Vsak prispevek za čim večji uspeh 1. maja je prispevek v borbi za mir, delo in kruh Leto IH. - Lir 15.—, 3ugoiir 10.—, Din 5.—. PoitaSaa plažu Uit Trst 15. Opni 1948 poslale U.o pruppu Slev. 113 SPOMINSKI DNEVI V APU 11. 1945. Podpis pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči ter povojnem sodelovanju med ZSSR in Jugoslavijo. 13. 1945. so enote RA zasedle Dunaj 14. 1930. Umrl V. V. Majakovski. 22 1870. Rojen Vla-> dimir Iljlč Uljanov Lenin. r----------------—* Konec „srečne Jtrabije" ★ finska ir de n člen v /rji-rovni fronti ★ partizani - borci za njir ★ Qoriski Sioverjci bodo voli/i za fronto ★ .TtiSosliMfija im», utlstnjii! ud idtialni/ dtinmkrai;i|B Čedenski paberki ★ Od $ežane do Šebreij ★ ,,7{usko vpraSaqje" v /ja- Vsa gonja okrog Tržaškega ozemlja, ki jo uprizarjajo zapadne velesile, odkar se je porodilo Tržaško ozemlje, ima, kot smo že večkrat poudarjali, en sam končni namen. S tem hočejo namreč imperialistične sile v nedogled podaljšati bivanje svojih okupacijsku: čet na Tržaškem ozemlju in tako držati v rokah postojanko za izhodišče njih protidemokratične, pro-timirovne, vojnohujskaške delavnosti. Imperializem ne izbira sredstev za dosego svojih ciljev. Da doseže svoj namen, si izmišljuje stvari, ki ne obstajajo ali pa zvrača na demokratične sile odgovornost za vse ono, kar so sami zagrešili. Te taktike zvračanja lastne krivde na druge se je oprijel angloamerički imperializem, posebno v zadnjih dneh» ko ;o popolnoma neosnova-no na temelju lažnih in tendencioznih «dokazov» napadel Jugoslavijo in jo. obdolžil kot odgovorno za ustvarjanje takega položaja ria mejah Tržaškega ozerrilia, da temu ne more biti zajamčena nedotakljivost, in. svobodni razvoj. Na angleško noto, kateri sc je pridružilo tudi odobravajoče stališče ameriške vlade, je 12. t.m. izročila Jugoslavija vladam Britanije in ZDA protest, v katerem odgovarja na netočna navajanja note zapadnih sil. Zapadne., sile so obtožile Jugoslavijo, da je na svojem okupacijskem področju uvedla bistvene spremembe političnega, gospodarskega in socialnega značaja in da zaradi tega jugoslovanska vojna uprava ni spoštovala obstoječih zakonov in institucij in da tako ni spoštovala sklepe mirovne pogodbe. V svojem odgovoru jugoslovanska vlada ne zanikuje, da so nastale te spremembe v primeri s položajem iz fašistične dobe, toda pripominja; da bi bilo dejansko nerazumljivo, da se po zmagi demokratičnih sil nad fašistično držav» ne bi spremenile institucije in zakoni, ki so bile svojčas podlaga tej državi. Sicer se je pa kaj takegti dogodilo tudi v drugih bivših fašističnih državah z uvedbo prave demokracije. Jugoslovanska vojaška uprava je na svojem področju v celoti pustila oblasti, ki jih je našla in jim poverila upravo ter si pri tem pridržala razen nadzorstva samo pravico urejevanja odnosov z inozemstvom. V istem duhu je jugoslovanska vojaška uprava sprejela agrarno reformo in institucije' ljudske oblasti. ' Britanska nota zatrjuje, da je jugoslovanska vojaška uprava odpravila na svojem področju svobodo misli in politične pravice prebivalstva, da je prepovedala, ' obstoj strank, ki nasprotujejo komunizmu in da je omejila svobodo tiska. Jugoslovanska vlada zavrača take obtožbe, ki se naslanjajo na šovinistično stališča italijanskih profaši-stičnih strank, katerih člani skrivajo svoja imena pred javnostjo verjetno zaradi svoje fašistične preteklosti. Na jugoslovanskem pod-ročju laliko svobodno delujejo vse stranke, ki so pravilno registrirne. Sedaj delujejo tam štiri sfran-(Nidaljevanje na 2. strani.) SOl.IKTSHl! /Mm RUMI MIR senj gledališču ★ MOSKVA, 13 — Moskovski radio je ob 1. ponoči oddajal naslednje poročilo: Dne 20. marca t. 1. je sovjetsko veleposlaništvo v Londonu prejelo noto, v kateri je britanska vlada predlagala sovjetski vladi, naj bi začeli pogajanja skupno i vladama ZDA in Francije za revizijo mirovne pogodbe z Italijo z namenom, da se Svobodno tržaško ozemlje zopet vrne pod italijansko suverenost. Enako noto je prejelo sovjetsko veleposlaništvo v Washingtonu od ameriške vlade in sovjetsko veleposlaništvo v Parizu od francoskega zunanjega ministrstva. Dne 9. aprila 1493 je sovjetski veleposlanik v Veliki Britaniji Zarubiti prejel od britanskega zunanjega ministrstva novo noto o istem vprašanju, s katero se javlja, da je italijanska vlada pristala na omenjena pogajanja. Ta nota vsebuje tudi predlog britanske vlade, naj bi se pogajanja začela čim prej. Glede, na, vse, gornje je sovjetski veleposlanik v Londonu Zarubiti po navodilih sovjetske vlade izroči! 13. aprila britanskemu zunanjemu ministrstvu sledečo noto: V zvezi z notama vlade Velike Britanije od 20. marca in od S. aprila, ki ju Je poslal podtajnik britanskega zu- nanjega ministrstva, ima sovjetsko veleposlaništvo čast sporočiti sledeče: V kolikor se tiče nujnosti vprašanja, ki jo omenja vaša nota od 9. aprila, smatra veleposlaništvo za potrebno ugotoviti, da uota Velike Britanije od 20. marca ni govorila o nujnosti tega vprašanja. Hkrati opozarja sovjetska vlada britansko zunanje ministrstvo na dejstvo, da Je mirovno pogodbo z Italijo kakor tudi pogodbe z drugimi državami, k! so se bile udeležile vojne, pripravil svet zunanjih ministrov in so jo v podrobnostih proučili na pariški konferenci, ki se je je udeležilo 21 držav. To pogodbo so nato te države podpisale in ratificirale ter je stopila v veljavo komaj pred nekaj meseci. Zato je naravno, da smatra sovjetska vlada predlog, naj bi se rešilo vprašanje revizije mirovne pogodbe z Italijo, v kolikor se nanaša na eden ali drugi del iste, bodisi po diplomatski poti ali pa s sklicanjem privatnih konferenc, za nesprejemljivega la nasprotnega najosnovnejšim demokratičnim načelom». Enako noto sta sovjetski poslaništvi v Washingtonu in Parizu izročili ameriškemu zunanjemu ministrstvu in francoskemu zunanjemu ministrstvu. Seststo/etnica Karlove u-niverze * V fdanŽanu ored sto leti ★ C/7 o'/ črni patferson ima pravico do sreče ★ tržaške narodne pesmi V_______________________i DE GASPERIJEVE „DEMOKRATIČNE" PREDVOLIVNE PRIPRAVE Prihodnjo nedeljo bo italijansko ljudstvo na volitvah izrazilo svojo voljo, kako si želi urediti bodoče življenje. Dogodki zadnjih dni nam kažejo, da se živčnost v ameriSko-viadneni taboru stopnjuje v onemoglost. Od* ločen odpor italijanskih delavcev, poljedelskih dninarjev in pplovinarjev, kmetov in obrtnikov, malih trgovcev, malih in srednjih industrijcev in inteligence je spravil v bojazen ceio hladnokrvni ameriški imperializem. Se pred kakimi osmimi meseci so reakcionarji Wall Strecta računali, da lahko mirno gospodarijo v Italiji v senci ameriške «pomoči», ob blagoslovu Pija XII, in ob navdušenem sodelovanju velikih monopolov. De Gasperi, Scclba, Saragat, Paeciardi in ostala «lepa» družba so se opajali v krščanstvu atomske bombe in mirne vesti nastavljali svoje žepe blagodejnemu žuborenju dolarjev iz Marshallovega načrta. Toda nenehne stavke delavstva, manifestacije 2a Ljudsko fronto in silne demonstracije proti vladavini velekapitala, proti razcvetu Spekulacije in korupcije, proti amerikanizaciji jezuitskega Vatikana so omajale , njihov mir. Uspehe ameriške «pomoči» je občutilo italijansko ljudstvo na svoji toži : število brezposelnih se je kljub skrajšanemu delovnemu tednu povečalo na 2 milijona ljudi. Zaradi uvoza ameriškega blaga je padla industrijska proizvodnja na 60 odstotkov v primeri s predvojno, cene blagu široke potrošnje naraščajo, življenjski stroški se naglo dvigajo, ljudske množice niso zadovoljne z enostransko zunanjo politiko in z amerikanizirano zunanjo trgovino. De Gasperi jeva vlada skuša zadušiti ta upravičeni odpor ljudstva z nasiljem in izzivanji, ki se v ničemer ne razlikujejo od fašistične prakse Mussolinijevega režima. Italijanska vlada hoče negodovanje ljudstva zadušiti z orožjem. Zaprosila je zato ZDA za 5Ó.000 strojnic in 200.000 pušk, da bj spopolnila oborožitev policijskih sil. Ameriško vojno ministrstvo je v največji tajnosti že pripravilo 100.000 pušk in 20.000 strojnic, v «primeru potrebe» pa je pripravljeno dobaviti tudi topove. Poleg 200 oklopnih vozil, ki jih je Scelbova policija že prejela, pišejo listi, da v bližini Rima montirajo nadaljnjih 1000 ameriških oklopnih vozil. De Gasparijeva volivna propaganda jc zašla na čudna pota. Predsednik detnokrščanske vlade ni izjavil samo, da «ima v rokah oblast, da. jo bo uporabil» in da «bo zmagal za vsako ceno», marveč je odkrito po veda!, da se namerava poslužiti tud» ameriške pomorske pehote. Ameriški gospodarji popolnoma soglašajo z. izjavami svojega lakaja De Gasperi' ja. Tako piše ameriški list «Business Week»; «Italija je ameriški teritorijt !)... Nedaleč od obal Italije plovejo vojnopomorske enote ZDA, aviacija je razporejena vzdolž se vemo-afriškega obrežja... Njih na men je vplivati na italijanske volitve...» Te besede jasno »predelujejo ameriške načrte. Nič manj jasna n-Marshallova grožnja, da bodo ZDA v primeru zmage Ljudske fronte ustavile Italiji vsako pomoč. Tudi De Gisperijevi pajdaši nt-Sledijo z izzivanji. Giorgio Almiran te, ki kandidira na listi De Gasperi jevega bloka, je 7. marca rjovel na predvolivnem zborovanju v Rimu' «Bili smo fašisti že 1. 1919 in bomo fašisti tudi i. 1948... znali bomo sprožiti strojnice !» Nedvomno so italijanski fašisti že pripravili načrt za prevzem oblasti, ako bi Ljudska fronta zmagala na volitvah. O tem nam priča zarota, ki je bila pred tedni odkrita in v katero so zapleteni desničarske stranke, generali in višji oficirji ameriška obveščevalna služba, angleški Inteligence Service, pripadniki demokrščansto stranke in princ Colonna, ki naj bi vskladil deio za rote z Vatikanom. Notranji ministe* Scclba je skušal sicer ves škandal zamegliti in zmanjšali njegov po men, toda fašisti še nadalje organizirajo udarne odrede, ' uprizarjajo incidente in streljajo na sindikalne voditelje. (Nadaljevanje na 2. strani.) PO KRONIKA 4? NAMESTNIKI Štirih zunanjih ministrov za Avstrijo so nateli vprašanje avstrijsho-jugoslovanshe meje. Medtem ko zastopniki zapadnih velesil vztrajajo pri tem, da se obdrži stara meja iz leta JJ3I, je zahteval sovjetski delegat priključitev Koroške Jugoslaviji. Sporazumeli so st, da bo Jugoslavija o tem zaslišana. -S SOVJETSKE zasedbene obla-■ sti so uvedle strožje nadzorstvo na 1 demarkacijski črti v Avstriji, kakor so to že storile v Nemčiji. Prepovedale so zlasti vsak prenos informacij iz sovjetskega področja. it- V PARIZU zaseda mednarod-aa konferenca za pomoč demokratični Grčiji. S- MONARHOV AS! STIČNI TEROR se čedalje boli veča v grški Makedoniji proti slovanski manjšini. Do sedaj je moralo zbežati v Jugoslavijo 25 tisoč Slovanov. Kljub terorju pa grška demokratična vojska vedno napreduje. » AMERIŠKA MISIJA v Grčiji je predlagala zaradi obupnega finančnega položaja atenske vlade skrajno štednjo. Med drugim zahteva odpust 8809 uradnikov. -S ROMUNSKA ustavodajna skupščina je soglasno sprejela novo demokratično ustavo. * KONGRES vseh pravoslavnih cerkva se bo vršil poleti v Moskvi. it- SZ. se je izrekla proti sprejemu Italije v OZN, ker zapadne velesile nasprotujejo sprejemu ostalih premaganih držav, kot so Bolgarija, Finska in Madžarska, ker jim njihova notranja ureditev ni všeč. •;š NOVO USTAVO CSR bodo slovesno proglasili 9. maja. -» NA VOLITVAH V CSR bodo nasÉqpili kandidati vseh strank ljudske fronte na enotni Usti. •» NA PROSLAVI šeststoletnice KartoVe1 univerze v Pragi, ki je hajstarejša univerza v Srednji Evropi, je govoril tudi predsednik Beseš, s čimer so bile najzgovornejše zanikane lažne vesti o njegovem odstopu. S- TAYLOR, Trumanov osebni odposlanec pri Vatikanu, se pogaja v Rimu za imenovanje kardi-nala Spellmana, njujorškega škofa, za državnega tajnika v Vatikanu. * PAVEL HOFFMAN je bil imenovan za upravnika Marshallovega načrta ter Je a tem postal gospodarski diktator vseh Marshallovih držav. -» ABDULAH, transjordanski Kralj in zvest zaščitnik angleškega imperializma, je izjavil, da se ne bo nikoli odpovedal priključitvi eclotne Palestine k svojemu kraljestvu. ■5 ZAŠČITO sueškega prekopa je zaupalo angleško poveljstvo četnikom in 59 tisočem nemških ujetnikov. t» WALLACBOVA STRANKA se vedno bolj krepi kljub gonji obeh ameriških tradicionalnih strank. Zanjo se Je izrekel med številnimi osebnostmi tudi veliki fizik Einstein. TRUMAN bo naslovil na Ita-iijane tik pred volitvami visoko zvenečo poslanico, polno obljub. -» GROF SFORZA je priznal, da se Je tajno pogajal z. ZDA glede votivne spletke s Trstom že v Januarju, ko je dajal istočasno slovesne izjave o želji po neposrednem sporazumu z Jugoslavijo. * JUGOSLAVIJA IN ITALIJA sta se sporazumeli o pomilostitvi vseh italijanskih, odnosno Jugoslo-vanskih državljanov, ki so bili obsojeni od sodišč prve odnosno druge države. 41- GRŠKA demokratična vojska je osvobodila velik del srednjega Poleponeza in vkorakala z mesto Kalavrito. CSR odločno zavrača obtožbo zapadnih velesil v Varnostnem svetu, po kateri naj bi se notranjepolitične spremembe v državi izvršile po vmešavanju SZ. ŠIROKEM SVETU Polom imperialističtiili spletk s Trstom (Nadaljevanje s 1. strani.) ke. Kar se pa tiče prepovedi prihajanja na jugoslovansko področje nekaterih tržaških šovinističnih listov. ugotavlja jugoslovanska vlada, da so ti listi žalili čast jugoslovanske vojske in podpihovali narodnostno mržnjo; da je tudi zavezniška vojaška uprava s proglasom štev. 47 določila ukrepe proti vsakomur, ki deluje proti angloameričkim silam. Jugoslovanska nota govori tudi o politiki britanske vlade glede Tržaškega ozemlja iti posebno o sistematični odklonitvi imenovanja guvernerja. ZVU izvaja politiko na-, rodnostne diskriminacije. ZVU je razpustila ljudske odbore, uvedla policijski teror in ustanovila tako imenovane conske in občinske svelte, v katerih so izključno predstavniki političnih Strank, ki predstavljajo samo manjšino tržaškega prebivalstva, predvsem clementi, ki nimajo niti pravice do tržaškega državljanstva. Povsem izključeni pa so cd javne uprave predstavniki SIAU, ki je s svojimi 110.000 ''lani najmočnejša politična skupina Tržaškega ozemlja. Jugoslovanska nota navaja nadalje primere protiljudske in protidemokratične politike zavezniških oblasti, ki ovirajo'svobodo združevanja in omejitve ustanavljanja društev (kakor je primer Združenja invalidov v osvobodilni borbi in Rdečega križa), dopuščajo pa teroristično postopanje civilne policije. ukrepe proti svobodi demokratičnega tiska, procese preti partizanom, ovire proti kulturnemu delovanju slovenskega prebivalstva Nota zaključuje z ugotovitvijo, da taka politika zavezniške vojaške uprave v škodo tržaških demokratičnih množic hrabri ostanke fašizma, ki jim je' dovoljeno teroristično in revizionistično delovanje. Jugoslovanska nota govori tudi o gospodarskem položaju Tržaškega področja in obtožuje zavezniško vojaško upravo, da postavlja mesto v gospodarsko odvisnost od ZDA. Taka gospodarska politika povzroča neaktivnost tržaške industrije, kar zopet povzroča težko brezposelnost in bedo. Finančni primanjkljaj se računa za samo ti mesecev na celih 15 milijard lir. Politika zavezniške vojaške uprave stremi za tem, da postane Tržaško ozemlje kolonija ZDA. Druga kršitev načela neodvisnosti Tržaškega ozemlja je neenako postopanje zavezniške vojaške uprave do Jugoslavije in do Italije v odnosih s tem ozemljem. Postopanje do Italije ustvarja načrtno tak položaj, ki je v izključno prednost Italije, postopanje do Jugoslavije pa je izključno v njeno škodo. Jugoslovanska nota obtožuje bojkotiranja ZVU odnosov med obema okupacijskima področjema Tržaškega ozemlja. Ko se, jugoslovanska nota še dotika vprašanja prekoračenega števila okupacijskih angloameričkih čet, zaključuje z izjavo, da teži politika ZVU na Tržaškem ozemlju za tem, da ustvari negotov politični in gospodarski položaj, ki naj bi upravičil podaljšanje angloume-riške okupacije in povzročil spore med Jugoslavijo in Italijo. V zadnjih dnevih je jugoslovanska vlada odgovorila , še na druge neutemeljene obtožbe ZDA in Velike Britanije, predvsem v zvezi z angloameriško noto, ki podtika jugoslovanskim obmejnim : oblastem odgovornost za incidente na jugo-slovansko-tržaški meji. . Beograjska Borba piše v tej zvezi., da. je odgo,-vor Vlade FLRJ v polni inerì dokazal neutemeljenost angloameričke note. Pokazalo se je nanireč,,dà niso jugoslovanske obniejne oblasti brio, ki' ustvarjajo incidènte,1 pač pa nasprotno da so oboroženi pripadniki civilne policije in ungloameri-ški vojaki večkrat prekoračili demarkacijsko linijo in prišli na ozemlje pod jugoslovansko upravo. To se ni moglo zgoditi zaradi nepoznavanja tercha, ker je ta predobro poznan civilnim policistom in angloamerički upravi v Trstu. Borba trdi, da so Vse dosedanje inci- dente na demarkacijski liniji izvršili namerno in po izdelanem načrtu organi zavezniške vojaške uprave angloameričke cone, To dokazuje sistematsko kršenje suverenitete jugoslovanskega področja, Samo v razdobju od 11. - 26. marca so ameriška letala 7 krat preletela jugoslovanski zračni prostor. Kršenje jugoslovanskega zračnega prostora, kakor tudi nedavno kršenje suverenitete albanskih teritorialnih voda in še drugi primeri dokazujejo brutalno postopanje ameriških imperialistov, ki hočejo izzvati nemire in kaliti mirne odnose med narodi. Provokacije organov vojaške uprave angloameričke cone Tržaškega ozemlja so postale posebno pogoste, odkar so zapadni imperial'sti ponudili Trst italijanski reakciji. Ohrabreni in podprti po ameriških vojnih hujskačih so se italijanski fašisti na Tržaškem ozemlju pridru- Po dozdevni »pomiritvi« v Berlinu je prišlo kmalu do novih napetosti, ki jih ppv/roča angloameri-ška »hladna vojna« proti SZ. Ofenzivo so to .pot. začeli Angleži in izkoristili trčenje angleškega letala žili provokatorskim izpadom organov angloameričke vojne uprave. Cilj je jasen: razplamteti šovinistično mržnjo proti Jugoslaviji, izkoristiti Trst, za izzivanje sporov med Jugoslavijo in Italijo, kar naj bi služilo v propagandne namene italijanski reakciji pri volitvah. Za vsem tem pa se skriva seveda dalekosežni cilj .ameriških imperialistov. da izkoristijo Tržaško ozemlje kot bazo svojp imperialistične protidemokratične politike.. S tem, da je Jugoslavija tako odločno zavrnila obrekovalne note zapadnih sil, je najbolj odkrito pokazala, kdo je odgovoren za to. da Tržaško ozemlje še danes po tolikih mesecih mirovne pogodbe ne more zaživeti lastnega življenja in predstavlja tako kot je vsakokrat kadar se imperialistom zljubi, kamen spotike v • mednarodnih odnosih in oviro za utrditev demokratičnega miru v tem delu Evrope. ob sovjetsko nad Berlinom Vsa ta umetno ustvarjena volna p: ihoža iuta namen opravičiti delitev .Nun* čije in podpiranje nemškega militarizma s strani Ang1 oameričan ov. Hkrati pa na? bi U podvigi opejgu- mili italijansko reakcijo pri'volitvah. General A’eksandrov, poveljnik' sovjetskega, letalstva v Berlinu, je preučil vzroke letalske nezgode, ki 'e je pred kratkim pripetila v Bes-Unu. . V svojem poročilu, objavljenem v listu »Taegliche Rundschau« navala, da je znani sovjetski letalski častnik ravno poskušal letalo tipa »Jak«, ko mu je pri’ete'o v nasprotni smeri iz. oblakov angleško letalo in trčilo v sovjetsko letalo, kateremu je takoj uničilo krmilo. Zaradi udarca sta se obe de' tali zrušili in . pokopali pod., seboj vse potnike in. le*a ce. Gen. Aleksandrov končno ugotavlja, da je angleško letalo prekršilo tudi le* tal k,, predpise. Medtem jr. angleški gen. Robertson' pos ai maršalu Sokolóvskemu ■posebno noto glede te nezgode. Glede letalskega incidenta v. Gatowu so Britanci po velikem lirupu, ki so ga dvignili, 'končno pristali ha sovjetsko zahtevo ža imenovanje preiskovalne komisije,, sestavljene izključno iz britanskih in sovjetskih predstavnikov. Istočasno ra je ameriški genera' Ciay sklical -k s ebi vojaške predstavnike Ang ije, Francije in Be> neluxa ter jan pojasni' svoj načrt g ede »zasedbenega statuta«, :za~ parine Nemčije, ki im« namen ustanoviti posebno nemško držav-o v zapadni- Nemčiji, ki naj ho jedro bodoče »velike Nemčije« v mejah Hitlerjeve Nemčije. Ta načrt predvideva Ustanovitev Trict .nije z enotno vlado in vseneui-škim. državnim zborom v; Frankfurtu. Po načrtu gen. Clava bodo države, ki so podpisale bruseljski pakt; nato pozvale zapadno Nemčijo, naj pristopi kòt enakopravna č unica k tej pogodbi. Pri tej priliki je gen. Ciay podpisnikom bruseljskega pakta priporočal,: naj nikar ne smatrajo