Poštnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40-— polletno Din 20’ — posamezna štev. Din 2’ -	Oficijelno glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri 1 x objavi */i str. 600’ — . . */, . 300'-V. . 150 • — . . 75--. . „ */„ . 37 50
IX. letnik.	V Ljubljani, dne 15. julija 1926.	Štev. 14.
Trgovec in obrtnik.
«Trgovski list» je pred kratkim objavil članek pod gornjim naslovom. Članek jasno kaže stremljenje nekaterih naših zavednih trgovcev. V interesu ne le našega obrta, marveč vsega našega gospodarstva bi bilo, da bi se to stremljenje razširilo tudi na širše plasti našega trgovstva. Članek vsled tega v celoti objavljamo:
Iz razgovorov z obrtniki se lahko sklepa, da ni pravilne poslovne zveze med obrtnikom in trgovcem in da naši obrtniki pogrešajo kakor na deželi tako v mestih opore v trgovini. Obrtniški krogi trdijo, da vidi naša trgovina v obrtniku le svojega odjemalca, dobrega ali slabega plačnika, pa nič drugega.
Tako razmerje ni pravilno. Naše trgovstvo mora skrbeti za ožje poslovne zvez.e z našo obrtjo, obrtnik mora biti ne samo odjemalec trgovine, ampak tudi njen dobavitelj. Ni trgovine, v kateri bi se ne rabil eden ali drugi predmet, ki ga izdeluje ali bi ga izdeloval naš obrtnik, če bi imel stalnega odjemalca. Posebno v železninski, galanterijski in drobni ter v kartonažni stroki imamo mnogo predmetov, kateri prihajajo v velikih količinah iz tujine, ki pa bi se lahko izdelovali doma v vseh kakovostih tudi za najbolj razvajene zahteve. Popolnoma neutemeljen in jalov je izgovor, da nimamo za to dovolj sposobnih ljudi. Res je, da po vaseh jih ni in jih ne bo, zato pa jih dobite že po trgih, še več pa po mestih in za skoraj vsako stroko jako dobro izvežbane rokodelce, med njimi mnogo takih, ki so si leta in leta služili v tujini dober kruh, ki so prišli iz navdušenja za svobodno domovino domov, toda doma vsled naše zaljubljenosti v tujino in omalovaževanja domače obrti skoraj stradajo in komaj životarijo.
Ne samo široki sloji potrošačev, ampak tudi znatna večina trgovskih krogov je mnenja, da je iz tujine uvoženo blago boljše od domačega proizvoda. Navedem samo primer. S ponosom trdi trgovec, da prodaja angleško platno in misli, da mu boš zato dražje plačal od domačega. Celo navadna rjava kotenina se jim zdi boljša, če je od zunaj, čeravno naša industrija v tej z uspehom konkurira v kakovosti in v ceni. Gosp. Kozina pravi, da bi luksuzni čevlji «Pcko'> imeli pri našem ženstvu večjo veljavo in bi lahko bili tudi dokaj dražji, če bi prišli z Dunaja. Za časa Avstrije smo dobivali t r ž i š k e čevlje preko Dunaja! Wiener Ware!
Naša industrija in veleobrt zahtevata zaščitno carino. Večina je ne zahteva radi ureditve cen, ampak zato, da bi se preprečil uvoz raznih tujih izdelkov, ki se še vedno uvažajo kljub enaki ceni domačih izdelkov. Marsikateri tuji izdelek je na oko res lepši, toda kakovostno zaostaja.
Cas je že, da bi imeli v domače kakovostno dobre izdelke vsaj toliko zaupanja, kot ga imamo v tuje malovredno blago. Posebno trgovski krogi naj pomislijo, da čimveč denarja ostane doma, tem večja je kupna moč odjemalcev. Vsak zaslužek, ki ga daste domačemu obrtniku in podjetniku, se steka posredno zopet v vaše blagajne. Blaži se pa tudi brezposelnost.
Seveda ne smemo zahtevati od domačega obrtnika in industrijca, da mora biti vsak njegov izdelek cenejši od inozemskega. Ce od tujca ne zahtevate, da vam naj da zastonj, zakaj bi pa naj domačin delal cenejše. Ali morda zato, ker so pri nas življenjski pogoji najdražji?	p r_ Zelenik.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1926.
(Objava Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I.	Hišna najmarina.
Za odmero hišne najmarine za leto 1927./192S. v krajih, v katerih so hišni najmarini zavezana vsa poslopja, torej tudi poslopja, ki niso oddana v najem za leto 1927. v ostalih krajih, so hišni posestniki dolžni, vložiti napovedi o donosu hišne najemščine pri pristojnem davčnem oblastvu do konca meseca avgusta t. 1. Izpremembe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca 1. 1926., se morajo davčnemu oblastvu sproti naznanjevati.
Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego sedem stanovanskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
II.	Posebna pridobnina.
Za vložitev napovedi za leto 1926. poteče zadnji rok dne 1. julija 1926. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za minulo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo podaljšanje roka.
III. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtletje 1926. do 31. julija 1926. in hkratu predložiti prijavo.
Zamudniki se še posebej opozarjajo na svojo dolžnost, ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
IV. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta 1926. dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1926. Davčni uradi so upravičeni, jih prisilno izterjavati, če se ne plačajo v štirinajstih dneh po dospelosti, in zaračunavati poleg 8 % zamudnih obresti še za opomin 1 paro od vsakega dinarja davčnega zaostanka. Ob istem roku zapade v plačilo tudi pavšalni davek na poslovni promet, ki se plačuje po višini prometa, opravljenega v 1.1925.
V. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. julija 1926.
VI. Razgrnitev predpisanih izkazov in prizivni roki.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v
II.	četrtletju 1926., so predpisani izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca julija 1.1., kolikor davčni zavezanci niso bili na izgrnitev izven teea roka posebej opozorjeni.
Prizivni bok.se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
Dopustno število vajencev.
V	naslednjem priobčujemo izjavo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo obema velikima županoma, iz katere je razvidno načelno stališče, ki ga je glede dopustnega števila vajencev zavzel obrtni odsek v svoji zadnji seji.
