CELJSKI tednik «ILASILO SOCIALISTIČNE ZVKZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA PERSPEKTIVNI NACRT OKRAJA Za dE osebne io tužbe PREDLOG DRUŽBENEGA NACRTA ZA OKRAJ CELJE PREDVI- DEVA VSAKO LETO ZA 8,5% VEČJO PROIZVODNJO IN DRUŽ- BENI DOHODEK. — POUDAREK PRI RAZVOJU OBRTI, TRGO- VINE, KMETIJSKE PROIZVODNJE IN PRI VSEH PANOGAH. KI NEPOSREDNO VPLIVAJO NA ZVIŠANJE DRUŽBENEGA IN OSEBNEGA STANDARDA. — PRIHODNJA SEJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA BO POSVEČENA RAZPRAVI IN SPRE- JEMANJU PERSPEKTIVNEGA NACRTA ZA NADALJNJIH PET LET Okrajni ljudski odbor je pripravili predlog dmžbenega načrta za gospo-i darski razvoj okraja Celje v letih od j 1957—1961. Istočasno je iz tiska izšlaj dokumentacija k družbenemu planu, ki; vsebuje številne nadrobne dokumenta- cije in elaborate za čim jasnejši pre- gled stanja in potreb gospodarskega in družbenega življenja v okraju, zlasti pa še v odnosu na predviden razvoj v bodočih 5. letih. Nemogoče je v kratkem sestavku po- dati vse najvažnejše postavke in po- datke, ki jih predlog družbenega na- črta celjskega okraja vsebuje. Zato bi se omejeli le n^ osnovne cilje in smer- nice tega predloga za gospodarski raz- voj našega področja. Perspektivni načrt, ki bo v prihod- njem, obdobju v središču družbeno po- litične dejavnosti v okraju, bo dokončno sestavljen in sprejet šele po temeljiti razpravi v vseh voljenih organih, tako v okraju kot v občinah, predlog na- črta so dobili v roke vsi ljudski odbor- niki obeh zborov okraja Celje, istočas- no pa vsi občinski ljudski odbori. Ob- činski ljudski odbori bodo te dni o predlogu načrta razpravljali na občin- skih sejah in poslali svoje pripombe okrajnemu ljudskemu odboru. Prav ta- ko bodo ljudski odborniki okrajnih zbo- rov predlog načrta temeljito preštudi- rali, da bi na prihodnji seji, ko bodo načrt sprejemali, lahko dali svoje pri- pombe. Predlog načrta so na okrajnem ljud- skem odboru sestavljali polnih osem mesecev. Pri tem je sodelovalo poleg glavne komisije še devet podkomisij, poleg njih pa številni strokovni izve- denci za razna področja gospodarstva. Osnutek načrta so prediskutirali in do- polnili še v raznih pristojnih zbornicah in pa izvedenci društva inženirjev in tehnikov. (Nadaljevanje na 3. strani) GLAVNI ODBOR SZDL SL/DVENIJE O NALOGAH SZDL NA VASI in pri organiziranju stanovanjske skupnosti , v torek je bilo v Ljubljani plenarno zasedanje Glavnega odbora SZDL Slo- venije, katerega se je udeležil tudi gene- ralni sekretar SZDL Jugoslavije tov. Edvard Kardelj. Na plenarnem zaseda- nju je predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Miha Marinko uvo- doma govoril o pomenu VII. kongresa ZKJ, potem pa je Glavni odbor SZDL priporočil članstvu Socialistične zveze, sindikatov in drugih drugih družbenih organizacij, da se ob gradivu kongresa usposabljajo za čim uspešnejši razvoj naše socialistične skupnosti. Po razpravi o VII. kongresu je tov. Jože Ingolič podal poročilo o delu socia-' ustične zveze na vasi. Njegov referat je vseboval vse najvažnejše probleme, s katerimi so bodo morale organizacije SZDL na vasi bolj spK>prijeti. Govoril je o tem, da je le ob večji in obsežnejši kmetijski proizvodnji možno doseči večjo življenjsko raven kmečkega pre- bivalstva, o tem, da je v zadrugah še vedno premalo mladine in žena, govoril je tudi o slabostih v sodelovanju med kmeti in zadrugami, o ljudeh, ki zavi- rajo krepitev zadrug, nadalje o napred- ku socialističnih kmetijskih posestev itd. Na vse to pa je navezal