Nemčue kot manjvredne, ker mora biti Nemčija tudi v smislu Marshallovega načrta p po’noma enakopravna z njimi. .Nai« bolj značilen in hkrati najbolj izzivalen del Clayevega načrta pa je določitev, da bedo v. navedenem vsenemškem državnem zboru pri* držana poslanska mesta tudi Za poslance iz »vzhodnih czeme'i«, ki so pripadla Poljski. Po poročilih agencije TelepresS so za ta državni zbor rezervirani tudi poslanski mandati za sudetske Nemce. Očitno je, da se hočejo Anglo-americani poslužiti ustanovitve nove zapadne nemške države kot propagandnega sredstva, ki naj vpijva na Nemce v sovjetski zasedbeni coni. hkrati pa hoče p rižigati nemške nacionalistične in revizionistjiS ne težnje. Na ta način hočejo prikriti gospodarski po'om in socialne krivice,, ki so jih povzroči'* jntler-jevei in.zapadne zasedbene ob’asti. BERLIN Jr: RAZDELJEN NA STIRI ZASEDBENE SEKTORJE, KI SO OBDANI OKROG IN OKROG S SOVJET-SK1M PODROČJEM. PREKO KATEREGA IMAJO SEKTORJI ZAPADNIH VELESIL DVE LETALSKI. ZVEZI, ENO ŽELEZNIŠKO f.A) IN ENO CESTNO 'B) Angloameriška .hladna vojna' v Nemčiji De Gasperijeve „demokratične‘ predvolivne priprave (Nadaljevanje s L strani.) Nad vsem tem početjem italijanske reakcije pa lebdi duh Vatikana. Ni imel papež zaman veliki predvo-livni govor, ki ga je podkrepil z besedami «kdor ni z mano, je proli meni», medtem ko škofje vsak dan izdajajo «pastirska pisma», v katerih groze ,z izobčenjem jz katoliške cerkve vsem, ki bi glasovali za Ljudski) fronto.; prav tako ni zarnan zaprež-en v voz .agitacije ves italijanski, kjer —: od župnikov in kaplanov do patrov in redovnic. «Vatikanski trust» je dal iz svojih neizčrpnih kapitalov 3 milijarde lir na razpolago De Ga-sperijevi vladi in drugim strankam, ki se borijo proti Ljudski fronti. Za .ustvarjanje «primerne» predvolivne atmosfere pa so Wall Street, Vatikan in De Gasperi pripravili izzivanja proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Zato so uporabili zmago demokratičnih sil CSR. kakor tudi poskusni balon, da naj bi Svobodno tržaško ozemlje pripadlo Italiji, pred dnevi pa so afere s tihotapsko Sadio «Lino» skušali izrabiti kot izzivanje proti Jugoslaviji. Ladja «Lino» je pod krinko tovorjenja Ion'ene posode vozila 400 zabojev pušk in 4000 zabojev druge municije. To tihotapstvo so Ugotovili finančni organi v luki Mòtte tla. Italijanska časopisna agencija Ansa je takoj skovala vest, da je priplula., ladja z Reke in da je na njej «neki. znan jugoslovanski agitator». Reakcionarni časopisi so že pripravili kričeče naslove proti Jugoslaviji, ko je sama agencija Ansa morala preklicati svoje izmišljotine in izjaviti, da se je Scelbova policija zmotila in da je ladja «Lino» priplula iz Trsta z orožjem anglo-ameriškega izvora. Proti nesramni agitaciji Vatikana in verskemu nasilju, dolarjem, ki jih pošiljajo v Italijo ameriški monopoli, proti grožnjam De Gasperija in fašistov, da bodo zatrli voljo ljudstva z orožjem, proti neštetim incidentom, ki se dogajajo zadnje dni, proti izzivalni paradi 20.000 vojakov in policistov, là so v nedeljo korakati po rimskih ulicah, proti predvotivnim govorom ameriškega veleposlanika Dunna, proti izzivanjem, ki jih uprizarja italijanska vlada v odnosih do držav ljudske demokracije, pa postavlja Ljudska fronta Italije svoj jasen in stvaren program, ki je italijanskemu Ijud stvu lahko umljiv in sprejemljiv: borba za svobodo, za mir, za kruli in delo. Široke ljudske množice Italije vedo, da brez globokih socialnih in političnih sprememb ;ni mogoče pričakovati, da b; si' Italija rešila sedanjih težav, v katere sla jo spravila De Gasperi jeva vlada H*. ameriška «■pomo*». Konec„ Eden Umed ehadltov», to je razlag mohamedanskih besed pravi, da je modrost jemenska. Vladar Jemena, imam Jehija, neposreden potomec preroka, je skušal ves £as svojega vladanja, polnih 50 let, stvarno dokazati točnost tega reka. Ta mala država ob Rdečem morju se Je že leta 1918, ko se je osvobodila od turškega jarma, zaprla sama vase in izolirala od ostalega sveta. Verjetno bi lahko naštel! redke tujce, ki jih je doletela čast, da so smeli prestopiti jemenske meje. Ce sploh lahko govorimo o kakih mejah pri polpuščav-skem ozemlju, ki meri okrog 75.009 kv. km in ki je s treh strani obdano s prostranimi puščavami. Odnosi imama z inozemstvom so bili omejeni na najnujnejše vsakdanje potrebe: trgovinska pogodba i Italijo zaradi izmenjave blaga z najbliž-jlml italijanskimi kolonijami v Afriki, s Francijo zaradi bližnjega Džibutija in z Anglijo zaradi sosednega Adena. Čeprav je Jemen član Arabske lige, ni hotel imeti diplomatskih odnosov niti z arabskkni državami. Imam, ki je hkrati evellki kadi», ih davčni upravnik, je upravljal deželo kot svoje osebno premoženje in je skrbel za točno izvajanje «šarijen, edinega zakona v državi. «Sadjar je zakonodaja posneta po koranu, muslimanskem svetem pismu in jo priznava mednarodno haaško razsodišče. Zato ni čudno, če Je bil Jemen sprejet v OZN, ne da bi ukinil suženjstvo, ki ga dovoljuje «šari j er. Kakor v vseh fevdalnih državah, so-prolzvajalna sredstva v Jemenu danes dosegla šele stopnjo obrtnišva: tovarn ta dežela ne pozna. To je naj- _ -vV'k ‘L - kSeraa" tft Ag m ■u. PIKČASTO PODROČJE IZKORIŠČAJO PETROLEJSKE DRUŽBE SPORAZUMNO, NA DRUGEM PODROČJU SO AMERIŠKE PETROLEJSKE KONCESIJE IN NA TRETJEM ANGLEŠKE rpdovitnejžl prede! Arabije in pridela predvsem koruzo in kavo, ki je zaslovela po pristanišču Moki, od koder se izvaža v svet. Toda k tem dobrotam je bolj pripomogla «Alahova volja», kot pa primitivno obdelovanje zemlje po Jenih in neukih Arabcih, ki štejejo 3 milijone duš. žemljo ima namreč v rokah kopica veleposestniških magnatov, ki n! zainteresirana, da se podložniki seznanijo z napredkom, ki so ga dosegle druge države. Neznanje je za njih jamstvo, da se ohrani stari socialni red. Hkrati pa v popolnoma zaprto državo niso prihajali nemiri in spletke, ki so pretresale druge dežele. Tako je že v 20. stoletju Jemen ohranil naziv «srečne Arabije». Enemu izmed redkih potnikov, ki mu je uspelo obiskati imamskl dvor, ie Izjavil Jehija naslednje: «Moje ljudstvo in jaz živiva v bed! in rajši jeva travo, kot pa da bi odprla vrata dežele tujcu In mu dajala koncesije, čeprav bi tujčeva prisotnost bila za nas doblčkanosna». In Imam je držal besedo. Drug za drugim so Italijani, Nizozemci in Standard Oil zaman moledovali za Petrolejske koncesije. Najnovejša epizoda borbe med ameriškimi petrolejskimi družbami pa je Popolnoma spremenila položaj v Jemenu. Kartel tako imenovanih neodvisnih Mnerlških petrolejskih družb ZDA je i?« od lanskega poletja začel z neizprosno borbo proti vsemogočnemu petrolejskemu trustu Rockefellerja. 2e fPogiea na zemljevid nam pokaže, da •»coro ni kotička Arabije, ki bi Se ne 5>!1 razdeljen med ameriško in angleS-169 t«r z njo povezano francosko pe- srečne Arabije" BI GyASK'Ri cBhCCltA.S#@t, Ctad«v*G.aÀ*i£ 9 ČEVLJAR DE GASPERI AMERIŠKEMU GOSPODARJU: »ŠKORENJ JE PRETESEN ZA VASO NOGO IN SE UPIRA VAŠEMU KOPITU...« trolejsko skupino. Samo Jemen je ostal deviaci. Zato so pa nenasitne družbe tem bolj stegovale kremplje proti tej deželi, zlasti še zato, ker bi izkoriščanje obmorskega Jemena prihranilo dolg in drag prevoz petroleja po cevovodih, ki jih sicer morajo organizirati iz notranjščine Arabije. Ameriški petrolejski kartel je omrežil Imamovega sina Ahmeda za časa njegovega bivanja v Neve Yorku, kjer je zastopal svojo državo pri OZN. Kartel se je ponudil za delo pri «modernizaciji» Jemena kot protiuslugo za neomejeno izkoriščanje podzemeljskega bogastva. To pa nikakor ni bilo po godu imamu, ki je ponovno odbil ponudbo in z njo tudi «brezplačno posojilo», ki so mu ga ponujale ZDA. Toda pred vsiljivostjo družb so se majala tla pod nogami starega in bolehnega 80-letnega imama. Posebno še zato, ker se je «zamerlkanizirane-niu» Abdulahu pridružil še najstarejši brat, «prestolonaslednik» Ahmed. Bilo je torej samo vprašanje časa, ko bo Jemen padel kot zrela hruška v roke Američanov. Toda to nikakor ni bilo všeč angleškim petrolejskim družbam, ki kontrolirajo vse ozemlje okrog malega Jemena. Prve dni februarja je sto-pija v akcijo stranka «velikega Jemena» na čelu s tretjim imamovim sinom Ibranimom, ki je živel v izgnanstvu v Adenti (angleško ozemlje). Imama so umorili, njegov zet el Vazir se je proglasil za naslednika, izbruhnila je državljanska vojna med Vazlrjevi-mi pristaši in plemeni, ki so ostala zvesta princu Ahmedu. El Vazir je takoj proglasil, da bo «tesno sodeloval z Veliko Britanijo,» kar je bilo zanj usodno. Zapravil sl je s tem naklonjenost vseh arabskih držav In tudi Anglija mu ni prišla na pomoč, ker se ji je zdela vsa zadeva preveč tvegana. Sami pristaši el Vazirja so ga po nekaj dneh odpora zapustili in pred tremi tedni je vkoraka! princ Ahmed v jemensko prestolnico Sanao ter se proglasil za imama. Danes je v Sanai vse mirno. Toda zadnji dogodki, ki so jih povzročile intrige petrolejskih družb, so prvič prinesle v Jemen odmeve inozemstva. Skozi napol odprta vrata so se vrinili v deželo propagandisti Arabske lige, razni «opazovalci» in «posredniki». Iz zaprte fevdalne države se poraja «moderni» Jemen — lovišče petrolejskih trustov: lemalu bodo v pe- sku zaropotali svedri, da poiščejo dragoceno tekočino, In dežela bo zadišala po koka-koli. S tem Je pa domovina kraljice Sabe izgubila svoj tradicionalni mir In pridevek «srečne Ara-» bije»!... Mednarodna konferenca tiska obsodila vojnohujskaško propagando 2e tri tedne zaseda v Ženevi mednarodna konferenca za svobodo tiska, kjer so skušali ameriški zastopniki kot verni tolmači svojih tiskovnih trustov, vsiliti svojo voljo, kar jim pa ni uspelo. Pred nekaj dnevi je namreč komite št I konference Združenih narodov za svobodo tiska in obveščanja soglasno sprejel tole resolucijo: aSmatrajoi, da so dali narodi sveta z ustanovitvijo OZN stvarno obliko svojemu sklepu, da bodo zaščitili človeštvo pred vojnimi nesrečami in preprečili obnovo nacističnega, fašističnega ali kakršnega koli drugačnega napada; smatrajoč dalje, da je pravičen in _ trden mir v znatnem delu odvisen od svobodnega obveščanja vseh narodov z resničnimi in poštenimi informacijami in z občutkom odgovornosti, s katerim Uče vse osebje tiska in drugih obveščevalnih sredstev resnico ter ugotavlja dejstva; smatrajoč končno, da. so netočna poročila, netočno in napačno opisovanje dejstev ter njihovo namerno slabo ter zlonamerno tolmačenje povzročili narodom napake in resno škodo pri njihovem dobrem medsebojenem razumevanju; se konferenca za svobodo obveščanja pridružuje resolucijam, sprejetim na drugem zasedanju generalne skupščine OZN glede propagande, ki ima namen podpirati ali Pogodbe med Sovjetsko zvezo in republiko Finsko, ki je bila pred nekaj dnevi podpisana v Moskvi, niso pozdravili z velikim zadovoljstvom narodi obeh držav-pogod-benic, marveč tudi vsi pobornikt miru v drugih, državah. Finski narod, ki so ga izdajalski «voditelji» v bližnji preteklosti dvakrat zapeljali v vojno pustolovščino, je po vojaškem polomu fašističnega režima, ki je povezal svojo usodo z usodo Hitlerjevskega roparskega pohoda proti Sovjetski zvezi, stopilo na pot demokratične preureditve državnega in družbenega življenja. Toda takšno stanje na Finskem in demokratični razvoj skandinavske sosede Sovjetske zveze ni šel v račun imperialističnim vojnim hujskačem. Nenehoma so skušali prišepetovati finskemu narodu, da so na «njegovi strani» in da je njegovo mesto v sklopu «skandinavske zveze», ki naj bi delovala pod pokroviteljstvom in za koristi svetovne reakcije. V smislu tega «pokroviteljstva» so tudi ZDA sklenile poslati v Skandinavijo na «obisk» močne enote svoje vojne mornarice! Ni nobena tajnost, da so nekatere sile izven meja finske republike prav v zadnjem času skušale zapeljati finski narod na pot sovraštva povzročati ogrožanje miru, kakor tudi glede razširjanja lažnih in ■ klevetničkih vesti. ■ Konferenca izjavlja, da. je vsaka takšna propaganda v nasprotju s smotri Združenih narodov, ki so razloženi, v ustanovni listini, in da predstavlja najvažnejši problem, ki zahteva takojšnje ukrepe. Konferenca slovesno obsoja propagando, ki izziva, alt trn skuša izzivati, oziroma podpirati kakršno koli ogrožanje miru, kršitev miru, napade in vse lažne ter klevetničke vesti vseh organov obveščanja, bodisi vladnih, bodisi zasebnih ter ugotavlja, da lahko tako ravnanje samo poveča nerazumevanje ter nezaupanje med narodi sveta in spravi v nevarnost mir, ki je smoter Združenih narodov. Konferenca odločno poziva vse osebje tiska in drugih sredstev za obveščanje v vseh državah sveta, kakor tudi osebe, ki odgovarjajo za njihovo delo, naj služijo interesom prijateljstva, razumevanja in miru ter izpolnjujejo stroje naloge točno, nepristransko in z občutkom polne odgovornosti. Konferenca izraža svoje globoko prepričanje, da morejo samo tisti obveščevalni organi, ki lahko svobodno iščejo in širijo resnico, s čimer izpolnjujejo svojo odgovornost napravi ljudstvu, prispevati k boju za pobijanje nacistične, fari- do Sovjetske zveze, na pot, ki bi bila za Finsko — usodna. Toda finsko ljudstvo ni pozabilo besed, ki jih je že 1. 1917 generali-sim Stalin spregovoril finskemu delovnemu ljudstvu: «Ako vam bo potrebna naša pomoč, vam jo bomo dali in bratsko vam bomo podali roko». Teh besed se finski narod še dobro spominja, kakor je Izjavil predsednik finske republike Paasiklvi, ki je sprejel Stalinovo povabilo k sklenitvi pogodbe. Kot plod medsebojnega razumevanja je bila sklenjena pogodba, v kateri se Finska zavezuje, da bo v primeru kakršnega koli napada na svojo neodvisnost uporabila vse sile za obrambo, Sovjetska zveza pa se je obvezala, da bo Finski priskočita na pomoč, ako hi bil finski narod v obrambi proti napadalcu prešibak. S to pogodbo so se korenito izboljšali odnožaji med Finsko in Sovjetsko zvezo z namenom, da še okrepi mir in varnost. Imperialistični svet, ki je pogajanja v Moskvi spremljal z «opomini» in «svariii» Finski, je doživel s to pogodbo močan udarec: porušene s» nade, da bi finski narod in njegovo ozemlje uporabili kot odskočno desko proti Sovjetski zvezi. Finska demokratična javnost je stične ali kakršne koli druge napadalne propagande. Zato priporoča konferenca za svobodo obveščanja, naj vse države sprejmejo na svojem področju ukrepe, ki jih bodo smatrale za primerne za iz-polnitcv te resolucijeit. V komiteju so se ponovili poskusi ameriškega predstavnika, da bi že soglasno sprejeto resolucijo pod-komiteja zopet oslabil. Toda tudi Na vseameriški konferenci v B-» goti je nastala zmeda. V Kolumbiji je namreč prišlo do neredov, ki so se spremenili v pravo vstajo, ki jo je organizirala liberalna stranka Uporniki so vdrli tudi v dvorano, kjer je zasedala panameriška konferenca. Izgovor za vstajo je bil umor liberalnega voditelja Gaita-na. Prišlo je do spopadov po vsern mestu in tudi danes položaj še ni razčiščen. V vašingtonskih krogih so izrabili priliko in hočejo prikazati, da so vstajo organizirali komunisti in v istem smis’u se je izrazil tudi kolumbijski predsednik Perez. Jasno pa je, da gre tu za vse globlje pritrdila besedam predsednika republike Paasikivija in predsednika vlade Pekkale, da pogodba z ničemer ne okmja suverenosti finske država, marveč da pomeni utrditev njene neodvisnosti. Tako piše «Vaapa Saana»: «Preti poskusom reakcionarnih krogov, da preprečijo sklenitev pogodbe, je bilo svečano zaključeno eno največjih dejanj finskega naroda pri delu, da si zagotovi svoj narodni obstanek». Finski narod, ki je prestal že hude preizkušnje, se danes zaveda, da samo prijateljstvo in dobri sosedni odnosi s Sovjetsko zvezo lahko zagotovijo in utrdijo njegovo narodno neodvisnost, samostojnost in državno suverenost. Samo na tak način lahko, pričakuje finska republika miren in ploden razvoj svojega gospodarstva, političnega in kulturnega življenja, S pogodbo, ki jo je sklenila s Finsko, je Sovjetska zveza znova dokazala, da v svoji zunanji politiki spoštuje samostojnost in državno suverenost narodov... Finska republika pa je dokazala, da odklanja vse «dobromišljene nasvete» imperialistov m da hoče voditi samo stojno politiko, ki jo narekujejo interesi finskega ljudstva in interesi utrditve miru v Evropi, ta poskus ZDA je spodletel, predvsem zaradi doslednega stališča predstavnikov Sovjetske zveze. Ju-goslavije in Madžarske, katerih ž: dokazi podprte trditve so prisilile ves komite, da je sprejel resolucijo-podkoraiteja. Tako se resolucija, ki jo je dane? soglasno sprejel komite, ne razlikuje bistveno samo po svoji obliki, ampak tudi po vsebini, smislu ih svojem pomenu od prvotnega besedila načrta osmih držav na čelu z ZDA Ta resolucija pomeni ira ta način nov prispevek v boju za mir, oziroma proti hujskanju na novo vojno in proti klevetam reakcionar-, nega tisk». Vzroke. Kakor je znano, je na konferenci v Bogoti prišlo do izraza nasprotje med ameriškim in angleškim imperializmom. ZDA skušnjo namreč s pomočjo te konference izločiti vpliv Nizozemske in Francije, posebno pa Anglije iz Latinske Amerike. Iz tega se da sklepati, da ima tlif prste vmes Anglija, ki vidi, da Senjem interesi v Latinski Amerik» vedno bolj ogroženi. Anglija misli, na konferenci s pomočjo nekaterih manjših držav, lei niso še docela zapadle vplivu ZDA, predložiti načrt, ki naj dokaže, da vseamerišk« konferenca ni kompetentna za skle* panje o kolonialnih posestih. Med delegati vseameriške konference je medtem prišlo do nasprotujočega stališča in nekateri so se; izrekli, naj bi se konferenca odio« ži a. Argentina in Urugvay sta že* odpoklicali svoji delegaciji. Posebno pa so zaskrbljeni v Washington nu, ker se bojijo, da bo konferenca tako prisiljena predčasno zaključiti svoje delo, ne da bi ZDA' dosegle, kar so nameravale. Liberalni elementi y Ameriki pripominjajo, da bi morala biti vstaja vj Bogoti opozorilo nekaterim vladam, ki bi morale odpraviti v vsej Južni Ameriki vse ostanke socialnih krivic. Sicer so po teh dogodkih sestavili novo koalicijsko vlado liberali' cev in konservativcev. Kijub term? pa so proglasili obsedno stanje to vojaštvo je dobilo nalog, naj stre'* Ija na vsakogar, ki ga dobi na ulici. Po še nepotrjenih vesteh je med boji bilo GOO mrtvih. Predsednik Perez in vladah kr o, gi pa so izrabili priliko ter obtožil« Sovjetsko zvezo vmešavanja. Ka« kor svojča.s Cile in Brazilija tako je sedaj kolumbijska vlada po ukazu svojih imperia'ističnih gospodar* jev prekinila odnose s Sovjetsko zvezo. To je nov dokaz, da južnoameriške države druga za drugo popolnoma izgubljajo svojo neodvisnost in postajajo sužnje ameriškega imperializma, ki se pri zasledovanju svoj ih imperialističnih ciljev poslužuje Hitlerjevih metod. Finsko - Men Ben v mirovni fronti Uporniki razbili panameriško konferenco TRŽAŠKO OZEMLJE PARTIZANI - BORCI ZA MIR m m m POGLED K A MNOŽICO NA HIPODROMU MONTEBELLO OB PRILIKI PROSLAVE ČETRTE OBLETNICE PARTIZANSKE BRIGADE «TRIESTE». V OSPREDJU PRED TRIBUNO SO ČLANI BRIGADE Z BRIGADNIM PRAPOROM. GORIŠKI SLOVENCI I «DEMOKRATIČNA FRONTA SLOVENCEV V ITALIJI» IMA V STAN-DRE2U V VSAKEM SLOVENCU ZVESTEGA ČLANA. KRONIKA « MEMO BENASSI, gledališki umetnik, o katerem smo v prejšnji številki tovorili, Je v Trotu Se ves teden prirejal po resnih predstavah cirkus po naročilu legašev. Povedal je tudi javno — Čeprav ga nlhCe ni po tem spraševal — da ne pripada ljudski fronti in niti fronti kulture. S tem ni svojega ugleda prav niC povzdignil, še manj pa kakor koli oškodoval italijansko ljudsko fronto in fronto kulture. Manjka takih! * ANTIFAŠISTIČNI SLOVEN-SKO-ITALIJANSKI ŽENSKI ZVEZI je poslalo tajništvo Svetovne federacije demokratičnih žena pismo, s katerim jo vabijo na mednarodno razstavo, ki jo bodo žene priredile junija meseca v Parizu. * 274.640 VPISANIH PREBIVALCEV je bilo 2». februarja v Trstu. * S POPRAVILOM LADJE BIANCAMANO, ki je v tržiaki ladjedelnici, naj bi imeli precej dela tudi tržaški delavci. A po izjavi polkovnika Fodena nekemu zastopniku ES se zdi, da v Rimu niso preveč navdušeni ob tej misli, * NEKE PLAKATE V TREH BARVAH so nalepili legaši, in sicer sredi mesta take, ki govore o Istri, nekoliko iz središča pa take, ki govore o demokratični Italiji. Ponekod so ti papirji strgani, nekje go pa neznanci prilepili znak demokratske fronte — zvezdo z Garibaldijevo glavo. * PEKI STAVKAJO, ker pekovski mojstri odbijajo zahteve pekovskih delavcev. * IM MILIJONOV in še nekaj več so dobile razne katoliške organizacije od ameriške misije za pomoč inozemstvu. Tako sta se med seboj pogodila šef misije Stanley L. Sommer in pa škof Santin. * MISTER SOMMER je odšel iz Trsta in pustil za svojega naslednika Georgea Gardnerja, kajti ameriška pomoč bo prihajala do junija 1049. * DELAVSKA ZBORNICA iz Trsta se svetohlinsko pridružuje ogorčenju demokratičnih množic v Italiji zaradi pobojev sindikalistov po tašistib, V Trstu so ji pa fašisti glavni zavezniki in podporniki. * ŽIVLJENJSKI STROSKI štiričlanske družine (zakonca in dva otroka) so sc v primeri z 32.130,*« lire v februarju zvišali v marcu na 33.0#3 lire, torej so narasli za 872.20 lire. In industrije! še govore o znižanju doklad. * KAR S TANKOM sta se dva Angleža «po pomoti» zaletela v cono B. Kolikokrat je kak jugoslovanski tank prešel črto med conama, ko nekateri že tako radi govore o kršitvi meje z jugoslovanske strani. * AGENCIJO ZA PODPISE profesorjev so uredili na tržaški univerzi. Brez koncesije, seveda. To pa zato, ker vsi profesorji niso iz Trsta in mnogi študenti, ki so v službah, niti točno ne vedo, kdaj ti profesorji prihajalo v Trst. Tako morajo nekateri študentje, če hočejo imeti podpisan vpis in frekvenco, plačati celo po 1000 lir za podpis. Vse v znamenju urejenih razmer! * UKAZ ŠTEV. *4, ki ureja vpisovanje v register stalnega prebivalstva, je v svojem drugem členu spremenjen in bo kot ukaz štev. 222 stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. ■■i LETALONOSILKA «Triumph», ki ima 13.3S9 ton ter posadko 127 častnikov in 9*4 mornarjev, je v spremstvu rušilca Chevioti (ta Je majhen: samo 1718 ton in 1*7 ljudi) priplavala v Trst. Kako nam Angleži skrbe za razvedrilo v teh dolgočasnih dneh. * PARNIK «VETTOR PISANI» je pričel t. t. m. redno službo med Trstom in Koprom. Iz Kopra odhaja ob (sončna ura): 5.43, S.43, 14.15, 16.15, iz Trsta pa ob (legalna ura): 7.40, 12.30, 16.13 in 18.30. Bil je lep aprilski dan 1. 