Izjava pravi:
Zbornica predlaga po zaslišanju obrtniških in trgovskih organizacij in na podlagi sklepov trgovskega in obrtnega odseka, naj bi se za določevanje števila vajencev, ki jih sme imeti poedini trgovec ali obrtnik, sprejele naslednje smernice:
1.) Vsak trgovec, ki obratuje sam ali z enim samim pomočnikom, naj bi smel imeti samo enega vajenca. Na vsaka dva nadaljnja pomočnika naj bi smel imeti še po enega vajenca, skupno pa ne več nego tri vajence.
2.) Obrtnik, ki dela sam, naj bi smel imeti največ dva vajenca. Ako bi zadruga smatrala, da bi bilo primerno, da tak njen član sme imeti samo enega vajenca, naj se v tem primeru dopušča, da sme tak obrtnik sprejeti drugega vajenca pod pogojem, da je prvi prestal vsaj že poldrugo leto učne dobe. Obrtniki, ki delajo s pomočniki, naj pi smeli imeti na vsaka dva pomočnika po enega vajenca več.
3.) Tovarniška podjetja sicer niso vezana na omejitev po § 100 a obrtnega reda. Kljub temu pa velja načelo o primernosti števila zaposlenih vajencev tudi zanje, ker morejo zadostiti določbam § 97.1. obrtnega reda samo tedaj, če se drže vsaj poprečno istega razmerja števila vajencev napram številu že izučenih pomožnih delavcev ali preddelavcev kakor obrtniška podjetja. Obrtna oblastva
naj bi zato na podlagi določb § 97.1. obrtnega reda vplivala na tovarniška podjetja, da jemljejo le primerno število vajencev.
Predlagane enotne smernice za določitev številčnega razmerja vajencev bi na eni strani ustrezale namenu, zagotoviti vajencu primerno strokovno izobrazbo, preprečiti prekomerno izkoriščanje vajencev kot cene brezplačne delovne moči ter regulirati dotok naraščaja v poedine stroke, na drugi strani pa bi še vedno omogočale, da se številčno razmerje prilagodi potrebam poedinih strok.
Sedanja določila v zadružnih pravilih glede števila vajencev so jako različna in to celo pri zadrugah ene in iste stroke. Potrebno je, da se uvede v pravila zadrug v tem pogledu neka enotnost. Vendar pa se je treba izogibati preveč šablonskemu in ozkosrčnemu postopanju ter vpoštevati posebnosti poedinih strok. Razmerje en vajenec na enega mojstra brez pomočnika bi bilo pri nekaterih rokodelskih panogah in v trgovini sicer umestno. Pri drugih strokah zopet, n. pr. pri ključavničarski, kjer razmere v obratu zahtevajo, da ima mojster, ki je brez pomočnika, zjjjjomoč dva vajenca, ako naj obratuje redno in ekonomsko in kjer imata zato radi obile in raznovrstne zaposlenosti tudi dva vajenca dovolj prilike za temeljito izobrazbo. Iz razlogov strokovne vzgoje ne bi bilo pomislekov proti zaposlitvi dveh, odnosno na vsaka dva pomočnika še po enega vajenca.
Predlagano številčno razmerje vajencev bi tudi uspešno onemogočalo vsako prekomerno izkoriščanje vajencev, kakršno se je doslej dogajalo le prepogosto. Statistika kaže, da imajo nekateri mojstri po 3, 4 in celo po 8 vajencev brez pomočnikov, ali pa poleg nekaterih pomočnikov nerazmerno veliko vajencev. V takih primerih se vajenec uporablja le za nekatera povsem podrejena dela in zato nima prilike, da se uri v vseh ali vsaj v večini del dotične stroke. Ker dejansko nadomešča le navadnega, neusposobljenega delavca in to za časa vse svoje učne dobe, po dokončanem uku ne dobi primernega mesta kot pomočnik. Posledica je brezposelnost in velika nadštevilnost neusposobljenega naraščaja.
Končno je z uvodoma označenimi smernicami ustvarjena možnost, da se prepreči nezdrava nadštevilnost trgovskega in obrtniškega naraščaja. Statistika kaže, da je pri okroglo 10.000 trgovskih in nad 20.000 obrtniških obratih danes vajencev trgovske stroke 1400 in raznih obrtniških strok nad 12.000. Povsod se čujejo pritožbe, da so poedine stroke prenatrpane. Naraščanje števila naraščaja preti povzročiti že v nekaj letih veliko nadštevilnost in občutno brezposelnost tako izučenih pomožnih moči kakor tudi samostojnih obrtnikov. Ta nadštevilnost bi še ne bila nezdrava, ako bi bil naraščaj strokovno dobro usposbljen.
V	tem primeru bi celo ugodno vplivala na dviganje strokovnega nivoja poedinih obrtnih in trgovskih panog, dajala trgovini in obrti podjetnost, agilnost in odpornost. Ker se vzgaja sedaj preveč vajencev, trpi zato njihova strokovna vzgoja. Posledica bo, da bo kvaliteta nadštevilnega trgovstva in obrtništva slaba. Nadštevilnost kvalitativno slabega trgovstva in obrtništva pa ubija z nezdravo številčno konkurenco uspešen gospodarski razvoj prizadetih strok ter slabi odpornost trgovine in obrti v gospodarskih krizah in boju proti inozemski konkurenci.
Kakšno naj bo številčno razmerje vajencev v poedinih strokah v uvodoma predlaganih mejah, naj ostane še nadalje prepuščeno preudarku in določitvi s strani pristojnih trgovskih gremijev in obrtnih zadrug. Te najbolje poznajo razmere in potrebo svoje stroke in svojega okoliša. Zato bodo vedele temu primerno določiti številčno razmerje vajencev tako, da bo ustreženo gori poudarjenim načelom v pogledu strokovne vzgoje in regulacije dotoka naraščaja
in da pri teni ne bo trpelo radi omejitve števila vajencev redno obratovanje v poedinih strokah.
H koncu opozarja zbornica na potrebo, da se določbe zadružnih pravil o številčnem razmerju vajencev v praksi tudi izvajajo.
Mnoge zadruge so že do sedaj imele povsem ustrezajoče določbe v svojih pravilih, ki pa se radi nezadostnega nadzorstva, žal, niso vedno izvajale.
Deset obrtniških zapovedi.
