundacijskih  problem ov in s ice r  problem a 
enakom erno razdeljene obtežbe po krožni 
p lo skvi in  problem a nosilnosti tem eljnih tal.
T eoretičn e osnove so zelo obširne, zato 
naj na tem  m estu nakažem o le  nekaj p rak tič­
nih prim erov.
A. Dimenzioniranje togih vozišč (betonskih 
plošč).
Pri dim enzioniranju betonskih  plošč priha­
jajo v poštev  obrem enitve na sredini, na robu 
in na vogalu  plošče.
a) O l d e r  j e v a  m e t o d a  
je ena najenostavnejših . N jena osnovna š u ­
p o  z i c i j a  je, da vogal p lošče ne leži popol­
noma na svoji podlagi, torej da vogal plošče 
deluje kakor konzola (slika 8).
Po slik i dobimo:
M =  P . a ; a
M P . a . y
—  w  ~ J ’
2ad :i d 3 P
J  =  ------ ;
y =  2 :
1 / ^ ;
* ^dop
0. =  -----'
12
odnosno d =
d 2
P -
Z aradi vpliva m oznikov itd. p riporoča Older 
zm anjšanje debeline plošče in sicer po enačbi
* =  v nr Odop , p ri čem er je:
P =  pritisk  kolesa (kg),
Odop— dopustna napetost na upogib (kg/cm2).
T a m etoda je seveda enostavna, pač pa 
tudi zelo aproksim ativna in netočna.
V novejšem  času  se je ze lo  udom ačila
b) W e s t e r g a a r d o v a  m e t o d a .
N ače la  in osnove te m etode so  že podane 
v Tehniki 1949, št. 1 (glej že citirani članek 
dr. Šukljeta!), zato  ni potrebno, da jih po­
novno navajam o.
Pripom nili bi le to, da se  ta teorija vkljub 
nekim  netočnim  pridržkom  zelo  dobro ujema 
z rezu ltati obširnih preiskav , zato  jo danes 
zelo pogosto uporabljajo, z lasti v ZDA. — 
O snovne W estergaardove enačbe je Public 
R oads A dm inistration še nekoliko izpopolnila 
na pod lagi obširnega preizkusnega m ateriala, 
zlasti g lede prej citiranih treh leg obrem enitev 
in glede vpliva dnevnih in nočnih tem peratur.
Poleg W estergaardovih  enačb uporabljajo 
razne civilne in vo jaške ustan ove za gradnjo 
cest in letališč  svoje lastne m etode, ki so jih 
razvile  predvsem  na podlagi njihovih izkušenj 
in p o treb  (Air T ransport A ssociatio n  U S itd.).
B. Dimenzioniranje gibkih vozišč.
K ak o r pri dim enzioniranju togih vozišč, 
so se  tudi za g ibka vo zišča  pojavile mnoge 
teoretične m etode, ki jih v načelu  moremo 
deliti po naslednjih vidikih:
a) m etode na podlagi dopustne napetosti tal,
b) m etode na podlagi poizkusnih  obremenitev,
c) m etode na podlagi strižnih in triaksialnih
preizkusov.
a) D i m e n z i o n i r a n j e  n a  p o d l a g i  
d o p u s t n e  n a p e t o s t i  t a l .
T erzagh i navaja v svoji knjigi »Theoritical 
Soil M echanics 1948« nasledn jo  za p rak so  
precej priprosto  m etodo.
o 2 i 6 e io
o, ' __^
o
Slika 9.
N a podlagi slike 9. m orem o za primer 
krožne obtežilne p lo skve p isa ti:
P P
Pi =  T ~ k " V:k ' Pa2jr — Pi (a +  ztga)2Ji;a-ir (a + z tg a )2j;
Če zdaj za px vstavimo dopustno obremenitev 
tal o<l°p in če privzamemo primerno vrednost 
za kot a (ki je odvisen od kvalitete zgornjega 
ustroja), moremo določiti debelino z.
Po navedeni sliki pa moremo še pisati:
=  p ^ 2̂ , in daljepa
a
a Yl I
Za razna praktično možna razm erja ~  dobimo 
vrednosti iz d iagram a na sliki 9. V istem  d ia ­
gram u so za vsako relativno globino — dana
tudi razm erja za napetost az.
Za krožno obrem enilno p loskev navaja  
T erzaghi sledečo re lacijo  za dopustno n a p e ­
tost tal:
q dop =  c . F c +  X . z . F t +  . a , . F a,
pri čem er pomenijo: 
c =  kohezijo tal,
Y =  prost, težo m ateriala  zgornjega ustroja, 
7t =  prost, težo tem eljnih tal,
Fc. Ft in Fa =  koeficiente, ki so v odvisnosti 
od koeficienta notranjega tre­
nja f dani v tabeli V.
T ab e la  V.
N otranje trenje 
f Fc F t Fa
0 0 7.4 0.0 0.0
0.1 9.0 0.8 0.1
0.2 140 2.1 0.4
0.3 19.0 4.3 1.2
0.4 27.0 8.0 3.0
0.5 36.0 14.0 6.6
0.6 53.0 24.0 13.0
0.7 75.0 40.0 26.0
0 8 106.0 67.0 51.0
0.9 156.0 1080 102.0
1.0 224.0 172.0 192.0
2. Kolika je dopustna napetost tj(jop?  
L aboratorijsko  smo dobili: 
Kohezija c =  0 .9kg/cm 2, 
globina z =  43 cm; 
koeficient tren ja f =  0.1,
Y -  2250 kg/m3,
0.1 dobimo iz tabele V.:
V boljše razum evanje naj pokažem o upo­
rab o  te m etode na praktičnem  prim eru.
Dano:
P ritisk  kolesa . . . . P =  6000 kg,
polm er obtežilne p lo skve a =  19,5 cm,
o b r e m e n ite v ....................... p =  5 kg/cm 2,
debelina zgor. u stro ja  . z =  43 cm.
1. K olika je n apeto st v globini z ?
z 43
R elativna globina — —  ttt-x. =  2.2; za toa 19,5
vrednost dobim o po navedenem  diagram u 
na sl. 9
— =  2; a, =  2a =  39 cm.a Z
Po istem  diagram u dobimo za  — =  2.2
a
—  =  0.24. Iz tega  je napetost v globini z 
P
oz =  p . 0,24 =  5 X 0 ,2 4  =  1.2 kg/cm 2.
Yj =  2000 kg/m3;
za f
Fc =  9.0;
F t =  0.8;
Fa =  0.1;
Če vstavim o te  vrednosti v  navedeno 
enačbo, dobimo dopustno napetost 
ajop =  8.19 kg/cm 2; ker je dejanska n apeto st 
v globini z en aka 1.4 kg/cm 2, je varnostn i 
koeficient
8.19 AS
n ~T T  “  6 81
Če hočemo im eti varnostni koeficient ca 3, 
volimo m anjšo debelino z. (V tem  prim eru 
bi dobili za  z =  28 cm, n apetost oz =  
=  2.75 kg/cm 2 in Y] S  3.
N avedena form ula velja s privzetkom , 
da se v globini z napetostjo enakom erno 
razdelijo . Po njegovem  mnenju je ta pri- 
vzetek  zadovoljiv pri zahtevanem  v arn o st­
nem koeficientu yj = z  3.
V tehniški literaturi im am o sev ed a  še 
mnogo drugih takih formul, ki jih tukaj ne 
moremo navajati. Pripom niti pa je treba, da 
često  teh formul ne moremo uporab ljati, če 
nam niso poznane njihove osnovne supozicije. 
S icer se lahko zgodi, da dobimo nem ogoče ali 
neuporabljive rezu ltate .
b) D i m e n z i o n i r a n j e  n a  p o d l a g i  
p o i z k u s n i h  o b r e m e n i t e v .
Stisljivost tal moremo določevati s ploščo 
krožne oblike. Prem er plošče je odvisen  od 
zrnavosti tal in sicer volim o za drobnozrnata 
tla m anjše prem ere (ca 200 cm 2), za  g rob o­
zrn ata pa večje  prem ere (ca 1000 cm 2). Pri 
tem  izhajam o iz p o v zetk a , da ob težba deluje 
enakom erno po vse j ploskvi in da imamo 
opravka z neskončnim  poluprostorom . 
A proksim ativno sm emo nap isati:
A  a
A v  =  T i —  • D. ozirom a 
M e
M e ss — — . D =  cotga . D 
:  A y
C .D
S  količino M e računam o podobno kakor 
z modulom prožnosti E. R azlika m ed obem a 
vrednostim a je ta, da določujem o E  p ri ne­
oviranem  stran sk em  deform iranju, Me p a  pri 
oviranem. Z avedati se je pa treba, d a  M e ni 
n ekaka m aterialn a konstanta, am pak  v red ­
nost, ki je odvisna od obtežbe in predhodne 
obtežbe m ateriala . K ak o r je razvidno iz d ik e  
10, u streza tudi vrednost M e z a  določeni 
napetostni m aterial neki srednji vrednosti.
Lep  prim er 'za tako  obtežilno preizkušn jo 
in dim enzioniranje je podal H aefeli v  svoji 
razpravi: »E rdbau lich e M ethoden zur Dimen-
sionierung der Pisten beim B au  des Flughafens 
K loten« (Zürich 1948).
V A m eriki so se po jav ile  tudi mnoge 
m etode dim enzioniranja zgorn jega ustroja 
s pom očjo poizkusnih obrem enitev.
T ak o  n. pr. ima Highway R esearch  Board 
(1934) svojo grafično metodo. T a  je se stav ­
ljena na podlagi tistih obrem enitev, ki za 
določeno obtežilno p lo skev  povzročijo usedke
Slika 10.
0.5 cm in 1.12 cm. Podobno grafično metodo 
im ata tudi Cam pen in Sm ith (1942), le s to 
razliko, da je m erodajna ona obtežba, ki 
u streza  usedkom  0.6 cm v  globini tal 15 cm.
G oldbeck  (1940) dim enzionira zgornji ustroj 
po sledeči enačbi:
d =
d . =  
L , =
q —
p =
2p_
7Tq
3 L2
2 v k ater i pomenijo:
potrebna debelina zgorn jega ustroja, 
polum er obtežilne p lo sk v e  (pri obtežbi 
s kolesom),
obtežba, ki pri p lo skv i 625 cm 2 po­
vzroči usedek 1,12 cm, 
obtežba kolesa.
P o leg  teh imamo seved a še  mnogo drugih 
form ul (G lej: Bendel, D ie Berechnung der 
D icke von Flugpisten, Schw eizerische Techn. 
Zeitschrift, 1948, No 32).
c) D i m e n z i o n i r a n j e  n a  p o d l a g i  
s t r i ž n i h  i n  t r i a k s i a l n i h  p o ­
i z k u s o v .
Znano je, kako važna sta  za  nosilnost tal 
notranje trenje in kohezija. T e  k arak teristik e  
danes n ajvečkrat preisku jem o s triaksialnim i 
apara ti, ker posnem ajo v njih razm ere v naravi 
bolje k ak o r  v strižnih ap ara tih  ali v edo- 
m etrih. '
T udi teh m etod je veliko  število, zato 
bom o navedli le eno najznačilnejših , in sicer 
m etodo »K an sas«. Pri tem pripom nim o, da ta 
m etoda s triaksialn im  poizkusom  določuje le 
m odul stisljivosti, ne pa notran jega trenja in 
kohezije.
Form ula m etode K an sas je v principu 
zgra jen a na osnovi B arb erjev e  in Palm erjeve
form ule (Proceedings, H ighw ay R esearch  B o ­
ard, Vol. 20, 1940) in se g lasi:
V tej enačbi pom enijo: 
d = =  potrebna debelina zgornjega ustroja,
P =  m aksim alna obrem enitev kolesa, 
m , =  koeficient prom eta (na osnovi prometne 
jakosti),
n =  koeficient nasičenosti (na osnovi p ad a­
vinskih razm er),
C =  modul stisljivosti tal,
S =  dopustni usedek  vozišča, 
a ■ =  polum er obtežilne p lo skve (kontaktna 
površina kolovozišča),
Cp = s  modul stisljivosti zgorn jega ustroja.
Iz enačbe je razvidno, da niso upoštevane 
sam o talno m ehanske k arak teristik e  tal in 
zgornjega ustroja, am pak tudi prom etne in 
klim atične razm ere.
M aksim alna dopustna obrem enitev enega 
k o le sa  je  v  državi K an sas P =  9000 lb 
(4077 kg). O btežba enega k o lesa  se računa 
v odvisnosti od prom etne jako sti po naslednji 
tabeli:
T ab ela  VI.
Skupno število 
vozil na dan
Reducirana 
obtežba 
enega kolesa 
(kg)
Prometni
koeficient
m
1500 in več 4077 1
900— 1500 3400 576
300— 900 2718 2/3
380— 509 2039 1/2
K oeficien t nasičenosti n je pa dan v tabeli VII.
Letne padavine 
mm
Koeficient nasičenosti 
n
890— 1150 1.0
760— 889 0.9
635— 759 0 .8
510— 634 0.7
380— 509 0.6
K o t dopustni u sedek  § dovoljujejo na pod­
lagi dosedanjih opazovanj m ero o =  0.25 cm.
Za določene cestne od sek e  so  vrednosti 
Cp, C, m, n, a in S konstante. Z ato je m ogoče 
za razne vrednosti m odula stisljivosti tal iz­
račun ati potrebne debeline ter jih p rikazati 
grafično s krivuljo, ki potem  služi za direktno 
dim enzioniranje za vm esne vrednosti modula 
stisljivosti.
P ri vseh dosedanjih teoretičnih  formulah 
je b ila  v  principu uporab ljena znana Boussi- 
n esq ova teorija v  elastičnem , homogenem in 
izotropnem  polprostoru.
V resn ici je pa cestno telo v svoji najeno­
stav n ejši obliki dvoslojni, praktično v večini
prim erov celo večslojni sistem. T a različnost 
pri vseh navedenih m etodah ni b ila u p ošte­
van a v  večji meri.
T ega problem a se je lotil Burm ister (1943), 
ki je postavil svojo »teorijo dvoslojnega siste ­
m a«. T eorija sam a je zgrajena s pom očjo 
izredno kom pliciranega m atem atičnega po­
stopka. Naloga, ki si jo je Burm ister postavil, 
je predvsem  v  tem, da poskuša analitično 
ugotoviti napetosti in deform acije v zgornjem  
ustroju  in v temeljnih tleh in sicer za prim er 
obrem enitve, enakom erno razdeljene po krožni 
ploskvi.
K er je n jegova teorija povzročila precej 
pozornosti in tudi precej kritike, naj sam o na 
kratko  omenimo njene glavne osnove.
K akor je znano, ima zgornji ustroj nalogo, 
porazdeliti prom etno obtežbo na večjo p ovr­
šino tako, da ne pride do preobrem enitve 
temeljnih tal, odnosno da so usedki v  želenih 
mejah. Na mejni p loskvi med zgornjim u stro ­
jem in temeljnimi tlem i so torej n apetosti 
m anjše kakor v prim eru, da tega zgornjega
Slika 11.
ustro ja ne bi bilo. Iz slike 11 vidim o, da je 
krivulja napetosti (I) bolj p loščata, k ako r bi 
jo dobili po B oussinesqovi supoziciji (II). To 
pa tem bolj, čim več ja  je razlika med m oduli 
elastičnosti zgornjega ustro ja  ( E J  in tem eljnih 
tal (E.,). Redukcije napetosti so razvidne s 
slike 12. Za prim er h s =  2a in za razm erje 
m odulov E , : E , —  10, se po Burm istru n ap e­
tosti reducirajo na 1/3 vrednosti po B oussi- 
nesqu. V tem torej tiči bistvo, dvoslojnega 
sistem a.
Ja sn o  je, da se z redukcijo napetosti 
reducirajo tudi usedki. Ti usedki se p a  ne
Slika 12.
zm anjšujejo sam o zarad i zm anjšanja napetosti, 
am pak tudi zarad i tega, ker se  za zgornji 
ustroj uporablja manj stisljiv  m aterial. U činek 
zgornjega ustroja je torej dvojen.
F o x  je določil po Burm istrovi teoriji n a­
petosti v zgornjem  in spodnjem  ustroju  in jih 
prikazal z izobaram i, t. j. s točkam i z isto 
vertikalno n apetostjo  (slika 13). K ak or je 
razvidno, je za prim er razm erja E , : E., = ■  10 
močna kon cen tracija pritiskov v zgornjem
sloju. T e izob.are nam tudi kažejo, da je 
globinsko učinkovanje pri površinski obtežbi 
relativno majhno.
Važno pa je, da pri tej teoriji pom islim o 
na naslednje: Scrivn er je pokazal, da se po 
Burm istrovi teoriji pojavijo že pri relativno 
močnih debelinah zgornjega u stro ja  zelo v e ­
like radialne natezne napetosti. Za razm erje 
E j : E., —  10 in za h =  a dobim o na prim er 
radialni nateg, ki zn aša 158% od napetosti 
na površini. S  tem  p a  pade uporab ljivost te
teorije pri sistem ih, ki niso v stan ju  p rev ze­
m ati takih nategov. Možno je torej to teorijo 
ap lic irati le na precej ozkem področju togih 
vozišč.
Ruckli je poizkusil teorijo dvoslojnega 
sistem a izpeljati z izključitvijo teh nategov. 
D ela sicer še ni dokončal, vendar pa dosedanji 
rezultati kažejo zelo zanim ivo dejstvo, da se 
tak  dvoslojni sistem , ki ne m ore prevzeti 
nategov, le m alo razločuje od hom ogenega 
poluprostora, kakor ga upošteva Boussinesq .
Pri dim enzioniranju zgornjega ustro ja  so ­
dobnih cest je nujno, da poleg statičn ih  
vplivov upoštevam o tudi p o jave zam rznjenja 
tal. Pri vezljivih zemljinah, kjer je treba 
računati na škodljive pojave heterogenega 
zam rznjenja, navadno ni zadostno, če u porab­
ljam o le tak o  debelino nosilnega sloja, ki 
ustreza statični obrem enitvi.
Čeprav m orem o trditi, da je problem  z a ­
mrznjenja tal in dim enzioniranja potrebnega 
zavarovalnega slo ja  praktično rešen, p red ­
stav lja  to ven dar precej obširno poglav je  za 
sebe, ki ga v  okviru tega članka ni m ogoče 
podati. Poudarjm o naj pa le to, da se  m ora 
vprašan je zam rznjenja tal p roučevati posebej 
in da je na tej podlagi potem  m ogoče zaščitni 
sloj proti zam rznjenju upoštevati pri nosilnem 
sloju v tem sm islu, da debelino v isoko  k v a li­
tetnega zgornjega nosilnega sloja lahko pri­
merno zm anjšam o, ne da bi se pri tem  zm anj­
šala  njegova nosilnost.
L i t e r a t u r a :
1. Ruckli, Spezielle erdbaumechanische Probleme 
des Straßenbaues (predavanje na ETH, Zürich).
2. Bendel, Die Berechnung der Dicke von Flug­
pisten (Schweiz. Techn. Zeitschrift, No 32, 1948).