1944, ko se je v Lokvici na Banjski planoti ob prisotnosti zastopnika narodno osvobodilnega odbora Gornje Italije in pa zastopnika KNOJa ustanovila prva italijanska brigada iz naše pokrajine, in sicer udarna garibaldinska brigada «Trieste». Bilo je to v času, ko se je odločalo tudi o usodi tukajšnjega italijanskega ljudstva: ali fašistično zasuž-njenje ali svoboda. Za svobodo pa je bila potredna borba in nato zmaga. Takrat so šli tržaški borci ob strani slovenskih partizanov v boj za svobodo ljudstva. Zmagali so, fašizem je bil poražen. V nedeljo se je za proslavo te obletnice zbralo na Montebellu poleg preostalih garibaldincev in partizanov preko 50.000 ljudi. Prireditev se je pričela z enominutnim molkom v spomin padlih. Tovariš Gašperini, ki je'bil politični komisar IV. bataljona tržaške brigade, je imel približno tale govor: «Vojaški upravi se je zdelo v redu, da ni dovolila nam partizanom da bi imeli svoj shod v sredini mesta. Kakor da bi bili okuženi, nas hoče zadržati na periferiji, a istočasno imajo fašisti proste roke, da lahko ubijajo delavce po tržaških ulicah. Vojaška uprava je že prej sistematično odbijala naSe prošnje za dodelitev kake dvorane za naš kongres; dvorane so namreč za tržaške neofašistične in šovinistične krožke, ne pa za nas partizane. Te dni ste slišali zgodbico o osvoboditvi Trsta. «Polkovnik» Fonda Savio je dejal, da je Trst osvobodilo 11 fantastičnih brigad. Ni da bi o tem mnogo govorili, vprašali bi le «polkovnike» Fondo, kje je bil takrat, ko smo se mi borili v gozdovih. Sedaj skuša braniti guar-dio civico, X Mas, republikine itd. Skuša zagovarjati tisto guardie civico, ki je skoraj na predvečer osvoboditve izročila esesovskim morilcem mučenike iz ul. M. d’Azeglio. Proti partizanskemu in demokratskemu gibanju si izmišljajo v zadnjem času celo vrsto provokacij. Tako se je dovolilo, da so na sprevod partizanov fašisti streljali in metali bombe. Za politiko, ki je kriva prelivanja krvi ljudstva, smatramo za odgovorno Vojaško upravo. Te dni so ubili tov. Planinška v središču mesta. Ce bi kdor koli od nas raztresel listke z napisi, ki bi proslavljali mir, bi se v trenutku našli policaji, ki bi nas aretirali. Kadar pa fašistične bande pretepajo in ubijajo, tedaj civilne policije nikoli ni. Ali ni to dejansko podpiranje fašizma? S takimi provokacijami hočejo ločiti ljudstvo od svojih partizanov. Hlapci imperializma pa se partizanov boje, ker so videli, kaj zmoremo; poskusili so to na lastnih ramenih. Eksponenti svetovnega imperializma bi hoteli «dati» Trst Italiji; v resnici jim pa gre pri tem le za nove incidente. Vendar poteče mnogo časa med ustvaritvijo vojne psihoze in med vojnim konfliktom. Lahko kriče o vojni ameriški imperialisti, toda vojne ne bo, ker je ljudstvo noče in ker stoje na braniku miru Sovjetska zveza in demokratske sile vsega sveta. Mi smo za mir; zaradi tega hočemo, da o Trstu odločata samo Jugoslavija in Italija brez vmešavanja kake druge države. Tržaški problem je v tem, da se preskrbi delo in življenje naši industriji, da se odpravi brezposelnost in da se spoštuje mirovna pogodba. Predvsem pa v tem, da sc izroči javna uprava tistim, ki so se najbolj odlikovali v borbi za mir, tistim, ki bodo lahko zagotovili mir in delo vsemu prebivalstvu, to se pravi, najboljšim sinovom ljudstva, ki bodo na demokratski način izvoljeni. Šovinistični’ krogi, ki pripravljajo za te dni razne provokacije, naj bi se nekoliko zamislili, pomislili naj bi na naše sile, na učinkovitost demokratičnih sil. Proti vsakršnemu ogrožanju miru pozivajo partizani, ki so trpeli in videli, kako so mnogi tovariši padli za ta ideal, vse prebivalstvo, da se oklene demokratskih organizacij v obrambo največje pridobitve; miru». V teno času Gorica sama na sebi človeka vabi s svojim nežnim zelenjem, s svojim cvetjem in z Brdi, ki so en sam črešnjev cvet. Človeka pa zamika, da bi stopil pogledat v Gorico, kaj delajo tamkajjuji Slovenci in kako se jim godi prfv v teh razburkanih dneh preilvoiivne borbe. Dasi vse doslej kljub meji med Tržaškim ozemljem in Italijo ni bilo za prehod nikakih težav, je vendar človeka odvračala misel, da je onstran bloka druga država. Da, na cesti proti Tržiču so onstran Stivana napra? vili blok. Zgradili so še en «rokav» ceste, vmes so postavili paviljon, naokrog pa so zasajena drevesa, ki naj bi hitro zrasla in preskrbela za senco. Po eni strani paviljona zavijejo vozila, ki so prišla iz Trsta, po drugi pa tista, ki gredo proti Trstu. Pregled na obeh blokih je končan še dovolj hitro. Se malo vožnje in v Tržiču smo. Človeku pade takoj v oči obilica plakatov, ki prekrivajo zidovje vse do prvega nadstropja. Mnogi teh plakatov pritegnejo pozornost človeka s svojo neokusnostjo. Kakor da ga je sram sredi take navlake, se plakat italijanske demokratske fronte silno odraža po svoji resnosti, pa tudi po estetičnosti. Brez'nepotrebnega besedičenja, so na njem vtisnjene samo tri odločne besede: mir, neodvisnost, delo. Cc bi se moglo po množini plakatov sklepati na izid, bi moral v Tržiču zmagati Saragat. Zdi se, da se je De Gasperi odločil, da zmanjša tu pa tam svojo propagando in tako pomaga do večje veljave svojim zaveznikom. In Saragat s svojim «socializmom» bo v industrijskem centru gotovo več dosegel, kot pa kje drugje. Tako bržkone misli De Gasperi, a osemnajsti april bo pokazal, v koliko so bile vse te manipulacije koristne in uspešne. Za Tržič je gotovo to, da je veliko število delavcev odšlo drugam, kjer je več dela in je še tudi za dlje časa zagotovljeno. Namesto teh delavcev pa se je priteplo veliko število pustolovcev iz Istre. Tako kaže Tržič svojo pokvarjeno sliko. V manjših Dr, LAMBERT MERMOLJA krajih po poti so plakati demokratske fronte. Sobota je. Ati ni ta dan zlasti v manjših mestih opazna večja živahnost? V Gorici pa je vse tako mirno. Po glavnem Korzu je nekoliko ljudi, ostale ulice so pa prazne. Nepoučenega prouči tisti,' ki pozna Gorico od prej:. Nekoč je bilo vse drugače; sedaj je tako mrtvo, odkar smo z «madrepatrio» in odrezani od zaledja.» Nekatere izložbe so že kar zaprašene, saj se ne izplača mnogo menjavati. «Včasih sem prodal po pet parov čevljev na dan,» pripoveduje trgovec, «sedaj jih prodam pet parov (»a mesec.» Vendar postaja te dni v. Gorici cd časa do časa živahno. Vrstijo se namreč politični shodi vseh strank. Na te shode prihajajo na kamionih in avtobusih celo tolpe iz Trsta. V nedeljo so bili n. pr. trije shodi. Za nacionalni blok — to je za nekaj senilnih liberalov in za kvalunqviste — je govoril dr. Blesič, oziroma kot se sedaj imenuje: Elessi, Med drugim je dejal glede na slovensko narodno manjšino, da sicer on ni takšen kot so bili fašisti, vendar pa misli, da kdor se poteguje za slovenske narodne pravice, je kriminalec. In gotovo bi tak Blesič mislil, da se mu godi strašna krivica, če bi moral on nekega dne stati pred sodiščem kot kriminalec, kajti po taki izjavi ta pokvarjenec ni drugega kot kriminalec. Demokristjanska stranka je poslala v Gorico težak kaliber, glavnega tajnika stranke in desno roko De Gasperi-ja. dr. Piccionija. Ta je o vprašanju Slovencev govoril nekoliko drugače in razkril je, da so se nekaj dogovarjali s «slovensko dolarsko zvezo», zato da bi Slovenci volili demokristjane. Govoril je nekaj o tem, kako bo Italija pokazala pred svetom, da zna spoštovati pravice narodnih manjšin. To je seveda govoril predstavnik tiste vlade, ki dopušča popoln razmah fašistom in jih celo v obilni meri podpira, samo da se s terorističnimi akcijami zaletavajo v italijansko demo- kratsko fronto, ki je edina konkretno dokazala, da je sposobna manjšinsko vprašanje reševati, ko je na svojo listo sprejela slovenskega kandidata. Naši bratje onstran meja sé bodo zgrozili ob vesti, da je 11. aprila 1948. za časa vlade De Gasperija, Saragata in Pacciardija, v Gorici, ob sarni jugoslovanski meji govoril eden izmed najhujših vojnih zločincev, čigar zločini v Jugoslaviji še sto let ne bodo pozabljeni; general Pirzio Biroli! Govoril je na shodu MSI (Movimento sociale italiano); po domače se jim pravi fašisti. Ljudje najprej niso vedeli, kaj misli, ko je svoj govor pričel z besedami: «Komandant divizije «Krn» v Vidmu, komandant tržaškega armadnega zbora.» Najbrž se je s lem predstavil. A kaj jc bil med vojno, pa ta pes ni povedal. Nič ni govoril o tem, kako je poveljeval v Crni gori — ne v bitkah, temveč pri izdajanju zločinskih odlokov, ki so prinašali smrt jugoslovanskim ljudem. In ne le da takega človeka De Gasperi ne izroči kot vojnega zločinca Jugoslaviji, ki ga je že bog zna kdaj zahtevala, temveč ga še celo pusti, da pride na mejo izzivat. Kako nepotrebna so po vsem tem kaka De Gasperi-jeva ali Piccionijeva zagotovila. Zlasti še, če pomislimo, da je za Pirzio Bi-roiijem govoril ie Nino Del Tolti, avtor znane izjave o «plemenu, ki se poslužuje nerazumljivega lajanja», (kar naj bi bila oznaka za Slovence). Ves dan bi potreboval, da bi pre-čital vse, kar so na plakate napisale vse stranke. Ze pri bežnem pogledu pa je opazna velika neresničnost, ki jih večino preveva. Demokristjanski plakati se v volivne namene poslužujejo v glavnem ameriške pomoči — tudi na plakatih. Vse je ameriško: mleko, kava, «pasta asciutta», obleka, srajca, cigarete, denar. Malo preudaren Italijan se mora nujno vprašati: «Vraga, kaj pa naše tovarne in naše delo. In še nekaj lahko vsakdo opazi: demokristjani ne napadajo MSI, nacionalnega bloka in drugih strank; pa tudi MSI in nacionalni blok se niti med sabo ne sramotita in ne napadata de- bodovolILIzaFRONTO STANDRESKI VAŠČANI ODOBRAVAJO GOVOR SLOVENSKEGA KANDIDATA NA LISTI DEMOKRATIČNE FRONTE, mokristjanov. Pač pa vsi skupaj napadajo demokratsko fronto. V njej vidijo vsi svojega najhujšega in edinega sovražnika, ki ga je treba na vsak ničin uničiti. «Treba je zmagali, naj stane, kolikor hoče,» to je ena izmed De Gasperijevih fraz, ki je sto in stokrat odtisnjena na letakih. Saragatovi «socialisti» zartjujejo na plakatih, da je socializem (oni mislijo svojega) uresničenje Kristusovih naukov, in na te limanice skušajo ujeti kakega kalina med katoliškim delavstvom. Med katero vrsto ljudi si fašistični MSI obeta uspehov, kažejo veliki plakati z naslovom «Esuli giu-iiani» in «Donne giuliane». Izven Gorice je vse drugače. «Semkaj si ne upajo priti,» pripovedujejo v Standrežu. In ni jih niti drugod po kraških vasicah, in po briških gričih. Ne, goriškim Slovencem prav za prav’ ni treba kake posebne propagande za demokratsko fronto, saj je jasno, da bodo volili tisto listo, ki ima tudi slovenskega kandidata in to je samo lista italijanske demokratske fronte, ki je na listo kandidatov za volivno cono Gorica-Videm-Belluno sprejela tudi Slovenca dr. Lamberla Mermoljo. Zakaj niso demokristjani sprejeli na svojo listo dr. Sfiligoja, da bi on zastopal Slovence. Saj Sfiligoj bi gotovo tako ponudbo neznansko rad sprejel. Volitve za Slovence niso nepomembne. Ako bi stali ob strani, bi si zapravili pravico sploh kaj zahtevati. Svojega glasu pa Slovenci ne smejo dali stranki, ki je na vladi in ki poleg ogromne škode italijanskemu ljudstvu škodi še zlasti Slovencem. Ni dovolj nekaj lepih besed, ko pa praksa dokazuje prav nasprotno: De Gasparijeva vlada ni storila za Slovence še ničesar. Za Slovensko Benečijo in njene šole (ki bi jih morala ustanoviti)» se ne zmeni; ni ji mar povračilo v septembrskih pogromih napravljene škode; o Ljudskem domu ni slišati, niti 0 dvojezičnosti in niti o vzpostavitvi slovenskih občin. Fašistični škof Margotti in njegovi Miv-rženei si krepko prizadevajo, da bi ljudstvo zbegali. Kdor bo volil za demokratsko fronto, ima smrtni greh! Ta ali ona ženica je mislila, ds je to ne bo prizadelo, češ saj ne bom Sia volit, a prišel je drugi strog ukaz; moraš iti volit, sicer si spet nakoplješ — smrtni greh! No, tam v Oslavju je dejala neka tovarišica: «Lahko mi pove, da pridem stokrat v pekel, naredila bom vendar, kakor bom jaz hotela.» Vsem pobožnim dušam, ki bodo v nedeljo preveč zaposlene z volitvami, pa je Margotti že v naprej opravičil izostanek od maše. Borba proti ljudski fronti je končno bolj važna kot maša. Le-ta namreč ne more rešiti kapitalističnih pozicij, ki jih fronta ogroža.. Razen redkih izjem se je ves cerkveni aparat postavil v službo ameriškega kapitalizma. Tako dosledno zavzemanje stališča, ki je nasprotno ljudskim koristim, bo samo razkrinkalo razne škofe in kardinale kol. plačane agente v borbi proti ljudstvu. Ni ljudsivo tisto, čigar krivda bo, če bodo li ljudje ostali pastirji brez črede. « Slovenska Benečija doživlja težke čase. Revščina meji že na popolno stradanje, a vlada se za te ljudi ne zmeni. Marsikdo je postal že popolnoma apatičen zaradi težkega življenja. Na ljudstvo se izvaja hud raznarodovalni pritisk. Namesto da bi vlada ustanovila po vaseh Benečije slovenske šole, pa dovoljuje nemoteno gibanje oboroženih tolp tako imenovanih «trikploristov», ki strahujejo prebivalstvo. Na njihovo pobudo so tudi nekateri župani iz Benečije izjavili, da sknenske šole niso potrebne. Trikolorislične bande so glavno orodje De Gasperija in Scelbe v teh pokrajinah. Oborožene so in vrše lahko tudi policijske preiskave. Razumljivo je, da torej ne bosta proti «tri-koloristom» (.-odvzela ničesar ne De Gasperi in ne njegov notranji minister. e e e Od Vidma navzgor se čedalje bolj približuješ hribom. Pot zavije v dolino Tagliamenta, pelje vštric železnice in reke, ki je pa v Široki prodnati strugi skoraj ni opaziti. V ozadju se dvigajo visoki, zasneženi vrhovi v bleščeči belini. Do Rezjute in potem na desno ob Beli — to je danes edini dostop iz Gorice v Rezijo. Nekoč so hodili Rezijani po svetli kot brusači (brusarji, žlajfarjt). Tja proti Kobaridu in Bovcu, pa vse do Postojne jih je vodila pot, ki jim jo je sedaj meja zaprla. Sli bi v Furlanijo, a kaj, ko pa je tam že gosto drugih ljudi. Tako je v Reziji okrog 800 brezposelnih. Hudo jim je, da niso prišli pod Jugoslavijo in mnogi govore o tem, kako bi se z družino preselili tjakaj. Njihova deželica pod Kaninom jim daje komaj nekaj paše, kako drvo in nekoliko sadja. Tudi moški nosijo ob suhem vremenu copate; pravijo, da se prijetno hodi po kamnu. Njihova rezijanščina še živi. Ce dobro vlečeš na ušesa, boš marsikaj ujel in razumel. Stara učiteljica, ki je prišla iz Sv. Petra v Benečiji in je prej poznala beneški dialekt, pravi, da se je rezijanščine naučila v 15 dneh. «Ko so tni ukazali «Zadajte dure!» si nisem mogla misliti, kaj naj bi to pomenilo. Mi namreč pravimo «vrata» in ne «dure», torej «zaprite vrata». In tukaj pravijo n. pr. dem (dim), mi pa pravimo kadiš.» Kakor po Benečiji, imajo tudi v Reziji hudo nadlego trikoloristov. Svobodno počno, kar hočejo, saj so dobili orožje kar od karabinjerjev. Prejšnji petek so n. pr, napravili preiskavo v elektrarni pod Njivo. Iskali so orožje. Ljudem groze, da bodo po njihovi zmagi morali «vsi komunisti oditi v Rusijo.» Nekdanji borci iz narodne osvobodilne borbe se morajo pred temi zlikovci ponoči skrivati. In zdi se ti kot v filmu z «Divjega zapada», ko pride v pivnico gost in te pozdravi, ko pravkar odhajaš, z «zdravo tovariši», a potem ti povedo, da je bil to zloglasni Ricardo, vodja trikoloristov. Tudi Rezijani bodo volili demokratsko fronto in slovenskega kandidata dr. Lamberta Mermoljo — kakor Benečani in Goričani. Te volitve so preizkusni kamen demokracije in za Slovence istočasno tudi slovenstva. Kdor bo volil demokratsko, bo volil obenem pravilno kot Slovenec. To pomeni, da bo pravi Slovenec nujno volil demokratsko, fronto. Za Slovence pri teh volitvah ni izbire. Vsak .oddan glas za kako listo, ki ne bo lista demokratske fronte, pomeni podlo zatajitev svojega rodu. Tu ne more biti nikakega slepomišenja: kdor bo oddal svoj glas drugam, bo pomagal izvoliti človeka, ki bo mogoče že jutri izlival svoj žolč nad slovenstvom. Goriški, beneški, rezijanski Slovenci! Vsi na volišče, vsi za fronto, za slovenskega kandidata dr. Lamberta Mermoljo! mri j 1 Jtforofoinerji gvetelo Italijanske volitve so pred vrati. Hrupa je za to dovolj. Da bi ga bilo še več, so »zavezniki« ponudili italijanskim volivcem Trst, če bodo glasovali za De Gasperija. Bil je to navaden volivni trik Tržaški »Giuntov-ci* pa so naivno mislili, da gre za res in so videli in vedeli že mnogo več kot sam bog oče Truman in njegov prerok Vittorio Furlani. Videli so namreč italijanske karabinerje že v Trstu. Nič za to, Ce je milanski »Corriere d’informazione« napisal, da pridejo šele 11. t. m. v Trst. Naši Gitin-tovci so jih videli že na trgu Unità, sami sebe pa so gledali, kako z zavihanimi rokavi razbijajo sedeže demokratičnih ustanov, krožkov itd. Iz takih pobožnih sanj jih je zbudit general Airey, ko je nekako po veda], da bodo Angloamerikanci vendar še ostali v Trstu in da se ni nit kaj nadejati karabinerjev. Sovjetska zveza kljub ponižni prošnji zapadnih »zaveznikov« noče nič slišati o kakem posojanju Trsta De Gasperiju za vo livno propaganda. Pri tržaških prodajalcih listov pa kljub vsemu temu še vedo visi rdeče obrobljen člančič »Corriere d'intor-dazione«, ki napoveduje za IS. t. m. italijanske karabinerje. Pred njim se tu pa tam ustavi kakšen krvi željni »mladenič« is si ubija svojo prazno glavo: pa kaj nas imajo res za norca? Jffónl 5*oIož*> «J«r. tis? far j it na aitar Vse kaže, da bo v Italiji lahko zmagal De Gasperi samo še z največjimi goljufijami in oboroženim terorjem. Ljudska fronta Je namreč vsak da« močnejša in strah pretresa kosti marsikateremu demokristjanu in vsej fašistični drhali, ki se ji pod italijanskim soncem tako dobro godi. De Gasperijev ameriški stric je mo, biliziral v Italiji in izven nje vse, kar leze in gre od papeža in drugih bogaboječih mož pa do takih bandi tov, ki po Siciliji in drugod mečejo bombe na pristaše Ljudske fronte. V stiski pride namreč vse prav: božja beseda in bomba. Vsi ji prispevajo po svojih močeh k zmagi ameriškega strica. Tržaški Giunterei pa so rekli: Tam kjer je papež, - tam so bombaši, tam bomo tudi mi. In so začeli pobirati podpise za moralno pomoč De Gasperiju. Na več krajih so pripravili mize, papirje in peresa in čakali. Taks past je bila tudi na Akvedotu, tam, kjer so gnezda zelenih mladeničev, in čudno: Ves dan se je valila reka ljudi po Akvedotu in le tu in tam je kakšen kapnil k mizi, nekaj naredil in se naglo pridružil valeči se reki. Pač pa so se okrog mize gnetli otroci in se na vse grlo zabavali. Zelo všeč jim je morala biti ta zabava. Kljub vsemu je tržaškemu radiu uspelo do večera nabrati okrog 88.000 podpisov, katere je potem zaporedoma poslal v madrepatrio. Zdaj nastaja