Knjigoveški mojster Oskar Bender v Emendingenu (Švica) je sestavil deset obrtniških zapovedi, s katerimi je popolnoma pogodil položaj obrtništva. V naslednjem prinašamo te zapovedi:
Prva zapoved se glasi: Ljubi svoje rokodelstvo, povej in pokaži ljudem, kaj vse lahko ustvariš s svojo roko. (S časopisnimi oglasi, cirkularji, izložbami itd.). Gotovo je, da vsak posameznik ljubi svoje rokodelstvo, ljubiti pa ga ne sme ravno v ozki čumnati svojega srca, temveč naj zraste iz te ljubezni ono, kar je bilo že nekdaj v rokodelskem ponosu, ki je vladalo v času cehov, ki je nedvomno mnogo pripomogel k tedanji cvetoči obrti. Obrt ne sme ostati vedno vijolica, ki cvete v skrivnem zatišju, pač pa mora zvedeti tudi javnost o njenem cvetju. V naši sovražni in gonilni dobi in pri vsem tem vrišču, s katerim industrija dela največjo reklamo, je potrebno, da tudi obrt glasneje povzdigne svojo reklamno trombo ter da se sliši potom raznih časopisnih oglasov, izložb, razstav itd. vedno še kaj o življenju obrta. Obrtnik, ki se iz napačne skromnosti skriva pred temi potrebami, uničuje sam sebe in obrt. Rokodelstvo je še danes lahko ponosno, kot je bilo za časa cehov, na svoje zmožnosti in lahko svoje stališče utrjuje pred vsem svetom.
Druga zapoved se glasi: Izdelovati smeš samo strokovna, brezhibna, — vzorna dela. Ta zapoved je prvi zelo podobna, ker prvi predpogoj obrti v konkurenčnem boju z industrijo je naprava vrednostnih del. Rokodelstvo mora zavedno poudarjati ono, kar je njemu lastno in kar opravičuje njegovo eksistenco. Industrija dobavlja blago v množinah, rokodelstvo v posameznih delih, katera so pa pred vsemi najbolj privlačna le radi njihove izpeljave in izvrstnosti v obdelavi, obenem pa posedujejo izredne zmožnosti. Rokodelec, ki zapusti pravilo dobavljati samo vzorna dela, se podaja na stranpota in izpodkopuje svoj lastni obstoj. On žaga vejo, na kateri sedi. Rokodelstvo ne sme izdelovati samo kvalitetna dela, ono mora venomer javnosti prispodabljati to dejstvo in mora skrbeti, da stremljenje po individualni posesti v splošnem ne izum rje.
Tretja zapoved veli: Skrbi, da vzdržiš dogovorjeni dan dobave. Mnogo ljudi danes raje nabavlja pohištvo pri trgovcu, kakor pri mizarju, ali si raje nabavi obleko v konfekcijskih trgovinah, kakor pa po meri pri krojaču. Svoj vzrok ima to v tem, da so enkrat imeli priliko, da naročeno delo pri mojstru v določenem času ni bilo izvršeno in so vsled tega morali ponovno priganjati obrtnika, ga opominjati in tratiti čas. Kdor svoje odjemalce jezi z zamudno postrežbo, se ne sme čuditi, če jih s tem goni k svoji konkurenci.
Četrta zapoved pravi: Za svoje delo, izvršeno po prostem naročilu in ceni, moraš zahtevati primerno ceno, vendar rajše manj, nego preveč. To se tiče stare rane v obrtu. Še se dobe mojstri, ki ne znajo kalkulirati in vsled tega ali preveč ali pa premalo zahtevajo za svoje delo. Kdor enkrat prepoceni dobavi, in kar se zelo pogosto dogaja, pri ponudbah svoje stanovske tovariše s tem po-
bija, mora prevzeti delo, če dobi naročilo, za tako ceno, s katero ne krije niti svojih lastnih stroškov. Drugič pa, ko dobi direktno naročilo od privatnika in se mu torej ni bati nobene konkurence, pa postavi zopet ceno, ki je mnogo previsoka, zato da si vendar krije izgubo, katero je utrpel pri podponudbi. Visoke cene pa niso blagoslov, kajti odjemalec bo opazil, da je prevaran in drugič bo šel tja, kjer bo reelno postrežen. Slepe cene pokopujejo eksistenco obrtništva, kajti one ponižujejo obrt in brezpogojno privlačujejo šušmarjenje za seboj. Previsoke cene odpode odjemalce, ki izgube zaupanje v obrtnika. Ostane torej samo eno in to je — primerna cena. Kdor svoje cene natančno preračuna, da dobi popolno povračilo za svoje izdatke na blagu in mezdah, ter poleg tega doseže v rokodelstvu primeren dobiček, — ta nima samo ponosno zavest, da ravna pravično in vodi svoj obrat brez ugovora, temveč bo dosegel tudi zaupanje svojih tovarišev in odjemalcev.
Peta zapoved: Če ti je le mogoče, moraš dobavi takoj priložiti račun, najpozneje pa koncem vsakega meseca. Noben stan ni utrpel toliko na bistveni izgubi med inflacijsko dobo, kot ravno rokodelstvo in noben drug stan ne trpi danes radi tega toliko na pomanjkanju kredita. Kljub temu pa vidimo, da so mnogi mojstri sami vzrok, da morajo vedno skrbeti za denarni kredit, ker imajo še danes predvojno navado, in če se prav trdo izrazimo, vztrajajo še vedno na stari površnosti, to je, da ne polagajo svojih računov takoj po dobavi. Če odjemalec vidi, da se mojster ne briga za svoj denar, zakaj bi se potem on žuril s plačilom. Mojster, ki je zamuden z izstavo in oddajo svojih računov, si sam vzgoji zamudne plačnike, pa se potem zaradi t ■. a tudi ne sme pritoževati.
(Konec prih.)
Temeljni pojmi elektrotehnike.
(Pripoveduje strokovnemu vajeništvu njihov mojster.)
Pojav elektrike je bil znan že starim Grkom. Drgnenje jantarja (z grškim imenom elektron) s suknom povzroča na jantarju svojstvo, da male koščke papirja in listja priteguje in odbija. V novejšem veku so se bavili s pojavi elektrike fiziki in matematiki. Eden prvih je znani Italijan Galvani, ki je postal na pojave odbijanja pozoren o priliki, ko mu je žena pripravljala žabe za zakusek. Žabji kraki, viseči na omrežju okna, so se mreži pritegovali in odbijali. — Danes imamo jasne pojme in vemo, da je električni tok zmožen opravljati delo, zato ga imenujemo tudi električno silo. Pravimo, da električni tok teče; toda to ni razumeti tako, kot na primer teče voda. V bistvu je to pretakanje le nekako izenačenje ali, recimo, spajanje dveh snovi, pravimo jim posebej pozitivna in negativna snov. To spajanje se vrši z več ali manj očitnimi znaki, kot so: električni zvonec in vremenska strela, telefon in tovarniška sirena (katero goni elektrika), ali mravljično gomazenje po udih pri elektriziranju in posledice visokega napona, ki mori živa bitja itd.