3. Mayer, Pistes et bandes d'envol, Paris 1947.
4. Proceedings of the Second International Confe­
rence of Soil Mechanics and Foundation Engi­
neering, Rotterdam 1948, Vol. V.
5. Heimbüchel, Die Bemessung des Unterbaues von 
Straßen u. Startbahnen (Straßen- u. Tiefbau, 
1950, No 8, 9, 10).
6. Peltier, Contribution a l'etude de la Geotech­
nique routiere en France et dans nos territoires 
d'ouitre mer (Annales des Ponts et Chaussees, 
No 4, 1950).
7. Probleme des Straßenbaues (predavanja na in- 
strukcijskem tečaju društva švicarskih cestnih 
strokovnjakov [VSS] v Zürichu, 1949).
Ing. Ernest Udovč:
Splošen pomen umetnih plastikov in njih 
uporabne možnosti v gradbeništvu
N aziv  »um etni p lastik i« (tudi »um etne 
sm ole«, »sintetične m ase« ali sin tetična »obli- 
čila«) ve lja  za vse tiste  organske oblikovalne 
snovi, ki se pridobivajo kem ično iz naravnih 
surovin  ali polizdelkov za nadaljn jo predelavo 
v predm ete, ki so se do uvedbe p lastikov  iz­
delovali iz lesa, kovin, stek la, porcelana, s lo ­
nove kosti, usnja, rogovine, iz dom ačih in 
tujih naravnih-sm ol, lakov itd. V posam eznih 
prim erih so pridobivali um etne m ase že pred 
sto  in več leti takrat, ko so  iznašli vulka- 
niziran gumi, celuloid, galalit in še nekatere 
druge tak e  snovi. V endar p a  je doživela in ­
dustrija  umetnih smol svoj p rav i razvoj kot 
m alo k atera  druga panoga, v času  med prvo 
in drugo svetovno vojno. V elika večina sin te­
tičnih p lastik o v  je bila uvedena v industrij­
sko p rak so  še le  v zadnjih petnajstih  letih 
in se še danes vedno in vedno sliši o novih 
plastikih , ki do tega trenutka še  niso znani.
Pom en sintetičnih p lastikov  za  industrijo 
in o sta la  predelovalna področja je v tem, da 
ob njihovi uporabi lahko varču jem o s kovi­
nami, njihovimi zlitinami, s porcelanom , 
steklom , z im portiranim i naravnim i smolami, 
lepili, lesom  in drugimi dragocenim i surovi­
nami. U porab a umetnih sm ol tudi om ogoča 
boljšo uporabo odpadnih industrijskih  m ate­
rialov : lesa, papirja, usnja, ki se  lahko bolje 
m v večji meri oblikujejo v kvalitativne iz­
delke, če si pri njihovi izdelav i pom agam o z 
umetnimi obličili. Na ta način izdelam o iz od­
padkov  slab še  kvalitete  k akovostn o  boljše m a­
teriale. Čim več p lastikov  se  bo uporabljalo 
v industriji tem  več kovin, zlitin in drugih 
om enjenih surovin se bo lahko prihranilo za 
tiste  nam ene, kjer ne m orem o uporabljati 
umetnih smol. P lastik i dobivajo  v sak  dan več 
pom ena zarad i rasto čega pom anjkan ja kovin 
in le sa  po vsem  svetu, kar vp liva na pospešen 
razvoj industrije umetnih p la stik o v  p rav  po­
vsod. T ak o  kažejo tudi razm ere v industriji 
po drugi svetovni vojni, da bo v loga umetnih 
sm ol še dalje rastla , ker surov ine starega 
kova (les, kovina) danes več ne m orejo z a ­
d o ščati zahtevam  m oderne tehnike, niti koli­
činsko, niti kvalitetno. D oločena večja pod­
roč ja  industrije so umetni p la stik i že popol­
nom a osvojili in je m alone za slu ga  določenih 
v rst sintetičnih mas, da so se  n ekatere  indu­
strijsk e  panoge sploh mogle razviti do dan aš­
nje stopnje. Težko bi si danes mogli zam išlja­
ti industrijo električnih in izolacijskih  m ate­
rialov, industrijo radia, av iacijo , avtom obilno 
industrijo, galanterijsko obrt, industrijo lakov 
in še druge brez potrebnih sintetičnih p la ­
stikov, V sa  ta področja so  že stare jšega  d a­
tuma, danes pa se um etne snovi uvajajo tudi 
že v gradbeništvu, v industriji tesnil, umetnih 
ščetin, tiskarskih  črk, zobatih koles, zoboteh- 
ničnih artiklov, umetnih zob, um etnega usnja 
in tekstilij in lakov vedno bolj in bolj, ker 
p rek aša jo  p lastik i po svojih lastnostih  vse do- 
sedaj uporabljene surovine. Pri tem je treba 
vedeti, da stojimo šele ob zače tk u  vek a um et­
nih p lastikov  in da km alu ne bo industrije, 
ki bi ne bila odvisna od tega  m ateriala, njen 
razvoj pa je na splošno že danes v direktni 
odvisnosti od stan ja industrije umetnih p la­
stikov in od njihovih razpoložljivih  količin.
Prvi umetni plastiki, ki so  jih uporabljali 
v praksi, so bili vulkaniziran gumi, nltrocelu- 
loza in linolej. Še v prejšn jem  stoletju jim 
sledijo kazeinske m ase, celon-laki, viskoza, 
vulkan-fiber in še n ekatere  manj znane snovi, 
neposredno pred prvo svetovno vojno pa so se 
pojavile v industriji acetilen a celuloza, umetni 
gumi (isopren), bakelit in n eka vrsta  nado­
m estka za šelak  in druge lake. T i so bili kot 
»E rsa tz«  sprejeti le nerado in v redkih pri­
merih. Vzrok temu je bila njihova še razm e­
rom a slab a  kvaliteta, zarad i če sar  so si vse 
sin tetične snovi m orale krčiti pot v industrijo 
le s težavo. N ekateri p la stik i v izboljšani k v a­
liteti so se začeli uveljav ljati kot č isto  spe­
cialni m ateriali po prvi svetovn i vojni. Kot 
taki so  se uvedli v nekaterih  industrijah za 
določene nam ene tam, k jer so se na njihove 
lastnosti stav ljali posebno zahtevni pogoji, k a ­
terim dotedanje surovine n iso ustrezale. V 
tem razdobju se nato po jav lja  še cela vrsta 
novih sintetičnih mas, karbam idne, bakelitne 
skupine in pa butadien-polim erizati (umetni 
gumi) ter celulozni etri, polivinil, thioplasti 
in drugi. Če pregledujem o dan es vrsto  imen 
umetnih plastikov, še le  lahko vidimo, koliko 
je n apredovala ta p an o ga  v zadnjih dveh de­
setletjih  in le strokovnjak  se lahko znajde v 
tem labirintu organskih snovi, ki se imenujejo 
plastične m ase, odkoder izhajajo  v sa  ta imena.
D an es plastik i nimajo več zn ačaja svo je­
dobnih »nadom estkov« ter so postali že ti­
pične surovine, brez katerih  težko prebijem o, 
ker so zaradi svojih lastnosti v nekaterih  in­
dustrijah nenadom estljivi. G lede njihove upo­
rabe danes že ne v ladajo  nobeni dvom i več. 
Za razliko od kovin so  p lastik i mnogo lažji, 
so oblikovni pri nižjih tem peraturah, im ajo 
boljše izolacijske sposobnosti in so pri tem 
njih ostale predelovalne možnosti večje  kot 
tiste pri lesu in kovinah. Od nekaterih  no­
vejših uporabnih nam enov lahko navedem o 
njihovo veliko potrošnjo v specialni tekstiln i 
panogi (nogavice, p lašči, neprem očljive tk a ­
nine sploh) v industriji vrvarsk ih  in m režastih  
proizvodov, kjer po svojih lastnostih tudi p re ­
kaša jo  prirodna vlakna, za izdelavo p o d p la­
tov, pa tudi že celih čevljev, porabo za im ­
pregnacijo blaga in plahtovine, za  bencin ne­
občutljivih cevi, za proizvodnjo ortopedskih  
in kirurških predm etov in vse  večjo  porabo 
v gradbeništvu. K er p a  imajo različne tak e  
umetne snovi tudi različne lastnosti, se med 
seboj močno razliku jejo  in prihajajo vsled  
tega za različne nam ene v poštev tudi ra z ­
nolične in dotičnem u nam enu odgovarjajoče 
sintetične snovi. Fenolne sm ole tako lahko 
služijo kot laki, lepila in kot vezivo za leso- 
nitne plošče. Trdi bakelitn i p rašk i p a  slu ­
žijo kot surovina za izdelavo  raznih izolacij­
skih predm etov za elektro-industrijo  kot so 
stikala, telefonske slušalke, aparati, dom ači 
gospodinjski predm eti, za  galan terijsko  robo 
in druge take predm ete. K arbam idne sm ole 
služijo za podobne nam ene kot že im enovane 
fenolne in bakelitne sm ole, le da so v  n e­
katerih  slučajih boljše z ozirom na električne 
izolacijske lastnosti, tudi se laže barvajo, ker 
so svetle jše  kot bakeliti. T e takozvane seč- 
ninske plastične snovi se danes uporab lja jo  
kot nadom estni m aterial za lahke plutovinaste 
p lošče v  gradbeništvu, ker se iz njih lahko 
izdelajo penasti m ateriali s spec. težo 0,025, 
k ar p rekaša  tudi plutovino. Taki, iz tega m a­
teria la  izdelani gradbeni elem enti služijo kot 
zaščitne obloge proti m razu, zvoku in toploti 
in kot izolirni elem enti pri vm esnih stenah 
stavb. Oppanol in vinidur so um etne snovi, 
izdelane iz poli-izobutilena oz. iz vinil-klorida, 
ki se danes uvajajo v stavbarstvu  kot m ate ­
riali za prevleko betonskih  površin za svrho 
njih izo lacije 'proti v lag i in se posebno oppanol 
dobro m eša z naravnim  bitumenom, ki ga pri 
tem kvalitativno poprav i in mu poveča ž ila­
vost. S  pom očjo celuloznih etrov in  estro v  
izdelujejo lahke gradbene elem ente tako, da 
te snovi m ešajo z lesovinskim i odpadki. S in ­
tetični kleji tipa »k au rit« , »m elokol«, »tego « 
in drugi pa so že precej dolgo v rab i kot lep ila  
za izdelavo furniskih p lošč in kot hladni kleji 
p ri izdelavi pohištva in notranje oprem e pri 
stavbah . Hladni kondenzati sečninskih in 
fenolnih smol so dobri laki, ki jih lahko s ta v ­
ljam o v vrsto z najboljšim i eksotičnim i sm o­
lami. Um etni klorirani kavčuk služi kot lak  
v kom binaciji z drugim i sintetičnim i sm olam i 
in bitumenom  ter k aže  veliko odpornost proti 
organskim  topilom. M ipolam , igelit (poli-vinil),
perlon in sorodne snovi so  dobri m ateriali za 
izdelavo um etnega usnja, za  prevleko pohištva, 
tapeciran je avtom obilske in vagonske oprem e 
in za galan terijsk i m aterial.
G lede na u porab o  umetnih p la stik o v  v  
gradbeništvu je treb a  na splošno reči, da v tej 
panogi še niso uvedeni v tistem  obsegu, kot 
bi to zaslužili po svojih lastnostih. T em u je 
vzrok na eni stran i v isoka cena p lastikov  
nasproti drugim surovinam , na drugi stran i pa 
ta  stroka težko p ren aša  eksperim entiranje. 
Sam o laboratorijsk i rezu ltati za prakso  v s ta v ­
barstvu  niso zadostni, da bi se  m ogel tak  
m aterial brez nevarnosti za neuspeh uporabiti. 
Še celo p a  se ta princip tika p lastikov, ki so 
zaradi svoje zam otane prirode docela neznani 
večini gradbenikov in vzbujajo zarad i tega 
precejšn jo nezaupljivost. Kot v industriji bo 
tudi v gradbeništvu  trajalo  nekaj let, da se 
bodo plastik i uvedli kot uspešno uporab ljan a 
surovina.
M nožica imen, ki jih srečujem o v  stroki 
sintetičnih mas, im a svoj izvor v kom ercialnih 
interesih producentov in so nazivi p lastikov  
v mnogih prim erih različni za p rav  isto  vrsto  
p lastika . Če hočem o dobiti pregled  čez p od ­
ročje raznovrstnih umetnih smol, se m oram o 
predvsem  seznaniti z osnovno sistem atiko  teh 
snovi. S sta lišča  kem ičnih in fizikalnih la s t­
nosti p lastikov jih delimo na dve velik i sk u ­
pini: na term oplastike  in na term oreaktivn e 
um etne smole. S  sta lišča  surovinske osnove pa 
jih delim o na take, ki so izdelani iz svežih  
prirodnih snovi kot so  kaučuk, celuloza, b e ­
ljakovine, škrob, olja, m asti itd., ter na take, 
ki so izdelani iz že predelanih ali razpadlih  
naravnih produktov kot so sečnina, fenol, 
form aldehid, glicerin, arom atske spojine itd. 
Za pojasnilo bodi omenjeno, da spadajo  na 
podlagi te razdelitve  naravni in vulkan izirani 
gumi, celulozni estri, kazeinsk i kleji, glyptaln e 
sm ole in še n ek atere  druge um etne snovi v 
prvo od obeh om enjenih skupin, ker so  izde­
lane iz svežih prirodnih surovin. U m etni 
kavčuk (butadien), akrilne sm ole in polivinili, 
bakelit, sečninski p lastik i in njim sorodne 
snovi pa prištevam o v drugo navedeno 
skupino. T retji način razdelitve um etnih m as 
je njihova razv rstitev  v  posam ezne skupine 
na poidlagi n jihovega kem ičnega se stav a . 
V naslednjem  bom o navedli n ekatere  glavne 
predstavn ike posam eznih skupin p lastikov  in 
našteli neke njihove kem ične in fizikalne 
lastnosti in njib uporabne m ožnosti, zarad i 
boljšega pregleda pa bomo navedli tudi, ali 
spadajo  posam ezni um etni p lastik i v skupino 
term oreaktivnih ali term oplastičnih m as. D a 
bosta pa tudi ta  dva pojm a jasna, je treb a 
povedati, da so  teripoplastične snovi tiste, 
ki se s povišano tem peraturo zm ehčajo tako, 
da jih tedaj lah ko vlivam o ali na drug način 
oblikujemo, ko p a  se ohlade, se zo pet strdijo. 
T erm oaktivne um etne sm ole pa so tiste , ki 
sicer ob segrevan ju  om ehčajo, se  p a  pri tem  
tudi kem ično sprem enijo in se strdijo, še 
dokler so tople. Pri pon o vn em 'segrevan ju  se
tak e  m ase več ne zm ehčajo. T ak e  term o- 
reak tiv n e  p lastike  je treb a pri oblikovanju 
sto p n jev a je  segrevati, jih istočasn o  stisk ati 
v p rip rav ljen e kalupe v posebn ih  stiskaln icah  
in nato  vzeti iz kalupa, dokler so  še vroče- 
Pri term oplastičn ih  m asah pu ščam o predm et 
v kalupu , dokler se popolnom a ne ohladi. 
R az lik a  m ed tem a dvem a v rstam a p lastikov 
je torej v tem, da so  predm eti, izdelani iz 
term oplastikov, občutljivi za povišane tem pe­
rature , term oreaktivn e sin tetične snovi pa so 
po končanem  oblikovanju za tak e  sprem em be 
neobčutljive. Delo s term oreaktivn im i sm o­
lam i v stiskaln ici teče zarad i tega  hitreje.
P red en  opišem o posam ezne tipe sintetičnih 
snovi, naj omenimo, da m ed p la stik e  p rište­
vam o tudi n ekatere  neorgan ske surovine kot 
so  n a prim er glina, druge keram ične zemlje, 
stek lo , kovine in zlitine sploh. K ak or pa smo 
že ob zače tk u  omenili, se m islim o ukvarjati 
le z organskim i p lastičnim i snovm i, ki tvorijo 
poseb n o  skupino svo jevrstn ih  snovi, ki imajo 
v gotovih  m ejah svo je  skupno izhodišče in 
podobn ost. S istem atik a  p la stik o v  trenutno 
zadovolju je , četudi jo im am o za  nepopolno. 
Ja v lja jo  se  že obrisi nove razde litv e  tega pod­
roč ja  kem ije. Silikoni na prim er, kot umetni 
organ sk i p la stik i ne u strezajo  popolnom a tistim  
zahtevam , ki jih postav ljam o na čisto organske 
snovi, k er ravno ta v rsta  sintetičnih obličil ni 
č i s t o  o r g a n s k e g a  p o r e k l a ,  ven dar­
le pa sp ad a  med najboljše  in najnovejše 
um etne snovi te vrste.
G led e  na lastn osti posam eznih  p lastikov  je 
treb a  pripom niti, da so zahtevki, ki se stav- 
lja jo  nanje, zelo m nogovrstni in da se kljub 
velik i izbiri um etnih snovi še  vedno dogaja, 
da za  določen nam en le ne najdem o tiste  snovi, 
ki b i u streza la  postavljen im  pogojem . M ehan­
ske, fizikalne in kem ične lastn o sti umetnih 
sm ol so  za posam ezne tipe karakterističn e. 
N ek ate ri p lastik i so krhki, drugi so elastični, 
eni so dobri prevodniki, drugi električni tok 
sploh ne prevaja jo , eni so tem ne barve, drugi 
so  svetli, eni obstojni pri v isokih  tem peraturah, 
drugi ne, mnogi so netopni v organskih  topilih, 
drugi so  zanje občutljivi itd. N a ta način je 
v določenih m ejah že vsakem u p lastiku  odre­
jena n jegova svrha, k i ji m ora ustrezati. 
O bratno za neko vrsto  del prihajajo  v poštev 
sam o določeni p lastik i. K jer za  določen namen 
ni p la stik o v  z zaželenim i lastnostm i, si pom a­
gajo  njihovi producenti na ta  način, da kom ­
bin ira jo  njih dve ali več v rst ter se tako 
p rib liža jo  tistim  lastnostim  zm esi p lastikov, 
ki se  zahtevajo .
Posam ezne skupine p lastikov , ki so tukaj 
n ašte te , so razvrščene, u poštev ajoč  sam o nji­
hovo kem ično sestavo , brez  ozira na njihova 
k om ercia ln a imena, od katerih  navajam o samo 
n ekaj najbolj znanih, in sicer :
a) F e n o l - f o r m a l d e h i d n e  s m o l e  
(f e n o p 1 a s t i). To so  tipične kondenzacijske 
sm ole, ki se izdelujejo iz fenola ali iz njegovih 
hom ologov in form aldehida. Od n ač ’na kon­
d en zacije  je odvisno, ali so  končni proizvodi
trdi, m ehki ali so topljivi v vodi ozir. ali so 
topni v organskih topilih. Poznam o dve raz­
lični v rsti fenolnih sm ol: take , ki se lahko
oblikujejo in strju jejo  ob povišan i tem peraturi 
in pritisku , ter take, ki se  s tem peraturo ne 
sprem ene in so topne v alkoholu  in acetonu. 