težak računski problem: kolikokrat se je moral podpisati vsak od tistih otrok, ki so gnetli okrog mize, da so lahko vsega skupaj našteli 80.0«# čaCk. 30c ni tafta s dr Ha. da ne Ai bilo očita Na Tržaškem ozemlju je šla že skoraj v pozabo tista Slovenska demokratska zveza. Slovenci so ji namreč pokazali hrbet. Me tako nekatere velesile, oziroma njih špijoni in vohuni, ki so stopili s to zvezo v kupčije meduarodnega značaja. ID» so tara notri prekupčevalci take sorte, ni za nas nič novega, vendar smo si mislili: Saj bo prej ali slej prišlo vse na dan. Noben zločin namreč ne ostane večno prikrit, čeprav ga branijo sicer odlični advokati. V Sloveniji so odkrili organizirano špijunsko mrežo, polovili glavne vohune in jih postavili pred sodišče-Te dni se vrši v Ljubljani proti njim razprava. V dobro informiranih tržaških kro gih (lam okrog kavarne Fabris) pravijo, da nekaterim ljudem ta proce» n; pusti spati, da jim lomi živce in kljuje vest. In veste zakaj? Zato ker ljubljanski proces brez usmiljenja trga raz »demokratsko zvezo« krinko, pod katero ostaja čisto navadna vohunska zveza. Obtožnica pravi namreč tako: »Tri svojem špijonskem in terorističnem delu so se obtoženi naslanjali na tako imenovano Slovenske, demokratsko zvezo v Gorici in Trstu ter njene vodilne člane dr. Kacina, dr, folija, Kemperla in druge, ki so tej špijunski organizaciji vzdrževali kanale med šefi tujih špionskih služb v Gorici in Trstu ier pomagali organizirati oborožene iolpe. Nadalje so se obtoženi opirali na vojne zločince V taborišču Senegaglla v Italiji ter M višje oticirje italijanskih demokri-stjanskib oboroženih enot, s katerimi so se preko predstavnikov slovenske demokratske zveze v Gorici sestajali v Vidmu, Gorici in na Stari (0*i, Koliko ljudi v Trstu ho veseiib, ie slučajno ne bodo na tem procesu imenovani? Biti na čelu vohunov proti jugoslovanski državi pomeni že nekaj več kot biti samo na čelu stranke, ki ne odobrava politične linije pf* ali SIAU, Ali se vam ne zd»? V preteklih dneh sta'obhajala šestdesetletnico rojstva dva zaslužna primorska rojaka, tov. Janko Furlan in tov. Srečko Kumar, Oba, prvi kot učitelj, vzgojitelj in zadrugar, drugi kot pevovodja in godbenik sta vse svoje življenje posvetila služi ljudstvu, delila z njim težke čase fašistične okupacije, osvobodilne borbe in. se danes borita za dosego onih ciljev, katerim sta tako posvetila svoje plodonosno življenje. Obema jubilantom ma. še posebno pa tov. Janku Fur-lanu, našemu zvestemu sodelavcu, želimo, da bi srečno dočakala na Tržaškem ozemlju v svobodi sadove svojega dela. PO SLOVANSKEM SVETU V nedeljo 11. t. m. so imeli na gra-dilistih novega Beograda pomembno svečanost. Po izvrženih pripravah so začeli graditi novi Beograd. To bo četrto veliko delo jugoslovanske ljudske mladine po mladinskih progah Brčko-Banoviči in Samac-Sa-rajevo ter po cesti bratstva in edin-stva. Pri delu bo sodelovalo 50. tisoč graditeljev pod vodstvom številnih inženirjev in mladih strokovnjakov, obogatelih z izkužnjami dosedanjih mladinskih gradenj. Novi Beograd bo tako po svojih dimenzijah kot po arhitekturni in urbanistični zamisli veliko mesto zlito s starim, vendar tako, da bo celotni Beograd dobil lik novega mladega mesta. Ob začetnih delih so na glavnem HaS diagi tomiiS Tito / Danes, 11. aprila, smo zaključili s pripravami za graditev Novega Beograda in pričenjamo neposredno izgradnjo našega dragega svobodoljubnega mesta, ki bo ponos naše države, ponos naže socialistične izgradnje, krona naših zmag in ljubezen vsakega delovnega človeka. Te naloge smo se oprijeli z največjo voljo in poletom; srečni smo, ker nam je dodeljena čast, da moremo graditi Beograd, iz katerega Ti upravljaš našo državo in naše narode, ki so pod Tvojim vodstvom kakor v vojni tako v miru uresničili velike zmage, katerim bomo pridružili novo zmago — izgradnjo Novega Beograda. Srečni smo, da moremo uresničiti Tvojo veliko zamisel izgradnje Novega Beograda, in pripravljeni, da po- svetimo vse svoje moči izvršitvi velike naloge, ki bo naša nova šola, kovačnica bratstva naših narodov in velika šola socialistične izgradnje, bo dala tisoče novih strokovnjakov na vseh delovnih področjih, tisoče mladih graditeljev, ki bodo zasluzili naziv Titove mladine. Ko smo zbrani na ta naj veliki praznik in pripravljeni, da uresničimo Tvojo veiiko zamisel, Ti pošiljamo svoje plameneče pozdrave z obljubo, da bomo pravilno izvršili to našo nalogo, saj se bomo ravnali po zgledu naših herojev deia, po zgledu graditeljev prog Brčko-Banoviči in Samac-Sarajevo. Živel iniciator izgradnje Novega Beograda^ učitelj naših narodov, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito! Naj živi novi svobodoljubni Beograd! gradbišču odkrili spominsko ploščo, na kateri piše: 13. aprila 1948., tri leta po zaključku narodno-osvobodilne vojne so končane priprave za začetek nove delovne bitke, v borbi za srečo in blagostanje narodov. Tega dne so delovni ljudje in miadina vseh jugoslovanskih narodov pristopili h gradnji novega Beograda, da razširijo ljubljeno mesto države enakopravnih narodov, da olepšajo in povečajo mesto, v katerem je komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu začela vstajo, da z novim delom ustvarijo še en spomenik zmagoslavne osvobodilne borbe naših narodov, ki vodi v socializem. Istočasno so mladi graditelji poslali maršalu Titu naslednje pismo: KRONIKA IZ JUGOSLAVIJE a ZA II. KONGRES OF se povsod vrše priprave, ki se Izražajo v živahnem tekmovanju posameznih organizacij OF. » SANITARNE NAPRAVE, umivalniki in razne školjke ter druge naprave iz šamota so že začeli izdelovati doma, in sicer v hrvatski tovarni «Zagorka». S tem se bo pospešila oprema stanovanj, hotelov itd. © NAGRADNO TEKMOVANJE za izdelavo idejnih osnutkov sodobnega pisarn,škega pohištva Je razpisala glavna direkc.Ja lesne industrije I-RS, Nagrade znašajo: 28 tisoč, 15 tisoč in 18 tisoč dinarjev. «■ ŽELEZNIŠKO PROGO v dolžini 27 km od Bijeline do Bosuta so pričeli graditi. Proga bo vezala skrajno severnovzhodno področje Bosne med Savo in Drino, tako imenovano Semberijo, s Sremom in ostalim železniškim omrežjem, * JEVSTATIJE KARAMATIJE-VIC, pravoslavni prota, polkovnik Jugoslovanske armade, nosilec visokih odlikovanj in bivši član AVNOJa, je umrl. Njemu so sledili v času borbe mnogi duhovniki, bi so v proti Karamatijeviču videli vzgled, kako mora pravi duhovnik služiti narodu. » SESTSTOLETNICO Karlove praške univerze so proslavili tudi v Jugoslaviji. V Beogradu so se proslave udeležili člani vlade, govorili pa Dmitar Vlahov, predsednik Srpske akademije nauka dr. Aleksander Belič in univ. prof. Radovan Lalič. * MED ČASTNIMI DOKTORJI Karlove univerze so tudi Jugoslovani dr. Stevan Jakovljevič, rektor univerze v Beogradu, dr. B. Milo-jevič, univ. prol. v Beogradu, dr. Kostrenčlč, univ. prof. v Zagrebu in dr. France Grivec, univ. prof. v Ljubljani, « NOVE POSTNE VAGONE so prvič izdelali v Jugoslaviji, in sicer iz izključno domačega materiala, V vagonih bo imelo poštno osebje vse adobnostl, s čimer se bo olajšala sicer želo težavna služba. * BANKOVCI PO 188 DINARJEV izdaje DFJ izgube s 30, aprilom veljavo; bankovce zamenjuje Narodna banka za siodinarske bankovce izdaje Narodne banke FLRJ. n PROTI KOLORADSKEMU HROŠČU, škodljivcu krompirja, se bo izvedla sistematična akcija, ki se bo pričela 28. aprila. » ZALOZBA «MLADINSKA KNJIGA» Je razpisala nagradno tekmovanje za krajša odrska de!a za mladinske in pionirske odre. S MATIJA MALEZIC Je izvoljen za novega predsednika izvršilnega odbora MLO Ljubljane; podpredsedniki so Franc Sitar, dr. Helij Modic in Jožko Gorjanc, tajnik pa Leon Kovačič. ■5 NA PROGO SEŽANA—DUTOVLJE so prispete tri mladinske delovne brigade, sestavljene iz mladincev iz vseh krajev Slovenije. -» TURISTIČNI DAN bo v Sloveniji 25. aprila. Preko tiska, radia in kina se bo delovni človek seznanil z možnostmi, ki mu Jih nudi nova država za oddih in okrevanje. «■ DOLENJA VAS V POSTOJNSKEM OKRAJU se je obvezala, da bo dokončala svoj zadružni dom do 1. maja. *» OB TRETJI OBLETNICI prijateljske pogodbe med SZ in FLRJ Je maršal Tito poslat generalisimu Stalinu brzojavko, v Beogradu pa. Je bila ob tej priliki slovesna prireditev Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo. ■J LAJOS DYNN1ES, predsednik madžarske vlade, se je ustavil v Zagrebu na povratku iz Dubrovnika, kjer Je prebil deset dni oddiha. Jugoslavija Itm mnogo prekrasnih turističnih krajev, ki so od nekdaj privabljali ieto za leto Številne domače in inozemske turiste. Pred vojno so veljali za najlepfe in najbolj obiskane kraji vzdolž dalmatinske obale, Plitvička in makedonska jezera ter gorati predeli Slovenije. Po vojni pa 1« Jugoslavija z osvoboditvijo Primorske in Istre dobila celo vrsto novih prekrasnih turističnih krajev, med katerimi je prav gotovo na prvem mestu Opatija, potem Postojnska jama in mesteca istrske obale. Nova Jugoslavija je v načrt svojo, petletke vključila tudi turistično gospodarstvo in je za razvoj turizma odredila veliko vsoto v državnem proračunu. Kljub temu da so po večini vsi turistični kraji utrpeli v dobj okupacije občutno Škodo, se ta danes skoraj nikjer več ne pozna. Letos pa bodo v tem pogledu Se bolj napredovali predvsem kar se tiče prehrane in prenočišč v turističnih krajih. LetoviSča v novi Jugoslaviji so odprta vsemu delovnemu ljudstvu, da najde v njih oddiha po delu. Enako so letovišča odprta vsem inozemskim gostom, da pridejo spoznavat lepote naše domovine in se seznanjat z novim življenjem v njej. Istrska obala spada med najbolj obiskane iužnoslovanske turistične kraje. Njena prirodna lepota, ugod; na klima, lepa mesteca z modernimi hoteli privlačujejo vsako leto veliko število gostov. Opatija, Volosko, Lovran, Moš&eniška Draga in ostala mesta so središča. Najbolj obiskana med vsemi je Opatija, krasno urejeno mesto z bujnimi parki, moder nimi hoteli in prenočišči. Priprave za poletno sezono so v polnem razvoju. Čeprav je Opatijo obiskalo večje število gostov okrog novega leta ob kulturno umetniškem festivalu in Se prej, ko so prišle večje grupe gostov iz Madžarske in Zagreba, se sezona še ni začela. Ve- NOVI DUH Vse velike pridobitve narodno osvobodilne borbe prihajajo vse bolj do izraza ob gradnji porušenih domov in ob izgradnji ljudi samih. «Beseda ni konja pravi naša ljudska modrost. Od vsega, kar sem doživel na zadnji poti od Sežane preko Ajdovščine, Cola, Idrije, Cerkno in Sebrclj bom tu povedal nekaj dobrega in slabega, prepričan, da mi naši ljudje ne bodo zamerili. Predmeja je bila med borbo poznana kot požrtvovalna vas, zato pa so jo fas>sti požgali in razdejali skoraj vse hiše. V avtobusu iz Postojne do Ajdovščine je sedela meni nasproti stara ženica iz Predmeje. Zgovorna je bila, ker' sva se sjxiznala že m.cd borbo. Pravi, da so se Predmejčani vrgli z velikim navdušenjem na gradnjo Zadružnega doma. Iz nekdanjega hotela, ki so ga bili fašisti popolnoma razdejali, bodo napravili dom, ki bo služil vsem. Tako bodo Predmejčani m-ed prvimi tudi sedaj v miru pokazali, da hočejo skupno delati. Zelo skopa je zemlja, kar jo je na Predmeji — malo krompirja, ječmena in rži'rodi. Za en mesec v letu je kruha, drugo je treba dobiti iz doline. Pa se ni pritoževala žena. «Če smo med vojno živeli in zraven nas šc toliko partizanov, bomo danes laže», je dejala, «seveda je še -potrebno mnogo stvari, toda te bomo pridobili s pridnostjo in zvirajnostjo. Naš zadružni dom pz bo priča naše pridnosti in miselnostih. Dobro je človeku, ko sliši tako odkrite besede preprostih ljudi. To sem premišljeval, ko smo se počasi vzpenjali iz Ajdovščine proti Colu. Družba je bila sedai vse drugačna, Dve mlajši tovarišici, ena iz liko število hotelov je trenutno še zaprtih, v njih pa se vrše priprave talio, da bi ti mogli čim bolj v redu sprejeti letošnje goste. V pretekli sezoni je bila največja težava v pomanjkanju prostorov. Zmogljivost hotelov in prenočišč ni bila zadostna za tako veliko število domačih in Inozemskih gostov. Včasih so gosti prihajali v masah, tako da zlepa niso mogli dobiti prostorov. Včasih pa je bilo praznih sob na pretek. Z odstranitvijo blokov, t. j. s formalno priključitvijo Istre k Jugoslaviji se je število gostov &e povečalo. Zaradi tega se je dogajalo, da oni, ki niso poprej javili svojega prihoda, niso dobili prenočišč. Letos bo povsem drugače. 2e sedaj skite, da ne bi gostje prihajali nesistematično, kar bi moglo biti vzrok prenatrpanosti hotelov v nekaterih mestecih, že sedaj prihajajo prijave posameznih sindikalnih organizacij iz vseh republik s točnim številom gostov in časom prihoda. Prijave se načrtno registrirajo. Prav lako so v Opatiji povečali število sob in postelj. Iz nekaterih hotelov so izselili razne ustanove in internate. Nekaj hotelov republiškega značaja je prišlo pod državno upravo in te sedaj naglo obnavljajo in urejajo.. V Opatiji so štirje hoteli specialne kategorije: novo urejeni hotel Kvarner z 80 posteljami, veliko koncertno dvorano, teraso in stalno kavarno. Hotel Moskva s 160 posteljami in Slavi ja ter Varšava z 264 posteljami. V drugi kategoriji so hoteli Zagreb z 70 posteljami, novo urejeni Dubrovnik s 60 posteljami, Sofija s 60 posteljami ifi hotel Belveder v Voloski z 200 postelmini. Prav tako bodo odprti letos hotel Eden s 63 posteljami in v Lovranu Beograd s 130 posteljami. V izpraznjenem hotelu Praga bo odslej na razpolago 100 postelj. V najkrajšem času bo- Spođnje Idrije, druga s Črnega vrha in starejša mati iz Podkraja so potovale skupaj. Pogovor jim je tekel o novi uredbi vezanih cen. Vse tri so bile nekam nezadovoljne s tern novim načinom preskrbe. Nisem se hotel vmešati, ker me je zanimalo zvedeti, s katere strani kritizirajo. Ko sem spoznal, da so vse tri prizadete v osebnih interesih, sem se vmešal v pogovor in hotel dokazati pravilnost ravnanja ljudske oblasti. Kako so zrasle in hotele na vsak način imeti prav! Posebno je bila razkačena starejša iz Podkraja. Vse tri so planile vame. Toda nelahko sem jim pričel dokazovati, da naši ljudje vse drugače mislijo in da naj one raje dobro pretehtajo sebe in svoja dela, pa bodo videle, kdo ima. prav oblast ali one. Sedaj je tako, da ni več mogoča špekulacija in podobne nečednosti. Sprevodnik je irrisedei in odobraval, prav tako potniki in dva vojaka. Od 35 kar nas je bilo v avtobusu, so bile le te tri, ki jim ni, šla prav nova uredba. Ko so izstopale, so prosile, naj ne zamerim njihovim besedam. Treba je, da se včasih malo znesejo; imel pa sem občutek, da nas je oseh 32 prodrlo tudi v notranjost teh treh, ki ni slaba. Le slediti ne morejo velikemu razvoju tako kot tisti, ki so pripravljeni žrtvovati se. Dve sličici sem napisal, zato moram še tretjo. Ta je iz Sebrelj, zanimiva je, zato je prav, da zvedo zanjo tudi drugi ljudje. Zbor volivcev so imeti in na dnevnem redu gradnjo zadružnega doma, vezane cene, moderni plug in še malo politike. Poslušal sem jih z zanimanjem. Lesa je dovolj, kamenja tudi in tudi delovne sile. do usposobljeni še hoteli Lovor, Palme, Galeb, Učka in Korzo. V državni sektor so prišli hoteli Avgust, Atlantika, Jadran, Rezidenc, Ermi-taž in Za vojski. Mestno hotelsko podjetje pa bo dalo na razpolago hotel Park. Z dokončano popolno ureditvijo ho- Pa ne gre tako naprej kot bi moralo. «Vplivnih» mož nisem opazil. Polno pa je revnejših, tistih, fci so tudi med borbo bili pripravljeni vedno pomagati, tudi če je bil sovražnik blizu. No, razpravljali so zelo živahno. Sjavnikar se oglasi prvi in meni, da bi bilo bolje, prej zgraditi še tiste hiše, ki so bile požgane. Naj bi se počakalo z gradnjo zadružnega doma. Aktivist mu ugovarja, da so bolj nujni prostori, kamor bodo spravljali pridelke in blago, ki bo prihajalo v vedno večji množini. Vezane cene bodo prinesle precej preobrata v trgovanje. Tudi Robar nastopi proti gradnji. Kaj je potreba tega, saj se je dosedaj živelo tudi brez zadružnega doma. Hebarju pritrdi še Jerebov Miha, češ da ne bi o tem nič razpravljali. Večina pa pritrjuje aktivistu, ki še naprej pone, kako je tudi nov moderen plug vzbudil veliko kritiko, da ni za take lahke zemlje, da bo živina trpela in da bo vsak kamen oviral oranje. Ko pa so s plugom pričeli orati in so se lahko prepričali, da je oral ne samo dobro, ampak zelo dobro, je kritika prenehala. Vsi so videli, kako je deska pluga postala komaj po dveh urah oranja svetla kakor zrcalo, kar je znak, da je plug dober. S prejšnjimi plugi pa je orač trpel za žive in mrtve. Motiko je moral rabili še med oranjem, pa se je zemlja še vseeno nabirala na desko. Če pa je bila zemlja med oranjem še mokra, je orač preklinjal hudiča in kovača, ki sta mu nagajala. Nad izvršenim delom ni bito nobenega zadoščenja, ker jo bdo slabo opravljeno. . Tako nekako je tudi z zadružnim domom. Vsak dan je manj kritikov in vedno več pridnih rok, ki gra- telov se bo število postelj zvišalo za približno 500, tako da bo mogla Opatija v tej sezoni sprejeli 4000 stalnih gostov. Z načrtno razporeditvijo gostov bo tako zajamčen oddih vsem delovnim hudem države kakor tudi številnim turistom iz inozemstva. dijo. Spoznavajo, da jim je tak dom nujno potreben, saj se nimajo niti kje zbrati, n.majo ne prostora za trgovino, ne ra sedež prosvetnega društva i.t.d. Jaz sem prepričan, da bo Zrastel v Sebreljah kmalu lep in moderen zadružni dom. Poznam ljudi, da so dobri in pridni. Mlakar in Ponikavec, oba trdna kmeta in pridna gospodarja, dà ju je treba iskati. Le prav ne moreta dohitevati časa, ki tako hitro beži. Potem so Meriškar, Vrščakar, Močnik, Novasar, Brelih, Polak, Sjavnikar, Prdivnikar, možje, ki nekaj napravijo, če se obvežejo. Res je, da jih drugo delo zavira toda radi slišijo, kako gre po svetu in doma. Samostojne misli mogoče še nimajo, ker te prelahko verjamejo takim, ki jim napak' prav-jo. Se majhno sličico iz partizanstva. Štab 31. divizije je bil na Otlici. Dobil sem sporočilo od doma in se odpravil zvečer po partizanski stezi skozi Trnovski gozd. Deževalo je mečno, da sem bil kmalu ves premočen. Po šesturni hoji sem prišel na Vojsko, ko se je pričeto svitati. Ker nisem mogel o Il E T H C J U. Piti z. OR IZ »RUSKEGA VPRAŠANJ A« JOŽE BABIC KOT SMITH NADA GABRIJELČIČ KOT JESSY STANE RAZTRESEN KOT MURPHY; ELZA BARBIČ KOT MEG. Prejšnji petek nam je naše gleda’ lišta pripravilo novo premiero: Konstantina Simonova «Rusko vprašer nje». Avtor jc to delo napisal proti koncu leta 1946. poleni ko se je vrnil iz Amerike, kjer je bival več 'mesecev in se poglabljal v spozna-vanje tamkajšnjega življenja. Ker je Simonov tudi novinar, ga jc zlasti zanimalo vprašanje ameriškega tiska. Dognanja pri tem njegovem proučevanju so mu dala snov za "igro, let sicer nima ostro podčrtanih bistvenih elementov drame, vendar gledalca motno pritegne. Igra, v ita-teri ni posebnih napetih dramatičnih dogodkov, vpliva na gledalca pred’ vsem s svojo idejnostjo in pa poda- jarijenl. In,tu je treba takoj priznali, da so nas naši igralci z «Ruskim vprašanjem» kar razveselili. Po predstavi so bile v hipu poiabf^hc InpUàfvéne pomanjkljivosti in ostal j je le ugoden, občutek, da se vračamo od ene izmed riajimljšihi ustvaritev našega gledališča. Harry Smith je med. vojno napisal knjigo o Rusih, kj je. zaradi, svoje objektivnosti našla topel sprejem tudi pri Rusih. Na tega Smitha torej pade izbira Časopisnega kralja Macphersona, ko se odloči izdati Rusiji sovražno knjigo. Med vojno je sicer objavljal tudi objektivne Cimice o Sovjetski zvezi, a po vojni usmeri ves svoj Časopisni apa- rat v borbo proti Ijudsl-im demokracijam, da ne bi kako še ameriške množice postale nevarne kapitalistom Walt-Strceta. Smith nima denarja, ker nc mara pisati podlih Člankov, a bogati honorar ga bo vendar premamil, da bo napisal o Rusih knjigo, ki bo dosegla Sc pred volitvami v senat svoj uspeh, da bo namreč razpršila med ljudstvom simpatije do Sovjetske zveze; to se bo zgodilo tem loie, ker velja Smith za objektivnega Človeka. Tako reCti-na Meepherson in Smith, ki se spočetka upira misli, da bi pisal t-njigo, v kateri bi dokazoval, da hočejo Rusi vojno, kontno vendar sprejme ponudbo in odpotuje v Rusijo. Toda Smith ne mara lagati za denar in nepi-e o Rusih pošteno knjigo, v heteri odgovori na vprašanje «ali hočejo Rusi vojno ?» z odločnim «ne!», S tem si je nakopat Macpheršomvo jezo. Uničena jc njegova novinarska kariera, Macphersonova mogočnost mu zapre pot pri založniku Kesslcr ju in levičarskem novinarju William-su. Iz udobne hiše, hi jo je, kupil na obroke, ga