Tudi pogon z motorji sloni navsezadnje na dejstvu medsebojnega spajanja elektrike. Električni tok je tedaj predmet gospodarskega obratovanja. Ta predmet v gospodarstvu je predvsem odvisen od tokove množine, od njegovega napona ter od časa trajanja. Tokova množina je ona množina elektrike, katera v eni sekundi preide skozi premer žice. Enoto te množine imenujemo ampere (po imenu francoskega učenjaka). Enota enega ampera izloči v eni minuti približno 67 miligramov srebra iz raztopine srebrnega nitrata (hudičevega kamna), oziroma 19-76 miligramov bakra iz raztopine, vsebujoče baker. V
eni sekundi prošlo električno množino imenujemo dalje en Coulomb (kulomb) ter predstavlja eno desetino centi-metergramsekunde enote. En Coulomb se nanaša na isto-smerni tok.
Vsi prevodniki- elektrike stavijo prodiranju toka nekako zapreko, kakor če na primer gazimo vodo proti smeri njenega toka. Obstoji tedaj upor, kateremu dajemo ime ohm, zaznamujemo ga z grško črko oj (omega). Ohm zaznamuje namreč enoto električnega upora; to enoto predstavlja 1063 milimetrov visok steber živega srebra 1 mm2 prereza (v cevki, ki ima 1*125 mm premera pri temperaturi 0 stopinj Celsija). Ta steber tehta 14-46 gr.
Napon je končno pritisk, s katerim rine električni tok preko upora skozi provodnike. Da se primerjati s pritiskom vode v vodovodni cevi. Napon zaznamujemo z volti. En volt nastane, ako se skozi provodnik, ki ima en ohm upora, tira električna množina enega ampera. Električno delo nastane, ako se električni napon in množina toka medsebojno pomnožujeta, združita torej v voltampere. Enoto te zveze zovemo en watt. En vvatt v eni sekundi je en joul (žul). 100 wattov je en hektovvatt in 1000 wattov en kilowatt; en kilowatt v eni uri je ena kilowatt-ura (v srbskem narečju: en kilowatt-sat). Do sedaj smo smatrali, da je tok povsem enakomeren, oziroma, da se njegova smer ne menja. Te vrste tok (enakosmeren) je za mnoge primere neobhodno potreben, n. pr. za elektrolizo (električno razkrajanje), polnenje (nabijanje) akumulatorjev, zelo prikladen je tudi za obločnice.	(Dalje	prihodnjič.)
Obrtniško zborovanje v Št. Vidu nad Ljubljano.
Razveseljiv je pojav, kako se obrtništvo v zadnjih letih giblje in stremi navzgor. In to gibanje danes tako tlačenega obrtništva je zdravo, ker ne hiti za malenkostnimi uspehi, temveč pridno in neumorno dela na svojih organizacijah. V Št. Vidu se je združilo obrtništvo lesnih strok v svoji zadrugi, ki neumorno dela za povzdig obrta in ščiti interese svojih članov.
Na inicijativo zadružnega odbora bo priredilo obrtništvo iz, Št. Vida, Vižmarjev in okolice veliko obrtniško zborovanje, ki se bo vršilo 18. julija 1.1. ob 8. uri zjutraj v risalnici obrtne šole v Št. Vidu.
Na zborovanju se bo poročalo o obrtniški «Samo-pomoči», mojstrski razstavi, zlasti važen pa bo referat o obrtniški organizaciji, gospodarskem položaju obrtništva, davkih, socijalneni zavarovanju itd.
Radi tega naj se obrtništvo zborovanja polnoštevilno udeleži in s tem pokaže, da se zanima za svoj lasten položaj.
Obrtniška samopomoč.
Dne 9. julija se je vršila seja eksekutive «Obrtniške samopomoči Zveze obrtnih zadrug v Ljubijani». Ekseku-•tiva se je konstituirala in je bil izvoljen za načelnika g. Eng. F r a n c h e 11 i, za podnačelnika g. Ivan B e r -n i k, za tajnika g. Milko Krapež, za blagajnika pa g. Ivan G j u d.
K «Samopomoči» je pristopilo doslej skupno 692 članov, izmed katerih je zadostilo vsem določilom 641 članov, 12 članov je poslalo pristopne izjave ne pa tudi denarja, 39 članov pa je poslalo denar, niso pa poslali pristopnih izjav. Eksekutiva je sprejela radi tega samo one člane, ki so zadostili pravilom, to je 641 članov.
Ker se priglašajo tudi obrtniki iz mariborske oblasti, je eksekutiva sklenila, da se sprejmejo tudi člani iz mariborske oblasti.
Odobrilo se je nadalje tudi dosedanje administrativno in blagajniško delo.
Vodstvo, kljub ponovnim pozivom, pogreša še sedaj nabiralne pole od posameznih zadrug in društev, radi česar ponovno poziva vse zadruge in društva, ki nabiralnih pol še niso vrnila, da to nemudoma store.
Dobave.
Razpisane so naslednje ofertalne licitacije, dobave in prodaje:
Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. julija 1.1. ponudbe za dobavo treh železnih oken za postajno blagajno. Pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije.
Direkcija državnih železnic v Subotici, dne 27. julija 1.1. ofertalna licitacija glede prelaznih varnostnih naprav ter glede dobave del za signalne in varnostne naprave.
Direkcija državnih železnic v Sarajevu, dne 27. julija 1.1. ofertalna licitacija glede dobave tapetniškega in jer-menarskega materijala.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani, 29. julija 1.1. ofertalna licitacija glede dobave omar za vozne karte, sve-tiljk in komposterjev.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani, 31. julija 1.1. ofertalna licitacija glede dobave 6100 komadov smolnatih bakelj.
Odbor za zgradbo planinske koče na Kofcah podružnice SPD. v Tržiču razpisuje oddajo sledečih obrtniških del: zidarska, tesarska, mizarska, kleparska, krovska, vodovodna, steklarska, pečarska in pleskarska dela. Potrebni ofertalni podatki se dobe pri predsedniku stavbnega odseka Antonu Jelencu, Tržič 141, vsak dan med 8. in 10. uro dopoldne. Ponudbe je vložiti do 1. avgusta 1.1.