Prve so  prototipi term oreaktivn ih  plastičnih 
mas, druge pa so  znane pod im enom  »novo- 
lak « in, služijo kot surovine za izdelavo  lakov.
F en o plasti (imenujejo jih tudi »bakelitne 
sm ole«) so n a jstare jše  praktičn o uporabljane 
term oreaktivne um etne sm ole in so  najbolj 
znane sintetične m ase sploh. Izdelujejo se v 
obliki praškov, ki se  obliku jejo  v posebnih 
gretih  stiskaln icah  pod visokim  pritiskom . Iz 
njih izdelujejo električni izolirni m aterial, 
v tikala , spojke, telefonske slu šalke , pepelnike, 
gumbe, tesnila, ferodus plošče, zobata kolesa, 
karborundne brusne plošče, ročke in okove 
ter druge predm ete za hišno oprem o in galan ­
terijo. B ak elit je dober m aterial, ki z uspehom  
nadom ešča rogovino, slonovo kost, porcelan 
in jih po svojih lastnostih  še p rek aša .
V odotopne fenolne sm ole služijo kot vezni 
m aterial za izdelavo  lesonitnih in drugih 
lahkih obložnih ali izolirnih plošč za  uporabo 
v stav barstv u . N ovolaki so  dobri sintetični 
lak i za vroč strjevaln i p o sto pek  in so  v rabi 
kot cenjen lak za železo. Proizvodi iz slabega 
le sa  in fenolnih smol so znani kot kvalitativni 
izdelki pod imenom »lignofol« in »lignostone«. 
Spec. teža  lignostona zn aša  nad 1,4, ne cepi 
se in ni za vodo več občutljiv . K ot lepilo za 
furn irske plošče služijo fenolne sm ole v  raznih 
oblikah. T akozvani »tego-film « je eden takih 
znanih m aterialov, ki služijo za  tak namen. 
D ruga im ena znanih fenol-form aldehidnih pla­
stikov  so tudi: »tek sto lit« , »pertin ax« in »reso- 
pal«. Omeniti pa je treba, da je fenol kot 
surovina za izdelavo te v rste  umetnih mas 
na svetovnem  trgu zelo kritičen  m aterial in 
je to vzrok, da se nam esto fenoplastov  danes 
izdelujejo drugi plastiki, ki jih nadom eščajo. 
K v alite ta  bakelita  pa je tak a , da sicer ne bi 
bilo povoda za zam enjavo z drugimi smolami, 
če bi bilo na razpo lago  dovolj fenolov in 
hom ologov. Edina hiba, ki jo im ajo bakelitne 
sm ole, je njihova tem na barva, ki onemogoča 
poljubno barvanje.
b) K a r b a m i d n e  (s e č n i  n s k e i n  
m e l a m i n s k e )  u m e t n e  s m o l e  a l i  
»a  m i n o p 1 a  s t i«. Tudi ta grupa plastikov 
sp ad a  k term oreaktivnim  sintetičnim  smolam. 
Pridobivajo  jo s kondenzacijo sečnine ali me­
lam ina (tudi cianam ida) s form alinom  pri 
u strezajočih  pogojih. Njih uporabne m ožnosti 
in način predelave so v m nogočem  podobne 
fenoplastom , le da so sečn insk i p lastik i mnogo 
sv etle jši in se dobro barvajo . Njih trdnost in 
osta le  lastnosti so  zelo blizu tistim, k i jih 
kažejo  fenolne sm ole in so  v mnogih prim erih 
še velik o  boljše. P rev leke, ki jih izdelajo iz 
karbam idnih lakov, so lepe  in se lahko sti­
sk a jo  v raznih vzorcih, tak o  da lahka plošča, 
obdelan a na ta način, ne zah teva ne barve ne 
drugih okraskov, M elam inski lak i spadajo  med
najboljše vrste  umetnih lakov  in se  lahko 
uporab ljajo  hladni in topli. »P o llopas« in 
»K au rit«  sta  dve od najbolj znanih imen iz 
te skupine plastikov. L ah ko  jih kom biniram o 
z nitrolaki, pri čem er le-ti postanejo negorljivi. 
Iz sečninskih smol izdelane obložne p lo šče  so 
za  vodo popolnom a neobčutljive ter se zarad i 
tega  uporabljajo kot finalni obložni elem enti 
za kopalnice, za notranje obloge v avionih, 
avtom obilih in vagonih. Tudi lepe krožnike, 
čaše , doze in skodelice v raznih barvah  izde­
lujejo iz njih, ker nimajo okusa ne duha in se 
m orejo izdelati z izredno tenkimi stenam i.
N ekateri am inoplasti so proti vplivu kem i­
kalij in visokih tem peratur še mnogo bolj 
obstojni kot fenoplasti. N jihova tlačna trd ­
nost je 2000 kg/'cm2. »U ltrap as«  je lepa m ela- 
m inska smola, ki se  uporab lja  (razen za druge 
nam ene) tudi za izdelavo jedilnega pribora. 
T a sm ola je tudi č islan a kot surovina za 
elektroizolacijske predm ete in za kirurgične 
in druge higienske instrum ente.. P osebnost 
sečninskih p lastikov so  penasti m ateriali, iz­
delani na ta način, da se doda m elam inski 
sm oli pri segrevanju am onkarbonata, ki po­
vzroči penjenje in istočasn o  strjevan je m ase, 
iz k atere  se potem  izreže jo  plošče ali drugi 
kosi, ki služijo kot izo lacijsk i obložni m aterial 
v stavbarstvu . G radbeni elem enti iz tak ega  
um etnega pen astega m ateriala  prihajajo na trg 
pod imenom »Ipork a« in služijo kot izredno 
lahko in dobro izo lacijsko  sred stvo  proti 
zvoku, m razu in toploti. U porab ljajo  se tak e  
p lo šče  in celi b loki iz tak e  snovi kot izboren 
izolacijsk i polnilec p ri hladilnih n apravah  in 
term ičnih izolacijah. P rostorninska teža iporke 
je 15-krat m anjša od plutovinastih  podobnih 
izdelkov.
c) P o l i v i n i l n i  p l a s t i k i  ( P o l i v i -  
n i l k l o r i d ,  s t i r o l i  i n  d r u g i ) .  V  to 
skupino p lastikov sp ad ajo  polim erizati vinil- 
klorida, v inil-acetata, vinil-benzola (etilen- 
benzol) ali stirola. T a  skupina je ena od n aj­
pom em bnejših in najbolj znanih tudi pri nas. 
T a vrsta  umetnih smol sp ad a  med takozvane 
term oplastike, t. j. v  tisto  grupo m aterialov, 
ki se zm ehčajo, če jih segrejem o in postan ejo  
plastični. Iz tega vzroka se  njihov način p re ­
delave tem eljito razliku je  od prvih dveh om e­
njenih sintetičnih smol. Iz polivinilnih smol 
se  izdelujejo b arv asti in brezbarvni g a ­
lanterijski, toaletni, laboratorijsk i predm eti, 
gibljivo »um etno stek lo«, za bencin in druge 
kem ikalije neobčutljive cevi, za vodo n epro­
pustne tkanine (dežni p lašči), im pregnacijske 
snovi za blago, papir in za  p revleke na usnju 
(lak-usnje), povoščeno platno, namizni prti, 
plošče, palice, profilirani kom adi, tkanina za 
sita, m reže, transportni trakovi, filtrska platna, 
tesn ila itd. U poraba teh p lastikov je, k ako r 
se vidi, izredno m nogovrstna. Zato so  v indu­
strijsk ih  deželah zelo Razširjeni in znani. Poli- 
vinilne sm ole so najbolj podobne celuloidu, 
le da so bolj oblikovne, nekoliko lažje in se 
lahko tudi bolje barvajo . N ajboljše in  znane 
m arke te vrste  p lastikov so n. pr.: »M ipolam «,
»Vinidur«, »Igelit«, »Luvican«, »A stralon « in 
pri nas »Jugovin il«.
Z drugimi um etnim i m asam i dajejo poli­
vinili tipično m ešane polim erizate, kar om o­
goča poboljšan ja enega in drugega sestav n ega 
dela take m ešanice. N ek ateri od takih m eša­
nih polim erizatov dajejo  odlične im pregna­
cijske m ase, dobre surovine za lake, em ajle, 
trde in m ehke električne izolacijske m ase in 
takozvane kaširan e m ateriale za pohištvo, 
avtom obilsko industrijo  in aviacijo. U p o rab ­
ljajo se kot p rev lek a za kable, elektr. žico in 
kot folije za zaščito  zidov p ro ti»  prodiranju 
v lage v stavbarstvu . Posebno izdelane finalne 
plošče služijo kot končne obloge v kopalnicah, 
dvoranah in za določene zunanje obloge stavb. 
So tudi dober m aterial za tiha tla, kot n ado­
m estek  za naravno gumo in linolej, k aterega  
prekašajo .
N ajnovejši tipi teh umetnih smol so še le  
•v zadnjih letih prišli iz am eriške industrije 
pod imenom »M R «-p lastik i in »Lam inae«. To 
so  sintetične sm ole term oreaktivnega značaja, 
ki p a  imajo istočasn o tudi vse dobre lastnosti 
term oplastičnih m as. Iz tega vzroka se lahko 
polim erizirajo na relativno enostaven način 
v primitivnih n apravah  in pri razm erom a 
nizkih tem peraturah. Odlikujejo se po svojih 
dobrih fizikalnih in kemičnih lastnostih  ter se 
m orejo kom binirati z lesom , kovinami, te k sti­
lijami, steklom , pap irjem  in drugimi osnovnim i 
m ateriali, ki jim služijo kot neke vrste  arm a­
tura. T ak e  osnovne m ateriale  enostavno pre- 
vlačijo s temi p la stik i in jih potem  likajo . To 
v se  so vzroki, zakaj sm atram o danes to  v rsto  
p lastikov kot eno najboljših.
d) P o l i - a k r i l a t i  i n  m e t a k r i l a t i .  
Po svojem  kem ičnem  sestavu  so te sm ole 
podobne, ozir. sorodne polivinilnim plastikom . 
Sem kaj prištevam o' tudi takozv. »O ppanole«, 
ki so jim tudi sorodni, le z razliko, d a  jim je 
vsem  način pridobivan ja nekoliko drugačen 
kot tisti pri polivinilnih smolah. Pridobivanje 
akrilatov  in m etakrilatov, ki so največ v rab i 
v Am eriki, ni nič bolj enostavno kot p ri poli- 
vinilih, am pak je daljn ja njihova pred elava 
nekoliko lažja in ugodna. Oppanol je tipično 
nem ški proizvod, ki ga  izdelujejo iz surovine 
izo-butilen. A k rila ti in m etakrilati se lahko 
direktno uporabijo kot osnovne surovine za 
daljnjo predelavo, za oblikovanje v s t isk a l­
nicah in za  litje predm etov, m edtem  ko po li­
vinili zahtevajo razn e dodatke v svo jstvu  
om ehčevalcev, ker sam i še niso dovolj obli­
kovni. T ak i om ehčevalci so  za  dobro k v a li­
teto  polivinilov odločilni in jih rabijo precejšen  
odstotek, tako da je ta  okoliščina ena od tistih, 
ki govorijo v prid  akrilatu  in m etakrilnim  
smolam, ki takih p lastifikato rjev  ne p otreb u ­
jejo, am pak lahko še  celo sam i poslužijo kot 
tak i dodatki drugim  plastikom . A krilne sm ole 
so iz podobnih vzrokov zelo priljubljene. Lahko 
se obdelujejo, vijejo, režejo, lijejo in stružijo. 
Dobro se barvajo, k er so popolnom a prozorne 
in čiste. L ah k o  se tudi m ešajo z raznim i 
polnilci in so tudi dobri im pregnacijski mediji.
U porab lja jo  se tudi za  v se  tiste  namene, ki 
smo jih našteli pri polivinilnih obličilih. Tudi 
kot kit, lepilo, klej in gumiju slične surovine 
pridejo v poštev. Najbolj znane sm ole iz te 
skupine so  takozvani »P lex ig la s« , »S ig la«  ne- 
lom ljivo stek lo  in »A cronal«.
»O ppanoli«, ki se od. akrilnih p lastikov raz­
likujejo bolj po svojem  se stav u  in po svoji 
izdelavi in surovinah, iz katerih  izhajajo, so 
mnogo v rab i za gradben iška dela. Lahko se 
m e ša jo 'z  bitumeni, ki jih p ri tem  poboljšajo 
tako, da postanejo bolj obstojni n a  m razu in 
vročini. K er so izredno odporni proti vodi in 
se lahko oblikujejo brez zelo kom pliciranih 
naprav, jih večinom a oblikujejo v  gumiju 
slične plošče raznih debelin. D a se do sedaj 
še niso- bolj uvedli v gradbeništvu , ima svoj 
vzrok predvsem  v njihovi višji ceni v prim eri 
z navadnim  asfaltom . K arak te r  »O ppanola« ga 
stav lja  nekako med čist n avaden  kaučuk in 
asfa lt. G lavni namen, ki pride v poštev  v 
stav barstv u , je m ožnost n jegove uporabe kot 
izo lac ijsk i prem az proti vlagi, kot odlična 
p rev lek a  tal nam esto linoleja in kot m aterial 
za antikorozivne naliče,
e) P o l i a m i d n e  s m o l e .  T a vrsta  
p la stik o v  sp ad a med najm lajše, k i so si p ri­
borili svoj položaj na svetovnem  trgu najhitreje 
od vseh  sintetičnih mas, V gradbeništvu  se 
ta v rsta  trenutno še ne uporab lja , vendar pa 
so za  to dani vsi pogoji, razen  —  cene. S icer 
te sm ole po svojih lastnostih  nadkriljujejo vse 
osta le . Im enujejo jih tudi »poli-uretan i«, ko­
m ercialna im ena pa so  jim na prim er: »Nylon«, 
»P erlon «, »Igam id«, »P erluran«, »Lyafol«, »Lu- 
pam id« in druga. Posam ezne m arke se med 
seboj nekoliko razlikujejo, ven dar pa so jim 
skupne tele lastnosti: velik a  trdnost, žilavost, 
elastičn ost, odpornost p ro ti vodi in vlagi, 
obsto jnost na m razu in dobra oblikovnost. 
Izdelujejo se v načelu  iz di-am inov in dikar- 
bonskih  organskih kislin. N ek ateri od njih so 
v sorodu  s karbam idnim i sm olam i, oblikujejo 
se  v  stiskaln icah  pri povišanih tem peraturah, 
druge pa reagirajo  p očasi že  pri navadnih 
tem peraturah  in se pri tem  strde. Iz takih 
snovi lahko oblikujem o predm ete, ki se čez 
nekaj č a sa  sam i strd ijo  in »stab iliz ira jo« brez 
k ak ršn ek o li pomoči. T e se  torej zopet znatno 
razliku jejo  od karbam idnih sm ol tako po 
svojem  kem ičnem  sestav u  kot po načinu 
p redelave.
P oliuretanske sm ole dobro nadom eščajo 
ž iv a lsk e  surovine kot so d laka, volna, usnje, 
beljakovine, svila, ščetine, pa tudi bom baž 
in še  druge sedaj uporab ljan e naravn e snovi. 
Sploh  so tipični pred stavn ik i umetnih, t. j. 
sintetičnih beljakovin. K a d a r  jih segrejem o 
ali sežgem o, jih že po njihovem  tipičnem  duhu 
zažgan e rogovine lahko spoznam o. R azen  tega 
so  tudi njihove lastnosti p redvsem  podobne 
značilnostim  znanih živalsk ih  beljakovin, k a ­
tere  p a  daleč prekašajo*, kot je po navadi 
vedno tam, kjer ponaredim o k ako  naravno 
snov.
f) O s t a l e  u m e t n e  m a s e  ( s i l i k o n i ,  
c e l u l o z n i  e s t r i ,  t h i o k o 1, u m e t n i  
g u m i ,  k l o r i r a n  k a v č u k  itd.). V to 
skupino1 smo uvrstili nekaj preostalih  umetnih 
p lastikov, ker je teh še toliko, da bi preseglo 
okvir splošnega p reg leda v  tem  članku, če 
bi hoteli vsako znano vrsto  sm ol še posebej 
in podrobneje opisati. Od tukaj imenovanih 
p lastikov  obetajo najnovejši tipi silikonov zelo 
mnogo že zaradi tega, ker spadajo  v tisto vrsto 
sintetičnih obličil, ki nimajo svo jega izvora 
v organskih  surovinah ter za rad i tega njihova 
izd e lava om ogoča velike prihranke v organ­
skih snoveh, Silikoni se izdelujejo do 50% iz 
k rem enastega m ateriala (t. j. S i 0 2), ki ga je 
povsod  na svetu  dovolj. N jihova sinteza je 
kom plicirana in pri nas še  ne v vseh podrob­
nostih znana. Porekla so am eriškega, kjer jih 
danes že izdelujejo v industrijskem  merilu. Po 
lastnostih  so  podobne term oplastičnim  m asam  
in so izborni izolatorji e lek tričn ega toka.
Celulozni estri in etri so že dolgo časa 
znane um etne m ase. Najbolj poznan je celuloid, 
potem  razni celon-laki, celofani, capon-lak, 
ace ta tn a  svila, tiloza in še  drugi proizvodi iz 
predelane celuloze. V nekem  daljnjem  sorod­
stvu  z njimi SO' tako  im enovane gliptalne 
sm ole, ki so izdelek  iz spojin  glicerina in 
večbazičnih  organskih kislin. Ti dve vrsti 
um etnih smol se tudi lahko m ed seboj m ešata 
pod določenim i pogoji. V to  vrsto umetnih 
obličil lahko prištejem o tudi znani »Vulkan­
fiber«, ki je še produkt p retek lega stoletja, je 
pa neke vrste  kem ično obdelane celuloze.
Um etni gumi (polim eri butadiena, thiokol 
in dr.) je znan že precejšn jo  vrsto  let ter se 
je zelo mnogo uporab ljal v drugi svetovni 
vojni v Nemčiji, pa tudi v Angliji in v A m e­
riki. N jegova izdelava in uporab a ni odvisna 
toliko od njegovih m orebitnih boljših lastnosti 
n aspro ti naravnem u gumiju, kot bolj od eko­
nom skih in lahko rečem o od političnih mo­
m entov, Pokazalo  se je nam reč, da je umetni 
gumi v mirnem času  dražji kot naravni kavčuk 
in zarad i tega tudi industrija um etnega gumija 
v mirnem času vedno bolj pojem a. Posam ezne 
d ržave drže svojo proizvodnjo um etnega gu­
m ija v rezervi za prim er vojne, ko je dotok 
zadostnih  količin n aravn ega kavčuka otežko- 
čen. T i dve konkurenčni panogi si držita 
ravnovesje , četudi lastn o sti um etnega gumija 
ne zaosta ja jo  za izdelk i iz naravne gume. 
D oločene pom anjkljivosti ene vrste  nasproti 
drugi se izravnavajo z drugim i njenimi (bolj­
šimi) lastnostm i. P rak sa  izdelave um etnega 
gum ija je že toliko napredovala, da se za vsak  
prim er potrebe določene v rste  um etne gume 
tako j najdejo snovi, ki m aterial v zaželeni 
sm eri popravijo  oz. pobo ljša jo  njeno določeno 
lastn ost. Izhodiščne surovine za  sintetični k av­
čuk so : butadien, polialkilenhalogenidi, iso- 
butilen, polisulfidi, neopren  in drugi organski 
nenasičeni produkti. Področje, ki obravnava 
te v rste  sintetičnih proizvodov, je ogromno. 