izmeno, potem ko so mu že odnesli vso opremo in končno ga zapusti še iena. Tovariši se ga izogibajo, prijatelj se pa smrtno ponesreči prj pustolovščini, hi jo je moral tvegati zaradi slabega zaslužka, Macpherson je Smithu grozeče prerokom!, kako se bo še rad vrnil k njemu : sprejel ‘ ga bo, a za najslabše plačanega reporterja. kakor kakeganovinca šestnajstih let. Toda pri Smithu se je zmotil. Smith je spoznal, da je poleg Časopisnega kralja Hearsta (ki ga p drami označuje Macpherson} in njegove Amerike še ena Amerika, taka, kakor sta hotela Lincoln in Roosevelt in kakršno želi ameriško ljudstvo. Nekoč bo to ljudstvo vstalo in sc osvobodilo. In med tem ljudstvom, bo delal novinar.Smith. Človek, bi si “elei bolj konkretnega, bolj efektnega konca, toda v dc-lu,. ki jc zaradi svojega loCnega prikazovanja kot nekalc iokitmentariCen film, M kal; drugačen konec izpadel iz okvira ostalega dejanja. «Rusko vprašanja» je režiral Milan Košič in priznati je treba, da mu jc uspelo napraviti vso igro tako živahno, da smo vendarle, imeli vtis, da prisostvujemo silno dramatičnem dogajanju. Z Jožetom Babiče m, ki se nam je prvič predstavit v vodilni vlogi, je naše gledališče dobilo ne le sposobnega režiserja, temveč tuđi odličnega. igralca, ki 'ga moramo brc; nadaljnjega postaviti V prvo vrsto našega igralskega ansambla. Nje-, gov Smith jc bU podan zelo preptii-: Ijivo. Tudi Mecphcrson je našel v, Rad u N a k er st u odličnega pouA stvarjalca, podli oportunist Con'd pa je dobit v kreaciji Modeste S a n c i n a verno podobo. S tane Razi resen nas mogoče zlepa ni tako zadovoljil kalzor s podaje' njem Smithovega prijatelja MurpUy* ja. Tokrat je bil njegov kamor M res takšen, da si se mn lahko smejat. Čeprav z grenkobo v duši, kajti Mu r ph y jeva usoda ni taka, da bi človeku ne bilo ob njem tudi hudo. Starega, a v trgovskih poslih vedno prokleto previdnega založnika Kesslcrja je igral Riše r, ki nam jc s to vlogo zbudil željo, d# bi ga videli še kdaj v večji vlogi! Vlogo Jessy, hi ne daje igralki sebnih osnov za veliko igro, je N a» da Gabrijel C i C c v n s svojo veliko igralsko izkušnjo vendar postavila krepko v ospredje. Simpatična je bila s svojo nevsiljivo igro Elza Barbičev a kot steno1 grafica Stanleyeva. Pa tudi drugi. igralci, Podkraj š e k kot do-, pisnih Hardy, Košuta kot novinar Williams in P eri o t boi urednik Preston — zaslužijo vso pol hvalo. Mogoče se mi predstavljamo neko! Uko drugače prave Amerikance (sa} jih vidimo skoraj v vsakem filmu} in so se nam zdeli igralci V «Ruskem vprašanju» nekoliko bolj «do* mati Amerikanci», a to na celoten uspeh igre ni bistveno vplivalo, -lai sti ker ta pripomba nc velja splošno in za vsorenaho. če še omenimo, da so si slike druga drugi brez dolgega Čakanja, tedaj samo Se podčrtamo že prej izraženo mnenje, da je celotna prireditev zapustila v nas zelo ugode n vtis. Takega mnenja je bilo tudi občinstvo, ki je sledilo igri s prisl1 nhn sođolivljen jeni, in igralce nagradilo z navdušenim odobravanjem,- Ko bo naše gledališče pri'rio } «Ruskim ■ vprašanjem» Se v druge dvorane (premiera in repriza sta st odigrali v Skednju), — k Sv. Ivanu, na Opčine, na Prosek — naj ljudstvo v kar največjem številu idrobi ugodno priložnost, kajti po obisku tc igre se bo težko kdo našel, hi bi ne bit zadovoljen, R.R. [) ID 1 UJU m ItElnograjski paberki iz koprske okolice) -_________ OVČEREJA. Pred 150 leti so hr Papnji kmetje gojili ovce. Pozimi so jih imeli v domatem kraju,- poleti pa na oddaljenih pašnikih. Izročali so jih v oskrbo drugim ljudem. Za to so terjali polovico dohodkov, to je volne, siru in jagnjet, ki so se skotila pri njih spomladi. Toda lastniki ovac so se vedno pritoževali, češ da jih letni oskrbniki goljufajo, da bi moralo bili veC mladičev, ip. Ti pa so se izgovarjali, d,a so jagnjeta poginila. Na zimo so ovce prignali domov. Ob nedeljah in praznikih so jih pasli skupno po tujih poljih fta bregu Sv. Kancijana pri Kopru. Pred čredo so šli odrasli moški s puškami, da bi se po potrebi lahko branili pred zemljiškimi lastniki. Zadaj so podili ovce otroci. Ob delavnikih pa so pasli le po lastnem zemljišču, ker so prihajali^ iz mesta obdelovat svoja polja italijanski kmetje, s katerimi naši okoličani niso bili vedno v najboljših odnošajih. RAZSVETLJAVA. Kmetje po vaseh so si ob dolgih jesenskih in zimskih večerih svetili s palico iz brinjevega alj Capinovega lesa. Palico so posušili v dimniku ter jo na koncu zasekali, da je drsala maščobo. Konico palice so namakali v olje ali drugo maščobo. Dobro posušeno in z maščobo prepojeno palico so prižgali, da jim je,svetila. To je bila njihova luč. Goreča palica je stala vedno na istem mestu. Imeti pa so še drugačne, prenosljive luči, napravljene iz pločevine. V olju ali drugi maščobi je gorel stenj. Tako luč so prenašali iz sobe v sobo, ker je dajalp več svetlobe kakor palica-fiič, SOL IN TIHOTAPCI. Pri Kopru so bile nekoč bogate soline. Sol so 4,igo pn>dajali v Trst. (Črna bor za” je cvet eia, čeprav še ne pod hm imenom, Kmetje iz koprske okolice in razni dragi ljudje so tihotapili sol, ki so jo kupovali od solnarjev. Z njimi so se prej lepo sporazumeli, ponoči pa so jo prišli iskat. Solino so sicer stranili jinan-earji ,a domačini so bili spretnejši od njih. Tihotapci so odnesli sol v gozd (od katerega je danes ostalo Ic Sc grmovje) ali pa v kako drugo skrivališče. Sol pa so nosili v času izdelovanja — to je poleti ~ tudi vso noč. Tihotapci so prodajali na\ bavljeno sol v Trst, ki je bil tedaj samoupravno mesto. Njihova kupčija je lepo uspevala. Nekateri iz naših krajev so si napravili tako bogastvo, da ga njihovi potomci še danes ulivajo. VOJAŠČINA. Pred sto leti jc bil Pomjan s sosednimi vasmi samostojna občina. Po takratnih določilih je morala občina poslati /- vojakom enega mladeniča ali dva na leto. Kdo naj bi šel k vojakom, je odločal Župnik z nekaj domačini. V tistih časih so navadni vojaki-pešci slutili po 18 let. Nekoč je prišla vrsta na premožno dr ul ino. A k vojakom so poslali mladeniča iz ubolnejše druline, češ da bo manj škode na premole-nju. Talio je moral siromak slutiti 18 let v avstrijski vojski, bogati mladenič pa je ostal doma. Pravijo, da so matere, ki so rodile otroka moškega spola, odrezale^ novorojenčku kazalec na desni roki, da ga ne bi vzeli k vojakom. Brez kazalca na desni roki mladeniča namreč niso potrdili, kerjie bi mogel streljati s puško na kremen. Kdor jc v tistih časih šel k vojakom, so ga svojci smatrali za izgubljenega. Ker so bili namreč vsi nepismeni, niso vedeli zanj, ne kje je, niti če je tiv ali mrtev. Kasneje je bil vojaški rok znilan na 18 let, potem na 12. K vojakom so mladeniči odhajali z dvajsetim letom. Pred odhodom so pozdravljali in poljubljali celo domače sadno drevje, češ da ga ne bodo videli nikoli več. DAVKI. Pod avstrijsko vladavino' nekoč v naših krajih niso plačevali nobenih davkov v gotovini. Pač pa | so poravnali drXavni davek takole: ! Vsako leto je prišel v vas vojak z vso opremo. Tega so morali preživljati 14 dni zaporedoma. Vojak je | stanoval pri tej ali oni drul-ini, vse ostale druline pa so lepo zapovrstjo prispevale Uvel. S tem je bil državni davep za tisto le*0 poravnan. — ! ZDRAVLJENJE. Sc pred 50 leti so verjeli čarovnijam. Ce je kdo zbolel, so ga napotili k čarovnici. Rekli so mugnai gre v ono vas, k tej in oni, ki zna vse in ga bo ozdravila. Nikar k zdravniku v mesto, ker ta ne zna drugega ko rezati. In tako so hodili k čarovnici v kako ras ali tudi v mesto, a ne k zdravniku. Sel je bolnik sem ali pa kdo drugi zanj. KOLEDOVANJE. Na boiično vi-Ijo je bilo v navadi, da so po trije ali več, vsak s svojo palico v roki, hodili po hišah in zapeli eno ali več pesmi. V hiši so stopili v krog, deli glave skupaj, se naslonili vsak na svojo palico in zapeli po starem, da jih jé bilo tetko razumeli. To je bilo staroslovensko petje. Ko so peli, so vlekli na dolgo, kakor bolni zvon. ZENITOV ANJE. Ko so prišli svatje («vohcetarji») pred nevestino hišo, so potrkali na vrata, ki šo bila zaprta. Oni, ki so bili v hiš;, so se sprva delali, ko da nič ne slišijo, potem so vendarle vprašali, kdo jc zunaj. Svatje so odgovorili: «Mi smo, vaši gostje”. Oni v hiši so vztrajali, da jih ne poznajo. Svatje pa-so j zunaj-čakali in čakali ter prosili, naj j jim odpro vrata. V hiši sc niso zmenili za njihove prošnje in so jih odganjali. To je trajalo tudi cele ure, dokler ni lenin in še kak njegov spremljevalce splezal po lestvi skozi okno na pod in v hišo. Potem so odprli vrata še ostalim gostom in jih veselo pozdravili; godli so in peli, jedli in pili ter plesali nekaj dni. NOSE IN PRIČESKE. Zenska praznična noša'- Včasih so šle lanske k poroki v kolahu (seveda je bilo to jeseni ali pozimi). Na glavi so imele velih kos platna. Kasneje pa so se za večje praznike ali poroke 'začele oblačiti drugače; na glavi so nosile robce, beli , zelo drag robec z «rigami». Kratke hlače-: Pred 50 leti je tu še mnogo moških nosilo kratke hlače. Tako ob!e'~cni so hodili v Trst prodajat sadje, sočivje in drugo. Nekateri v Trstu so jih zaradi kratkih hlač zmerjali, rekoč, da bi jih lahko podaljšali, kolikor so preširoke. Hlače so jim segale nekoliko pod kolena, široke pa so bile precej. KITA: Pred 150 leti je bila navada, da so cdfosli moški nosili kito. Otroci so obdelali v kito spletene lase še potem, ko so odrasli so, to navado opustili. Nek moi je otrokom večkrat pripovedoval o svoji kiti. BU je iz siromašne druline. Imel je šti- hOMD PATERSON S SVOJIM SINČKOM DZIMOM tM* V*tra-mvàìlT SVO'e ~đok)"«iČ 1 - _- TUDI ČRNI PATERSON Rusko dekle, Vera Aralova ;n črnec Loyd Paterson sta se seznanila ^ v. nekem južnem mestu Sovjetske zveze in se drug v drugega zaljubila. Mladenič je plašno izražal svoja čustva, k:r ni bil vajen sreče. Bil je doma iz druge zemlje, iz Združenih držav Amerike in nedavno je posta! državljan Sovjetske zveze. Njegova zadržanost je bila morda odraz skritega duševnega trpljenja. Nehote je začel primerjati: niti za trenutek si ni mogel predstavljati, da bi se pokazal v svoji deželi z dekletom, ki ga ljubi. Kaj bi se res zgodilo v takem primeru? Njo bi izobčili iz družbe, od nje bi se odvrnili vsi prijatelji in njenega moža bi doletela huda kazen. Mnogi njegovi «civilizirani sodržavljani» bi se ne odrekli užitku, da bi črnca ubili, ker se je predrzni! poročiti se z žensko belega plemena. To bi stalo le 30 do 40 dolarjev, ki bi jih bilo treba pravočasno izročiti predstavnikom policija ali sodišča. Lahko bi ga ubili tajno ali javno, lahko bi ga obesili ali izročili psom ter pobili s policijskimi tolkači. Bil bi eden od 13 milijonov amerikanskih državljanov, ki so brez vsakih človeških pravic, eden tistih, ki jim je dovoljeno živeti le v zanje določenih mestnih četrtih, tako . imenovanih «geto», voziti se po železnicah le v posebnih, vedno prenapolnjenih vagonih in ki imajo LIST IZ TRŽAŠKE SLOlfMSKE MMIRM ZROIHMIVK TOŽftŠKE MRODNE PESMI ansila Pevska zboraT'^ua» (Prosvetno društvo Skedenj ® «Slava» (Prosvetno društvo YWtn». Sv. Marija Magdalena spod] SU gotovo v Ieri gotovo v tešnjem jubilell, ’etu prišla na Ai' najbolj posrc-čer'H Prtič kako proslaviti stoletnico f“!®ga snovanja tržaških Slovenj 0,Je društvi sta razpisali n n g ral tekmovanje za preproste pestri} bodo izvajali na javnem ko(C 'n prepustili izbiro najboljše F ^instvu. S tem obnavljata zbL S!>t»nin na dobo pred petdesetin1!''ta sta predhodnika obeh sedali °h>v leto za letom popularizirf*%i novih, lahko pevnih pesmi, C ■ta še danes živo spominja nar f*Jša generacija. Ob prehodu J devetnajstega v dvajseto stoletji ‘L v Trstu narodnostna borl>aj °S!-r«. Vladajoča klika okoli ki je vodila italijansko iredf.1*110 Politiko, je z vsemi srediti ?dSrodovala slovenski živelj iC° Ugajala v Šovinističnem dutip’ kar se je tedaj zbiralo "J jtafte nazionale». Slovenci smo v defenzivi: branili smo svoj rod pred potujčenjem. Vsekakor je bila naša borba povsem opravičena. Razumljivo je, da je tudi na slovenski strani tu in tam zašel boj v nepravilni vnemi v napačno smer — V šovinizem. Danes je naša borba za naše narodne in jezikovne pravice, ki jo še bijemo proti istim sovražnikom kot pred petdesetimi leti> zavarovana pred šovinističnimi napakami, ker stoje ramo ob rand z nami italijanske demokratične množice, ki se prav tako kot mi Slovenci sami zavzemajo tudi za slovenske pravice. Na zatonu preteklega stoletja so naši očetje začutili potrebo po slovenski pesmi. Pevska društva so sicer gojila slovensko umetno pesem; vendar se je med tržaškimi Slovenci čutilo pomanjkanje lahkih, melodioznih popevk, ki bi jih ljudje peli «za vsakdanjo rabo» in kjer koli: doma, v gostilni, v veseli družbi. Tedaj je (bilo je to leta 1899) prišlo zlatarju Draitonu Vekjetu, blagajniku pevskega društva «Slava» na Koionkovcu, na misel, da bi razpisa- li nagradno tekmovanje za «narodne priproste pesmice». Njegov predlog je odbor pevskega društva «Slava» z navdušenjem sprejel. K sodelovanju | je bila povabljena tudi škedenjska j «Velesila». Na skupni seji obeh od- slov «Narodne priproste pesmice». Zložene nalašč o priliki velikega IMA PRAVICO DO SREĆ& PEVSKO DRUŠTVO «SLAVA» PRI SV. M. MAGDALENI SPODNJI DNE 2. MAJA 1906. ri brale. Zaradi revščine so ga dali sUKit v drugo vas, kjer so potrebovali otroka za pastirja, V tuji hiši pa so mu kito takoj ostrigli, zato je jokal in toUl gospodarju: «Uboga moja kitat Uboga moja kita; Nimam več kite!” Telali H so ga, češ da hi več navada nositi kito. Pokazali so mu otroka približno istih let, ki je bil tudi brez kite, in mu govorili: «Vidiš, tudi on, Bi jc tako velik kakor ti, /e nima». Gradivo nabral Anton Furlanič za tisk priredil Milko Matifetov «Ljudski tednik» je že lani v 00. številki prinesel nekaj podobnih drobcev «Iz Jcoprskc zgodovine». Antonu Furlaniču iz Manžana. in vsem tistim, ki bi hoteli slediti njegovemu zgledu, nekaj nasvetov: Pri zapisovanju takega gradiva je treba zelo paziti, da bodo vsi podatki res stvarni. Izogibajmo se olepšav in duhovitih razlag. Kdor piše, naj misli, da ima pred sabo zelo radovedne bralce, ki opisanih stvari ne poznajo. Gornje gradivo samo bi bilo n. pr. še več vredno če bi bil zapisovalec^oločno povedal: kavi so poleti ffiili ovce iz koprske okolice (z «oddaljenimi pašniki» se težko zadovoljimo), kako so rćkli pogodbi med lastniki ovac in: pastirji. («spolov-ina» ali kako drugače), kako in kaj so koledniki peli (izjavo, da je bilo to petje «staroslovensko», bi bilo treba podkrepiti s primeri), kje in kdaj je bila zadnja «čarovnica» (tu bi bil umesten domači izraz — acupran-ca», «striga» ip.), v katero vas so dali služit dečka s kito, čigav je bil, kako mu je bilo ime, itd, itd. Tudi pri manj znanih krajevnih oblikah ni dobro biti skop s pojasnili: kaj je n. pr. «Ušpen» ah «Ušpenj» pri ženski praznični noši? Kakšen je «capinov» les? In tako dalje. . Ce pomislimo, da je vse Slovensko Primo rje (posebej še koprska okolica oz. sploh severna Istra, dalje jBrkini, tržaška okolica, itd.) etnografsko zelo slabo. poznano in obdelano, tedaj dobi še tako neznaten prispevek s tega področja čisto drugačno vrednost, M. SPOMIN DESETLETNEGA OBSTOJA PEVSKEGA DRUŠTVA «VELESILA» V SKEDNJU - 1899 prostore. Cmcem tudi ni dovo* ijeno prisostvovati zborovanjem belcev ali v istih restavracijah z njimi obedovati. Stari oče I.ovda Patersona, enoroki suženj,' je bil pohabljen že v mladosti. Njegova gospodinja, žena plantažnika ga je, Ječita, v jezi sunila v žerjavico. Od tistega časa je preteklo mnogo let in izpopolnjujoč vse vrste tehnike je Amerika izpopolnila tudi tehniko za uničevanje črncev. Piantažnikom in njihovim ženam si sedaj ni treba več .mazati rok. Na razpolago so jim vse mogoče organizacije, podobne fašistični mladinski organizaciji «Mladina-Kristusu» kateri nače-Ijujc svečenik častitljive starosti Džerald Šmit. Ob vzgoji Kristusovega zaščitnika delujejo skupine ameriške mladine v starosti od 8 do 18 let pod gesli : «Zavarujte svooje hiše pred črnci, ki hočejo ugrabiti bela dekleta ! Zavarujte Ameriko pred boljševiki, ki hočejo uničiti demokracijo! Vse to pomeni po Šmitu: «Ubijajte! in res, na računate fašistične organizacije je bilo izvršenih mnogo zločinov nad črnci. Za fašistične mračnjake je vsako sredstvo dobro, samo da spravlja s sveta Arnokožce. Nedavno tega : smo v ameriških časopisih lahko brali neusmiljene obračune o novih nasiljih proti črncem v državi Georgiji. Dritv žina črncev se, je vselila v hišo, ki je bila nasproti hiše belih, še iste noči je tolpa lopovov obkolila črnce in jih prisilila, da so se poskrili. Policija tolpe ni razgnala in tudi, ko so hišo sež-galL ni nobenega aretirala. Naslednjega dne so v istem mestu . vrgli bombo v hišo, kjer so prebivali črnci. Lahko si torej predstavljamo, Itako težko bi bilo črncu Loydu Patersonu braniti svojo ženo in otroke pred podobnimi zločini, pojavi «svobodnega mišljenja» in tako imenovane «svobodne Amerike». Kajti s stališča fašističnih rasistov je on zagrešil. nekaj strašnega, s tem da ie prestopil rasno mejo. Toda otroci so se Loydu rodili v SZ. In v življenje prvorojenca Džima, ki je imel velike oči, kodraste lase in temno poit kakor njegov oče, je posegla usoda, kar je vplivalo na življenje vse družine. DRUGI Neka filnAai a, ie prosila Džimove sUGlet»; ov.0**i°> da nastopi njun,, Fji,: sinček v filmu «CirktF/w Spvori o ženi belega " ' ljubi v črnca in ki jo preganjajo ameriški rasisti ter končno najde domovino v SZ. Vsebina je bila taka, da starši niso mogli odreči. Tako so imeli priliko stotisoči ljudje, domači in. tuji, gledati malega Džima na platnu. In prav gotovo so si vsi zapomnili zadnjo sliko filma, ko v odgovor na krike ameriškega rasista in mračnjaka, ki očita ženi belega plemena, da je mati otroka črnca, sovjetski ljudje raznih narodnosti veselo dvignejo jokajoče dete in ga z uspavankami v raznih jezikih skušajo potolažiti. Leta 1941. je družino Palerso-na doletela velika nesreča. Sovražne bombe, ki so padle na Moskvo, so zadele tudi Paterso-tte, ki je čez nekaj mesecev umrl. Za Vero Aralovo Patersonovo pa so Se zavzeli tovariši in mogočna Sovjetska zveza je poskrbela za tri sinove in za ženo. Otrokom Loyda Patersona _ ne preti ne beda ne glad. Oni ne bodo nikdar občutili strašnega onovih življenja, na katerega so obsojeni črnci v Amerikj. Dečki obiskujejo šolo, Ožim pa je pred dvema letoma vstopil v vojaško akademijo v Rigi. Vera Aralova Paterson pa je izredna umetnica in se vsa žrtvuje svojemu poklicu in svoji družini. Taka je zgodovina družine ali bolje zgodovina ljubezni Vere Araiove in Loyda Patersona. Nehote moramo ob tem pomisliti, da je usoda omenjene družine usoda ©nega izmed milijonov črncev, ki so Selc v Sovjetski zvezi, v domovini vseh delovnih ljudi spoznali najvišjo radost, da so enakopravni ljudem ruskega novega sveta, kjer ima vsak človek pravico da človeške sreče. borov, ki se je vršila v gostilni pri «Cajnatu» (sedanji sedež SIAU-ja v Skednju) je bila zadeva dokončno dogovorjena in določena je bila nagrada 50 kron za najboljšo pesem. V takratnih odborih obeli pevskih zborov so bili v škedenjski «Velesili» predsednik Ivan Godina - Kudrič, Franjo Sunian - Tambur, Ivan Sancin - Cočo, Andrej Godina - Jokl in Peter Sancin - Bjčka; v «Slavinem» odboru pa kot predsednik Miklavec Anton ter Anton Nardin) Dragotin Vekjet, Dragotin Gregorčič, Ivan Svetina. Josip Kobec, Vekoslav Kuret in Miloš Pahor. Prvo leto so prejeli deset pesmi, toda že odbor sam je izločil Stiri pesmi, tako da je prišlo v končno oceno javnosti le šest pesmi, ki so jih natisnili na letak, da se je občinstvo seznanilo z besedilom. Letak nosi na- VERA ARALOVA SLIKA SVOJEGA OTROKA ljudskega plesa, kateri bode dne 30. decembra 1900 ob 4. url pop. ««Pesmi pa so biie '-Ljubra moja kaj si strila» (šifra Monzart), «Slovo» in «Ne boš, ne boš» (obe pod šifro Podstemski), «Milica» . in «Primorska fantovska» (od Topiasona) in Gorazdova «Brez spanja». Na «velikem ljudskem plesu» sta pevska zbora «Velesila» iif «Slava» zapela te nove pesmi, nakar jih jc godba večkrat ponavljala v odmorih in tudi med plesom, saj so vse pesmi zložene na plesne takte. Tako so jih začeli Se plesalci prepevati in pesem je osvojila občinstvo, zlasti ker so še organizatorji poskrbeli, da jc s primerno agitacijo doživela največ odobravanja (in tem je bilo vse «glasovanje») pesem, ki jo je odbor sam smatral za najboljšo. Ko je prvo leto ta pobuda našla med ljudstvom polno razumevanja, sta društvi leto za