zaključek, kako naj bodo politične organizacije na vasi mobilizator vseh poštenih kmeto- valcev, da bi čim prej dosegli sociali- stične odnose med kmečkim prebival- stvom. V razpravi, ki je temu referatu sle- dila, je govorilo več udeležencev zase- danja, med njimi tudi predsednik SZDL za celjski okraj, tov. Franc Simonič. V poix>ldanskem delu je govoril tov. Vlado Krivic o nalogah pri organizira- nju stanovanjskih skupnosti. Govoril je o tem, da mora pri organiziranju teh skupnosti biti prostovoljnost in demo- kratičnost v polni meri zastopana, nato je govoril o materialni osnovi bodočih skupnosti in o nalogah organizacij SZDL ter ostalih političnih organizacij pri teh problemih. Z ugotovitvijo, da bodo stanovanjske skupnosti ena ¿zmed najvažnejših oblik družbenega uprav- ljanja, je tov. Krivic zaključil svoj re- ferat. SONCE IN MORJE Letos bo Okrajni odbor počitniške; zveze v Celju izvedel poleg potovanj in^ pohoda v Sutjesko še štiri štirinajst-j dnevna letovanja v Medveji pri Reki,^ In sicer od 1. julija do 31. avgusta. Le-i tovale bodo štiri izmene, v vsaki poi 100 članov pKjčitniške zveze. — Ker se jej letos občutno dvignila najemnina, jej komisija za izvedbo letovanj pri Okraj-1 nem odboru počitniške zveze v Celju i primorana zvišati dnevno ceno na 3001 din za osebo. , Medveja je letoviški kraj blizu Opa- tije z najlepšo plažo v Istri. Razen tega je taborni prostor oddaljen od plaže le 50 metrov. Kraj leži pod Učko in ima, kar je v Istri redkost, izvrstno pitno vodo. Letoviščarji bodo razpolagali z električno napeljavo in sprejemniki, ra- zen tega pa tudi s tušem; v neposredni bližini pa bo moč dobiti vedno sveže sočivje in siidje. Košnja in sušenje, to je bilo glavno opravilo na podeželju v teh dneh. Res je zaradi suše bila trava ponekod že kar preveč rumena in v slamnatih ste- belcih, toda sušila se je dobro in hitro. Zdaj pa, ko je prineslo »odrešilni« dež, ki kar lepo vztrajno pada, bodo morali počakati tisti, ki še niso naklepali kos ... Končno le z mrtve točke TURISTIČNI FBOBLEMI ZGOfiNJE SAVINJSKE IN LOGABSKE DOLINE Pred dnevi je bila v Planinskem do- mu v Logarski dolini konferenca, na ka- teri so razpravi j aU o turistični proble- matiki Zgornje Savinjske in Logarske doline. Konferenco je sklicala Celjska turistična podzveza, udeležili pa so se jo zastopniki mozirske občine, elektro- gospodarstva, uprave za ceste, planin- skega društva, pošte, cestnega prometa in drugi. Namen konference je bil, da bi skup-i no ugotovili pomanjkljivosti, ki zavi-' rajo razvoj turizma na področju Zgor-; nje Savinjske doline. Ob zaključku kon-' f eren ce so sprejeli nekaj sklepov, ki bodo v danih možnostih vsaj deloma spravili nezadovoljivo stanje v tem pre- delu z mrtve točke. Zgornja Savinjska in Logarska dolina predstavljata po svojih naravnih lepo- tah idealno področje za razvoj turizma. Zato bi merodajni morali posvetiti temu prirodnemu kotičku mnogo več pozor- nosti in poskrbeti za dograditev turi- stičnih objektov ter ureditev vsega ostalega, kar predstavlja osnovo za raz- voj turizma. Da turizem v tem predelu še danes ne dosega predvojnega stanja, nam nazor- no pove število razi>oložljivih ležišč, ki jih je sedaj 570, medtem ko jih je bilo i pred vojno 960. Torej je še vedno 390; ležišč manj kot pred vojno. Pomanjka- ' nje ležišč je občutno zlasti v Logarski; dolini, kjer je 200 ležišč manj kot pred ; vojno. Da bi turizem dvignili na sodobno vi- , šino ter omogočili številnejši obisk, bij bilo potrebno predvsem izboljšati go- '. stinstvo, povečati