S eg a  po svojem  začetku  še  v  prejšn je stoletje, 
njih industrijska izdelava p a  se  je razvila  šele
po prvi svetovni vojni. Um etni gumi služi pa 
predvsem  kot nadom estilo za n aravnega in 
kot dodatek  naravnem u z namenom, da se 
njegova kvaliteta poboljša. Poznam o več vrst 
um etnega kavčuka, ki izhajajo iz raznih že 
prej omenjenih surovin. N ekatere v rste  im ajo 
oster duh in se m orejo uporabljati sam o za 
tiste  namene, kjer to ne moti. Druge vrste  
pa je včasih težko ločiti od naravnega gumija, 
tako  so mu podobne. V sekakor pa je um etni 
kavčuk  bolj neobčutljiv za organska topila, 
kot so  bencin, alkohol, benzol itd., kakor pa 
naravni gumi. Najbolj znani umetni kavčuki 
so  »Buna-gum i«, »Perbunan«, »Perduren«. N e­
k atere  vrste  um etnega gumija lahko vulkani- 
ziram o tako, kot se  to dela pri naravnem  
kavčuku, druge pa se ne dajo vulkanizirati. 
S icer p a  je treba omeniti, da se velik okrat 
pom otom a sm atrajo tudi nekatere osta le  
um etne m ase kot sin tetičen gumi, četudi jim 
je kem ični sestav  popolnom a drugačen, pač 
pa so njihove lastnosti podobne kavčukovim .
Vprašanje surovin pri nas in možnosti izdelave 
sintetičnih smol doma
Problem atika produkcije umetnih sm ol v 
naši državi ni enostavna, ker nam večinom a 
prim anjkuje katera  od osnovnih surovin za ta 
namen. Šele če naštejem o surovine, ki so 
osnova posam eznih v rst p lastikov p ri njihovi 
izdelavi, bomo lahko razum eli vzrok, zakaj se 
p ri nas tako  počasi in težko  razvija industrija 
umetnih smol. T ako  na prim er je potrebna in 
glavna surovina za izdelavo bakelitnih  ozir. 
fenol-form aldehidnih smol, takozvana kar- 
bolna kislina ali fenol in njegovi hom olog! 
(krezol, rezorcin in drugi). Fenol sam  je p ro ­
izvod katran ske ozirom a plinarniške industrije. 
V sebuje ga predvsem  katran  črnega prem oga, 
k i ga pri nas za tak e  nam ene sploh nimamo. 
N ekaj fenola vsebujejo  tudi generatorsk i k a ­
trani iz rjavega prem oga, in ravno to je vir, 
ki ga skušajo  izkoristiti neke naše dom ače 
industrije za nam ene izdelovan ja bakelitnih  
surovin. Prim anjkljaj fenola po vsem  svetu  je 
danes očiten, kar nas sili na iskan je m ožnosti 
izkoriščan ja kislih olj gen eratorskega katran a. 
T a  p a  vsebuje poleg tega  tudi še večje  količine 
takozvanih nevtralnih olj, ki se dajo težko 
izločiti iz surovega katran a. Problem  bo torej 
v tem, da se najde odgovarjajoč način ra fin a­
cije katranskih  olj z namenom pridobivan ja 
čimbolj č istega fenola iz krezola.
Z ozirom na karbam idne sm ole lahko 
rečem o, da bi mogli dom a pridelati potrebne 
surovine iz cianam ida, p ri tem pa ugotavljam o, 
da se ravno za te v rste  zadeve pri n as kaj 
m alo brigam o. N ekaj najbolj prim itivnih sin te­
tičnih m as m ehkejše konsistence je sicer pri 
nas že izdelanih na tej osnovi, am pak  nam 
m anjkajo tehnološki pogoji za boljše v rste  
karbam idnih plastikov. T ovarna dušika v 
R ušah  izdeluje eno od surovin, ki bi jih lahko 
uporab ljali za proizvodnjo am inoplastov, ne 
izdeluje se pa pri nas melamin, ki je za te
nam ene največjega pom ena. D ician-diam idne 
m ase zaostaja jo  p o  svoji kvaliteti za sečnin- 
skimi in še  bolj za m elaminskimi. V se prem alo 
je pri nas zanim anja za  to vrsto  industrijskih 
m aterialov in novih sintetičnih m as in  zato 
tudi ne moremo dalje v tej panogi. Ob po­
m anjkanju fenola in homologov bi bilo treba 
m isliti na to, da si ustvarim o industrijo drugih, 
bakelitu  sličnih sintetičnih mas, ki jih lahko 
izdelujem o iz č isto  dom ačih surovin. Im am o 
industrije, ki nam  tak e  surovine za amino- 
p la ste  lahko izdelajo, le in iciative za to  nam 
danes še m anjka. M anjka nam tudi potrebnih 
študijskih sred stev  za to, m anjka nam dobro 
urejenih laboratorijev  in predvsem  literature, 
iz k atere  bi mogli črpati potrebne tehnične 
podrobnosti o izdelavi takih in podobnih 
m aterialov. M anjkajo  nam razen  tega  tudi 
resni strokovni kadri, ki bi bili sposobni sp o ­
prijeti se s temi problem i. Strem eti bi m orali 
vse te pom anjkljivosti popraviti. R avno am i- 
noplasti so od onih p lastikov, ki nam  jih 
danes še najbolj m anjka in ki so po svoji 
kvaliteti izborni ter v vsakem  oziru lahko 
zam enjajo bakelit.
T retja  skupina po vrsti je skupina poliv i­
nilnih plastikov. Surovine za  to vrsto  sin te­
tičnih m as im am o delom a doma, delno p a  jih 
je treba uvažati. V prašan je proizvodnje poli- 
vinilnih umetnih sm ol je eno od tistih  redkih, 
ki so  bili pri nas pred  kratkim  pozitivno 
rešeni. T ovarna »Ju go v im i« v Šučurcu v D al­
m aciji je že zače la  z izdelavo nekaterih  v rst 
polivinilnih um etnih mas. T rajalo  p a  je le 
nekaj let, dokler je m ogla tovarna teh snovi, 
ki je postavljen a po končani vojni, z velik im  
naporom  m aterialnih in intelektualnih m oči 
steči in začeti s produkcijo važnih poli- 
vinilov. Surovini, iz katerih  se izdeluje n epo­
sredno vinilklorid, s ta  v  glavnem  k arb id  in 
m orska sol ter sta  nam na razpo lago  dom a 
v zadostnih količinah. O m ehčevalci pa, ki jih 
rab ijo  za m ešanje polim eriziranega vinilklorida 
pred p lastifikacijo  za nam ene ob likovanja v 
posebnih stiskalnicah, je treba še  vedno n a­
bavljati izven naše države. V endar im am o z 
dom ačo produkcijo polivinilnih p lastikov  m ož­
nost, da jih tudi izvažam o in da tako pridem o 
do potrebnih deviz za  nabavo om ehčevalcev.
Polivinilnim m asam  sorodna skup ina so 
poliak rilati in m etakrilati, za  katerih  izdelavo 
so potrebne surovine kot: etilen, etilni alkohol, 
karbid, c ianovodikova kislina, acetoni, ocetna 
in žveplena kislina. E tilen  je plin, ki se  prido­
biva pri krakovan ju  petrolejsk ih  produktov. 
Alkohol, aceton, žveplena k islina in tudi 
ocetna kislina pa so dosti kritični m ateriali, 
lahko pa jih izdelujem o vse  doma. Z opet pa 
je zanim anje za t a  problem  pri n as tisto, k ar 
m anjka v p rv f vrsti. V rsta ak rilatov  ozir. njih 
polim erizatov je ena od najplem enitejših  sk u ­
pin umetnih p lastik o v  in zasluži največjo  
pozornost. K ot sm o že omenili, spadajo  v  to  
skupino takozvan a p lastična stek la, k i v  mno- 
gočem  p rek aša jo  navadno silikatno steklo . 
Surovine, potrebne za  izdelavo te v rste  p la-
stikov, lahko izdelam o vse dom a, nasprotno 
tistim , k i so  potrebne za  polivinilne smole, 
kjer za  izdelavo  ftalatov  in njim podobnih 
om ehčevalcev  sploh še nimamo surovin v 
državi. R avno te snovi pa so tisto, katerim  
se pri n as posveča najmanj sk rb i in pozornosti. 
Etilen, acetilen , iso-butilen ter drugi nena­
sičeni petro le jsk i derivati so tiste  surovine, 
na osnovi katerih  so se v zahodnih industrij­
skih državah  razvile najm očnejše industrije 
sintetičnih plastikov. S  proizvodnjo navedenih 
surovin  in z njih predelavo bi se  tudi pri nas 
m orali b av iti p etro le jska  in cianam idna ozir. 
karb idn a industrija. T a  problem  pri nas sploh 
še ni načet, dočim lahko čitam o v vseh ino­
zem skih  strokovnih časopisih  te stroke, da 
p e tro le jsk a  industrija že v ogromnih količinah 
pro izva ja  in prodaja nenasičene ogljikovodike, 
izhajajoče iz p rocesa k rako van ja  petrolejskih  
proizvodov. T reba bo se stav iti forum  za pro­
učevan je problem a p lastikov  tudi pri nas, kjer 
tak e g a  danes še nimamo. S re d stv a  za študij 
teh vp rašan j pa bi bilo treb a č rp ati iz nave­
denih industrij, kot se to dogaja  tudi drugod. 
V saj tiste  vrste  p lastikov  je treb a  dodobra 
proučiti, za  k atere  obstoji m ožnost izdelave 
iz dom ačih  surovin. Ne bomo se  v doglednem  
času  m ogli baviti z vp rašan ji proizvodnje 
nylona in podobnih poliam idnih smol, k er le-te 
zah tevajo  že visoko razvito  in du strijo  organ­
skih osnovnih surovin, ki jih mi sploh nimamo. 
T a  v rsta  p lastikov  nam reč p red stav lja  danes 
najv išjo  stopnjo razvo ja teh snovi in je rezultat 
dolgoletn ega napora in preizkušen j na pod­
ročju organske kem ične sin teze, ki spadajo  
m ed najtežje in najbolj kom plicirane problem e 
iz p ra k se  (in teorije) um etnih plastikov. V 
načelu  so  za izdelavo poliam idnih smol po­
trebn e surovine, ki so že sam e ob seb i težko 
dostopne, kot so na prim er; tetram etilen- 
diam in, etilen-diam id in d ik arbon ske kisline 
kot so  adipinska, m aleinska in sebacinska 
k islina in druge njim sorodne. R azen  tega 
prih aja jo  v poštev poli-uretani, di-isocianati, 
razn e v išje  poli-am idne skupine in podobne 
snovi. Že sam a izdelava teh surovin  je precej 
zam otana, kaj šele izdelava snovi iz njih, ki 
jih poznam o kot nylon, perlon itd. Za študij 
te v rste  problem ov bi bili po treb n i ogromni 
organ sk i in anorganski laboratoriji ter že
obsto ječe industrije organskih  snovi, ki nam 
m anjkajo. Tudi nimamo dan es na razpolago  
tiste najbolj potrebne literature, ki je osnovni 
pogoj za  uspešno delo na tem  področju.
G lede na surovine za o sta le  n ekatere p la­
stične m ase je treba om eniti kavčuk  in klor 
za izdelavo kloriranega k avčuk a, ki v principu 
ni zap leten  problem . K ot je videti, bo kloriran 
kavčuk  pri nas lahko izdelati in je nekaj 
osnovnih načel glede njegove proizvodnje že 
dognanih. Izdelava butadien-gum e pa zahteva 
ogromne in stalacije  in veliko  spretnost in 
izkustvo  strokovnega k ad ra  glede na proces 
proizvodnje take um etne gum e. Ne mislimo, 
da se tovrstni problem i ne bi dali rešiti tudi 
pri nas brez dolgoletne p rak se  kadrov, am pak 
gotovo je, da bi se v takem  prim eru porabilo 
mnogo č a sa  za reševan je  tehničnih posam ez­
nosti, ki so v zunanjem  svetu  že zdavnaj 
rešene. T udi v zvezi s tem  n asta ja  vprašan je 
pom anjkanja literature, ki ga  pri nas obču­
timo in je treba poudariti, d a  je treba nabavi 
strokovnih knjig posvetiti tudi več pažnje, 
tudi če se te ne nan ašajo  neposredno na tisto 
vrsto  industrije, ki je pri n as izgrajena, ali ki 
se sedaj gradi. N aši stro kovn i kadri m orajo 
biti poučeni tudi o tistih vprašanjih , ki se ne 
nanašajo  izključno sam o na našo  industrijo in 
problem atiko, Pri nas danes m anjka vsa  lite­
ratura, ki je v zvezi s proizvodn jo najnovejših 
p lastik o v  »silanov« ozirom a »silikonov« ter 
zarad i tega  nimamo nobenega vpogleda v to 
panogo, ki bi za naše razm ere m ogla biti v e li­
kega pom ena. O bstoje p a  š e  mnogi drugi 
problem i, ki pri nas še niso n ačeti in se zanje 
do sedaj takorekoč še  nihče ni resno zanimal. 
Sem  spadajo  vp rašan ja  m ožnosti izdelave tio- 
kolov, gliptalnih smol in raznih celuloznih 
etrov, za  k atere  v se  bi se surovine m ogoče 
ven darle  lahko dobile dom a. D a pa bi se vsa 
tak a  vp rašan ja  m ogla proučevati, bi bilo 
sev ed a  neogibno potrebno oprem iti nekaj la ­
boratorijev, nabaviti potrebne vire literature 
za  to svrho in zadolžiti potrebn o število stro­
kovn jakov za  delo v tej stroki. D okler pa nam 
ne bodo ta n ajpotrebnejša sred stv a  za re še ­
vanje problem atike p lastik o v  na razpolago, ni 
m isliti na to, da bi mogli storiti sam o le en 
k orak  naprej v tej stroki, ki je pri nas doslej 
z a o sta ja la  daleč za drugim i vprašan ji narod­
nega gospodarstva.
Rudolf Žerjal:
Obnavljanje in vzdrževanje starih fasad
V nizu različnih gradbenih  del zavzem a 
obnavljan je  in vzdrževan je starih  fasad  brez- 
dvom no svoj sek tor dela. Od tega  je odvisno 
zun anje lice okolice z e s te t s k e ln  gospodarske 
p la ti, po čem er poleg drugega ocenjujemo 
ču t za  lepoto  in delom a tudi kulturno stopnjo 
o k o lišk ega  preb ivalstva .
S  takim i deli so se v  n ekaterih  državah  
u k v arja la  posebna podjetja. V  b ivši Ju goslav iji 
tak ih  nismo imeli, v sa j v večjem  obsegu ne.
N ekaj let pred drugo svetovno vojno, 
k ako r tudi v  okupacijsk i dobi, ko  so zak lo­
nišča proti zračnim  napadom  in pa zasilna 
p o p rav ila  porušenih ob jektov  im ela prven­
stveno vlogo v  gradbeni delavnosti, je spričo 
tedanjih dogodkov n astop ila  popolna b rez­
brižnost glede na redno in sm otrno obnav­
ljanje in vzdrževan je starih  fasad. Posledice 
te zanem arjenosti in brezbrižnosti v tedanjem  
času  postaja jo  vedno vidnejše.
Tudi povojna doba, s prepotrebno obnovo 
in nalogam i petletnega plana, ki v gradben i­
štvu  razum ljivo daje prednosti investicijam  
elektrifikacije  in industrializacije, o težkoča 
širšo  delavnost v tem  pravcu . V sekakor pa 
bom o m orali p reprečiti potencialno škodo, 
ki se  kaže na mnogih važnejših objektih, 
s tem, da se lotim o čim prej tudi tega  dela.
D a preprečim o m orebitne napake, ki se 
pri takih delih kaj rad e  pojavljajo, je dobro, 
da vem o o njih tole:
Priprave
Po navadi uporabljam o pri popravilih 
starih  fasad  lažje  odre, ker ne računam o na 
tisto  količino m ateriala  ko t pri novih fasadah . 
Tudi število delavstva je na odrih običajno 
m anjše, tako  da tak i odri zadostujejo . Izbira 
odra je odvisna od m nožine m ateriala in tra ­
jan ja dela. Če delo ni obilno ali dolgotrajno, 
se poslužujem o n ajv ečk rat lestvenih odrov, 
pri nižjih zgradbah in manjših delih pa tudi 
visečih  odrov, ali p a  takozvanih  odrov na 
roke. Običajno in dobro, je, da jih upravlja 
in sestav lja  po m ožnosti eno in isto osebje. 
Z aradi va je  v  delu je oder hitro in solidno 
sestav ljen . S tem preprečim o tudi večje okvare 
pri lesu.
Potreben  m aterial za renoviranje takih  
fasad, ki ga po navadi ni mnogo potrebno, 
odlagam o in ga predelu jem o običajno' v s re ­
dini razdalje  krajnih točk  dela, če pa to 
zarad i prom etnih ovir ni možno, p a  v čim 
priročnejšem  kraju dvorišč, slepih ulic ali 
podobno. Pri tem  m oram o paziti na kraj, k jer 
je onesnaženje m ateria la  čim manjše.
Za vertikalni tran sport m ateriala se p o ­
služujem o največkrat šk ripčev ja  na ročni ali 
m otorni pogon, ki ga lahko poljubno prem e­
ščam o. H orizontalni tran spo rt m ateriala  pa 
opravim o čim bolj na terenu (ne po odrih).
Odstranjevanje razpokane malte
Na mestih, k jer je s ta ra  m alta sam a od 
seb e  odpadla, poskušam o, če se v tej okolici 
tudi o sta la  m alta z lahkoto lušči od zidu. 
V  takih  prim erih navadno, odpadejo cele krpe. 
Odstranjujem o jo v se  dotlej, dokler ni popo l­
nom a kom paktna z zidom. Včasih se m alta 
drži zidu sam o navidezno. To ugotovim o s 
trkanjem  po njej. Znak, da m alta od stopa od 
zidu, je votel odm ev, navadno so pa vidne 
tudi vzbokline.
K o smo se prepričali, da se dobra m alta 
trdno drži zidu, z ostrim  kladivom  obtešem o 
m eje presledkov in sicer približno pod kotom  
45° na sm er fasadn e površine. D ržalo k lad iva 
naj bo pri tem  usm erjeno na sred in o obnov­
ljenega m esta. T e p lo sk v e  oblikujem o po m ož­
nosti v čim bolj p ravokotne ali kvadratn e 
oblike, da s tem pri zaključnem  barvan ju  ali 
škropljenju  čim bolj zakrijem o lise, k i ostanejo  
za občutljivo oko vidne pri še tako  vestnem  
delu (posebno p a  še pri raznolikih krpah), da 
pri obračunavanju laže  ocenimo pravo p o v r­
šino novega om eta in na tak  način izsledim o
objektivno normo za tisto delo, Z ob tesava- 
njem m alte pod kotom  45° delno preprečim o 
zopetno n asta ja joče  razpoke med staro  in 
novo malto, posebno pri forsiranem  sušenju. 