Dirckcija	državnih železnic	v Ljubljani	sprejema	do
6. avgusta t.	1. ponudbe glede	oddaje dela	popleskanja
glavne železne konstrukcije v levem tiru mosta čez Ljubljanico pri Preserjih v skupni	izmeri okoli	2900 m2.
Direkcija	državnih železnic	v Sarajevu,	28. julija	1.1.
ofertalna licitacija glede dobave držajev za orodje.
Odelenje za mornarico v Zemunu, 4. avgusta 1.1. ofer-talna licitacija glede dobave 5000 komadov letnih mornarskih maj.
Predmetni oglasi z natančnimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Iz organizacij.
Kolektivna obrtna zadruga na Bledu sporoča, da se bo prihodnja preizkušnja vršila dne 1. avgusta 1.1. ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni. Vajenci naj se pravočasno priglase.
Obrtno društvo v Zagorju je sklicalo 20. junija 1.1. sestanek, katerega se je udeležilo nad 80 obrtnikov in trgovcev zagorskega okoliša. Na tem sestanku se je razpravljalo o kritičnih gospodarskih razmerah naše doline, ki so se vsled redukcije in omejitve dela Trboveljske premogokopne družbe zelo poslabšale, davčna bremena pa so ista kot v normalnih razmerah. Sprejela se je tozadevna resolucija in izvolila deputacija, sestoječa iz članov tov. Ivana Bajcerja, Mirka Weinbergerja, Riharda Mihelčiča in Lavoslava Urnuha, ki naj resolucijo osebno predloži finančni delegaciji in okrajnemu davčnemu ob-
lastvu v Ljubljani. Na sestanku se je vpisalo za Samopomoč 20 članov, Obrtnemu društvu je pa ua novo pristopilo tudi 20 članov.
Štiridesetletnica Zadruge rokodelskih in dopuščenih obrtov v Logatcu. V nedeljo 4. julija se je vršila proslava 401etnega obstoja zadruge. Zadruga je priredila ob tej priliki obrtniško zborovanje v prostorih hotela Kramar v Dolnjem Logatcu, ki pa, žal, ni bilo tako obiskano, kot bi bilo ob tako lepem jubileju pričakovati. Ob prihodu ljubljanskega vlaka je zadružni odbor in godba sprejela došle goste, katere je pozdravil zadružni načelnik g. Karol Iglič. Za pozdrav se je zahvalil načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Eng. Franchetti. Proslave so se udeležili zastopniki zadrug in obrtnih društev iz Ljubljane, Kranja, Jesenic, Zagorja in Trbovelj. Otvoritvi zborovanja je sledilo jako lepo poročilo o obrtnem gibanju v logaški kotlini, na kar je pozdravil zboro,vanje starosta slovenskega obrtništva, Zvezni načelnik g. Eng. Franchetti, ki je v imenu Zveze in vseh zadrug, ki na proslavo niso poslale svoje zastopnike, častital zadrugi k lepemu jubileju, obenem pa v lepih besedah očrtal brezbrižnost obrtništva za svojo organizacijo. Zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Josip Pretnar je nato predaval o pomenu obrtnega stanu in njegovem sedanjem stanju in je žel za svoja strokovnjaška, lepa izvajanja burno odobravanje. Predlagana zaupnica Zbornici za trgovino, obrt in industrijo in Zveze obrtnih zadrug ter njenemu načelniku g. Eng. Franchettiju je bila z velikim odobravanjem sprejeta. K jubileju so v imenu svojih zadrug častitali še g. Lovro Rebolj iz Kranja, g. Krenčič iz Zagorja in g. Matej Oblak iz Ljubljane. Po zborovanju se je vršila veselica, ki se pa vsled slabega vremena ni mogla prav razviti.
Razno.
Obrtniški koledar za loto 192(5. kljub vsem opominom in prošnjam ni plačalo do danes še čez 200 prejemnikov. Že takt sam zahteva, da vsak, ki je koledar prejel, istega tudi plača. Uprava koledarja ima z izdajanjem ogromne stroške, katere krije samo% tem, da koledar vsakdo plača. Izguba na nepoplačanih koledarjih znaša čez 2000 Din in to za naše razmere gotovo ni malenkost. Opozarjamo radi tega vse one, ki doslej niso smatrali za svojo dolžnost, da bi koledar, ki so ga prejeli, tudi plačali, da to takoj store.
V	primeru, da tega tudi sedaj ne bi storili, bomo imena dotičnih objavili.
Knjigovodski tečaj za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti tekom velikih počitnic več knjigovodskih tečajev za obrtnike vseh strok. Obrtne zadruge, zlasti v večjih krajih, kjer je dosti obrtnikov in je mogoče na mestu dobiti tudi strokovnjaka za vodstvo tečaja, naj zainteresirajo svoje člane za obisk tečaja. Vse podrobne informacije se dobe pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1.
Okrajna obrtno-gospodnrska razstava v Ormožu od
8. do 15. avgusta 1926. se bo vršila po sledečem sporedu: Otvoritev obrtne razstave v nedeljo dne 8. avgusta ob
9. uri, razstave konj noriške in belgijske pasme isti dan ob pol 12. uri, razstave govedi pinegavske pasme v ponedeljek dne 9. avgusta ob 10. uri in razstave žlahtnih vin iz ormoškega okraja z vinskim sejmom v torek dne 10. avgusta 1926. ob 10. uri. Obrtna razstava traja ves teden, ostale pa le po en dan. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe v Sloveniji pri vseh podružnicah Slavenske in Kreditne banke ter tobačnih zalogah, na Hrvatskem pa pri podružnici Prve hrvatske štedionice. Legitimacija stane 15 Din.
Čevljarski tečaj za merjenje in risanje. Pri Sv. Križu pri Kostanjevici se je vršil 27., 28. in 29. junija t 1. čevljarski tečaj za merjenje in risanje z aparatom «Nqvo». Tečaj je vodil g. Stegmiiller, izumitelj aparata. Udeležilo se ga je 13 čevljarjev. Čudili so se, kako je mogoče tako natančno povzeti mero noge in potem risati vzorce z aparatom. Udeleženci, ki so posečali že kak geometrični tečaj, so izjavili, da je mogoče s tem aparatom natančneje vzeti stališče noge bodisi pri normalno ali pa tudi pri nenormalno razviti nogi, kakor pa z geometrijo. Vsi udeleženci so bili s tečajem jako zadovoljni, ker so pridobili v treh dneh z aparatom «Novo» ,več, kakor pa 14 dni v kakem geometričnem tečaju. Čevljarji, zahtevajte od svojih zadrug, da priredijo povsod take tečaje.