letom nadaljevali z razpisovanjem tekmovanj in s prirejanjem «velikih ljudskih plesov». Plesi so se vrstili v času med božičem in novim letom. Tako so 29 decembra 1901 zopet izbirali med šestimi pesmicami. Prvotno je bil ples z ocenjevanjem pesmi samo v Skednju v dvorani Marije Sancin-Cernot; kasneje pa so priredili po dva plesa, tako 1. januarja 1906 v Skednju, 6. januarja 1906 pa na Koionkovcu v dvorani Josipa Miklavca. To je ostalo potem v navadi do leta 1911, ko so nagradno tekmovanje poslednjič razpisali in so poleg škedenjskega (8.1.1911) in rnagdalenskega plesa (15.1.1911) priredili 22. januarja ples v svetoivanskem Narodnem domu. Kasneje niso več razpisovali podobnih tekmovanj, vendar je precej pesmi iz. te dobe resnično ponarodelo in jih je le fašistična doba zaklenila v spomin starejše generacije. Naj glasbenik Franc' Venturini je leta 1938. zbral 22 najbolj ohranjenih pesmi, jih harmonizira! in jih izdal v zbirki pod naslovom «Tržaške narodne pesmi». Ni bilo torej le hvalisanje, temveč resnično zaslužena pohvala, ko je ljudski pesnik zapel v pesmi ob tekmovanju za leto 1906. «Bog živi društvo «Slava», Bog živi «Velesilo», ki pesmic nam obilo . . lepo razširi li ste! Tako bo naša pesem na veke se glasila! Glej: «Slava-Velesila» vse to dosegli ste! Seveda ne moramo teh «narodnih priprostih pesmic» meriti s strogim merilom literarnega in glasbenega kritika. Ze sam namen pobudnikov ni stremel za visoko, dovršeno čisto umetnostjo, temveč le za čim večjo popularnostjo. Zato je besedilo preprosto in vse pesmi v taktu najrazličnejših takratnili plesov: valčka, polke, mazurke in drugih. Ljudje pa niso bili takrat bog ve kako izbirčni in kritični. Ena izmed najbolj zakoreninjenih je bila pesem «Milica», ki so jo prepevali na valčkov takt, pa ima vendar dokaj narodne in naivne verze: «Tak je sladka, tak je mila kot bi rože dihala, krasna, kakor bi se bila v rajski rosi kopala-» Večina pesmi je ljubavne vsebine, vendar se tu in tam prepletajo domoljubne pesmi, od katerih je najbolj ponarodela «Primorska fantovska»,-Vendar je tudi v teh pesmicah z ro~ doljubjem pomešana erotika po naslednjem vzorcu: «Naše ljub' ce so fajn poupce, po slovensko govore.» Težko bi bilo iz preostalih letakov ugotoviti avtorje vseh pesmi; vendar je opaziti, da so v prvih letih sodelovali predvsem domači avtorji Iz Trsta in okolice z originalnim bese-diiom, medtem ko so kasneje iskali besedila tudi drugod. Tako sta n. pr,, v tekmovanje za leto 1908 zašli narodna «Po Savi in Dravi» in Gregorčičev «Izgubljen cvet». Avtorji pa nišo označeni, le prva tri leta nosijo pesmi ob naslovil tudi psevdonime, in sicer Monzart, iPbd-stemski, Tomson, Gorazd; Zmagoviti, Zoran, stanski, Etarski, Zadomsk.v, Skalovic, Primorjen, Koršič. Kdo vse se je skrival pod temi psevdonimi? Pod psevdonimom Tomson se jc skrival škedenjski domačin pevovodja pevskega zbora «Velesila» in gostilničar Valentin Pižon. Njegove so pesmi: «Milica» (1900), «Primorska fantovska» (1900), in «Ne bom je nosil» (1903). Leta 1901, je Pižon sodeloval z dvema pesmicama pod psevdonimom Stanski. Predsednik «Slave» Miklavec Anton jc avtor pesmi «Nekdaj je bila deklica» (1903) in «V okolici tržaški». Aktiven sodelavec pri teh tekmovanjih pa je bil rlcmanjski učitelj Valenčič Josip, po rodu iz Rižane. Njegove pesmi so se pojavljale pod različnimi psevdonimi. 2e prvo leto so od šestero pesmi tri njegove. Pod šifro Podstemski je konkuriral s pesmicama «Slovo» in «Ne boš, ne bog me zabila nikdar»; pesem «Brez spanja» pa je označena s psevdonimom Gorazd. Naslednje leto se Va lentič pojavil z dvema pesmima pod psevdonimom Zmagovič. Pri tekmovanju 1. 1902, se pojavi Zadomski. ricmanjski učfielj Valentič, ki pa pri-služeno nagrado 50 kron daruje Ciril-Metodovi družbi za škedenjski otroški vrtec, Med konkurenti se pojavi tudi E-toiski. Za tem imenom se je skrival openski učitelj, ki je bil sicer z Grete (gr-Etorski), je pa služboval na Opčinah, celih 35 let. Pri nagradnem tekmovanju leta 1901. . je sodeloval tudi Zoran ■ (psevdonim nekega učitelja iz ljubljanske kaznilnice) s pesmijo «Beraški zakon», ki pa je vzbudila med tfekate-rimi pohujšanje in zgražanje. Vendar se je tudi ta viharček polegel in pe-'sem so prepevali prav tako kot. vse druge. S temi skromnimi podatki smo se spomnili pobude naših očetov pred petdesetimi leti; pobude, ki jo sedaj «Velesila» in Slava» obnavljata. Gotovo bi mogel še kdo te podatke izpopolniti; spregovoriti bi morali tudi naši glasbeni strokovnjaki. Pevski zbor «Velesila» pa bo ob izvajanju S novih pesmi. zapel tudi nekaj starih [ iz dobe pred 50 leti. i D. P. mm\ul J»LO?ÀMEi PASO TRMIEGA OZIM Uvedba trgovine 'po 'vezanih cenah pomeni velik preobrat v naSem •gospodarstvu ; spremenila bo naliti trgovanja na vasi. Kaj je priiv za prav trgovina po vezanih cenah P Jc trgovina po pravilnih nitjih cenah ,po katerih kmetovalec lahko proda svoje pridelke in 'si klini potrebščine industrijske proizvodnje. ‘ Razmere, v katerih se jc nahajalo 'nate poJcteljc v letih po vojni, niso dovolile naS-emu kmetovalcu, ki jc v ' vojni trpel tetke gospodarske izgube, da bi dvignil svojo proizvodnjo na predvojno stopnjo. Pomične in pongane vosi, uničena polja in vinogradi, posekani gozdovi, unileni pahiild in Živinoreja, -skrlcna na 1 tretjino predvojne, vsa to je porazno vplivalo na obnovo kmetijstva. K temu je treba dodati Se sušo, ki je v zadnjih letih nastopita pri naš. Nasprotno pa. je industrija, posebno v Jugoslaviji, zavzela bujen razmah in naraščala z vsakim dnem tako, da so se predmeti, ftj so prvotno komaj zadostovali racionirani, javljali v vedno večji meri, tako da so presežki teh šlt v prosto prodajo. Ker so presežki vedno večji in je zaradi tega dana motnost, da se zajamči oskrba, so odgovorni gospodarski činitelji, da bi omogočili in dali pobudo za hitrejši razvoj tudi kmetijske proizvodnje, vpeljali trgovino po vezanih cenah. Kot temelj uvedbe trgovine po vezanih cenah je veljalo načelo «zajamčena oskrba» vsega prebivalstva v zvezi s prodajo industrijskih pnr izpodov in odkupom, kmetijskih pri’ dpikoi’ po pravičnih, nitjih enotnih cenati- Naravno, da uvedba trgovine po Veìànth cenah ne pomeni obveznost, tcmi'eč je prostovoljna. Kmetovalec,v ki ne bo hotel prodali svojih pridelkov po nitjih enotnih cenah, jih bo lahko prodal v svobodni prodaji po višjih enotnih cenah, bo pa zato tudi kupoval industrijske proizvode po višjih enotnih cenah. Po vezanih cenah bodo prodajale kmetijske nabavno prodajne zadrur gc (Kmetnaprozej in njih doUnost bo prepričati kmetovalca, da je v njih interesu prodati svoje pridelke po ni’jih canah in po nitjih enotnih cenah kupovati industrijske proizvode. Praktično bodo morale dokazati, da ta pot vodi p odpravi vseh ostalih cen in tudj trgovine po vezanih. cenah, kar stremi k zvišanju vsestranske proizvodnje in s tem k zni-anju cen ter uvedbo ne samo nitjih, ampak, najniijih enotnih cen. Jc tudi umevno, da se bodo pojavili razni špekulanti, ki bodo delali na to, da onemogočijo trgovino po vezanih cenah ; posluževali se bodo vseh mogočih metod za dosego svojega cilja. Kmetnaproze bodo morale bili budne ter te v samem začetku izpodbili vsak tak poskus. Ne samo Km-ctona.proze, ampak vse delovno ljudstvo bo morato paziti in vsak tek P0/3 4 5’' takoj razkrinkati. Kakor pri vsaki novi stvari, je tudi pri uvedbi trgovine po vezanih cenah potrebno ljudstvo poučiti in mu prikazati vse prednosti, ki izvirajo iz te nove trgovine po vezanih cenah. Vaten bo torej tudi vzgojni moment, kajti ta korak, kakor smo Je v začetku omenili, pomeni spremembo trgovine na vasi, kar bo našim kmečkim množicam, ki sc novotarij rade izogibajo, bolj tetko razumljivo. Praktičen primer bo vsekakor odločujoč. Trgovina po vezanih cenah bo, kakor vsi ukrepi ljudskih oblasti, še bolj povezala naše delovne množice mest in vasi, kmetijske in industrijske, zato ta trgovina ni vatna samo za kmetico delovno ljudstvo, marveč tudi za vsa delavce, kmete in delovno intetigenco. DoUnost vseh nas je, da posvetimo svojo pozornost tej novi trgovini, če hočemo dvigniti tiv* Ijenjsko raven vsega našega delovnega ljudstva predvsem, pa našega kmečkega prebivalstva, ki je bilo vedno zapostavljeno in ki je v zadnji vojni toliko trpelo. Trgovina po vezanih cenah bo pospešila razvoj poljedelstva in s tem olajšala preskrbo vsega prebivalstva v jugoslovanski coni Tržaškega or zemlja. S. O. Brez krme ni rnogeče rediti živine, zato moramo v bodoče trav-niitvu posvetiti več pažnje, to pa tembolj, ker so pri nas vremenske prilike take, da pridelamo zelo malo krme. V prvi vrsti se moramo seznaniti, z osnovnimi pojmi o trav-ništvu: razlikovati moramo razne vrste travnikov. Travniki so naravni ali umetni. K naravnim travnikom prištevamo vse travnike in pašnike, ki so .se osejali ih zagrivili sami. Takih travnikov ie pri nas največ. Umetne travnike pa zaseje človeška roka z izbranim semenom detelj in trav. O naravnih travnikih le najpotrebnejše: Glavni napaki naših kmetovalcev sta, da travnike nič ali silno pomanjkljivo gnoje in da seno večinoma prepozno kosijo. Zaradi tega travne bilke olesenijo in postanejo težko prebavljive, mnogo redilnih snovi pa potuje v travno seme, ki se pozgubt. Nekateri hočejo s pozno košnjo tudi doseči, da bi se trave osejale. Navadno RUPESTRIS D U LOT To trto imenujem navadno pri : nas »montikoias. Montikola ima srednje velike liste, bolj široke kakor dolge, gladke svetlozelene In nepravilno zobate; vršički so fino dlakasti in lepe bronaste barve. Poganjki šo gladki, zeleni z rdečimi črtami in kaj radi poganjajo »taperice«. Rozge so rdeč-kasto-rjave in gosto členaste. Montinola je proti trtni uši zelo trdoživa in uspeva še dobro v tleli, ki vsebujejo do ,'15«g lahko raztoplji-vega apnenca. Njene korenine silijsv v globino in zato zahtevajo tudi globoka tla; če so spodnje zemeljske plasti preveč puste ali nepredirne, trta ne more pravilno razviti svojih korenik in zato tudi ne uspeva v plitvih tle.ii. Na montikolo cepljene trte zelo močno rastejo in poganjajo močan les« aii rodijo malo. Zato je monti, kola neuporabna za take kraje, kjer je v navadi kratka režnja. Les te Obvarujmo perutnino pred kužnimi boleznimi Potrebno je, da se ponovno povrnemo k temu vprašanju, in sicer ravno v času valjanja, da pravočasno objasnimo možnosti in potrebe uspeš-«ega zavarovanja naših kokošnjakov. Proti kužnim boleznim perutnine so vedno koristna splošna higienska pravila in periodična razkuževanja prostorov. Ne smemo se pa zanašati samo na ta sredstva, ker se žalibog nekatere bolezni, kot na pr. davica, lahko hitro razmnožujejo in prizadenejo kokošnjakom drugemu za drugim, včasih, tudi brez dotika in čeprav so bi-ie živali skrbno izolirane, ogromno Škodo. Ta razmotrivarija veljajo predvsem za naše majhne kmečke kokošnjake, kjer omogoča prosto gibanje perutnine okuženje z dotikom. Zaradi tega obvarujemo perutnino pred okuženjem samo s cepljenjem proti najvažnejšim kužnim boleznim, kot je ravno v tem času — kurja da,vica. Ta .kužna bolezen, ki napade ko-. koši in pure (ne pa vodne- perutnine in .še manj pegatke — faraone), razsaja posebno spomladi in jeseni. 2e od iMO. leta dalje povzroča ta bole* žen po naših kokošnjakih' mnogo «kode. V začetku pomladi se pojavi ta- bo-- jezen tudi .že zato. : ker. so. piščanci zanjo zelo občutljivi. , Zato. je potrebno, da se vsak rejec predčasno pripravi, da bo obvaroval svoj kokošnjak pred okuženjem, To pa napravimo dandanes tem laže, ker imamo na razpolago preventivno cepivo, ki popolnoma odgovarja in obvaruje žival pred okuženjem. Področni živinozdravniški urad ima brezplačno na razpolago za •manj premožne rejce 2000 doz omenjenega cepiva. Pozivamo kmetoval- ce, da se obrnejo glede potrebnega cepljenja na živinozdravnika. Cepljenje perutnine je edino sredstvo, ki obvaruje kokošnjake proti okuženju. Ko se piščanci izvalijo, ne smejo dobiti niti hrane niti pijače, ker bi to povzročilo bolezen prebavil. Sele po 36 urah jih začnemo krmiti. Dokler so še prav majhni, jim dajemo hrano na obrobljeno deščico, in sicer najprej malo drobnega peska, ki ga potrebujejo za prebavo in vodo, ki jo nalijemo v plitvo posodico; šele pozneje začnemo z rednim krmljenjem. Prve tedne krmimo petkrat na dan, pozneje štirikrat in končno trikrat. Prva hrana je kaša (prosena, pozneje tudi ajdova), kar zadostuje tudi, za tretji dan. Četrti dan dajemo izmenoma kašo in žgance ter kislega mleka, žgance napravimo tega dne še iz drobtinic belega kruha; pozneje tudi iz črnega, kruha, za tem žitni zdrob in končno otrobe. Od enega krmila na drugo prehajamo polagoma.. S kislim mlekom mesimo toliko časa, dokler ga imamo na razpolago, pozneje, leo so piščanci večji, napravimo žgance i>; krompirja in otrobov, prav tako kakor pozimi odraslim kokošim. Cim postanejo piščanci večji, jim dajemo namesto kaše proso in zdrob- trte težko popolnoma dozori in tudi grozdje nanjo cepljenih trt nekaj kasneje dozoreva kakor na drugih podlagah. Iz omenjenih lastnosti montikole sledi, da je ta trta uporabna za srednje apnena in globok» ti» in le v krajih z gorkim podnebjem. Toliko o tej trt! našim trtorejeem s Krasa, ker jim je~ ravno te dni kmetijsko nadzorstvo razdelilo kakih 15.000 biif te trie. ijeno zrnje, pozneje pa celo ajdo, pšenico, polagoma tudi pves in ječmen, a šele pozimi, ko so živali že odrasle, tudi koruzo. Prve dni ne silite piščancem trdo kuhanih jajc in mesnatih odpadkov. Te stvari so težko prebavljive; želodček se mora. najprej nekoliko utrditi z lažjo hrano. Malčkom ne dajajte ničesar slanega! Sele ko so večji, jim pa mešate med hrano lahko nekaj mesnatih ali drugih beljako-vinastih stvari. Ce so živali popolno-. ma na prostem ter jim dajete vsak 'dan kislo mleko, je poseben dodate* 1 2» beljakovin nepotreben, »ker najdejo dovolj žuželk. Vedno morate skrbeti za dobro; pitno vodo, če si jo piščančki v bližini sami ne morejo najti. Boljše kot voda je kislo mleko, ki služi hkrati kot. pijača in hrana. Skoda je, če bi stare kokoši odjedale hrano piščancem. Zato je po-ttebno, da dajemo piščancem vso krmo p.od kletko brez dna, ki mora biti tako gosta, da gredo lahko piščanci vanjo, kokoši pa ne. Tako kletko spletemo lahko Iz vrbja. Hrano jim dajemo kasneje v majhno korito. se pa s košnjo tako dolgo ne počaka, da bi travno seme popolnoma dozorelo; pač pa dozorijo razna plevelna semena. Posledica kasne košnje je torej: slaba krma in zapieveljenie travnikov. K umetnim travnikom prištevamo: čista deteljišča. travna dčtelji-šča, ornice in umetno zasejane stalne travnike in pašnike. Cista deteljišča zasejemo z raznimi deteljicami, ne da bi jim primešali kake trave. V poštev prihajajo tele detelje: inkamatka, domača detelja (svinjska), lucerna, esparzeta in nokota. Inkamatka traja eno leto, domača 2 do 3, giberna in esparzeta 4 do 7 let, nokota pa je trajna detelja: Glede na vrsto zasejane detelje so deteljišča e anali večletna. Cista deteljišča sejemo le redkokdaj, ker krma, pridelana na čislih deteljiščih je nekoliko manj vredna in tudi zdravju živali škodljiva. Travna deteljišča so travniki, zasejani z deteljo, kateri smo primešali nekoliko travnega semena. Navadno odmerimo toliko množino deteljnega semena, da bodo detelje zavzemale 4/5, trave pa 1/5 površine, ki jo nameravamo zasejati. Množino potrebnega semena si izračunamo lako-le: Recimo, da bomo zasejali 1000 kv.m s travno deteljo, in semena lucerne za 800 kv.m in pasje trave za 200 kv.m. Torej lucerne 8 x 40 dkg in pasje trave pa 2 x 40 dkg, kar znaša 3 kg in 20 dk» lucerne ter 92 dlsg pasje trave. Drugi primer: Zasejati hočemo 1000 kv.m z domačo deteljo in laško Ijuljko. Tedaj moramo vzeti 1! x 27 dkg domače detelje in 2 x GO dkg laške ljuljke, kar znaša 2 jeg in 18 dkg domače detelje in 1 kg in 20 dkg laške ljuljke. Tretji primer: Zasejati hočemo 1000 kv.m z esparzeto in francosko puhovko (roženico). V tem primeru moramo vzeti 8 x 2.5 dkg espar-zete in 2 s 85 dkg francoske pai lovke, kar znaša 20 kg esparzeto In 1.70 kg francoske pahovke. Pri travi, ki jo želimo primešati detelji, moramo paziti, da izberemo vedno tako travo, ki ima en» ko trpežnost kakor detelja. Tako je za pomešanje med domačo deteljo najboljša laška ljuljka, francoska pahovka in mačji rep, za lucerne pasja trava in za esparzeto francoska pahovka. Eelo pogrešano je mešali med lucerno laško Ijuljko, ki traja samo 1 do 2 leti in tudi angleška ljuljka ni zadosti trajna. Ornice so travniki, ki trajajo 4 do 5 let. Pri teh travnikih, ki jih go preteku omenjene dobe preor-jemo, zavzamejo detelje 1/3, trave pa 2/3 celokupnega prostora. Za ornice uporabljamo navadno mešanice 2 do 3 vrst detelj in več vrst trav. Na pr.: Zasejati hočemo cinico 3000 kv.m z domačo deteljo „švedsko deteljo, mačjim repom, angleško Ijuljko, laško Ijuljko, francosko puhovko, travniško biinico in pasjo travo. Tedaj vzamemo 1.80 kg domače detelje, 70 dkg švedske detelje, 1,50 kg mačjega repa, 2,50 kg angleške ljuljke, 1 kg laške ljuljke, 4.50 kg francoske pahovke, 2.50 kg travniške bUhiee in 1.50 kg pasje trave. O umetnih travnikih in pašnikih omenjam le to, da ne smejo zavzemati v njih detelje več kakor 1/5 celokupne površine. Vso ostalo površino zasejemo s travami 'raznih vrst, nizkimi in visokimi ter; 'primernimi kakovosti zemljišča. Za! sestavo pravilne mešanice se bbr-nite do strokovnjaka in zà nabavo : potrebnega semena pa najbolje na semenarno! Napravljenih' mešanic,; ki jih mnogokrat zelo poceni prodajajo, ne kupujte, ker so navadno sestavljene iz manjvrednih trav in plevelov. Nekateri ne kupujejo semena, pač pa sejejo mesto kupljenega semena seneni drob. To ni prav, ker seneni drob vsebuje prav malo travnega semena, pač večinoma le seme raznih plevelov, navadno največ seme trpotca. Splošno moramo biti tudi pri na- kupu semenu zelo previdni, zlasti pri detelji, bodisi, domači ali lucerni: paziti moramo, da bo seme mlado in zajamčeno brez predeni-ce fn plevela. Glede na pripravo zemljišča zà travnike si zapomnimo, da moramo žemljo dobro preorati in pred setvijo pobranati. Setév opravimo v tem mesecu. Sejmo zelo previdno in povsod enako gosto. Najbolje je, da sejemo drobna in debelejša semena posebej. Priporočljivo je setev nekoliko pritisniti ?. valjarjem. Nekateri sejejo kot zaščitno setev oves in ječmen, vendar to ni nujno potrebno! Ce pa že sejemo, moramo oves ali ječmen še preden dozori pokositi. Dr. I. B. 0 DRUGEM pretakanju vina Drugič moramo vino pretočiri spo, mladi, in sicer prej, preden nastopi toplo vreme. Zaradi naraščajoče topiche v kleti, postane vino v sodu nemirno. To se navadno zgodi isto, časno ko vinske trte ozelene ter cveto in'zato pravijo, da je tudi vino začelo »cvesti«. Pri tem postane vinv Cesto molno. Zato mora vsak razumen vinogradnik vino prej pretočili, preden to gibanje v njem nastane, To gibanje vina povzročajo glivice, ki pospešujejo zorenje vina. Vino pretakamo ob lepem in tihem vremenu v zaprti kieti. Pretakamo prav tako kakor prvič, ie s to razlika, da ni potrebno vina toliko zračiti kakor pri prvem pretakanju. Pri tem pretakanju gre za to, da ločimo tisto vino od droži, kr so st po prvem pretakanju usedle na dno posode. Ce bi vino pri drugem pretakanju močno •zračili, bi zaradi izhlapevanja ogljikove kisline postalo prazno in uhit.o. Tega pa pri nas nočemo doseči, ker naša vina so najboljša mlada, ko »režejo jezik«. V drugem letu postanejo naša navadna vina prazna in izgubijo na vrednosti. Vse drugače je to pri sortiranih vinih, ki v starosti pridobijo na okusu in vrednosti. Zato pretakajte sedaj spomladi vino tako, da se bo pri pretakanju čim nianj »libilo« in da bi čim manj prišlo z zrakom v dcr.iko. Najbolje dosežemo to s sesalko, ki bi jo moral vsak umen kletar imeti. Pri drugem pretakanju je potrebno sode nekoliko močneje zakaditi z žveplom, kakor so to pri prvem pretakanju Storili. Se bolje pa je, aka dodamo vinu kalijevega bisulfata. ce vino ne izpreminja barve, zadostuje 7 g na vsak hi vina. Dr, I, B. Kmetijska nabavna prodaj n a- za- drug a sklicuje REDNC OBČNI ZBOR svojih članov za nedeljo 25. aprila 1948 ob 9 pri Sv. Ivanu v dvorani prosv, društva «Slavko Škamperle» s sledečim dnevnim redom: 1) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.. 2) Poročilo upravnega. odbps:a in čitanje bilance za leto 1947. . 3) Poročilo nadzornega odbora s . predlogom odobritve bilance. 4) Izvolitev upravnega in nadzor- nega Odbora. 