D osežem o p a  tudi boljšo sprijem nost m ed 
staro  obstoječo in novo malto.
Večjih razpo k  na starih  ometih po navadi 
ne obiesavam o, če se m alta ob njih dobro drži 
zidu, am pak jih sam o globoko razširim o. 
M anjše razpoke p a  naj kar ostanejo  kakršn e 
so, ker jih pozneje prekrije  belež ali škropivo.
Posebno pozorno odstranjujem o m alto na 
raznih vencih, strešnih  napuščih, izzidkih, le- 
zanah in okraskih  Sploh. Po navadi se  na 
takih m estih m alta še  manj drži kot na 
navpičnem  ometu. K olikor niso ti o krask i ali 
poslop ja kake um etniške, zgodovinske ali 
reprezentančne važnoisti, odstranim o s teh 
m est večk ra t tudi tak o  malto, ki se delom a 
še  drži in jo v  celoti nadom estim o z novo. 
To pa ne sm emo storiti, če je izzidek  ra z ­
rahljan, ne da bi ga prej utrdili. V  takih  
prim erih strem im o za tem, da te o k rask e  
v njih profilih poenostavim o —  preobliku­
jemo. T ak o  z m anjšim  trudom  dosežem o boljši 
uspeh izdelave, trajn ost in trdnost d ela  ter 
prihranim o čas.
Pri pom em bnejših zgradbah in izdelkih 
um etniške, zgodovinske ali reprezen tančne 
važnosti, se p a  m oram o pred pričetkom  del 
posvetovati z odgovornim i forumi, t. j. zavodi, 
društvi, raznim i osebnostm i itd. Isto  v e lja  p ri 
eventualno najdenih freskah, skulpturah  itd.
Osnaženje zidu
Z najv išjega o d ra  navzdol začnem o z grobo 
brezovo m etlo pom etati v so  surovo površino  
zidu. S  tem  odpadejo  razrahljani delci v m alti 
in stikih, To ponovim o na isti način z m eh­
kejšo brezovo ali sirkovo metlo. Po tem  delu 
oblivam o zid, tako  da voda odplavlja prah  in 
m anjše delce. Sam o škropljenje s čopičem  po 
navadi ni najbolj učinkovito, ker p u šča  na 
robovih usedline prahu in drobcev, ki pozneje 
preprečujejo  sprijem nost malt.
Malta
K er je m nogokrat od spodnje m alte od­
visen videz površin skega lica fasade, m oram o 
pri tem ugotoviti: 1. sestav  p esk a  in m ivke 
prejšn je m alte, 2. razm erje prejšn je m ešan ice 
in s i  novo m alto p rilagod iti prejšnji.
Ko ugotovim o sestav o  prejšn jega matjp- 
riala, preskrbim o, če se le da, m aterial ‘ iz 
tistih gram oznic ali kam nolom ov, odkoder je 
bil prvotni, ali vsa j približno iste  vrste . To 
je važno zaradi vlažnosti peska, m orebitne 
naravne barve v njem in pa granulacije , ki 
često  vplivajo p r i zaključnem  barvan ju  ali 
škropljenju na občutljivost videza.
A ko  prejšn ja m alta ni v seb ovala cem enta, 
ga tudi novi m alti ne smemo prim ešati, v  k o ­
likor gre  za sam o krpanje. D ebelejše  p la sti 
m alte om etavam o postopom a. Nikoli ni dobro, 
če om et na enkrat končamo. Prvi om et naj 
bo redkejši. Pri om etavanju je paziti, da se
sta ra  in nova m alta dobro združita in da sega 
čim globlje v razpoike in stike.
Če sm o zaradi debelejše  p la sti m alte pri­
m orani v ečk ra t om etavati, ne pričenjam o z 
drugim  om etom  prej, dokler se  p rv i ni posušil. 
Isto  velja, ko izvršujem o fini omet.
D a se izognem o valoviti površini, ki je 
vidna z la sti pri poševn o p ad a jo č i svetlobi, 
m oram o poravnalno letvo in osta lo  orodje 
m očno pritisk ati ob zid, da na grobem  ometu 
ostan e še  dovolj p rosto ra  za  fino m alto, ki 
jo najprej izravnam o z letvo in dolgo gladilno 
d esk o  in še le  nato z m anjšo deščico. P ri p re­
sledkih  m ed staro  in novo m alto  pa si pom a­
gam o s tem , da na deščico prib ijem o p la st 
klobučevine (file), s tem lep še  preidem o z 
novega na star omet.
Z a v sa  fasadn a dela naj bo apno čim s ta ­
rejše . P ri hitrem  sušenju ne sm em o pozabiti 
'n a  polivanje.
Beljenje fasade
Čisto beljenje po navadi izvršim o: a) pri 
b arvan i fasad i dvakrat, b) pri škropljenem  
zaključnem  ometu pa zado stu je  enkratno1. 
P red  škropljen im  om etom  beljen je ni neogibno 
potrebno, ven dar p a  na beli pod lagi lepše 
krijem o in  enakom erno razpršim o škropivo. 
Prvo beljenje izvršim o vedno z redkejšim  
beležem , še le  drugo in naslednje pa z goste j­
šim. V sek ak o r se je več ko t dvakratnega 
beljen ja izogibati.
Barvanje fasade
T ak o  p ri čistem  beljenju k ak o r p ri b ar­
van ju  uporabljam o le sta re jše  apno. Solidno 
in garan tiran o  delo zah teva v sa j tri leta staro, 
dobro žgano, pravilno gašeno in ne zmrznjeno 
apno. V se  beleže za fa sad e  precejam o.
P ri izbiri fasadnih  barv  se  je ozirati na 
vzdržljivost barv  v  apnu in na soncu. Ponaj- 
v eč  so  to rumene barve, svetli oker in rjavi 
satinober. O stale trajne b arv e  za  tak a  dela 
so : pom pejskordeča, an gelskordeča, črna in
žgan a zem lja. Lepe, m odre, v inskordeče, kro- 
m ovorum ene, dekorativno zelene in cinober 
barve, ki se  uporab ljajo  za  notran ja slik arsk a 
dela, niso zanesljive. Takih  barv  ni p rip o ­
ročljivo  uporab ljati, niti na pok ritih  ložah ali 
na verandah . V se sum ljive b arv e  je dobro 
p op re j preizkusiti na m estih, izpostavljenih 
soncu in dežju.
P r i m ešanju in dodajanju barve  moramo 
prven stven o upoštevati izdatne barve, ker 
v eč ja  količina slabe  barve v  beležu  slab i moč 
apna. N e sm emo tudi pozabiti, da apno barva 
izsuši, za to  je najbolj pravilno vzorec  n asta­
viti preje.
Za enakom erno sušen je je priporočljivo 
p rim ešati barvilu firnež (na 20 litrov tekočine 
prib ližno V10 litra firneža), posebn o kad ar gre 
za zidove, ki močno in hitro vpijajo.
B a rv a ti pričnem o na dobro osušenem  be­
ležu. Čopiči naj bodo enakom erni tako  po 
k v a lite ti kot po velikosti. P o tezi naj bodo 
enakom erni in ne prek ratk i. D a se  izognemo
m orebitnim  lisam, je važno, da je čopič vedno 
dovolj napojen. Z barvan jem  prek in jam o pri 
oknih, vogalih, kordonskih vencih itd. Sploh 
je treb a za  barvanje p o isk ati zaključne kom ­
plekse. K ot čopiči naj bodo tudi posode za 
barve enake velikosti. M ateria l se naj po 
m ožnosti m enjava v  posodah istočasno. B arve 
je treba redno prem ešavati, da se  ne sesedajo .
Škropljeni omet
M alto škropim o na več načinov: z z idar­
sko žlicov, čopičem  in m etlico. V zadnjih časih 
je najbolj običajen in tudi prim eren način 
škropljen ja z brezovo m etlico.
Za škropljen i om et uporabljam o običajno 
dolomitni, apnenčev ali tudi drugi zrnato 
robati pesek . Tudi tu nam služi firnež v isto 
svrho kot p ri barvanju.
L ep o ta  izdelka je odvisna v glavnem  od:
1. izbire metlic, 2. načina škropljen ja in 3. 
pogostega m ešan ja in p ravo časn ega zam enja­
vanja škrop iva v  posodah.
Pri brezovih m etlicah, ki jih napravim o 
sam i, je važno, d a  so vejice različne debeline 
(od 1 do 3 mm) in da je njih se stav a  en ako­
m erna. M enjavati jih m oram o češče, ker se 
rade izrab lja jo  pri o tresan ju  škropiva, dolge 
so od 35 do 45 cm, na prednjem  koncu ne 
preveč razm ršene. B iti m orajo iz suhega 
vejev ja  in p red  uporabo nam očene v vodi.
Škrop ivo  m ečem o na fasadn o p loskev pod 
kotom  ca 60°. R azda lja  m ed zidom  in palico, 
po k ater i otresam o škrop ivo  z m etle, je ca 
40 cm. P ri zajem anju m etlico nekoliko otre­
semo, da se škropivo lep še  in enakom erno 
razprši.
K o ni v  škropivu  več dovolj apnene m a­
ščobe in z njo tudi barve, ga m oramo zam e­
njati in  odložiti na poseben  p ro sto r in ne med 
ostali m aterial v  glavnih posodah.
Posebno poglav je  so  m adeži na fasadah, 
ki jih povzroča v laga  v  zidu. Z navadno obno­
vitvijo fasade  jih ne odpravim o, če nismo prej 
.po iskali in odstranili p rave  izvore vlage, kar 
sp ad a  pod posebno poglav je  o izolacijah.
Razno
Za v sa  navedena dela je um estno, da po 
m ožnosti izberem o in obdržim o zidarje in 
delavce, ki so vešči takih  del.
U m evno je, da m oram o pri takih  rem ont­
nih delih istodobno m isliti tudi na osta le  dele 
kot so : popravilo strehe, v isečih  žlebov, od­
točnih cevi, obrob itd.
V si letni časi niso prikladni za tak a  dela. 
N ajbolj ugodni m eseci so: delno m arec, april, 
maj, junij, delom a sep tem b er in oktober. 
Ju lij in avgust nista najbolj prim erna. V pozni 
jeseni p a  obstoji nevarnost, da se  fa sad a  ne 
izsuši pred  nastopom  zime, kar povzroča 
m adeže na površini.
Pri barvan ju  in škropljen ju  je paziti, da je 
delo izvedeno povsem  čisto . D ela na o k ra s­
kih, strešnih  napuščih, okvirjih in lezenah je 
prav, če so  zaključena pred  deli na zidovju. 
Z lasti velja to za barvan je in škropljenje.
Za skladnost fasade  je važno, da po do- 
vršitv i zidarskoslikarsk ih  del mislimo tudi na 
videz raznih pritiklin kot so: žlebovi, cevi,
kritine podoknic, napisne table, hišne številke 
itd. Če jih puščam o v  nem ar, kvarijo  v tis  
celotnega dela in kažejo  este tsk i čut izvaja lca 
v  čudni luči, Da si prihranim o zam udno 
čiščenje teh predm etov, s i  pom agam o s tem, 
da jih po možnosti za  č asa  trajanja del od­
stranim o ali prekrijem o z žakljevino; staro  
lepenko ali papirjem .
Često m oram o biti opreznejši pri fasädah , 
po katerih  so izpeljane zunanje električne 
napeljave.
O pisana dela, ki niso nobena novost, so 
racionalna le pri praviln i in solidni izvedbi. 
To se pokaže šele pozneje, ko nam po zaslugi 
zanesljivega dela in m ateriala , fasad  ni treba 
tako pogosto  popravljati.
Tehnične izpopolnitve
Ing. Bogomir Rane:
Viš. tehnik Jože Požauko:
GRADNJA KANALOV VELIKEGA PROFILA 
S POMOČJO VRTALNEGA ŠČITA »KRT«
Med številne nerešene ali le delno rešene 
probleme komunalne tehnike, spada prav gotovo 
kanalizacija. V kanalizaciji vidi večina graditeljev 
neko potrebno' zlo. Velike investicije, mnogo de­
lovne sile in na koncu je vse pokrito, nič (na 
prvi pogled vidnega) ni ostalo. Cesto se dogaja, 
da določamo lokacije za stanovanjska naselja in 
izdajamo gradbena dovoljenja, a da na vprašanje 
kanalizacije niti ne 'pomislimo. Šele ko so stavbe 
dozidane in jih je treba predati v uporabo, ugo­
tavljamo, da je treba vendarle skrbeti tudi za 
odtok 'porabljene vode. Zaradi izvršenih dejstev 
smo često prisiljeni segati po slabih rešitvah ali 
neprijetnih provizorijih, ki so mnogokrat znatno 
dražji, kalk or sistematsko izvedena kanalizacija 
ter so zato za naše gospodarstvo škodljiva. Najbolj 
priljubljena a v večini primerov najslabša rešitev: 
v t^kih primerih ponikovanje v podtalje.
Ker smo finančna sredstva, delovno silo in 
material od nekdaj raje investirali v stanovanjske 
stavbe, tovarne in druge vidnejše objekte, je k a ­
nalizacija menda skoro v vseh (ne samo v naših) 
mestih močno' zaostala za izgradnjo ostalih objek­
tov. Posebno so se povsod skrbno izogibali gradnji 
kolektorjev velikih izmer, ki zahtevajo seveda 
ogromne investicije, delovne sile in materiala.
Tudi Maribor v tem pogledu ne predstavlja 
nikake izjeme — nasprotno! Kanalizacija je v 
zaostanku že več deset let. Maribor se je kot 
industrijsko mesto pričelo naglo širiti že po prvi 
svetovni vojni. Še hitreje se širi po osvoboditvi. 
Kanalizacija, ki je bila pomankljiva že izpred 
prve svetovne vojne, m mogla več dohajati in je 
vse bolj zaostajala za gradnjami stanovanjskih 
stavb. Medtem, ko bo vsemu področju levega 
brega Drave možno v nekaj krepkih gradbenih 
sezonah zagotoviti odvajanje vseh pretočnih od­
plak (preko greznic), je desni breg (Tabor, Rad­
vanje, Studenci) v kanalizacijskem pogledu popol­
noma zanemarjen. Posamezni' plitvi kanali sicer 
odvajajo manjši del področja Tabora. Na vseh 
ostalih področjih pa odplake ponikujejo. Tako 
stanje pa je postalo zaradi relativne bližine stu­
dencev mestnega vodovoda nevzdržno. Treba je 
končno misliti na gradnjo velikega odvodnega 
kanala ,od Radvanja do Drave, ki bo sposoben 
prevzeti in odvesti vse padavine in odplake T a­
bora, Radvanja in delno Studencev. Zahtevati je 
treba, da bo kanal zadostoval tudi za časa, ko 
bo 'desni breg v celoti zazidan po izdelanem in 
odobrenem regulacijskem načrtu, Z regulacijskim 
načrtom je določen način in gostota zazidave 
posameznih predelov. Na podlagi tega in na
temelju danih hidroloških in hidrometričnih po­
datkov je bila izračunana maksimalna vodna mno­
žina, ki jo bo moral odvajati ta kolektor, k,i iznaša 
8,30 m3 pec. Z ozirom na razpoložljivi padec 
3,50/00 bi mogel odvajati to množino kanal okrog­
lega presefka, premera D =  2,0 m.
Trasa kanala naj poteka (kot najugodnejša) po 
neki bodoči' cesti. Na tej trasi pa se danes nahaja 
še cela vrsta stanovanjskih hiš. Trasa reže po­
breško cesto, staro in novo — Tržaško cesto ter 
končno še železniško progo Maribor—Prevalje. 
Gradnja se mora izvršiti tako, da se vrši promet 
nemoteno po teh važnih prometnih žilah. Stali 
smo pred zelo težkim problemom.
Za gradnjo kanala po normalnem odprtem na­
činu bi potrebovali veliko število delavcev, saj bi 
znašal izkop po tekočem metru 24—28 m3 iz glo­
bine 6—7 m. Tako ogromne mase ne bi mogli 
deponirati v bližini kinete zaradi stranskega pri­
tiska, ampak bi jih morali odvažati na neko depo­
nijo, pozneje po gradnji kanala pa zopet dopremiti 
za zasip. Obstoječe stavbe na trasi bi morali od­
straniti, ali projektirano najugodnejšo, zravnano 
traso spremeniti in izdatno poslabšati.
V tej stiski je bila skonstruirana priprava, ki 
je rešila v glavnem vse — tudi prej 'Omenjene 
probleme, tako glede delovne sile, ekonomičnosti 
in materiala. Omogoča pa delo neodvisno od stanja 
zazidave. Ta priprava je v bistvu horizontalni 
keson, tor'ej ščit, ki periodično napreduje. Pod 
njegovim okriljem se izgradijo (obokajo) posamezni 
venci. Zaradi tega je bil imenovan vrtalni ščit 
»krt«, S pomočjo te priprave je možno graditi 
kanale, tunele, zaklonišča, podzemne železnice in 
slično v ilovnatem, peskovitem, prodnatem ozir. 
v vsakem terenu do vključno 4. kategorije. Premer 
svetle odprtine (okrogla) je lahko od 180 cm na­
vzgor, Čim večji je, tem lažje je delo. V danem 
primeru je bil »krt«, konstruiran za premer D =  2 m 
ter služi za gradnjo zbiralnega kanala dolžine 
1000 m v prodnatem (mešanem) terenu [jsr 0,1 m/m 
— 150 m/m s samci do ss  500 m/m, prodec je
mestoma k onglom er atizir an).
T e h n i č n i  o p i s
»Krt« sestoji iz zunanjega plašča, debeline v 
sorazmerju s premerom, v danem primeru debe­
line 18 mm, iz notranjega plašča, ki je krajši od 
zunanjega ter vezan z zunanjim plaščem s pomočjo 
dveh kolobarjev ter' podolžhih reber, in iz pred­
njega konusa, ki nosi rezilne nože iz 12-odstotne 
manganove litine.
Zunanji plašč je v delu izven podvojitve z no- 
tran,im plaščem ojačen s tremi 200 mm širokimi 
kolobarji iz 18 mm debele pločevine. Plašč sam 
pa je v reipu na spodnjem delu izrezan in sicer 
je dolžina tega izreza 0,74 mm, odrezan je ves 
spodnji deli do 0,15 m izpod horizontalne ravnine 
skozi dolžino »krta«,
Notranji plašč je na mestih, kjer delujejo hi­
dravlične dvigalke, povezan z zunanjim plaščem 
s tremi podolžnimi rebri, ki tvorijo zaključen okvir, 
s pomočjo katerega se prenaša pritisk dvigalk na 
zunanji plašč. Ojačen je na teh mestih tudi kolobar 
z izrezki iz kolobarja iz 18 mm pločevine.
Konus je vezan z zunanjim plaščem  in prednjim 
kolobarjem še s 16 trikotastimi pločevinami, Konus 
nosi 16 nožev iz 12-ods.totne manganove jeklene 
litine, ki se nataknejo na konus kakor bajonetni 
zapirač. Zato ima konus 16 X 4 =  64 izrezkov di­
menzij 25/85 mm.