Vsi obrtniki, ki potrebujejo za svoj obrt: motvoz, žimo, afrik, vrvi, platno, juto, vreče itd., se opozarjajo na današnji oglas tvrdke Vido Bratovž.
Čevljarski kongres v Zagrebu. Zveza čevljarskih obrtnikov Hrvatske in Slavonije v Zagrebu sklicuje svoj prvi kongres za vso državo, ki se bo vršil od 21. do 23. avgusta v Zagrebu. Cilj kongresa je: 1.) pretres stanja čevljarskega obrta; 2.) vprašanje uvoza in carine za inozemske izdelke; 3.) davki in druge javne dajatve; 4.) razprava, kako naj se reši vprašanje brezposelnosti in občega slabega ekonomskega položaja, v katerega je zašel čevljarski obrt; 5.) razprava radi okrožnih uradov ter drugih odnošajev med delavcem in delodajalcem in vajeniško vprašanje; 6.) razprava glede pomoči tv slučaju bolezni, onemoglosti in starosti; 7.) novi obrtni zakon; 8.) zakonska zaščita obrtnih poslovnih prostorov; 9.) osnova organizacije čevljarskih mojstrov za celo državo;
10.) navodila za zboljšanje čevljarskega obrta. Za časa kongresa se bo vršil tudi zagrebški velesejem, vsled česar se udeleženci kongresa poslužijo lahko polovične vožnje na železnici. Natančnejša pojasnila o kongresu daje Savez postolarskih obrtnika, Zagreb, Gunduličeva ulica 37.
Dospelost nekaterih perijodičnih taks. (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) 1.) 09 kupono.v ali dividende kakor tudi od tantijem se plačuje 1 % taksa v 15 dneh po odobritvi bilance (tarifna postavka 10, pripomba 5). 2.) Do dne 15. julija 1.1. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu se-znamek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in plačati odpadajočo takso v kolkih, ki se prilepijo na seznamek (tarifna postavka 37). 3.) Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. do vštetega 15. julija 1.1. Za zamudna plačila se poleg 8 % obresti pobere še kazenski znesek v dvakratni izmeri nepoložene takse (tarifna postavka 12., pripomba 12.). 4.) Točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje 1926. do 31. julija 1926. Za zamudna plačila se pobere kot kazen trikratni znesek redne takse (tarifna postavka 62.).
Propaganda za izvoz naših industrijskih proizvodov v Albanijo. S trgovinsko pogodbo med našo državo in Albanijo, ki je bila nedavno sklenjena, se odpira v Albaniji našim industrijskim proizvodom novo tržišče. Privilegirana trgovska agencija kraljevine SHS s sedežem v Skadru se je zbog tega dejstva odločil^ prevzeti organizacijo izvoza naših proizvodov na to novo tržišče. Uspeh je vsekakor odvisen od kvalitete blaga in primernosti cen. Kot začetno propagandno sredstvo bi agencija potrebovala ilustrirane kataloge in cenike naših tvrdk in njih za izvoz v poštev prihajajočih proizvodov. Proizvodi, ki bi jih bilo po sedanjem položaju mogoče na albanskem tržišču plasirali, so: proizvodi lesne industrije, industrije usnja (usnje, čevlji), grafične industrije, industrije alko-
hola (pivo, likerji), živilne industrije (sladkor, moka), papirne industrije (papir, kartonaža itd.), kemične industrije (petrolej, bencin, soda, farmacevtski proizvodi, sveče, milo), pohištvo, tekstilne industrije in razne druge industrije (galanterija, steklo, porcelan, ščetke, eternit, karbid, vrvarski izdelki in razne kovine). Interesenti, ki bi se zanimali za izvoz gori navedenih proizvodov v Albanijo, naj se obrnejo na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, odnosno direktno na Agence Com-merciale Privilegiee du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes, Scutari, in naj po možnosti pošljejo svoje kataloge.
Škandalozen slučaj korupcije. «Gostilničar», glasilo •rZveze gostilničarskih zadrug v Ljubljano je ,v svoji šesti številki priobčil članek, ki razkriva, kako razna gospoda^ ki se vrti okrog naših vladnih korit, pride do premoženja in kako lahka jim je «zarada». «Gostilničar» navaja, da je «Gostilničarski glasnilo v Beogradu priobčil članek časopisa «Narodni glas>, s katerim obrača pozornost predsednika vlade na delo g. Jovana Stojanoviča, bivšega pomočnika ministra financ, koji je kot advokat izjavil, da za honorar 80.000 Din uveljavi žganjarnam pravico točenja pijač. «Narodni glas» je objavil originalno pismo g. Stojanoviča, ki se dobesedno glasi: «Udruženju vi-naren, žganjetočnikov, lastnikov bifetov, prodajalcev jestvin itd. Ovim Vas izveštavam, da pristajem na Vaš predlog, da Vam za honorar (80.000 Din) osam deset hiljada dinara sprovedem kroz zakon o taksama pravo na točenje in krčmarenje pijač pod pogodbami, koje su u načelu izražene po priloženem načrtu. Honorar 80.000 Din izvolite deponirati kod beogradske Narodne banke z naročilom, da ovu svotu možem dvigniti kad zakon o taksama bude objavljen. Ako opšte ne dojde do ustvarjenja Vaše pravice na točenje in krčmarenje pijač, onda niste dolžni ništa platiti za moj trud. Beograd, 17. junija 1923. S spoštovanjem Jovan D. Stojanovič, advokat.» Mislimo, da k temu pismu ni treba nikakega komentarja.