5) Slučajnosti. Po zadružnih, pravilih . soje.. aa občnem Zboru'član..zadruge zastopali največ pet. drugih članov s pismehinv pooblastilom.' Ce ne bi bilo ob napovedanem dnevu in uri prisotno zadostno število članov, se sklicuje občni zbor istega dne ob desetih v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen od vsakem številu prisotnih članov. Članske izkaznice se delijo v uradu zadruge, ul. TJ. Foscolo 1, UPRAVNI ODBOR ZADRUG« STRAN NAŠIH GOSPODINJ Očesne poškodbe Prva pomoč Prav vsakomur oiž nas je že na resii, pri vožnji z vlakom nekaj pad-io v oko. Jn kako neprijetno in Ooiete Je to. Posebno v vlaku mu sotovo priskoči takoj kakSen sopotnik na pomoč; hotel bi mu pomagati in konec je običajno ta, da Ima nesrečnež na koncu vseli poizkusov £e bolj razdraženo in boleče oko kot spočetka. S prstom, z robcem mu skušajo odstraniti tujek, ki ga spinò ne vidijo. Kar na slepo srečo drgnejo po očesu, dokler se bolnik ne naveliča in se vsem skupaj prav lepo zahvali. Tujek se je seveda skril očem opazovalcev in leži skrit pod zgornjo trepalnico. Dokler ne obrnete zgornje trepalnice, ga odstraniti ne morete. In zopet nasvet: kdor ni Se nikdar na zdravem očesu obrnil zgornje trepalnice, naj nikar ne poskuSa in ne muči nesrečneža s tujkom v očesu. Prvič mu poizkus ne bo uspel, drugič bo že itak razdraženo oko še bolj razdražil. Ce se je tujek zapičil v roženico, je sicer viden, odstranitev pa je mnogo težja. Roženica je najobčutljivejši del telesa. Ce nismo očesa prej s primernimi kapljicami omrtvičili (Co-cain, Pantocain) nam bolnik spioh ne vzdrži poizkusa odstranitve tujka, nasprotno, z neuspelim poizkusom mu paredimo na roženicl še novo ranico. Važno je, da gre takšen nesrečnež k zdravniku, ki mu z lahkoto s posebno iglico odstrani tujek. Omenim naj samo železne opilke, ki so najbolj nevarni, ker se zajedajo v globino in rja še dalje draži roženico. Ce železnega tujka ne odstranimo pravočasno, pride lahko do resnega vnetja očesa. Druga pogosta poškodba: dedek se na primer igra z vnučkom, v naročju ga drži, zelo živahen dečko je to; v igri oplazi dedka s prstkom, oziroma nohtom po očesu, dedka močno zaskeli, oko «e mu prične solziti ir rezati, revež sploh ne more gledati, ponoči pa niti spati ne. In vse to zaradi prav nežne praske na roženici. V tem primeru je potrebno, da oko Zavežemo, Se prej pa moramo oko omrtvičiti. Ranica se večinoma že čez noč zaceli. Prav podobna nesreča je doletela že marsikoga na izletu, ko ga je grmova vejica oplazila po očesu. Zopet drug primer: slučajno greste po cesti, kjer nekaj popravljajo — električno varijo. Samo iz radovednosti se za nekaj trenutkov ustavite in pogledate. Ponoči se iz najlepšega spanja zbudite. Neznosno vas pečejo oči in reže vas, tako da sploh ne morete več zaspati. Mučite se v.šo noč, proti jutru bolečine malo popustijo. Prepričani ste, da imate kakšen očesni katar ail še vse kaj hujšega. Ce stopite do očesnega zdravnika, vas običajno takoj, če vas le bežno pogleda vpraša — ali ste morda gledali električno varjenje? Na to ste že spioh čisto pozabili in prav tu Uči vzrok. Tudi po obsevanju s bremensko lučjo ali po sončenju visoko v zasneženih gorati nastopijo iste bolečine in vedno šel« po nekaj urah. Vsem težavam so vzrok ultravijolični žarki, ki oškodujejo površno plast roženice in veznice očesa. Pri vseh teli nesrečah pomaga nekaj kapljic novokaina iti obveza. Drugi dan je bolnik običajno že zdrav. Tudi brez zdravil se bolezen v dveh do treh dneh pozdravi. Preprečimo pa to vnetje z zaščitnimi očali. Gospodinja pripravlja kosilo: pri kuhi ji brizgne vrela mast ali olje v oko. Oko jo zaskeli, prične se ji solziti in zaradi budili pekočih bolečin spio)', ne more odpreti očesa. Vsa prestrašena je prepričana, da s poškodovanim očesom nikdar ne bo več dobro videla. Na srečo jo lahko potolažimo. V nekaj dneh bo že zdrava. Vrela mast ji je ožgala površno plast očesa, veznice in roženice, od tod hude bolečine. Ker je mast razbeljena, je čista in ni nevarnosti, da bi ranjeno oko okužila (inficirala) — ranica tožganina) se v kratkem zaraste, če ni segala pregloboko v roženico prav brez vsake brazgotine. Le če je bila ožganina globoka, ostane kot posledica za vedno bela pega na očesu. Hujše so poškodbe v tovarnah: v dobi industrializacije in elektrifikacije naše domovine bo Število teh poškodb gotovo naraslo. Poudarjam pa prvo in najvažnejše: bolje preprečiti kot zdraviti. Ce nosimo pravilno in stalno zaščitna očala pri delu, lahko marsikatero tako nesrečo preprečimo. Večina ponesrečencev, ki ptihaja na kliniko, je utrpela nezgodo po lastni krivdi, ker ni imela oči zaščitenih. Delavcu brizgne v tovarni tekoča kovina v oko, razbeljeno železo; tudi tu je važna takojšnja, čimprejšnja odstranitev, ki pa le redko uspe. Ce je te vrste poškodba koiičkaj težja, spada ta bolnik vedno v bolnico. Se veliko težje in nevarnejše kot poškodbe z žarečimi kovinami so poškodbe z jedkovinami, predvsem kislinami in lugi. že prav malenkostna poškodba postane lahko dolgotrajna in nevarna. Posebno lugi se zajedajo v globino In razjedajo 5e ono, kar spočetka še ni bilo uničenega. Najnevarnejša in najbolj zahrbtna je poškodba z amoniakom. Bistvo poškodbe z. jedkovinami so spremembe kemičnega stanja tkiva. Kisline in lugi se kemično vežejo s poškodovanim tkivom. Kisline stvarja-jo trde skorje na površini in ne prodirajo globlje v tkivo, lugi pa tope beljakovine in se zajedajo vse globlje In globlje v tkivo. Zareče kovine ož.go površno plast ali pa vse plasti očesa; odvisno je od vrste kovine in temperature. (Nadaljevanje prihodnjič) Dr. C. Dereani, ZDI SE MI, DA ČUJEM GLAS ČITATELJICE, KI PRAVI: »SAJ TO SO VENDAR POPOLNOMA ENOSTAVNI KOSTIMI!«) RES JE, POPOLNOMA ENOSTAVNI SO, VENDAR JE TREBA OPOZORITI NA NEKAJ NOVOSTI. PRI PRVI SLIKI JE VAZEN KROJ SPREDNJEGA DELA JOPICE, PRI DRUGI ENOSTAVNOST ZAPRTE JOPICE IN BOGATEGA KRILA, PRI TRETJI, KI PREDSTAVLJA KLASIČNI KOSTIM, PA SO NOVI ŽEPI, KI DAJO BOKOM MEHKEJŠO, ZENSKO OBLIKO. IZVEDETE LAHKO LEPE BARVNE KOMBINACIJE, KOT NA PR. ORNO—SIVO, SIVO—RDEČE, SIVO—RUMENO, MODRO—BELO, ALI PA SE ODLOČITE ZA ENOBARVNO OBLEKO. SIVA JE NAMREČ LETOS NAJBOLJ PRILJUBLJENA BARVA V ) Večkrat se slišijo pritožbe, da so otroci leni, brez volje in veselja do šolskega dela. Starši takih otrok izražajo upravičeno in razumljivo zaskrbljenost. Ako otrok ne čuti ljubezni do delu, ako ga ne vabi knjiga, ako mu je učenje odvratno, preživlja čas v brezdelju ali ga zapravlja tja v en dan, brez koristi za svoje poznejše življenje. Tak ne bo imel uspehov ne « soli in tudi pozneje jih ne bo pokazal ako ne bo pravočasno odpravljen vzrok, ki ga ima v oblasti! Potrebno je torej takoj zaslediti od'kod, zakaj, in kako se kaže otrokovo neraspoloženje do učenja in odpor proti delu. Eno j.u je gotovo, in sicer to, da otrok ni prinesel teh hib s seboj na svet. Nasprotnb; malo dete je gibčno, vedno išče predmetov za zaposli, tev svojih ročic. S predmeti se igra, a igra je zn dete «delo». Cim dete odrašča, tein aktivnejši je njegova Igra tem vztrajnejša je, ker z razvijajočo se domišljijo raste tudi otrokovo mišljenje, se zbuja njegova volja, hotenje, ki polagoma privede otroku do samo. delavnosti, do namoustvarjanja. Prav Piko smemo imenovati delo vsa izmišljanja in njegovo radoznalost, ki nepravega vzgojitelja čestokrat tako zelo draži in vznemirja. Po svoji naravi je torej otrok delaven Nastane vprašanje, od kod neuspeh zlasti v šolskem delu? Temu je pOnajvečkrat kriva otrokova okolica, razmere, v ko-terih živi. potmdjkanje in okrnjeno zdravje. Tak otrok se ne more meriti ne v delu in ne v uspehih s selli enako starimi tovariši. Zna. ki njegove nezmožnosti se kažejo v takojšnji utrujenosti, razburljivosti, raztresenosti in drugače. Za te otroke je šolsko delo prenaporno in ga ne zmorejo. Oni so potrebni nege po zdravniških nasvetih ter posebnega postopka pri sprejemanju šolskega znanja.. Ob neodgovarjajoči j;2fioji in načinu pouka laki otroci bbnemorejo, Zno. sta ja jo za drugimi, polenijo se in v njih samih zraste čut manjvrednosti. Otrokovo bolestno stanje pa ni vselej edini vzrok lenivosti, popuščanja in neuspehov. Marsikje in mnogokrat je temu kriva tudi slaba domača vzgoja.. Družinski člani večkrat otroka preveč raZva. ja jo. Razvajen otrok, katerega starši ih sorodniki obsipavajo s preveliko, morda nezasluženo pohvalo, nežnostjo, božanjem in po. Ijabljanjem, bo poznal le pravice, dočim mu bodo dolžnosti ostali1 tuje. Nikoli he bo občutil veselja do de ki, niti do šolskega, ker živi brez skrbi. Poznamo pa še druge vrste do. močo vzgojo, ki zahteva od otroka preveč, ki ga ponižuje in žali z neprestanimi ukazi, krikom, mo. minimi nauki i. dr. Taka vzgoja duši v otroku energijo do lastnega podviga in vero o samega sebe; tako vzgojen otrok ne more in tudi ne želi kaj doseči: ostane ravnodušen, brezbrižen in Cesto, krat ' išče sprostitve svojih sil v slabi družbi in slabih delih. Tudi pomanjkljivo nadzorstvo je podUtga otrokovi nedelavnosti. V fašistični cri in za čara vojne je ta pomanjkljivost zavzela širok obseg, kar je popolnoma razum. Ijivo, če pomislimo na okoliščine, v katerih je živela družina. Po vojni se nadzorstvo nad otroki še daleč ni izboljšalo. Vzgoja otroka je mnogim staršem v breme. Oni čakajo, da bo šola izboljšala ali-odxtraniln vse otrokove razvade. Starši zv mia jo krivdo na čas, de. lo, utrujenost itd. Zavedati se je treba, da vzgoja ni breme, ki se lahko po volji naloži in odloži. Vzgoja je najvažnejša dolžnost, ki jo morajo vestno izvrševati odra. sli nad mlajšimi. Tako zardeva interes otroka, družine In človeške družbe. Vsak izgovor v tem oziru je neopravičljiv, kajti poznamo tudi revne družine, ki imajo vzorno vzgojeno, devo. Po težkem delu najdeta oče aii mati še toliko časa, da se porazgovorita z otrokom in se pozanimata. Za njegovo šolsko delo. Pomanjkljivo nadzorstvo je izvor otrokovega popuščanja in je Uidi napotek k lenobi. V otroku, ki ga ne nadzorujemo, zamre Zn. nlmanje in hotenje, ustavi se razvoj njegovih sposobnosti in teženj, di bi premagal ovire, ki mu hodijo na pot. — Vpliv druži n sl: ih Članov je zelo velik. Z listi je velikega pomena zgled, ki ga dajejo otroku. Važno je, de- ka____ AV« je mogoče v nekaj mesecih vzrediti iz otrok v starosti treh do štirih, petih let, odrasle moške in ženske z docela otroškim razumom in otroškimi izkušnjami; b) ti. odraslim ljudem podobni Otroci se dado s primernimi vajami lahko izuriti za navadna dela, ki jih zahtevamo od normalnega delavca pri tekočem traku; e) precej hitro jih je mogočo mučiti za dobra vodnike vodljivih torpedov, v vodnike, ki ne bodo razumeli, da gredo v gotovo smrt; č) streljanja se učijo z lahkoto in z veseljem tn iz njih se dado vzgojiti izvrstni strelci; d) s plan-sfco in dobro premišljeno vzgojo se ti, odraslim Iju-’đem podobni otroci pokorijo vsakemu ukazu; c) vse te rezultate je mogoče doseči z navadnimi telesnimi kaznimi, odtegovanjem hrane in ustrezajočimi spodbudami. Gostje so pazljivo poslušali obe poročili, izra-gili svoje zadovoljstvo, hvaležno priznanje in navdušenje spričo znanstvenega genija poročevalcev. Nulo so se poslovili in odšli na kolodvor. S tem inšpektorskim obiskom se j c končala piva poskusna doba znanstveno-pedagoške dejavnosti kolektiva doktorja Alfreda Vanderhunta. V nekaj dneh je gospod Vanderhunt poklical k sebi Tomaža Magarafa, se mu zahvalil za vestno izpolnjevanje njegovih dolžnosti, mu izročil kuverto z denarjem in povedal, da Vzorno zdraviliško zavetišče ne potrebuje več njegovih uslug. Pri slovesu mu je ravnatelj krepko stisnil roko in ga opomnil, 'da mora ohraniti v tajnosti vse, kar je videl v zavetišču. Doktor Sim Midrub je odpeljal Magarafa v svojem avtomobilu na kolodvor. Ko so se za njima škripaju zaprla težka železna vrata zavetišča, je Tomaž« Magaraf olajšano vzdihnil, kakor da se mu je zvalila gora z ramen. Okrog njega, do koder je segalo oko, se je odpiral normalni človeški svet. ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE, ki govori o tem, kako se je Tomazo Magaraf vrnil v mesto Pelep, a ga je naslednji dan zopet zapustil Pred svojim procesom je Magaraf vzel v rake časopis samo zato, da je preletel stolpce športne in gledališke kronike. Po procesu je izgubil sleherno zanimanje za časopise, Zato ni ime! Magaraf, ko je zapustil Vzorno zavetišče, najmanjšega pojma o tem, da je bri doktor Popf aretiran, da so ga sodili in obsodili na smrt. Za časa bivanja v zavetišču je oddal v pisarni pismo na doktorja Popfa v Bakbuku. Pisal je, da se mu dobro godi m naj si spoštovani doktor ne dela preglavic zavoljo njegove usode: do poletja bo pripravil nov spored in se povrne na oder. Magaraf, kajpak, ni mogel vedeti, da gospod Vanderhunt osebno pregle- duje vsa pisma, ki bi morala iti skozi vrata Vzornega. zavetišča, in da sta. bili obe njegovi pismi pridržani. Ker ni prejel odgovora iz Bakbuka, je bil Magaraf užaljen in sklenil, da ne bo več pisal. Ko je zapustil peron pelepske postaje, ni šel domov, temveč se je napotil naravnost v restavracijo »Dveh šampionov.« Bilo je štiri popoldne, najbolj mrtvi čas za restavracijo takega mesta, kakršen je bil Pelep. kjer je bilo skoraj nedostojno, obedovati zunaj doma. Lahko si mislimo, kako začuden je bil Magaraf, ko je videl, da je restavracija nabito polna. Poleg navadnih gostov, so bili tu taki meščani, ki so bili preubožni ali nasprotno prebogati, da bi se mudili v restavraciji »Dveh šampionov.« Bivši šampion boksa mu je stekel naproti in široko razprl junaške roke v objem: — Tomazo! Prijatelj! Prisrčno sta se poljubila in potrepljala drug drugega po hrbtu. Obkrožili so ju gostje in stiskali Magarafu roko krepko in z iskreno prostodušnostjo dobrohotnih deželanov, ki so bili ponosni, da so znani s tako slavnim možem, kakršen je bil Tomazo Magaraf. Kdo ve, koliko časa bi se bilo nadaljevalo to Vzajemno izražanje ljubeznivosti, da ga ni pretrgal Evgen Cimmaron s svoj» običajno brezobzirnostjo in vzkliknil: — Gospoda! Glejte, ta nam utegne marsikaj povedati! Ta mož je prepotoval skoraj vso deželo! Naj nam on pove, kaj govorijo o tem v drugih krajih! - Cimmarcmov predlog je žel burno odobrava nje. ^ — Dovolite, dovolite! — se je smehljal Magaraf in mahal z rokami. — Cernu vam je moje mnenje tako nujno potrebno? Razložite mi to. -— Kaj sc pravi »čemu«?! — je rekel Magara-fov družabnik in zapičil vanj pogled — O tem, o čemer govori zdaj vsa dežela: o zadevi doktorja Popfa in Anejra. — O doktorju Stifenu Popfu? — se je zdrznil Magaraf. — Česa pa ga dolže? — Fej, vrag! — je srdito rekel Cimmaron. -~ Mar prihajaš z lune, ka — H? Na,, beri! In prožil je Magarafu kup časopisov. — Bil sem bolan, ves- čas, — je skesano zamrmral Magaraf, da bi na nek način opraviči! svojo nevednost. V »Kurjem« je Magaraf preletel z očmi formulo razsodbe, stenografsko posneti govor tožilca gospoda Pappala in nekaj dobro plačanih člankov, ki so izražali srd proti obsojencema in naročali državljanom Aržanteje, naj izvajajo zdaj in za vselej pravilne zaključke spričo mučeniške smrti pohlevnega bakbuškega mladeniča Manhema Beroimeja. — To je kaj nepričakovan» zame! — je v zadregi rekel Magaraf, ko se je odtrgal od časopisa, s katerega sta gledala nanj skozi železno kletko doktor Popi in neznani mu človek po imenu Anej vo. — Jaz ne morem nikakor verjeti, da je doktor Popf sposoben izvršiti umor! To.je najboljši človek! Nesebičen, vesel, preprost .. In velik učenjak! Govoril je z menoj, kakor da sva si enaka, no tako. kakor ti, na primer.. —- Ti si osebno govoril z doktorjem Popfora? — ga je z vnemo vprašal Evgen Cimmaron in ko je prejel pritrdilni odgovor, je zarjul na veš glas: —-Gospoda, ste li čuli? Gospod Magaraf je znan z doktorjem Popfom! — Počakaj! Počakaj! —- ga je nejevoljno usta vrl Magaraf. — Daj, da vidim drug časopis. Bila je »Centralna dnevna pošta« osemindvajsetega februarja. Naslovni napisi so bili natiskani z velikimi črkami: »Kornelij Eduf pravi, da je bila sodba proti Popfu in Anejru sramotna komedija-« »Ves bakbuski proces je strahoten konglomerat preduverjenja in kršenja osnov procesna/nega kodeksa! —izjavlja Kornelij Eduf.k »Kornelij Eduf se je zavzel za doktorja P op • fa! —- pri tej misli jo postalo Magaraf« laže pri srcu. Če je bil v Aržanteji kdo. ki bi mogel iztrgati iz krempljev aržantejskega pravosodja nedolžno žrtev, je bil to zares Kornelij Eduf Ni bilo Aržantejca, ki je bral časopise, da ne bi poznal tega imena. V Aržanteji so bili bolj izkušeni odvetniki, bolj moderni in boljši govorniki, toda nobenega drugega predstavnika tega poklica ni tako goreče ljubi! večji del prebivalstva dežele, kakor ga je drugi, manjši del, sovražil. Bil je zelo nadarjen, zelo* razumen. — Zlato glavo ima, — je rekel o njem predsednik aržantejskega združenja."odvetnikov. Lahko bo pristavil, da ima Eduf tudi zlato srce. Toda v Aržanteji niso prištevali usmiljenega srca med nujno potrebne lastnosti dobrega odvetnika. Eduf bi bi! lahko postal nravni svetovalec katerega koli velikega koncerna, znamenit parlamentarec ali minister. Vsekakor bi bil lahko postal zelo bogat, v resnici pa se je za silo preživljal. Bil je tršat mož 's črnimi očmi, kostanjevimi lasmi, še kar lepo, a krepko zraščen, odporen, odločen, bistroumen, če je bilo treba, tudi zbadljiv. Kadar je šlo za pravično stvar, je delai tudi za deset ljudi. Poznal je zakone tako globoko, podrobno in natanko, da je spravil v zadrego uradne čuvarje reda in rešil ječe, prisilnega dela in smrti že mnogo jetnikov, o katerih so mislili, da so izgubljeni. Neutrudljiva dejavnost Kornelija Edufa je bila nerazdružno zvezana z zgodovino delavskega gibanja v Aržanteji. On je bil, ki je rešil električnega stola O’ Konnora, E veda in Dorrino v Mestu velikih žab; on je bil glavni branilec na znamenitem procesu proti šestnajstim tn’ađincem iz Borra; on je iztrgal iz smrtnega žrela Avrelija Aaroba, ki so ga obdolžili, da je poskušal razstreliti citadello, ki je branila aržantejsko prestolnico z morja, zato. da bi razširil »rdeče ideje.« Eduf je potoval od sodišča na sodišče in branil obtožence v takih zadevah ki so se zdele največjim optimistom brezupne. Dela! je kakor vo! in si privoščil počitek šele, k.> je debil' proces in stisnil roko osvobojenemu jetniku. Gmotno in telesno izčrpan je večkrat sklenil: »Dovolj! Nič več! Čas je, da pustim prakso m klateško življenje!« Jezen je sedel v vlak, se pripeljal v Mesto velikih žab in se začel pripravljati na usta--Ijeno življenje. Toda kakor nalašč so mu vsakokrat sporočili novo. v nebo vpijočo zadevo in nepremagljiva strast po socialni pravičnosti je previa-dala njegovo potrebo po miru. 4 Dvajsetega februarja je prišla k njemu v Mesto velikih žab, v njegovo novo stanovanje delegacija bakbuškega splošnega komiteja za obrambo Popfa in Anejra. Že tedaj je bilo očitno, da je smrt na obsodba vnaprej odločena stvar, čeprav ni bilo nobenih dokazov krivde. Prekasno je bilo, da bi se Eduf vključil v proces. Peljal se je v Bakbuk, da bi sestavil poročilo o protizakonitih ukrepih, ki sta jih med sodno obravnavo zagrešila sodnik Tek Ur-SUS in tožilec Dan Pappala, in pripravil revizijo procesa. In zopet je bil njegov sklep, da b:> odložil prakso, odložen kakor že večkrat na nedoločen čas. Čeprav je bil Tomazo Magaraf daleč od poli tičnega življenja, je vendar doumel, da, če se je za stvar zavzel Kornelij Eduf, pomeni, da sta doktor Popf in drugi obsojenec popolnoma nedolžna in da bo vse storjeno, da bi ju rešili- Te svoje misli je Tomazo Magaraf razodel v veliko Ciinmaronovo veselje v restavraciji »Dveh šampionov« zbranim gostom. Po njegovih besedah se je začel prvi miting pravkar organiziranega pelepskega občestvenega komiteja za rešitev Popfa in Anejra. Predsednik komiteja, najbolj znani meščan mesta Pelepa — Evgen Cimmaron, — je predlagal besedilo vloge na predsednika vrhovnega sodišča. Ta vloga je bila ena izmed stotero in tisočero vlog in protestov, ki so jih v teh dnevih sprejeli obrambni komiteji, ki so se spontano organizirali v vseh kotičkih dežele. Vsebina protestov je bila več ali manj enaka. Prvi se je podpisal pod vlogo Evgen Cinvina-ron — dvakratni boksarski čampion dežele; za drugega. podpisnika so predlagali Tomaža Magava fa — znamenitega univerzalnega odrskega umetnika;, tretji se je podpisal podpredsednik komiteja in predsednik krajevnega društva vojnih veteranov-Nato so se podpisali predsednik in sekretar sindikata mehanikov in remontnih delavcev tovarn za čiščenje bombaža, sekretar bratovščine trgovskih uslužbencev, predstavnica ženskega društva korist-»šh znanosti in dva mestna zdravnika od petih, Nato so sklenili, poslati ženama obsojencev so-žalna pisma- Kar tam so sestavili besedilo teh pisem, ju štipkali na pisalnem stroju in- ju podpisali vsi navzoči. Magaraf je prosil spoštovani zbor, naj njemu poveri čast. da osebno izroči pismi nesreč nima ženskama, zakaj sklenil je. da se naslednje j*-tro popelje v Bakbuk. ! MAR rt MA|EROVA KOMAN Mariji, se je zdelo» da veje od očeta ledena groza. Če je k> ziniil, jo je bp rei e tel mraz. Nesla je iz čumnate pehar zrnja in njeni koraki so bili 5e bolj zadržani in tišji kakor sicer. Ko je bila v bližini gospoda očeta, je ta izpregovoril s kotičkom ust, ne da bi jo pogledal: »Marija se obleče ki pojde z nami.