Notranja oprema »krta« sestoji iz 3 hidrav­
ličnih dvigalk. Vsaka od njih ima zmogljivost 
120 ton (zunanji bat), oziroma 60 ton (notranji 
bat), S temi dvigalkami se vrši pomikanje krta 
naprej. Za pogon hidravličnih dvigalk služi črpalka, 
ki transformira iz kompresorja prejetih 6 atmosfer 
na 350—400 atmosfer. Iz črpalke pritiska glicerin 
ali olje po jeklenih ceveh v dvigalke1 'ter povzroča 
izteg batov. Hidravlične dvigalke so pritrjene na 
zunanji plašč »krta« z oprijemalkami, Pritisk batov 
se prenese na posebne lesene nastavke 30 cm/ 
30 cm, katerih baza je razširjena v dveh smereh 
za 21 cm. Višina nastavkov je 58 cm, glava pa je 
okovana s 16 mm debelo pločevino. Leseni nastavki 
se opirajo na prenosni venec, ki prenaša ves pri­
tisk dvigalk enakomerno na ves obod že zgotov- 
ljenega kanala. Prenosni venec sestoji iz treh 
zvarjenih in v krog zavitih INP 20. Na mestih, kjei 
pritiskajo prej omenjeni nastavki, je na vencu 
navarjen izrez kolobarja (L =  859, 1 =  663, d =  
=  290 mm) iz 19 mm debele pločevine. Na prenos­
nem vencu je navarjena na vsaki strani nosilna 
konstrukcija za osi, na katere so nataknjeni krog­
lični ležaji, ki služijo kot kolesa, s pomočjo katerih 
se premika ves prenosni venec INP 12. Na gornji 
ploskvi INP 12 je navarjen U profil 2,5 cm, po 
katerem tečejo kroglični ležaji kakor po tračnici. 
Tračnica, oziroma INP 12 sta pritrjeni tako, da se 
nahajata gornji ploskvi v horizontalni ravnini osi. 
INP 12 profila sestoijita iz dveh delov. Prednji del 
je dolg 1 m, navarjen je na eni strani notranjega 
plašča, s posebno konzolo pa v razdalji 45 cm že 
oprt na zunanji plašč. Drugi del se opre na reme- 
nato, ki je potrebna pri zidanju oboka. Medtem 
ko je prvi del fiksen, je drugi del mogoče sneti. 
Vezan je s prvim delom in s podporiščem na 
remenato z izenačenim presegom, položaj pa je 
fiksiran z vsadilko, iki jo je mogoče zapahniti.
Kot opora za napredovanje »krta« služi že 
zgrajeni kanal, V početku je torej treba določeno 
dolžino kanala graditi po odprtem načinu, ki služi 
s svojo, težo kot opora, ali je treba, graditi oporo 
na drug način. V danem primeru sta bili zgrajeni 
s traverzami trapecno ojačeni betonski krili, ki 
segata 3 m v zrastli teren.
Da se »krt« ne bi mogel med napredovanjem 
vrteti okoli svoje podolžne osi, ima na prednjem 
delu dve podolgovati zarezi skozi oba plašča. 
Skozi ti zarezi je treba v teren zabiti dva železna 
75 cm dolga klina.
Delo se vrši v naslednjem redu:
1, Pričetno stanje (razvidno je  iz podolžnega 
profila). Bati hidravličnih dvigalk so uvlečeni, od- 
stranljivi del I. profila, (ki služi kot tračnica, je 
demontiran, prenosni venec je potisnjen k zgotov- 
ljenemu kanalu, nastavki so montirani, ventili 
črpalke odprti.
2. Kompresor je staviti v pogon. Iz črpalke 
priteka glicerin ali olje, bati izstopajo, pritiskajo 
na nastavke, ti na prenosni venec, slednji pa na 
betonski obok. Ker se ta ne pomakne nazaj, se 
giblje »krt« naprej. Noži se zarežejo v teren. 
Napredovanje »krta« se vrši toliko časa, dokler 
se na dnu ne prikaže 0,60 m dolgi pas terena. 
Tedaj se »krt« ustavi. Ventili za pritiskanje v 
črpalki se zaprejo, odprejo se pa ventili za vra­
čanje glicerina (olja). Bati hidravličnih dvigalk se 
vračajo s pomočjo v lesenih nastavkih vgrajenih 
ročnih dvigalk. Nato se nastavki snamejo, odstran- 
ljivi del tračnice se montira, prenosni venec pa 
se zapelje k dvigalkam, kjer se s kaveljčkom 
zapahne. Zdaj se sname zopet odstranljivi del 
tračnice in s tem so priprave za zidanje kanala 
končane.
3. Sedaj se prične obokanje kanala s fazonskimi 
kosi, katerih oblika je razvidna iz načrta. Talni 
kosi se malo podbetonirajo. Za zidanje služi lesena 
zložljiva oziroma raztegljiva remenata, ki se raz­
tegne in postavi v pravilno, lego s pomočjo lesenih 
klinov. Za teme (zaključek] se uporabljajo spe­
cialni kosi, ki so manjši, njihova oblika je zopet 
razvidna iz načrta. Za zaključek rabimo 7 kosov 
takih komadov, ki imajo luknjice ter se končno 
povežejo s podolžno armaturo jgr 10. Fazonski 
komadi imajo pero na eni strani, na drugi pa utor. 
Na ta način se posamezni obroči vežejo po dolžini. 
Posebni manjši utor pa sprejme obodno armaturo 
&  10 na vsakih 0,5 m kanala,
4, Ko je obok sezidan, se podaljša industrijski 
tir do prednjega dela »krta«. Sedaj se prične 
izkop, ki znaša za D =  2,0 m, debelina zida 32 cm 
in napredovanje 0,5 cm — 2.736 m3, Ta material 
se izvaža po izgotovljenem kanalu na prosto. Po 
kakovosti se uporablja ta material .po presejanju
PODOLŽNI PREREZ
POGLED H.
POGLED ll-ll.
I
delno za napravo fazonskih komadov, za gramo- 
zenje cest ali za beton.
5. Nato se vršijo priprave za napredovanje, to 
je: premakljivi del tračnice se montira, uitori fa­
zonskih kosov se izpolnijo' z lesenimi polnili, pre­
nosni venec se pelje nazaj )k oboku, leseni nastavki 
se montirajo. S tem smo dosegli prvotno stanje.
Vse nadaljnje delo se vrši kakor že opisano za 
vsak obok iznova.
Za orientacijo služijo tri viseče vizirne marke, 
od katerih sta prvi dve nameščeni na temenu 
zgotovljenega kanala, tako da določata optično
os kanala. Tretja pa je nameščena na temenu 
»krta« in je postavljena v optični osi »krta«. 
Kadar se vse marke krijejo, je napredovanje 
»krta« pravilno.
Z delnim zapiranjem ventilov na črpalki je 
možno variirati brzine iztega batov na hidravličnih 
dvigalkah, a s tem je podana možnost gibanja 
desno, levo, gor in dol. Vse to seveda le v manjši 
meri in na večje daljave (nekoliko centimetrov 
na 1 obok).
Za dani premer kanala D — 2,0 m je bila 
računsko določena debelina stene in potrebna 
armatura. Iz tega je bila računsko določena jakost 
pločevin in sestavnih delov »krta«. Nadalje je bit 
izvršen račun trenja in loma. Tako znaša v danem 
primeru pritisk nožev na zemeljski material 
20 kg/cm2.
»Krt«, ki je v uporabi, je  bil v celoti izdelan 
iz domačega materiala. Izdelala ga je Tovarna 
metalnih konstrukcij »Franc Leskošek« v Mari­
boru. Nože iz 12-odstotne manganove litine je 
izdelala Železarna v Guštanju, mehanično opremo 
pa so delno izdelale, deloma posodile Železniške 
delavnice v Mariboru. Nekatere .manjše dele 
opreme je pa izdelalo Mestno komunalno podjetje 
v Mariboru v svojih mehaničnih delavnicah.
Prednost gradnje kanalov, tunelov, zaklonišč, 
tunelov za podzemne železnice itd. na opisani 
način nasproti, odprtemu načinu gradnje so na­
slednje:
1. Neodvisnost od tačasne zazidave v mestu. 
Možno se je prilagoditi regulacijskemu načrtu ter 
polagati kanal v trasah bodočih cest, čeprav so 
danes še zazidane z uporabljivimi stavbami. Stavb
NAMESTITEV NOŽEV NA KONUSU
Slika 3.
ni treba podirati in tudi ne nastane nobena ne­
varnost za njih obstoj. Ob primerni geološki 
sestavi je ta način možno uporabljati tudi za 
tunelirattje izpod rek in povsod, kjer je odkrivanje 
nemogoče ali zvezano z negativnimi posledicami.
2. Izbegavajo se gornji sloji, preseki z raznimi 
starimi temelji, predvsem pa drugimi oskrbovalnimi 
vodi (vodovod, plinovod, E-kabli nizke in visoke 
napetosti, telefonski kabli), katerih osiguranje med 
gradnjo, posebno če je kineta široka, je često zelo 
zamudna in kočljiva zadeva. Nedotaknjena pa 
ostane poleg stavb tudi vsa površina, ceste, 
pločniki, zidovi, ograje, plotovi, vrtovi, sadno 
drevje itd. Vse to je treba po odprtem načinu 
gradnje prekopati, po polaganju pa zopet vzpo­
staviti. Slednje je v pogledu vrtov in drevja skoraj 
nemogoče, glede ostalih objektov pa zelo draga 
stvar, brez ozira na nevoljo, ki se jo povzroča 
pri lastnikih.
3. Če pomislimo, da prihaja iz 4 m široke in 
6 m globoke kinete na vsak tekoči meter 24 m3 
oziroma približno 30 m3 razrahljanega materiala, 
nastane vprašanje, kje bi mogli deponirati take 
ogromne množine materiala, čeprav le za čas 
gradnje. Na cestah ne bi bilo prostora, morali bi 
torej te mase nekam dalje odvažati. Pred zasipa­
njem pa zopet nakladati in dovažati. Poleg tega 
bi za dalje časa uničili površine, ki bi jih izbrali 
za deponijo.
4. Varnost dela je velika.
»Krt« na montažnem 
odru
Najboljši odraz prednosti je poraba norma ur, 
materiala in cena na 1 m kanala. Razlika je tem 
večja, čim globlja je lega kanala. Za primerjanje 
Smo predpostavili srednjo globino kanala 6 m, 
kakor je to primer v našem izvedenem primeru.
Iz predizmer analize proračuna norma ur, pro­
računa materiala in finančnega računa citiramo za 
1 m kanala D =  2,0 m, globina 6 m, kakor sledi:
I. Proračun za gradnjo- 1 m po odprtem 
(dosedanjem) načinu,
A. Material:
1. opažni les . . m3 0,64
2. cement kg 1302,—
3. gramoz . . m3 5,76
4. pesek . . . . m3 0,9
5. voda . . . . m3 0,78
6. armaturno žeilezje
za najugodnejši
profil . . . . kg 30,—
7. skobe in žeblji kg 2,2
8. bencin . . . kg 2,7
9. motorno olje kg 0,14
10. strojno olje . . kg 0.05
Materialni stroški skupaj . . . din 4.144,—
B. Transport s tovornim avtomobilom:
1. zemeljski material 
(preostal po zasi-
panju kinete) m3 6,84
2. opažni les . . . m3 0.64
3. cement . . . kg 1302,—
4. peščeni gramoz . m3 5,76
5. pesek . . . . m3 0,9
6. armatura . . . ton 0,03
Stroški za transport skupaj
C. Delo, inorma ure:
a) zemeljska dela: n. ur din
1. izkop 0—6 m — 24 m3 112,24 1.652.—
2, nakladanje na samokol-
nice — 30 m3 . . . . 25,44 338,—
3. prevoz s samokolnicami 
najmanj na 30 m dolži-
ne in 2 m višine — 30 m3 34,80 463.—
4. razpiranje — 12 m2 . . 8,34 149,—
5. odstranjevanje razpor —
12 m2 .............................. 6,— 107,—
6. zasipanje kinete —
23,16 m3 ......................... 72,80 968,—
7. odvoz preostalega ma-
teriala ■— 6,84 m3 . . 8,90 118,—
8. vzpostavitev prvotnega
stanja — 4 m2 . . . 80,— 1.200,—
9. nepredvidena dela 15% 52,25
400,77
750,—
5.745.—'
b) zidarska dela:
10. betoniranje kanala v
opažu in armiranje — n. ur din
4,8 m3 ......................... 46,60 700,—
11. armiranje .................... 2,92 57.—
12. namestitev in odstrani-
tev šablon ....................
13. nakladanje in razklada-
5,84 95,—
nje na tovorni avto 1,37 18.—
14. notranji omet 9,28 160,—
15. zunanji omet . . . . 3,20 55,—
16. obloga d n a .................... 1,94 31,—
17. nakladanje in razkla-
d a n j e .............................. 0,82 11.—
Skupaj 71,97 1.127,—
Vsa dela s k u p a j .................... 472,74 6.872.—
1 povprečna norma ura IR  = ------- =  14.55
472,74
Cena za 1 m kanala bi znašala.
1. Materialni stroški:
din
a) material . . . . . . 4.144,—
b) transport . . . 1.246.—
1. 5.390.—
2. Straški dela:
a) osnovne plače . . . . 6.872,—
b) doidatek na stalnost
473 ur ä 1.60 . . . .  757,—
7.629,—
c) prispevki 38.29% od
7.629,— .........................  2.920.—
2. 10.549,—
din
I. Izdelavni stroški 1. +  2. . . . 15.939.—
3. Režija 56% od 10.549.— ..................... 5.910.—
4, Amortizacija 5% od 15.939,— . . . 797.—
II. Polna lastna c e n a ....................  22.646,—
5. Planski dobiček 2.5% od 15.939.— . 399.—
23.045.—
6. Davek na promet 9.8901% od 23.045.—- 2.280,— 
Prodajalna cena za 1 m kanala, zidan
na odprti n a č i n ..............................  25.325.—
II. Proračun za gradnjo 1 metra kanala premera 
D =  2,0 m s pomočjo vrtalnega ščita »Krt«, 
vključno napravo fazoinskih komadov.
A. Material:
1. cement . . . .  ton 1,054
2. peščeni gramoz . m3 0,47
3. peselk . . . . m3 3,12
4. gašeno apno . . kg 30,—
5. voda . . . .  m3 0,584
6. armaturno železje kg 10,—
Materialni stroški skupaj . . . din 2.388.—
B. Transport s tovornim avtomobilom:
1. cement . . . . ton 1,054
2. gramoz . . . . m3 0,47
3. pesek . , . . m3 3,12
4. apno . . . . ton 0,03
5. betonsko železo . ton 0,01
Stroški za prevoz skupaj . . din 685,—
Delo -—■ norma ur — stroški; 
a) zemeljska dela:
n. ur din
1. izkop od vertikalne stene 
— 5,5 m3 ......................... 3,91 57,—
2. nakladanje na vagonete 
— 5,5 m3 .................... ..... 6,60 88.—
3. prevoz in vračanje
(200 m) — 5,5 m3 . . . 5,50 73,—
Zemeljska dela skupaj . . . 16,01 218,—
b) dela pri napredovanju 
»Krta« ............................... 24,— 468.—
Č. Zidanje kanala:
1. proizvodnja fazonskih ko­
madov . . . . . . .
din
59,—
din
855,—
2. dovoz fazonskih komadov 
iz deponije do vhoda ka­
nala z nakladanjem in raz­
kladanjem ......................... 8,78 116.—
3. dovoz lazonskih komadov v 
kanal na plato vagonetu 
vključno nakladanje in raz­
kladanje .............................. 12,25 163.—
4. naprava podbetona in malte 
z d o v o z o m ......................... 6,17 8 3 ,-
5. zidanje kanala iz fazonskih 
k o m a d o v .............................. 18,— 374,—
6. zidanje berme in naprava 
o m e t a ................................... 12,56 210,—
Skupaj zidarska dela . . 116,74 1.801,—
Vsa dela s k u p a j .................... 156,75 2.487.—
»Krt« pri spušča­
nju v gradbeno 
jamo
Cena za 1 m.kanala, zidanega s pomočjo »Krta«, 
znaša:
din din
1. Materialni stroški:
a) m a t e r i a l .................... 2.388.—
b) transport . . . . 685—
Stroški dela:
1, 3.073—
a) osnovne plače . . .
b) dodatek na stalnost
2.487—
157 ur ä 1.60 . . . 251 —
c) prispevki 38.29% od
2.738—
2.738— .................... 1.049.—
2. 3.787—
I. Izdelavni stroški 1. +  2,
3. Režija 50% od 3.181.— . .
4, Amortizacija 5% od 6.860.—
6.860,- - 
2 .120—  
343—
5.
II. Polna lastna cena 
Planski dobiček 2.5% od 6.860
9.323—
171,—
9.494—
6. Davek 9.8901% od 9.494,— . . . 940—
Prodajna cena za 1 m kanala, zida- 
nega na nov način . . . . . .  10.434.—
Iz primerjave vidimo, da je največja razlika 
v zemeljskih delih in sicer 400,77 ur (norma) 
nasproti 16,01 n. ur, to je okroglo 25-ferat manj, 
medtem ko bi se zidarska dela razvila pri odprtem 
načinu nekoliko ugodneje. To pa predvsem zaradi 
tega, ker je pač betoniranje enostavneje kakor 
produkcija fazonskih kosov in obokanje. Vendar 
je skupno število norma ur še vedno 472,74 na­
sproti 156,75.
Znatni pa so prihranki pri prevozih in mate­
rialu. Predvsem prihranimo ves les in to 0,64 m3
»Krt« montiran ča­
ka na napredovanje
na tekoči meter ali 640 m3 na 1 km kanala. Pre­
cejšnji so tudi prihranki cementa, betonskega 
železja, gramoza in peska.
Razlika v polni lastni ceni znaša tako dinarjev 
13.323.—, razlika v prodajni ceni pa znaša dinarjev 
14.891.—, kar pomeni prihranek 13 ozir. 14,8 mili­
jonov dinarjev na 1 km kanala,
Vse te cene veljajn s pogojem, da je teren 
enoličen — največ III. kategorije. V danem pri­
meru smo imeli opravka na eni strani z močnimi 
plastmi konglomerata, na drugi pa j,e trasa prodrla 
skozi zasipano bivšo gramoznico, kjer je bilo 
napredovanje izredno otežkočeno, Zaradi sipkosti 
terena je bilo treba vsa prsa držati pod opažem. 
Zaradi tega so bili stroški za tekoči meter kanala 
znatno višji, okoli 15.000.— dinarjev. Vendar je 
tu treba pripomniti, 'da bi višji stroški, ki bi 
nastali pri uporabi »krta« zaradi terenskih neprilik, 
še v potencirani meri nastopili tudi pri uporabi 
dosedanjega načina, tako da je smatrati izraču­
nano razliko v stroških v vsakem primeru kot 
minimalno.
Vse prej opisane operacije izvrši v eni izmeni 
vsega pet delavcev s strojnikom vred, ki oskrbuje 
kompresor in mehanično opremo »krta«. Dotacija 
delovne sile je torej minimalna. Organizacijo dela 
in opreme je možno še izboljšati.