njegovo zmogljivost, urediti vodovod, elektrifikacijo, ceste' in kanalizacijo. Za osnovo vseh teh ure- ] ditev pa bi morali najprej izdelati re- ; gionahii urbanistični načrt Zg. Savin j - ; ske doline ter poseben urbanistični na-j črt Logarske doline. Ti načrti so nujno, potrebni, če hočemo zagotoviti, da bo ta ; naš najlepši predel takšen, kakršnega; so nekoč zasnovali domači zidarski, j predvsem pa tesarski mojstri, oziroma^ da bodo vse gradnje v skladu s prirod-i nimi lepotami teh krajev. j Velika pomanjkljivost v vseh krajih j Zg. Savinjske doline je vodovod, ki je^ nesodoben, deloma pa ga sploh ni. Z, postopno izgradnjo vodovoda bi morali; urediti tudi kanalizacijo. Brez vodovoda i si seveda ne moremo zamisliti sodobne- ¡ ga turizma. Nič manjša pomanjkljivost; ni elektrifikacija predvsem od Luč do" Logarske doline in ozke ter vijugaste ceste, ki zdaleč več ne odgovarjajo so- dobnemu prometu. V LOGARSKI DOLINI bi bdlo treba dograditi Plesnücovo gostišče in urediti penzion sester Logar, ker je sedaj pre- skromno in nesodobno urejen. Prav tako bi bilo treba dokončati penzion Logar, ki že nekaj let v grobem pozidan stoji neizkoriščen. Ta ureditev je nujna in bo moral občinski ljudski odbor Mozir- je o tem čim prej izreči odločno besedo. Cim bo namreč urejen penzion Logar- jevih sester, penzion Logar in gostišče Plesnik, bo v Logarski dolini 150 po- stelj več, kar bi približno odgovarjalo predvojnemu stanju in potrebam v času sezone. V SOLCAVI bi bilo potrebno opustiti gostišče RLnka, ki ni primemo za go- stišče, urediti pa bi morali gostišče s tujskimi sobami v novozgrajenem za- družnem domu. Tudi zunanji izgled kraja bi bilo treba primerno urediti, saj je bila nekdaj Solčava znana kot ena najlepših naših gorskih vasi. V LU C AH so dani vsi pogoji za raz- voj turizma, vendar v zadnjih letih ni bilo na tem področju posebnega napred- ka. Letos bodo uredui gostišče Ojstrica, ne bi bilo pa odveč, če bi uredili tudi bivše gostišče Raduha. Zaradi velikega števila turistov m izletnikov, ki gredo skozi Luče, bi bilo treba zunanji izgled kraja tudi primerno urediti. LJUBNO je v zadnjem času doseglo največ uspehov, saj je bilo lani v tem kraju 9 tisoč nočitev. Več kot v Logar- ski dolini. Skozi Ljubno so razširili ce- sto in ne bo se več primerilo, da se bodo vračali veliki avtobusi, ki niso mogli skozi »ljubenske cestne ožine«. V Ljubnem bi bilo potrebno zgraditi ko- pališče ter večje penzionsko gostišče. GORNJI GRAD letos urejajo, vendar se pri tem postavlja vprašanje, ali je lokacija weekend naselja pravilna, kajti o tem sta dva deljena mnenja. Dogra- diti pa bi bilo potrebno predvsem tuj- ske sobe v gostišču Turist. V MOZIRJU pripravljajo akcijo za olepšanje kraja. Najbolj pereče vpra- šanje pa je vodovod v samem trgu in na Mozirski planini. Tudi potreba za sodobnim gostiščem prihaja vedno bolj v ospredje. (Nadaljevanje na 6. strani) 15.000 litrov mleka dnevno NOVA MLEKARNA BO STALA 155 MILIJONOV. NACRTI SO ODOBRENI. USTANOVLJEN JE GRADBENI ODBOR IN RAZPISANA LICITACIJA. KMA- LU BODO ZACELI Z GRADNJO. CENE — NEIZPREMENJENE. Menda ni skrivnost, da je sedanja celjska mlekarna v Kocbekovi ulici eno najbolj nevzdržnih p>odjetij v Celju, saj. dela v pogojih, ki komaj še ustrezajo — prostori so neprimerni, stroji iztrošeni in v nenehnih popwavilih, kar stane na- vsezadnje lepe vsote denarja. Razen te- ga tudi center ulice za ixxijetje, ki prič- ne >razgrajati« že navsezgodaj, kakor temu pravijo prebivalci, nikakor ni pri- meren. Zato in