Zadruga krojačev in krojačic Jesenice. Dne 11. julija se je vršila v prostorih kolektivne zadruge na Bledu vajeniška preizkušnja pod predsedstvom g. J. Pogačnika. Isti dan popoldne se je vršila zadružna odborova seja, na kateri je načelnik g. Gogala podal pregled o delovanju zadruge v prvi polovici letošnjega leta. Na predlog g. načelnika je bil pritegnjen kot pomoč pri izvrševanju zadružnih del g. Legat. Ker je zadružni načelnik preobložen z zadružnimi posli, se je sklenilo, da vzame zadruga pomožno moč in se je v ta namen določil znesek 200 Din mesečno. Med drugim se je sklenilo, da se bo v bodeče kaznovalo vsakega člana, ki ne bi pravočasno priglasil vajenca ali pomočnika z globo 20 Din, za vsak ponovni primer pa za 20 Din več. Sklenilo so se tudi nekatere druge disciplinarne kazni. Jako živahna je bila debata o prireditvi krojnega in knjigovodstvenega tečaja. Razpravljalo se je tudi glede obrtniške razstave, ki jo bo priredila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani prihodnje leto. Zadruga bo skušala urediti svojo kojo, katere en del bi bil salonski, drugi pa gorenjsko-planinski z narodnimi izdelki. — Zadruga krojačev in krojačic na Jesenicah stopa krepko in vztrajno naprej. Dasi obstoja šele nekaj let, vendar se je že prav lepo razvila in dosegla lepe orga-nizatorične uspehe. Prav pridno pridobiva tudi naročnike za «Obrtni Vestnik» in jih je na svoji zadnji seji pridobila ponovno devet, tako da bo lahko kmalu za vzgled marsikateri drugi zadrugi.
Ustanove za učence trgovskih, industrijskih in obrtnih šol. Trgovska in obrtna zbornica v Osijeku poroča, da je v partiji 1376 budžeta za leto 1926./1927. predvidena vsota 200.000 Din kot ustanove za učence trgovskih, in-
dustrijskih in obrtnih šol v naši državi. Za Hrvatsko in Slavonijo so predvidene štiri štipendije po 750 Din mesečno. Prošnje je poslati do konca julija ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu. Tako piše zagrebški «Obrtnički Vijesnik». Kaj pa Slovenija?
Statistika vajencev v Sloveniji. V roke nam je prišla zanimiva statistika o našem obrtnem naraščaju, ki je sestavljena po podatkih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Po tej statistiki izkazujejo poslovalnice v Ljubljani 1244 podjetnikov, 2051 vajencev in 586 vajenk; skupaj 2637. Maribor izkazuje 854 mojstrov z 1716 vajenci in vajenkami, Celje 837 mojstrov z 1517 vajenci, Kamnik 246 mojstrov z 296 vajenci, Kočevje 237 mojstrov s 367 vajenci, Kranj 398 mojstrov s 698 vajenci, Krško 579 mojstrov z 889 vajenci, Logatec 167 mojstrov j 231 vajenci, Novo mesto 386 mojstrov s 616 vajenci, Tržič 138 mojstrov z 232 vajenci, Gornja Radgona 326 mojstrov s 485 vajenci, Zagorje 244 mojstrov s 445 vajenci, Konjice 265 mojstrov s 404 vajenci, Murska Sobota 600 mojstrov z 870 vajenci, Slovenjgradec 253 mojstrov s 384 vajenci, Šoštanj 202 mojstra z 298 vajenci. Vse poslovalnice okrožnega urada imajo torej priglašenih 12.228 obrtnih in 1400 trgovskih vajencev; skupaj 13.628 vajencev in vajenk.
Razglas o licitaciji. Direkcija šum v Ljubljani ponovno razpisuje oddajo gradbe stanovanjske hiše pri šumski upravi na Bledu. Načrti, proračun in splošni pogoji so na vpogled pri šumski upravi na Bledu, kjer se dobe tudi vzorci ponudb. Pravilno kolkovane ter s 5%nim (ino-zemci z 10%nim) vadijem opremljene ponudbe je vložiti pri direkciji šum v Ljubljani do 26.julija 1.1. do U.ure dopoldne.
Nov zbornični zakon. V ministrstvu trgovine in industrije se snuje baje zakonski projekt o zbornicah, ki bo unificiral delokrog in delo zbornic.
Trgovsko-obrtni muzej v Zagrebu. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica je zaprosila ministrstvo trgovine in industrije za odobrenje, da se v Zagrebu ustanovi stalni trgovsko-obrtni muzej. Za vzdrževanje tega muzeja je potrebna letna najemnina v’znesku 160.000 Din, ki jih plača zbornici etnografski muzej v Zagebu za najem njene palače.
Velesejem in razstava v Osijeku. Letošnji velesejem in razstava se bosta vršila od 18. do 26. septembra t. 1. Informacije daje uprava velesejma i izložbe, Osijek I.
Protestno zborovanje proti tovarni čevljev «Bata». Udruženjc beograjskih čevljarskih mojstrov je 11. t. m. sklicalo veliko protestno zborovanje proti znani tovarni čevljev «Bata».
Risalni in prikrojevalni tečaj čevljarske 'stroke v Žalcu. Dne 11., 12. in 13. julija se je vršil v Žalcu pod vodstvom g. Stcgmullerja risalni in prikrojevalni tečaj.
Vojvodinska obrtniška razstava v Novem Sadu sc bo vršila od 1. do 10. avgusta t. 1. Razstavljeni izdelki se bodo ocenjevali in razstavljalci odlikovali z diplomi.
Iz statistike o nabavljaluih zadrugah. Koncem 1. 1925. je bilo včlanjenih v Zvezi nabavljaluih zadrug 109 zadrug, ki se na posamezne pokrajine razdele sledeče: v Srbiji jih je 21, v Južni Srbiji 12, v Crni gori 4, v Bosni in Hercegovini 15, v Vojvodini 9, v Dalmaciji 9, na Hrvat-skem in v Slavoniji 24, v Sloveniji 15. Tekom leta. 1925. je njihovo število padlo za 33. Na novo se je ustanovila samo ena zadruga v Črni gori. Z obratovanjem je prenehalo v Srbiji 12, v Bosni 2, Vojvodini 1, na Hrvatskem in v Slavoniji 13 ter v Sloveniji 5 zadrug. Vzrok za likvidacijo se navaja pri 7 zadrugah premajhno zanimanje, pri 7 slabo poslovanje in pri 1 nesoglasje glede konstituiranja
odbora. Zadružnikov so štele nabavljalne zadruge 1.1925. 43.612, koncem leta pa 38.867, in sicer 10.879 v Srbiji, 1712 v Črni gori, 5031 v Bosni, 3686 v Vojvodini, 2143 v Dalmaciji, 9624 na Hrvatskem in 4729 v Sloveniji. Koncem leta 1925. je znašal kredit vseh zadrug 33‘8 milijonov dinarjev, rezervni fondi 3-2 milijona dinarjev, plačani deleži 5 milijonov dinarjev, člansko jamstvo se razteza na znesek 20-6 milijona dinarjev. — Iz statistike izhaja, da pojenjuje med državnimi nameščenci spričo poostrenih konkurenčnih pogojev zanimanje za nabavljalne zadruge, katere kljub vsem ugodnostim ne vzdrže konkurenčnega boja.