Mehanična oprema
Ing. Martin Obran;
Kritika našega dela
NEKAJ MISLI O KVALITETI GRADENJ
Mnogo se dames govori in piše o kvaliteti 
gradenj. Pri tem se navadno misli in poudarja 
kvaliteta gradbenega materiala in direktnih pro­
duktov kot so n. pr, beton in oistali asortimenti.
Vse to je potrebno za dosego kvalitetnih objek­
tov, vendar ne smemo pozabiti, da tvori osnovo 
za dobro zgrajen objekt pravilno izdelan projekt.
Projektant-konstrukter stoji pri večjih in tom- 
pliciranejših objektih pred težko nalogo. V arhi­
tektonskem oziru mora objekt tvoriti z okolico 
harmonijo. Funkcionalna rešitev mora biti taka, 
da bo obrat potekal čim enostavneje. Tu je ne­
ogibno potrebno sodelovanje strokovnjakov-spe- 
oialistov tiste panoge, saj ni mogoče, da bi arhitekt 
ali gradbenik poznal v podrobnostih vse mogoče 
različne obrate. Tak specialist mora razen teorije 
dobro poznati praktičen postopek izdelave pro­
duktov, kajti od velikosti posameznih prostorov 
ter njihove razporeditve je odvisno brezhibno 
funkcioniranje celotne naprave.
V konstrukcijskem pogledu rešitev običajno ni 
enostavna. Ne samo, da mora biti konstrukterju 
jasno delovanje konstrukcije v statičnem smislu, 
poznati mora dobro lokalne prilike, tehnologijo 
gradbenega materiala, ki pride za izvedbo v poštev 
ter operativna sredstva, s katerimi razpolagajo 
gradbena podjetja, ki gradijo tiste objekte.
1. Izbira gradbenega materiala.
Če hočemo .doseči kvalitetne objekte, moramo 
izbirati le material, kil odgovarja vsem zahtevam 
glede kvalitete. Za večje in kompliciranejše kon­
strukcije ga je potrebno poprej preizkusiti v 
laboratoriju za preiskavo materiala.
Najprej se moramo odločiti iz kakšnega mate­
riala bomo gradili različne konstrukcije objektov. 
Pri tem moramo paziti na ekonomičnost konstruk­
cije v celoti ter upoštevati lokalne rezerve raz­
ličnega gradbenega materiala, strokovno usposob­
ljenost kvalificirane delovne sile ter transportne 
prilike.
Pri različni, stopnji industrializacije dežel, raz­
ličnih klimatskih in geoloških prilikah, različnih 
nahajališčih lokalnega gradbenega, materiala, kakor 
tudi pri različnih transportnih možnostih ter raz­
lični stopnji mehamizacij.e gradbenih podjetij in 
sposobnosti kvalificirane delovne sile bo za te 
objekte različna vrsta konstrukcij in različnega 
gradbenega materiala ekonomična pa tudi estetska.
Pri konstruiranju se običajno poslužujemo raz­
nih priročnikov, knjig in revij. Priporočljivo in 
koristno je pregledati in preštudirati rešitve sličnih 
objektov v čitm različnejiših variantah, vendar mo­
ramo kritično gledati, kakšni razlogi so vodili 
projektanta tako pri izbiri gradbenega materiala, 
kakor tudi same oblike posameznih konstrukcij, 
Tak študij nam daje marsikatero dobro idejo, na 
katero verjetno ne bi prišli, če bi se prehitro in 
površno odločili za končno rešitev.
Kopiranje raznih rešitev v celoti ali samo 
delno, utegne postati škodljivo, saj je možno, da 
je bila podana rešitev za precej drugačne prilike 
Zelo praktična in ekonomska, dioeim je lahko v 
novem primeru aplikacije popolnoma nasprotno.
Nekaj primerov.
V pokrajinah, kjer je malo lesa, cementna in 
jeklena industrija pa dovolj razvita, armirano­
betonske konstrukcije uspešno zamenjujejo lesene.
V krajih, kjer ni v zadostni bližini dobrega 
gramoza ali kamnitega agregata, postanejo zaradi
velikih transportnih razdalj istega materiala armi­
ranobetonske konstrukcije lahko neekonomske.
Jeklene konstrukcije so, za  mnoge objekte 
večkrat idealna rešitev, seveda, če je jeklena 
industrija n,a ustrezajoči višini, sicer jih v mnogih 
primerih uspešno zamenjajo armiranobetonske.
2. Oblika konstrukcije.
Ko smo se odločili iz kakšnega materiala bomo 
gradili, pridemo na študij oblike konstrukcije. Za 
vsako vrsto gradbenega materiala obstoje za raz­
lične razpone in obremenitve »naravne« oblike 
konstrukcije. Pod temi mislim tiste, ki so estetske, 
čkonomške in v statičnem smislu ugodne.
Nekaj primerov:
a) z a  a r m i r a n i  b e t o n :  loki, različne plo­
šče, lupine, kontinuirni nosilci, okvirji itd.
b) z a  l e s :  različna vešala in razpirala, žeb- 
ljane konstrukcije itd.
c) z a j e k l o :  predalčja, lupine, polnostenski 
nosilci itd,.
Tu se pokaže koliko obvlada statik-konstrukter 
različne oblike, Izbirati take, ki so najbolj pre­
proste za računanje, običajno ne bo ekonomsko. 
Prostoležeči nosilci so večkrat dragi, čeprav jih 
najhitreje izračunamo. Ne sme veljati načelo — 
poceni projekt — ampak cenen in dobro zgrajen 
objekt.
Koinsitrukter je dolžan koristno izrabiti vse 
prednosti, ki mu jih nudi narava. Ne smatram za 
dobro rešitev tisto, pri kateri statik določene 
ugodnosti prirode, ■— ki jih je včasih težko pra­
vilno upoštevati — izloči, da si poenostavi statični 
račun. Na primer horizontalna dilatacija pri ločni
pregradi, z ugodnim razmerjem " r r  ( dolžina krone
H
nasproti višini).
Za večino primerov visokogradnje, manjših 
mostov ter preprostih objektov nizkogradnje je 
možn.0' posta,viti normative ter po njih plačati 
konstrukterja.
Oblika je običajno v teh primerih »avtomatsko« 
določena ter gre v glavnem samo za računski 
postopek. (Izračun /upogibnih momentov, prečnih 
sil, napetosti, določitev armature itd.)
Pri večjih in kompliciranih objektih je sicer 
možno postaviti normative, vendar je veliko vpra­
šanje koliko, bo1 projektant zadel ekonomijo ali 
včasih sploh pravilno obliko. Bistvo problema tvori 
študij raznih oblik, variant iste oblike ter izbolj­
šanje posameznih variant.
Računski postopek je pri tem delu navadno 
precej obsežen, zahteva precejšnjo preciznost, 
traja razmeroma dolgo, časa, vendar ne sme stati 
v ospredju celotnega, problema.
Čim večji in kompliciranejši je objekt, tem 
večje število variant bo potrebno preštudirati, 
preden bomo našli zadovoljivo rešitev.
Na primer za pregrado Limberg v Avstriji, (120 
metrov višine) so napravili 10 variant za Noetz- 
li,ev razčlenjeni gravitacijski tip in 11 variant za 
ločno pregrado in vse te za isto lokacijo.
Za ločno, pregrado Gerlos (36 m), so prišli do 
zadovoljivega rezultata pri tretji varianti.
Talk študij se izplača. Vzemimo, da traja študij 
projekta ene take pregrade 2 leti. Stroški, za 
projekt znašajo mesečno cca 25.000 dinarjev (en 
statik in en tehnik), kar znaša v dveh letih
600.000 dinarjev. Pri betonu se prihrani v zadnji
varianti nasproti prvi n. pr. 30.000 m3. Če vzamemo 
srednjo vrednost 2000 din kuib. meter betona, znaša 
to 60,000,000 dinarjev.
Ekonomija je očividna.
Projekt mora biti popolnoma jasen in ne sme 
vsebovati dvoumnih rešitev, Projektant ne sme 
puščati problemov v projektu, ki bi jih naj reše­
vali operativci sami1 na terenu, saj oni običajno 
niso konstrukterji, razen posameznikov, ki jih je 
višja sila proti njihovi volji postavila v operativo.
Običajno povzroča težave nedovoljno kotiran 
ali pa z napačnimi kotnimi linijami izdelan projekt. 
Dober projektant takega načrta ne bo dal iz roik, 
saj je  mnogo laže in hitreje popraviti kote na 
projektu, kot pa pozneje na objektu, kjer so 
morebitna rušenja velika neprijetnost tako v ma­
terialnem kot v moralnem pogledu.
3. I z v e d b a ,
Projektant-konstrukter si mora biti popolnoma 
na jasnem z izvedbo, ter mora, v zamotanih pri­
merih tudi podati njen način. Brez točnega pozna­
vanja postopka- v praksi bo težko ta problem 
pravilno rešil, saj dobro velja latinski izrek: The- 
oria sine praxi(s) sicut currus sine axi(s). Prav 
tako bo težko operativec-praktik brez zadostnega 
teoretičnega znanja razumel zamotane načrte, saj 
tudi za njega velja izrek: Praxis sine theoria, 
sicut currus sine via.
Na primer armaturni načrti za velike ali zamo­
tane objekte, potreba in razvrstitev dilatacij itd.
Pri izvedbi objektov mora projektant točno 
poznati in upoštevati stopnjo mehanizacije grad­
benega podjetja, ki gradi; kakor tudi strokovno 
sposobnost kvalificirane delovne sile ter temu 
prilagoditi projekt,
Na primer' pri montažnih konstrukcijah moramo 
upoštevati nosilnost žerjavov, s katerimi razpolagia
podjetje, PoiSebno je paziti, če se montira ročno, 
da posamezni elementi ne prekoračijo maksimalna 
teže (približno 500 kg) ali dolžine (nekako 6 m)
Če imajo> podjetja slabe tesarje, je praktično 
nemogoče projektirati ,objekte z razmeroma zamo­
tanimi opaži kot so n. pr. armiranobetonske 
lupine.
Za objekte, kjer je neobhodno potreben kvali­
tetni beton, je poprej potrebno temeljito preiz­
kusiti cement, kamniti agregat ter beton iz njih. 
Skrbeti moramo, da dosežemo povprečno visoko 
trdnost z majhnimi oscilacijami: nad predpisano 
trdnostjo ali po,d njo.
Za časa gradnje je potrebno vsakodnevno pre­
izkušanje betona, najenostavnejše z Empergerje- 
vimi gredicami, iki jih lomimo direktno na gradi- 
lišču po 3 ali 7 dneh, tako da pri nadaljnjem 
betoniranju morebitnih prejšnjih napak ne ponav­
ljamo.
Za druge gradbene materia,le je priporočljivo 
za večje objekte poprejšnje preizkušanje v labo­
ratorijih, ki ugotove njihovo kvaliteto, tako da se 
slab material sploh ne bo vozil na gradilišče,
POVZETEK
Dobre projekte bomo imeli le takrat, če bodo 
konstrukterji z dobrim teoretičnim znanjem ter 
s praktičnimi izkušnjami s terena, imeli na raz­
polago, dovolj časa za projektiranje.
Za velike in Zamotane objekte pa bomo dobili 
dobre projekte najhitreje in najsigurneje z raz­
pisanim nagradnim natečajem. Ostra konkurenca 
prinese običajno dobre rezultate podobno kot na 
športnih tekmovanjih, kjer padajo rekordi navadno 
le ob dobri udeležbi, dočim se pri slabi konku­
renci dosežejo običajno povprečni ali celo pod­
povprečni rezultati.
IZBOR RAZMERJA MED BETONSKIMI SESTAVINAMI
S posebnim ozirom na uvajanje zraka.
Napisala S. Walker in D. L, Bloem:
Kvaliteta betona je v veliki meri odvisna od 
kvalitete sestavin, morda še v večji meri pa nanjo 
vpliva razmerje teh sestavin, mešanje in vdelava. 
Dobra izdelava od izbire razmerja sestavin pa do 
vdelave daje pri dobrem materialu izvrstne, prj 
srednjem pa često zadovoljive rezultate.
V tem poročilu se bomo omejili na probleme 
razmerja betonskih sestavin s posebnim poudar­
kom na uvajanje zraka.
Gradbeni predpisi se večinoma le malo doti­
kajo izbire razmerja med betonskimi sestavinami. 
Tako n, pr. predpisuje pravilnik nekega velikega 
mesta za leto 1949 doziranje betona z volumni 
v razmerju 1 : 2 : 4 ,  1 : 114 :'3 in 1 : 1 : 2 ,  ozirajoč 
se le malo na uporabo betona in nič na kakovost 
sestavin. Taike proporcije dajo lahko le slučajno' 
najboljše rezultate za dane prilike, večinoma pa 
bodo napačne. Zdi se pa, da je gradbena praksa 
boljša kot predpisi sami. Z določili 1:2:4, 1:114:3 
itd. označimo samo vrsto betona. Pri konkretno 
izdelanem betonu so razmerja med finim in grobim 
mineralnim materialom verjetno precej drugačna 
kot 2 :4  ali 114 :3, Cementni faktorji so v bistvu 
taki, kot jih zahteva označeno številčno razmerje. 
Obdelava, vdelava in trdnost konstrukcije pa je 
znatno boljša, kot bi jo dala predpisana mešanica.
Izbira razmerij za betonsko mešanico naj se 
ne ravna po togo izbranih določilih. Predpisani 
postopek naj bo dovolj prožen, da bo mogoče 
upoštevati različne vrste in granulacije agregata.
Tako n. pr. najboljše proporcije za pesek in 
gramoz niso tudi najboljše za pesek in drobljen 
kamen, čeprav je mogoče tako z enim kot z drugim 
napraviti enako dober beton, če predpostavljamo 
material zadovoljive kakovosti in upoštevamo nje­
gove značilnosti.
PREDPISI ZA RAZMERJA
Pri danem materialu je odvisna trdnost betona 
od vodocementnega faktorja. Cementni del je 
treba smatrati za lepilo, ki veže agregate med 
seboj, pri čemer je lepilo tem jačje, čim manj 
vode smo uporabljali, Večini izmed nas je brez 
dvoma znano to osnovno pravilo, ki ga je objavil 
Abrams 1. 1918.
Količina vode, ki je potrebna, da dobimo 
zahtevano obdelavnost betonske mešanice, je 
v veliki meri odvisna od granulacije agregata. 
Celo pri danem vodocementnem faktorju, ki je 
predviden za določeno trdnost, je bolje, da se 
držimo minimalne količine vode na določeni 
volumen betona, kajti na ta način bomo omejili 
krčenje, povečali trajnost in zmanjšali ceno betona. 
Iz tega sledi, da so priporočljivi agregati s sicer 
pravilno granulacijo, a sestavljeni iz čim večjih 
partiklov, ki so še dovoljeni za določeno delo. 
Primer: beton, ki vsebuje 5 vreč cementa na 
0,764 m3 betona s 31,78 litrov vode na vrečo ali 
158,90 litrov na 0,764 m3, bo boljši kot beton, ki 
vsebuje 6 vreč cementa na 0,764 m3 betona in 
31,78 litrov vode na vrečo ali 190,68 litrov na 
0,764 m3 betona,
V »ACI Recommended Practice« navajajo šest 
ukrepov za določanje poizkusne mešanice za 
začetno uporabo na stavbišču.
Ti ukrepi so naslednji:
a) izberi vodocementni faktor po rezultatih 
poizkusov, iz izkušnje ali pa po že določenih 
odnosih, tako da dosežeš zahtevano trajnost in 
trdnost (na pritisk ali na upogib);
b) določi meje poseda, ki bodo omogočile 
pravilno rokovanje in strditev betona v danih 
delovnih pogojih;
c) določi največji dopustni premer zrn agre­
gata, ki je še primeren za določeno delo;
č) oceni po rezultatih poizkusov, po izkušnji 
ali pa po že določenih odnosih minimalni odstotek 
peska, ki bo zajamčil pravilno stopnjo obdelav- 
nosti;
d) oceni količino vode na kubični meter betona, 
ki jo potrebuješ za izpolnitev ukrepov b, c in č;
e) preračunaj razmerja med sestavinami poiz­
kusne mešanice, tako1 da bodo v skladu z določili, 
ki izvirajo iz  ukrepa a—d. Take prilagoditve v 
poizkusni mešanici izvrši po potrebi na licu mesta.
Zanimivo bi bilo primerjati rezultate ukrepov 
s tipiziranimi sorazmerji. Ukrep zahteva izbiro 
vodocementnega faktorja. Tabela št. 1 pa podaja 
tipizirana sorazmerja, ki jih je mogoče uporabiti 
kot doslej veljavno osnovo za cenitev.
Nekatera taka sorazmerja lahko dobimo iz 
preiskav materialov, ki jih uporabljamo na stav- 
biščih, čeprav bodo verjetno trdnosti nekoliko 
večje, kot smo predpostavljali doslej. Iz tabele 
št. 1 ali iz česa podobnega lahko izberemo vodo­
cementni faktor, ki je potreben za dosego za­
htevane trdnosti, če  je kontrola na gradbišču 
v splošnem dobra, se sme stolpec »verjetno« 
uporabljati s precejšnjim zaupanjem, Pri manj 
točni kontroli bo varneje uporabljati količino, 
navedeno v stolpcu pod »zanesljivo«, Najpravilneje 
postopamo seveda, če določamo sorazmerje na 
temelju dejanskih preiskav uporabljenih materialov.
Z ukrepom b in c so določene meje poseda in 
maksimalni premer partikilov agregata.^ Določanje 
naj se opravi na podlagi izkušnje in presoje. 
Naslednji ukrep, predviden v »ACI Recommended 
Practice«, določa minimalni odstotek peska. Pu­
stimo za sedaj to točko ob strani in predposta­
vimo, da je bilo to storjeno. Oglejmo si tabelo 
št. 2, ki nam podaja približno količino vode, ki 
je potrebna za razne predvidene posede. Čeprav 
so te količine le približne, so vendarle dovolj 
točne za cenitev.
Tabela št. 2 ilustrira zelo važno pravilo, kr je 
vedno uporabljivo in zaradi tega zelo koristno,
R a z m e r j e  m e d  t i p i z i r a n i m  v o d o -  
c e m e n t n i m  f a k t o r j e m  i n  t r d n o s t j o
Tlačna trdnost 
betona 
poi 28. dneh . 
kg na cm2
(Litrov vode na vrečo cementa) 
Vodocementni faktor
zanesljivo verjetno
140 0,66 (30) 0,70 (32 lt)
175 0,62 (28) 0,66 (30)
210 0,55 (25) 0,59 (27)
246 0,49 (22) 0,55 (25)
280 0,44 (20) 0,51 (23)
315 0,40 (18) 0,46 (21)
350 0,33 (15) 0,42 (19)
(Amerikanske vreče cementa tehtajo ca 45 kg)
čeprav ni splošno veljavno. Pravilo pravi, da je 
potrebna količina vode pri danem agregatu in pri 
dani gostoti vedno ista, ne glede na količino 
cementa. Prednost, ki jo dosežemo, če upošte' 
varno najmanjši možni posed in v mejah dopust­
nosti najbolj grobo granuliran agregat, je očividna 
in se odraža neposredno na potrebni količini 
cementa, To sorazmerje zelo poenostavlja izbor 
razmerij betonskih sestavin, ker z ugotovitvijo 
potrebne količine vode za določen posed avto­
matično dobimo količino vode za vse mešanice 
z enakim posedom.