« Ni vedela, za kaj gre, toda že zvok tega glasu, ki jc izgovoril njeno ime vselej samo v neblagih trenutkih, je povzročil, da je vsa okamenela. S pogledom jc klicala mater na pomoč; takrat ji je materin pogled odgovoril s pomirljivim sporazum!jeli j cm: Samo k materi obrnjena je zašepetala: »Jaz... jaz pojdem na proščenjc? Kdo pa bo doma?« Za mizo je mlinar zakašljal. Zbodlo jo je v .srce. Mlinarica ji je skrivaj namignila m glasno potrkala na hleb, ki ga. je po davnem običaju spekla k najboljše moke, da bi ga vzela s seboj kot gostinski dar iz mlina. Na glas je rekla: »Saj imaš dve namestnici tu, Marija. Lenka je vendar dovolj uma. Pošljem pa še po Kaftanko, da boš brez skrbi.« Šli sta na dvorišče in šele tu se je začelo posvetovanje v šepetu. Vsi so veđeK, da ostane pri tem. Ana je z vnemo izpraševala, in vsa zardela od razburjenja. »Kaj pa jaz, ne pojdem? Jaz ne?« je nadlegovala mater. »Nič ni rekel,« je odgovarjala mlinarica, ki je bila zatopljena v ugibanja in načrte. Marija jo je preplašeno vprašala’ »Kaj pa naj oblečem?« Vožnja na proščenje je pomenila zabavo. Ana bi se bila gotovo že pripravljala, toda Marija se ni nič veselila. Najrajši je bila doma v krogu vsakdanjega dela in vznemirjalo jo je vse, kar jo je oddaljevalo od tihih navad njenega življenja. Danes pa je bilo treba poslušati. Izmuznile so se v zadnjo sobo, kjer so visele na drogu, ki sta ga držala dva podstavka, vse ženske obleke, kolikor jih je bilo v hiši, pokrite z zbledelim katunom. Ana je bila najbolj vneta pr: izbiranju; sama si je pomerila vsak kos, ki se ji je zdel primeren, da hi ga mogla Marija obleči brez sramote. Naposled so se zedinile za obleko iz svile češnjeve barve, ki si jo je dala mlinarica narediti za krst prvorojenega sina. Mariji je bila nekoliko ohlapna, toda Ana je takoj vzela bucike in prepenjala, popravljala ter izjavila, da bo tudi očistila majhne madeže plesni, ki jih je odkrila v gubah krila. Lenkina krstna ruta. z vezenimi rožami na robeh je bila za naglavno ruto. Iz desetkrat zavitega skrivališča je mlinarica razvila zlato ogrlico in uhane in ko je Marija vse nadela, jc Ana izjavila, da je vzlic vsem težavam videti kakor prava hčerka iz obrtniške družine. Toda rahlo podrhtevanje mišic, ko je stiskala zobe, je razodevalo, da je nevoščljiva in nejevoljna, medtem ko se jt je Marija dobrikala in poskakovala okrog nje. »Očetova volja je večja ko božja.« je rekla santa pri sebi zlobno. »Jaz na njenem mestu... « Končno pa je pomislila, da če oddajo Marijo, pride tudi ona na vrsto, in potem, potem bo Ana zletela ko zamašek nad šumečo tekočino, proč, da-feč, visoko, V mlinu niso ženske marale za modo; bila je navada, da so se posmehovale mestnim oblekam; H>loh so zaničljivo govorile o vsem, kar je prihajalo •fc mesta; vendar pa je bila velika razlika med za-dirčnostjo gospoda očeta in prizanesljivim posme-hnvanjem žensk. Lenko so oblačili po mestno, da se ne bi razlikovala od brodskih deklet; toda gospa mama je mo-vsako novo obleko z jokom odkupiti od trmo* giavega mlinarja. Marija je nosila jopice in krila m blaga, ki ga je Bilanska nakupila od krošnjarskih platnaric. Ni ji bilo za vzorec, ampak pazila je, da bi dolgo držalo, kar je kupila, da bi vsaka ženska v družini imela vedno pri rokah čist predpasnik in naglavno ruto, trdo ©škrobljeno, lepo polikano. Toda Ana je skrivaj kupovala narejene reči in si jih na sebi še popravljala. Nabirala je gube, vdevala, šivala trakove m gumbe, kakor je videla pri znanih dekletih. V Škvorcu so prijatelji že slutili skriti pomen letošnjega obiska in so sprejeli Marijo z glasnim pozdravom: »Dekle ko roža!« »Nevesta docela po starem. Ni nakodrana, na-lišpana. našopirjena, ampak taka kakor poštena gospodinja!« so vzklikali gostitelji. Dekle so pogledovale iz postlske sobe, pri skednju sta fantič in pastir pokala z bičem, toda ujela vse podrobnosti. Marija je korakala, kakor bi hodila skozi gosto, dušečo meglo in malo je manjkalo, da se ni spustila v jok. Šele štiri stene kmetske sobe, ki so jo spominjale doma, so jo nekoliko pomirile. Tu je bilo kakor v mlinu, pod snežnobelo odrgnjen, iz vse stavbe so sem znosili mize in jih postavili drugo ob drugo, da je bila, samo ena, dolga miza, od oken do vrat, pokrita z belimi prti. Možje so se kmalu zapletli v gospodarske pogovore, ženske pa so se izmuznile gor, da bi se v podstrešni sobici preoblekle in pomagale v kuhinji. Toda brž ko je zazvonilo poldan, so se vsi vrnili k mizam. Gospodinja je morala neprestano siliti goste, naj sedejo, zakaj obotavljanje je bilo del lepega vedenja. Naposled so vsi sedli na mesta, ki so bila določena po davnem običaju in premoženjskem stanju. Otroci so lezli na stole, ki so bili postavljeni prav do vrat. Gospodar je vstal, ko je videl, da so vsi okrog mize, sc pokrižal in na glas in počasi zmolil oče naš. Poslušali so ga stoje, nekateri so premikali ustnice, ženske so šepetajo odgovarjale, drugi so gledali preko glav nasproti stoječim, a vsi so si krčevito prizadevali, da bi bili videti resni, in šele tedaj šo se jim zjasnili obrazi, ko je gospodar sedel in želel vsem dober tek. Marija ni bila še nikoli na proščenjskem obedu, bila je v zadregi in neprestano gledala ra mater, da bi se ravnala po njej. Kar je pomnila, ni bilo v mlinu nikoli tolikšne potratnosti v. jedeh; o pro-ščenju so imeli razne kolače in štručke, toda vselej samo ene vrste kuretine in mesa, celo za gospoda botra. Spričo tolikšne obilice jedi je bila zmedena. Čeprav je jemala majhne količine ko ptiček, jc bila kmalu sita od pogleda na polne skk.de mesa m omake, ki je na njih plavala mast. Posestvo je tu bahato razkazovalo vse pridelke, rodovitnost hlevov, vrtnih gred polja in sadovnjakov, divjačino z lova in ribe iz ribnikov. Po znameniti juhi, skuhani iz mesa, ki je bilo namenjeno za posle m berače, so krožile sklede, zvrhano naložene s pečenimi gosmi, razsekanimi na zlatorumena stegna, prsi in peruti; žene so izbirale možem njihove priljubljene koščke. Cvrte kokoši so bile v drugih skledah in kmetice so spretno izbirale med zavitimi kosi črno ali belo meso, kakor je kdo hotel. Nadevani golobje so bili podobni rume* nim žogam, tako so bili nabiti z nadevom iz gosjih jajc. Vse je bilo pripravljeno brez umetelnosti in okraskov; razkazovalo se je zgolj neizčrpno obilje. Samo pečenemu odojku je kuharica dala v raskavi gobček citrono. Jerebice in zajci so se kopali v dražljivo dišečem soku, ribe v žolici so se lesketale; koštrunovina je ostro dišala po česnu in čeprav so si gostje nadevali in jedli neprestano, se je zdelo, da so sklede vedno enako naložene. Bose dekle, ki so jim naškrobljen«. kida štrle* la od nog in novi predpasniki bahato šumeli, so ra*» našale pladnje na okroglih laktih. Tu in tam jih J« proščenjsko vrvenje zaznamovalo z rdečimi praska* mi. S prisiljeno vnemo so se sukale okrog še samskih sinov in jim sramežljivo ponujale novih slaščic. Vkuhano sadje vabljivih barv je s svojo sladkobo hi z vonjem dražilo poželenje, močnate jedi so sijal« od beline najboljše moke, kipele od obilja jajc in masla ter bilo pretkane z množico mandeljnov la rozin. V dobro zasmoljenih vrčih je pivo ostalo hladno in rezko; za konec je prinesel sam gospodar kositrn vrč z vinom. Tudi brušeni kozarci, ki so vse k to stali v omari m ki je v njih kdo kvečjemu shranil kak vrstan ali novec, niso bili zdaj niti ara' trenutek brez pijače, vedno znova so sc orosili obnovo naliti mrzli pijači. Jedli so in se pogovarjali do petih popoldno. Nova, nepričakovana jed, drugače dišeča m priprav^-tjena, je dražila poželenje in jedli so jo ali vsaj okusi H tudi oni, ki so bili popolnoma sit». Želodci so bili nabiti ko slamnjače. Otroci, ki so si brez nadzorstva privoščili več, kakor so mogli prenesti, so uha» jali pred prag in se olajševali, matere so jih navidezno oštevale, prav za prav pa so se vsi smejali, tako da se se vračali g novim pogumom in spet jedlf in piti. Če se pri meni ne najeste, se ne boste najedS v vsej Avstriji,« je izjavil boter samozavestno. Ob petih je zadišala po vseh kotih kava- Sel« zdaj so prišle dekle z jerbasi ter pospravile krožnice in pribore. Gospodinja je postavila, pred goste naj* slovesnejšo jed dneva. V treh, štirih skledah hkrati so prinesli proščenjske kolače, ki niso biM večji ko dlan, z najrazličnejšimi mažami, razveseljive in vabljive ko otroške oči. Berači, Id so zjutraj radovedno škilili v čumnato, so jih vkleli tam pobi« koše; bili so razloženi po leskovkah, peharjih m rešetih, likalno desko pa so ženske obrnile za pla-denj. Natanko je bilo določeno, katere bodo nesli na mizo, katere zavili za gostinske darove in kate* re bodo razdali prosilcem. Šele po kavi se je odraslejša mladina kzHnooite od mize h godbi. V hiši j c bila odrasla hčerka Cilka, ki' je igrala klavir in dovršilo, v Pragi kuharsko šolo; obleke je imela po modi, lase nakodrane; takoj se je pridružila Mariji in jo zvabila v vrt: »Šopek si natrgava! Na proščenjskem plesu morajo biti rože!« Smejala se je in odrezala poslednje septembv ske popke z vrtnice, ki se ni utegnila razcvesti. Vsaka je nesla po en šopek, ker bi sicer ne vedeli, kam deti roke. Po poti v gostilno je Marijo tlačil strah pred ljudmi. Ko sia prišli do gostilne, je šele »pregovorila: »Ne znam plesati«, je rekla zardela od zadrege in nategnila ruto, ki je bila zavezana pod brado. »Nekdo te bo že naučil«, se je spet zasmejala Cilka in takoj na pragu plesne dvorane izginila Mariji izpred oči v vrvenje. Okrog nizke, obokane maie dvorane so sedeli za mizami stari. Do zadnjega mesta je bilo vse zasedeno Povsod so se gnetli, prerivali in pehali naprej dekleta. Marija se je znašla v vrvežu, iz katerega se ni znala femoo.ti. Le preko drugih glav je videla gosto stlačene plesalce, ki so se mogli komaj obračati. Godba je le spočetka poudarila glavno noto, nato je igrala v neprimerno tišjem taktu. Marija je nekaj časa gledala valovanje glav in obšla jo je omotica, ko d& bi bila na gugalnici V odmoru jo je vzela Cilka pod pazduho ine sprehajali sta se po malem prostoru. Dekleta so si zavijala razgrete obraze. Cilka je naglo snela Mariji ruto z glave. 14 r . v sovjetskem zasedbenem po- tijo ja treba ponovno dvigniti, d roč ju Nemčije so izdelal! film Morda bo orožje zopet potreb-«Morilci so med nami», ki ga no» reče In mu vrne samokres, bodo kmalu igrali v Jugosla- Iti mu ga je Hans dal v vojni. Hans spozna, da vodi taka Mlada Berllnčanka Ema se v letu 1945 vrača iz koncentracijskega taborišča domov v Berlin. Na platnu vidimo Berlin po kapitulaciji. Cele mestne četrti so se spremenile v ruSevlne, k! Strie v nebo kot straSen opomin. Po uiicati, 8 katerih so na hitro odstranili sledove bojev in bombardiranja, se igrajo otroci. Po nekod je £« videti ostanke neslavne preteklosti: tu in tam še leži orožje nemSkih vojakov, tako kot je ležalo takrat, ko Je Sla tod mimo v naglem jurišu sovjetska armada, Emina UiSa je ena redkih, ki so ostale nepoškodovane v tem mestu, na katerega se Je zgrnila pravična jeza vseli trpečih narodov sveta. Medtem se je v njenem stanovanju nekdo naselil; z njim se Ema sporazume, da bosta živela pod isto streho. Tudi zdravnik Hans Kurt, podnajemnik mlade Eme, se je vrnil v Berlin po vojni. Potrt je zaradi strahot, ki jih Je doživel v vojni, katere se je udeležil kot orodje v rokah vladajočih. V njem je dozorela misel, da je bil orodje nemških junkerjev in kapitalistov, vendar pa še ne vidi poti, po kateri naj krene. Preda se pijančevanju, obiskuje nočne lokale in kavarne brez veselja do dela in življenja. Med njim in Emo se razvij« ljubezen. Ona se trudi, da bi ga prepričala, da še ni vse propadlo; treba je obnoviti Nemčijo, ustvariti zdravo, demokratično Nemčijo, id ne bo dovolila, da ožive ostanki fašizma in da kapitalisti še enkrat pahnejo nemški narod v strahote vojne. Pod njenim vplivom se Hans javi na delo v bolnico, kjer je kot zdravnik tako zelo potreben. Krik bolne žene, ki ga zasliši v sosedni sobi, ga. spomni na sojne grozote in dobi živčni napad. Hans sreča svojega vojnega tovariša, ki se je «znašel» in ki kot lastnik tovarne znova žiri na račun tujega dela. Ta rali govori o potrebi obnove Nemčije: «Glej, danes imam majhno tovarno, preskrbel sem svojo družino, jutri bo pa tovarna postala velik trust. Nem- obnova nemški narod k novemu klanju in ubijanju. V svojem tovarišu spozna nepopravljivega hitlerjanca in ziočinc: ter ga hoče ubiti. Toda le slučaj mu prepreči namero ki sc ji pa vendar ne odreče Na božični večer pride Hans v tovarno svojega tovariša in vidi, kako govori delavcem, da je potrebno s skupnim delom obnoviti Nemčijo. Spomnil se je, kako je isti človek 1.1944. n: Poljskem prav na ta dan hladno ukazal ubit» 300 žena in otrok. In ta človek, ki je brez usmiljenja ubijal po Evropi, govori sedaj o obnovi Nemčije. Ne da bi pozna! prave poti za borbo proti ostankom fašizma, toda v želji, da kaznuje zločinca, poskuša Hans ponovno ubiti tovarnarja. V poslednjem trenutku pa pride Ema in to prepreči. Njega bo sodilo sodišča nemškega ljudstva, kajti ni dovolj, da takega človeka ubijemo, treba ga Je pokazati ljudstvu, razkrinkati ga, ker s tem da izkorišča težke prilike, spravlja nemški narod s prave poti in podžiga v njem maščevalnost. — «Morilci so med nami, skrivajo se, treba jih je razkriti in pravično kaznovati». V zadnji sceni vidimo zločinca, ki kliče za rešetkami: «Jaz nisem kriv». Toda številni križi na grobovih najbolje pričajo, kako težka je njegova krivda in kolikšna odgovornost leži danes na naprednih silah Nemčije, da razkrinkajo te prikrite zločince In odstranijo rakavo rano s telesa nemjkcg: naroda. Ta antifašistični film je nastal po vojni in prikazuje, kako se v Nemčiji budijo prave demokratične sile (prikazane v liku mlade Eme), te sil« oživljajo in budijo tiste Nemce, ki so po zlomu izgubili vero v napredek in smisd življenja. Film je nastal v sovjetski coni Nemčije To dejstvo lasno dokazuje, da se vprav s pomočjo sovjetske uprave razvijajo nove demokratične sile in da Sovjetska zveza pomaga nemškemu narodu, da odkrije in uniči Izvore zla, Id so njemu in vsemu svetu povzročili toliko trpljenja in žrtev. SPORED VAŽNEJŠIH ODDAJ RADIA TRST II (Val. dolžina 303.6) Od 18.1V do 24.IV.194J. Slovenska poročila vsak dan Ob 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15. Nedelja: 9.30 Kmetijsko predavanje; 13.00 Glasba po željah; 19.00 Slovenske pesmi; 21.00 Vesela oddaja * člani SNG. Ponedeljek: 12.10 Ruske narodne pesmi; 18.00 Dalmatinske pesmi; 20.10 Pevski koncert Kozem Rožice; 20.45 Slovenščina za Slovence; 21.00 Čajkovski: Pikova dama. Opera v 4 dejanjih. _ Ttoek: 18.15 Klavirski kon- cert Dr. Svare Danila; 20.00 Igra * člani SNG. Sreda 13.00 Glasba po željah; V.______________________________ 18.00 Beethoven: Klavirski koncert v G duru; 20.00 Portreti velikih skladateljev: Mo-dest Musorgski; 21.00 Glasbene uganke; 22.00 Zabavni orkester Radia Ljubljane. Četrtek: 12.10 Češka lahka glasba; 18.30 Zenska ura; 20.45 Slovenščina za Slovence; 21.00 Igra; 22.00 Koncert moderne ruske in poljske glasbe. Petek: 12.10 Slovenske pesmi; 13.00 Glasba po željah; 18.15 Smetana: Češki plesi; 21.00 Simfonični koncert; 22.00 Samospevi in komorna dela J. Brahmsa. Sobota: 13.00 Slovenske narodne in partizanske pesmi; 20.00 Narodne pesmi pojejo «Fantje s Krasa»; 21.00 Pester glasbeni spored za soboto. _______________________________J 145. Gospa Terezina Cortez je živela s svojimi osmimi otroki in z materjo v prijazni baraki. Najstarejši trije otroci so hodili že v šolo. Pri zdravniškem pregledu v šoli so ugotovili, da so Terezinim otroci prešibki in vprašali so jih, kaj doma jedo. »Fižol«, je bil odgovor. In res se je tudi zdravnik prepričal, da hrani Terezina vso svojo družino s fižolom. 146. Kako si je preskrbela Terezina toliko fižola? — Ko opravijo mlatilnice svoje delo, puste za seboj kupo luščin. Če položiš na tla odejo in mahaš z luščinaml po zraku, ugotoviš, da stroji niso preveč natančni. V enem popoldnevu si lahko nabereš 10 kg fižola. 147. Vsako jesen jc stara mati z otroki pobirala fižol po njivah in če ga niso nabrali 200 kg, je bila letina slaba. Z 200 kg fižola se ni bilo bati lakote, ostalo hrano pa lahko prinese v hišo kak čudež ali spretnost. Nastopilo pa je leto, ko niso v Montere u pridelali niti enega fižola; to je za hišo gospe Terezine pomenilo veliko nesrečo. Otroci so ponoči vpili iz strahu pred Inkotjo, ki je pretila. 148. Jezus Marija Korkoran je prav gotovo vedno prišel tja, kjer je bil najbolj potreben. Ko mu je mati Terezine pripovedovala o nesreči, ki jih je zadela, je takoj sklenil, da bo pomagal. Pregovoril je svoje tovariše, ki so takoj odšli na delo. 149. Hodili so na lov, nabirali, kradli in zaloge hrane so se začele kopičiti v hiši Terezine. Kaj je lepšega kakor delati zločine iz altruizma? 150. V začetku je bila Terezina presrečna, toda po enem tednu jo je veselje minilo. Otroci so sc preobjedli in zboleli ter jokali od jutra do večera. Terezina jc znova potožila Dannyjevim tovarišem in glej: neke noči je slišala, da so sc hišna vrata odprla. Prižgala jo svečo, šla v kuhinjo in kaj je videla? Ob steni so slonele štiri vreče po 50 kg fižola. Poklicala je mater, ki je vzkliknila.: »Čudež!« #x i ŠAH * i # V nedeljo se je v Moskvi pričel drugi del turnirja za svetovno prvenstvo. Igrali so H. kolo, v katerem so se srečali dr. Euwe s Kere-som in Smislov z Resliew-slcym. Botvinik je bil prost. Kercs je kot črni v španski partiji Igral neko manj znano, ostro varianto. 2e v 26. potezi se je mora! dr. Euws vdati. Tudi v drugi partiji je bila igrana Španska otvoritev. Smislov je prišel kot beli kmalu v prednost in je dobil kmeta, Po 40, po» tezi je bila partija prekinjena. V nadaljevanju pa je Smislov zmagal. Stanje po 11. kolu je; Botvinik 6 (s prostim dnevom) Keres, Smislov S, teshevsley 4?., ,dr, Buwe U. vrinasamo prekrasno studijo nepoznanega Komponista, Beli: Kas, Lh8, sa«, sc3, c2 cS (6 figur) Crni: KC4, DgS, LI9i, c6 (4 figure). Beli na potezi izsili remis. Kdor pogleda situacija na oesKt sc bo začudil, saj ima Crnl ogromno premoč. Beli ima dva skakača za gama TO je zelo malo. Kazen’ te** mu crozv nevarne stvari, uarna ogroža lovca na h8 s šahom na as. crns lovec preti vzeti Kmeta na c2 in pri tem dama ogroža Konja na c9. Pozicija je za Delega taksna, «a bi vsakdo prenehal z igro. Beli mora iskati rešitve v neugodni poziciji Crm.gs Kralja. AH kako? Lovca na h8 mora be» osigurati. Na pr. 1. Lh8—04.' Lovec je sedaj varovan in obenem konj tia ca. Toda cmi z enostavno potezo Kc4—d3 ubeži matu, ki mu je. pretil s sa4—bS. Kmeta na c2 beli ne more resiti nakar bo Črni lahko zmagai. Preostane samo poteza, ki je sicer čudna ali edina, I. LttH—16!! Cina aama mora vzeti lovca, Ker preti 2. Sa4 —bS-j-. Kc4 x c3 3. Lfe—eT-j. in mat. Res je, da dama mai; lahko prepreči, ne da oi vezala lovca. Na pr. 1. ... Dg»—stali p«. 2. Sa4~b6-i-. kc4 x cS. 3. Lf6—e7-f-. DgtJ—dtì. Partija je remis. Prav tak rezultat dobimo: 1. ... Dgs—e3. 2. Sa4—b8-(-< Kc4—c3, 3. Lte—d4-j-. Ttidi 1. . -. Dg5—da no pomaga. Po vsem tem ostane samo: l. . — Ug3 x ra Sedaj ima beii Se manj materiala. Kako naj di Deu vendar remizirat? Rešitev te Študije je jako skrita. 2. sdo—dn* «eli mora žrtvovati tudi drug« figuro. Konj na d7 grozi mat na ds, pri čemer zakrije sah dame: na as. Partija Di ona potem remis, Ker je dama napadena,: črnemu drugega ne preostane kakor: a. ... LI3 x av. Premoč; črnega se je zvečala za celo damo. Belemu je ostalo sama ena figura. Torej 3- sa-i—DS-f. crnl Kralj ima samo potez« 3. ... kc4 s c3, Ker na c5 na more zaradi SD6 x d? s sano® m dama pade na 16. Tuai zadnja beta figura se mora žrtvovat^ ds resi oeiega Kralja.