Znižanje voznine za posetnike vzorčnega sejma v Pragi, .lugoslovenske železnice so dovolile v prid po-setnikom vzorčnega sejma v Pragi, ki se bo vršil letos od 29. avgusta do 5. septembra, popust 50 % predpisane vozne cene, ako se izkaže potnik s sejmsko izkaznico ter kupi vozovnico za tja in nazaj. Prevoznina za blago, namenjeno za vzorčni sejem, je na jugoslovenskih železnicah navadna, toda v primeru, da se blago vrne po isti progi, se bo dovolil na jugoslovenskem kosu dotične proge brezplačen prevoz.
Uprava »Obrtnega Vestnika« naproša ponovno vse cenjene naročnike, ki naročnine za letošnje leto še niso poravnali, da to čimprej store.
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
m&mm
POZOR!
Popravljam vsakovrstne — URE —
precizno, po nizki ceni in hitro, z enoletnim jamstvom. — Postregel bom z najnižjimi cenami.
LJUBLJANA D. MARINKO LJUBLJANA
izprašani urar
Florijapska ulica štev. 31.	12-6
\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\«\V\\\\\\\\\\V\\\V\\\\\\\\\\\\\»\V\\\\\\V
LEKARNA
TRNK0CZY
LJUBLJANA
MESTNI TRG 4
Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet, preparatov, mineralnih voda
itd.	12—5
Tapetniki, sedlarji, jermenarji in druge sorodne stroke se opozarjajo na najcenejši nakup, motvoza, žime, afrika, vrvi, platna, jute, vreč itd.
VIDO BRATOVŽ, LJUBLJANA
Gosposvetska cesta štev. 2 (nasproti gostilne Figovec).
12 7 Komisijska zaloga K0N0PJUTA, d. d., Zagreb.
IVAN ZAKOTNIK
Telefon it. 379
Telefon St. 379
mestni tesarski mojster
se priporoča za naročila vsakovrstnih del kakor: izvršitev modernih -lesenih stavb, ostrešij za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike, naprav za strope, raznih tal, stopnic, ledenic, paviljonov, verand, lesenih ograj itd. — Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Načrti in proračuni po naročilu. Parna žaga in strojna delavnica. Sprejema se les za obdelovanje, žaganje in rezanje furnirjev. — Zaloga furnirja.
LJUBLJANA, Dunajska cesta št* 46.
vsaka beseda 50 par. — iN a j manjši znesek 5 Din. — Oglase je plačati v naprej lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Naročajte in razširjajte
edino strokovno glasilo «Obrtni Vestnik«! Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20.	18/26
«POSEST »
realitetna pisarna, druž. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 24, prodaja in kupuj e:
nepremičnine, razne trgovske, obrtne hiše, gostilne, kmečka posestva, graščine, stavbene parcele itd. pod najugodnejšimi pogoji.
«BrezaIkoholna produkcija«
v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10/66, pošlje vsakemu naročniku «Obrtnega Vestnika* zanimiv cenik brezplačno. — Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Avgust Jeglič
Radeče pri Zidanem mostu
priporoča svojo trgovino ■ usnjem in čevljarskimi potrebščinami.	1/26
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah Černe, juvelir v Ljubljani, Wolfova ulica št. 3.	16/26
Anton Tonejc
restavrater 14/26 pri «Lovačkein rogu» v Zagrebu, Iliča, priporoča svojimi rojakom svojo izborno kuhinjo in izbrana vina.
Kovaška dela
vseh vrst izvršuje redno, solidno in po primerni ceni kovaški mojster V. Urbančič v Ljubljani, Zabjak. — Preskrbi tudi kolarska dela.
Priporočam
cenj. obrtnikom svojo zalogo železnine, orodja in okovja.
Kupujem
staro železo in kovine.
Fr. Stupica, Ljubljana.
Narodni dom. Maribor
Štajerska klet, abonenti, kegljišče, haložan, znižane cene. — Oset 26/26
Lisice, kune, vidre, zajce itd. kupuje po najvišjih dnevnih cenah P. S e m k o, Ljubljana, Turjaški trg št. 1.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu Ljubljana, Gosposka ulica 3, Stari trg 12.
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojim znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je skrbljeno. 17/26
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov LJUBLJANA
Mestni trg- št. 25.
Največji izbor • •
Popravila
27—14 .. Najnižje cene!
NAJTRPEZNEJSO STRESNO OPEKO
NUDIJO
ZDRUŽENE OPEKARNE, D. D.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 13.
TELEFON 733.	20-14
Vsled ugodne nabave surovin smo znatno znižali cene nogavicam in drugim pleteninam.
P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike ter se priporočamo,
M. Franzi & sinovi
Privoz 10 Ljubljana Privoz 10
Poštni predal 44.	12—7
Ustanovljeno leta 1894
Urarske in zlatarske forniture in orodje
nudi
24-1
J. BEHRMANN I SIN
oddelek fornitur
ZAGREB, Duga ulica 16. Prodaja samo urarjem in zlatarjem j
—"	——			-111—^0
i?	
ORIENT	
d« z o« z•	
tovarna olj. barv, firnežev in	lakov
Slomškova ulica št. 19	
LJUBLJANA	
Vodmat pri Ljubljani	
Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4	
nasproti frančiškanske cerkve.	24-14
ib	A
	
f'
M
a
9
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:	^
Din 50,000.000-
a
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000- &
Brežice
Celje
Črnomelj
Kranj
Podružnice:
Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst
Dunajska cesta V BrzoiavniRT™TT mm
BANKA LJUBLJANA
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse v-b bančne posle
Ptuj
Sarajevo
Split
Gorica
12-
assaai
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite 24-14	v	tekočem računu
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
1 J. GOREČ :
LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke
Kolesa
Šivalni stroji
Vsi deli in popravila Radio-aparati in deli Žarnice
24-14	Športni predmeti
najbolje — najceneje!
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
24-14
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 In 806.
Obrestovan j e vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposlts itd. itd.