Videli bomo, da bomo iz količine vode, ki je 
potrebna za eno vrečo cementa in na 1 m3 betona, 
lahko izračunali količino cementa na 1 m3 betona. 
Predpostavljajmo n. pr., da določa tabela št. 1 
23 litrov vode na vrečo cementa za predvideno 
trdnost in da kaže tabela št. 2 179 litrov vode 
na 1 m3; iz tega sledi popolnoma jasno, da mora 
znašati doza cementa 8 vreč na 1 m3.
Tabela št. 3 predstavlja bazo za predračun 
sorazmerne količine finega in grobega agregata. 
Na koncu bi morali dobiti najmanjšo količino 
agregata za mešanico, ki izkazuje še primerno 
obdelavnost.
U V A JAN JE ZRAKA
Doslej smo govorili o betonu, v katerem teo­
retično in večinoma tudi praktično ni zraka, ker 
je celotni volumen izpolnjen s štirimi sestavinami, 
namreč s cementom, vodo ter z grobim in finim 
mineralnim agregatom. Sedaj pa pridemo do pete 
sestavine, namreč do umetno uvedenega zraka 
s postopkom, ki je šele v najnovejši dobi prišel 
v široko rabo.
T a b e l a  š t. 2
P r i b l i ž n a  k o l i č i n a  v o d e ,  k i  j e  p o t r e b n a  z a  r a z n e  p r e d v i d e n e  p o s e d e
Maksimalni
Litrov vode na 1 m3 betona
(Približno enako za vse običajno rabljene doze cementa)
Posed 2,54—5,08 cm Posed 7,62—10,16 cm Posed 15,24—17,78 cm
Okrogli Lomljeni Okrogli Lomljeni Okrogli Lomljeni
a g r e g a t
1,89 cm 174 194 189 208 208 228
2,54 „ 164 184 179 198 198 218
3,81 „ 158 174 174 188 194 208
5,08 „ 148 164 164 178 178 194
7,62 „ 139 154 154 168 164 184
¥
P r i b l i ž e n  o d s t o t e k  f i n e g a  a g r e g a t a
Maksimalen prerez 
partiklov grobega 
agregata
Procent peska nasproti teži celotnega agregata
Puste mešanice Mastne mešanice
Okrogli Lomljeni Okrogli Lomljeni
agregat agregat
1,89 cm 50 55 40 45
2,54 „ 47 52 37 42
3,81 ,, 43 48 33 38
5,08 „ 40 45 30 35
7,62 „ 36 41 26 31
Kaj je uvedeni zrak in zakaj ga hočemo imeti 
v betonu? Zelo majhni, komaj opazni mehurčki 
zraka, ki jih namenoma uvedemo v beton, imajo 
zelo daljnosežne učinke. — Na kratko po­
vedano: z nekimi snovmi, ki jih dodamo betonu 
v zelo majhnih količinah, uvedemo v beton poleg 
onega, ki je v njem že v normalnih okolnostih, 
še dodaten zrak. Zdi se, da je ta dodaten zrak 
enakomerno razdeljen po betonu v obliki šte­
vilnih zelo majhnih mehurčkov, ki med seboj ni­
majo nobene zveze. Zaradi tega zraka postane 
beton odpornejši proti zmrzovanju in tajanju, 
proti učinkom soli, ki jo uporabljajo za odstrani­
tev ledu, proti sulfatnim vodam in drugim redkim 
raztopinam in proti atmosferilijam na splošno. 
Poleg tega pa ta dodatni zrak poveča obdelavnost 
betona, zmanjša razlez in izločanje cementnega 
lepila, sploh se s takim betonom laže rokuje.
Vzporedno s temi ugodnimi učinki na trajnost 
in obdelavnost betona, pa ima uvedeni zrak ten­
denco, da zmanjša trdnost, modul elastičnosti in 
tradicionalno določene mere kakovosti. Te ne­
ugodne učinke lahko v veliki meri izenačimo, če 
zmanjšamo predpisano količino vode, kar lahko 
zaradi dovajanja zraka brez nadaljnjega storimo; 
predpisano trdnost betona pa v določenih mejah 
lahko dosežemo s pravilno mešanico.
Razpoložljivi podatki kažejo, da je treba uve­
sti vsaj 30®/o zraka, če hočemo povečati trajnost, 
olajšati rokovanj^ itd,, da pa dodatek ne sme 
presegati 6%>, če se hočemo izogniti takemu padcu 
trdnosti, ki bi bil večji od onega, ki bi ga mogli 
izenačiti s prilagoditvijo razmerja med sestavi­
nami mešanice. Manjše količine zraka ne zašči­
tijo dovolj, večje pa sorazmerno zmanjšajo trd­
nost. Poudariti je treba, da veljajo te omejitve 
za že vdelan beton, ni pa nujno, da so veljavne 
za beton, ki pride . iz mešalca.
Tako laboratorijske preiskave, kakor tudi pre­
iskave na stavbišču izkazujejo zaradi uvajanja 
zraka zelo povečano trajnost betona. V ilustracijo 
podajamo dva diagrama, ki temeljita na labora­
torijskih podatkih. Diagram na sl. št. 1 kaže beton, 
izdelan s peskom različnih kakovosti. Gornja kri­
vulja pomeni, da je' ostal beton, ki je bil izdelan 
z odličnim peskom, dejansko neprizadet od zmr­
zovanja in tajanja, pa najsi mu je bil dodan zrak 
ali ne. V spodnjih dveh krivuljah pa je pokazano, 
kako normalen beton, izdelan s slabšim peskom, 
ni dal zadovoljivih rezultatov, medtem ko je enak 
beton z uvedenim zrakom prav tako dobro prebil 
preizkušnjo kakor beton, izdelan s peskom zelo 
dobre kvalitete.
Diagram na sl. št. 2 kaže iste pojave za be­
tone, ki so izdelani iz raznih vrst cementa. Pri
normalnem betonu samo cement št. 5 ni pokazal 
poškodb zaradi zmrzovanja in tajanja, medtem ko 
so se v betonu z uvedenim zrakom vsi cementi 
odlično obnesli in jih dejansko ni bilo ločiti dru­
gega od drugega.
Toda čeprav uvajanje zraka večinoma izboljša 
trajnost, ni zdravilo za vse. V zvezi z nekaterimi 
materiali in v določenih okolnostih sploh ne po-
0  400 200 300 4,00 300
Cikli zmrzovanja m tajanja
Poizkusi zmrzovanja in tajanja betona, ki so jih 
izvedli z različnimi peski
kaže omembe vrednega izboljšanja. Uvajanje zraka 
ni nadomestilo za dober material in dobro delo.
Opozorili smo že, da uvajanje zraka lahko 
zmanjša trdnost. To ponazoruje sl. št. 3, ki kaže 
sorazmerje med uvedenim zrakom in trdnostjo na 
pritisk za betone iz različnih doz cementa.
Pri teh poizkusih je opaziti, da trdnost po­
jema, čim več cementa dodajamo. Tako je pri 
mešanici iz 4K vreč cementa in ustrezajoče ko­
ličine zraka trdnost še normalna, medtem ko znaša 
že pri mešanici iz 6/4 vreč upad trdnosti 4% za 
vsak procent uvedenega zraka. (Glej tabelo št. 4.)
Oglejmo si vzroke za te učinke na trdnost. 
Diagram št. 4 kaže, da se pri danem vodo- 
cementnem faktorju zmanjša trdnost za pribl. 5°/o
na vsak odstotek zraka. To se pravi, da se bo 
trdnost betona zmanjšala za 5°/o na vsak procent 
dodanega zraka, če mešanice ne bomo prilagodili 
glede na večjo izdatnost in manjšo količino po­
trebne vode. Ta medsebojna odvisnost nudi zdravo 
teoretično podlago za določanje betonske meša­
nice, ni pa verjetno, da bi jo mogli ugotoviti iz 
prakse.
Beton 
vse vn
z uvect 
te cem,
znim zt 
ntov) _
okom (Pregle > za
cement št S (nc rmalen]
K ' '  Cer n e ni št. ■1 (norrr ate n)
V
\ _  čeme/it št  Z // lormale D
cement št 3 mo malen)
cen
/  V  
tent št 2 tnorrr a  le n )
Grot agree. a t , kn ‘m enčt v g r  on >OZ
N čeme it št. 5
\\\ \ /  cen lent št 1
\\\
cer meni š j
cem. št 2 cerr št  4
Grob o gr e  g a  t , lom lj znec
Vse nc rm oler > beton )
ID *0 it  M  _ 'OO te r
Cikli zmrzovanja m tajanja Slika 2.
Poizkusi zmrzovanja in tajanja betona, ki je 
vsebovali različne vrste cementa
Kakor je razvidno z diagrama sl, 5, napravi 
uvedeni zrak mešanico bolj voljno, zato smemo 
uporabljati manj vode za predvideni posed. To do­
voljeno znižanje količine vode je dosti večje pri 
pustih kot pri mastnih mešanicah. V pustih meša­
nicah večje zmanjšanje količine vode močneje zniža 
vodocementni faktor in v večji meri kompenzira 
upad trdnosti (kot v bolj mastnih mešanicah. To 
dejstvo nam pojasni, zakaj ostane v navedeni pre­
iskavi trdnost normalna v mešanici, ki vsebuje 4% 
vreče cementa in 5% uvedenega zraka, medtem ko
Vreč cementa 
na jard3
Procent upada trd­
nosti, ki ustreza 5®/o 
uvedenega zraka
7 dan 28 dan
4,5 -I- 9 +  4
5,5 — 12 —16
6,5 — 17 —20
upade za 15% v mešanici iz 6% vreč cementa. Vsi 
ti pojavi so v skladu in razložljivi s slik št. 4 in 5.
Gornja razmotrivanja nam kažejo, da moramo 
pri določanju količin betonskih primesi, zlasti pri 
mastnejših mešanicah nujno upoštevati uvedeni 
zrak.
Zlasti je treba izkoristiti zahtevo po manjši ko­
ličini vode, celotna mešanica pa naj se regulira 
tako, da ostane ustrezajoči del cementa enak kot 
v normalnem betonu, To najlaže dosežemo tako, 
da zmanjšamo količino vode za toliko, da ostane 
posed isti, količino peska pa za toliko, kolikor 
znaša čista razlika v volumnu zraka in vode.
Učinke na trajnost in trdnost lahko vsaj v pre­
cejšnji meri izrazimo kvantitativno1. Pokazali smo 
primere, ki. kažejo specifične učinke. Zal pa po­
dobnih meritev ne moremo izvesti, kar se tiče ob- 
delavnosti, vdelanosti, razleza, izločenja cement­
nega lepila itd. Vemo, da se kvaliteta betona za­
radi premišljenega uvajanja zraka izredno izboljša, 
toda glede ugotovitev tega dejstva se moremo za­
našati predvsem le na opazovanje in na osebno 
presojo.
Zavoljo teh učinkov se odločimo za beton z 
uvedenim zrakom takrat, kadar ni izpostavljen zelo 
škodljivim vplivom. Mislimo, da so prednosti, iz­
virajoče iz izboljšane obdelavnosti in delavnosti, 
tolikšne, da bi morali uporabljati beton z uvedenim 
zrakom povsod, kjer je vdelava težavna. V takih 
primerih, ‘kjer je izpostavljenost škodljivim vplivom 
brez pomena, je verjetno najbolje uvajati zrak v 
čim manjši količini in ki bi še izboljšala obdelav- 
nost. Če bomo tako ravnali, bomo do skrajnosti 
omejili probleme krčenja.
0 oc „ c: o o °  o O ' S t ' N  
^  Qj r- Qj
■I p l
o §
. p  § s
rs g J
N } c* • <U  S  k "V K
Predvideni procent zraka na določeni volumen 
svežega betona
Slika 3. Razmerje med vsebino 
zraka in trdnostjo
R ozlika  vo lu m n a  z raka  m e d  n o rm  b e to n o r  
n  betonom  z  u v e d e n im  z ra k o m
Slika 4. Zmanjšanje tlačne trdno­
sti z uvajanjem zraka pri konstant­
nem vodo cementnem faktorju
i  *  t  s
Predviden procent zraka n a določeni 
volumen svežega betona
Slika 5. Učinek uvedenega 
zraka na dodatek vode
Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik ing. Ljudevit Skaberne. — Uredništvo in uprava: Ljub­
ljana, Cankarjeva 1. — Tel.: 45— 46. — Tiska: Mariborska tiskarna
STREŠN IK - ISO KROVEC
TEHNIČNI PODATKI: dolžina s toleranco mm 380 +  7
širina s toleranco mm 180 +  3
debelina s toleranco mm 14 ! 1—3
nos s toleranco mm 40X20X14
teža kg/kom 1.70—1.90
obtežba pri porušitvi kg/cm2 75
najmanjša posamezna kg/cm2 60
planskih enot 1 strešna
maksim. vpijanje vode % 14
na m2 strehe kom 30—32
teža m2 strehe kg/m2 51—58
tovorna teža kom/t 525—580
dopusten naklon strehe 33" (65%)
PROIZVOD IZDELUJEJO  
OBRATI:
Kvaliteta I.
Ljubečna,
Ptuj,
Boreči,
Puconci.
Kvaliteta II.
Bobovk,
Celje,
Žalec,
Rače.
O
o
U p o r a b a :  Uporablja se za kritje streh močnejših konstrukcij. Streha, krita 
z bobrovcem, je dobro zaprta. Krije se lahko enojno ali dvojno.
TEHNIČNI PODATKI: dolžina s toleranco 
širina s toleranco 
višina s toleranco 
teža
prostom, teža 
trdnost na pritisk 
najmanjša posamezna kg/cm 
planskih enot
na m2 stropa kom
teža stropa na m2 kg
tovorna teža kom/t
r- ^ MONTA 18
mm 250 +  5 PROIZVOD IZDELUJE
mm 200 +  4 OBRAT:
mm
kg
180 +  3 
8.5 Bukovžlak.
kg/dm3 0.94
kg/cm2 200
160
6 zidne 
20 
170
118
O
o
U p o r a b a :  Za strope vseh vrst s tlačno ali brez tlačne plošče. Stropnjaki 
se lahko tudi montirajo v montažni nosilec. >N
u
širina s toleranco 
višina s toleranco 
teža enote 
prostorninske enote
trdnost na pritisk kg/cm2 
najmanjša posamezna kg/cm2 
planskih enot
K. - MON
mm 190+ 3
mm 400+ 7 i
mm 480+10
mm 250+ 5
mm 80+ 2
kg 1.26—1.40
dm3 1.94
kg/dm3 0.65—0.72
PROIZVOD IZDELUJEJO  
OBRATI:
Ljubljana (Vič), Ljubečna, 
Rače, Boreči, Črešnjevci, 
Renče I, Renče II, Bukovica.
T3
O
O
na m2 — enot enot
— teža kg
tovorna teža enot/t __  __
U p o r a b a :  Za strehe in strope predvsem industrijskih stavb, razpetine do 3 m, 
s tlačno ali brez tlačne plošče.
200
160
2 zidni
4 zidne
5 zidnih 
41
52—58
720—800
O
TEHNIČNI PODATKI:
STROPNJAK - LGD
dolžina s toleranco mm 330 +  7 PROIZVOD IZDELUJEJO
širina s toleranco mm 200 +  5 OBRATI:
višina s toleranco mm 220 ±4 Ljubljana (Brdo), Celje,
teža kg 8 Ljubečna.
na m2 teža kg 120
na m2 stropa kom 15
planskih enot 7 zidne
tovorna teža kom/t 120
O
o
U p o r a b a :  Uporabljamo za nemontažne strope s tlačno ploščo ali brez nje, 
za razpetine od 3—6 m.
o
o
TLAKOVECmEVSKI
dolžina s toleranco mm 400 ± 8 PROIZVOD IZDELUJEJO
širina s toleranco mm 200 +  4 OBRATI:
višina s toleranco mm 40+1—2 Celje, Košaki, Boreči.
teža H 5
za 1 m2 poda kom 12.5
planskih enot 2 zidni
tovorna teža kom/t 200
U p o r a b a ;  Za higienični tlak gospodarskih poslopij.
O
o
>N
O
STREŠNIK ZAREZNIK MODEL „STADLER
PROIZVOD IZDELUJEJO  
OBRATI;
Kvaliteta I.
Ljubljana (Vič), 
Ljubljana (Brdo), 
Ljubljana (»Opeka«),
najmanjša posamezna kg/cm2 100 Kvaliteta II,
maksim, vpijanje vode % 14 D , ,
planskih enot 1 strešna Bobovk.
na m2 strehe kom 15
teža na m2 strehe kg 37.5
dopusten naklon strehe 33° (65%)
tovorna teža kom/t 400
U p o r a b a ;  Uporablja se za kritje streh. J e  lahek, gladek in dobro odvaja 
padavine. Krije se enojno in s polovicami.
6 6
dolžina s toleranco mm 400 +  8
širina s toleranco mm 220 +  4
debelina s toleranco mm 14+1—4
nos — dolžina mm 40 +  2
širina mm 20
višina mm 14
teža kg 2.5
obtežba pri porušitvi kg/cm2 120
na
O
KOREC - SLEMENJAK, VLEČENJI
O
O
TEHNIČNI PODATKI: dolžina s toleranco mm 400+10
širina s toleranco mm 200+ 4
višina s toleranco mm 9 0 + 2
teža kg 2.5—3.20
obtežba pri porušitvi kg/cm2 150
najmanjša posamezna kg/cm2 120
planskih enot 1 strešna
na m2 strehe kom 28
teža na m2 strehe kg 70—90
na m slemena kom 3
dopusten naklon strehe 22° (41%)
tovorna teža kom/t 310—400
PROIZVOD IZDELUJEJO  
OBRATI:
Sk;
Renče I, 
Renče II, 
Bukovica, 
Bilje.
Sv;
Celje,
Ljubečna,
Boreči.
U p o r a b a ;  Uporablja se za kritje streh v krajih z burjo. Streha je zelo težka.
Uporabljiv je tudi kot slemenjak za prekritje slemena strehe.
SLEM ENJAK STISKAN
O
TEHNIČNI PODATKI: dolžina s toleranco mm 430 +  8 
širina s toleranco mm 200 +  4 
višina s toleranco mm 90 +  2
debelina stene mm 10+2
teža kg 3.0—3.5
obtežba pri porušitvi kg/cm2 150 
najmanjša posamezna kg/cm2 120 
planskih enot 3 strešne
na m slemena kom 3
tovorna teža kom/t 280—330
PROIZVOD IZDELUJEJO  
OBRATI:
Ljubljana (Vič, Brdo, »Ope­
ka«), Brežice, Celje, Žalec, 
Ljubečna, Košaki, Pragersko, 
Ptuj, Lukavci, Boreči, Pu­
conci, Črešnjevci.
U p o r a b a ;  Uporabljamo za pokrivanje strešnih slemen in grebenov.