predvsem zavoljo sploš- ne potrebe je odločitev oblastnih foru- mov za postavitev nove mlekarne nad- vse razveseljiva. Nova mlekarna bo dograjena še letos. Stala bo pri vrtnarski šoli na Ljubljan- ski cesti. Sredstva sta prispevala OLG in občina Celje, medtem ko so devizna sredstva obljubile zadruge; investitor pa je Gospodarska ix>slovna zveza v Celju. Gradbena dela sama bodo stala 25, obrtniška dela 47 milijonov dinar- jev, medtem ko bodo vse drugo pora- bili za nabavo strojev. Po vsem tem so- deč, si lahko obetamo zgradbo, ki bo v celoti 2:adovoljila pogojem in p)otrebam po tem tako rekoč osnovnem življenj- skem artiklu. Njena dnevna proizvod- nja mleka bo 15 tisoč litrov; lahko ga ba so si nekateri ogledali rimsike izkopanine v Semi>etru, nekateri pa predstavo Roksandičevega Babilonskega stolpa v Slovenskem ljud- skem gledališču v Celju._____ IIAZPKAVA O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH Odborniki občinskega odbora SZDL v Slov. Konjicah so na drugi seji raz- pravljali o stanovanjskih skupnostih v občini. Pri tem sioeir ni bilo spxrejetih posebnih sklepov, ker je bil odbor mne- nja, da bo potrebno to še proučiti na terenu z volivci. Vse kaže, da bo v ko- njiški občini možno ustanoviti te sikup- nosti poleg v Konjicah še v Zrečah, Vi- tanju in morda tudi v Ločah. Vsekakor pa bodo pri tem imeli odgovorno nalogo in vlogo sami krajevni odbori SZDL^ ki bodo o tem razpravljali tudi z ostalimi organizacijami v teh krajih, preden bo- do sprejeti dokončni siklepi. Meteorologi napovedujejo vroče poletje POGOVOR NAŠEGA SODELAVCA Z METEOROLOGOM B, KOLJCICKIM Poletje, ki prihaja, bo dokaj vroče, obeta se veliko toplih dni celo z nezno- sno pripeko — je povedal našemu sode- lavcu Boris Koljčicki. To predvsem ve- lja za drugo polovico poletja in deloma za september. Svojo prognozo utemeljuje med dru- gim tudi na starih meteoroloških stati- stikah, iz katerih se jasno vidi, da se vsakih 45 let v pretežnem delu Evrop^e in tudi pri nas pojavijo izredno vroča poletja. Takšne vročine so bile 1778., 1823.. 1868. in 1913. leta in-skladno temu naj bi se ponovile tudi 1958. leta. Drugi činitelj, ki ga ta meteorolog upošteva kot važen pri ugotavljanju prognoz, je kulminacija sončnih ip>eg, ki prav tako pada letos. Iz te splošne prognoze je on izdvojil junij. Po lijegovem mnenju bo ta mesec dokaj svež in vlažen s pogostimi in močnimi nevihtami, ponekod celo s točo. Največ dežja je pričakovati med 6. in 15. junijem, najtoplejše dni pa med 20. in 25., ko se bo živo srebro v termo- metru dvignilo celo na 30 stopinj. Prvih deset dni v juliju predvideva Koljčicki zelo toplo in suho vreme s krajšimi osvežitvami okoli polovice me- seca. Najtoplejše vreme bo nastopilo med 25. julijem in 10. avgustom. Takrat bo temperatura v senci 40 stopinj, na soncu pa celo do 65 stopinj. To bodo najtoplejši dnevi letos. Sele okoli 15. avgusta bo prišlo do manjših osvežitev, nakar bodo nastale zopet vročine med 38 do 40 stopinjami. Čeprav predvidevam zelo woce po- letje — je rekel Koljčicki — menim, da niti v najtoplejšem obdobju ne bo traj- ne suše, kot je bila 1946. leta. To prognozo on utemeljuje na podat- ku, da se nahajamo v tako imenovani »vlažni periodi«, v kateri ne more piriti do katastrofalnih suš, ker se od časa do časa pojavljajo nalivi nevihte in osveži- tve. Ce bi p>a bili v »sušni periodi«, kot smo bili 1946. leta, bi nam vse propadlo. Torej poleg vročih in sušnih dni, ka- kor pravi on, bomo imeli vendar dovolj dni z dežjem in osvežitvijo, kar bo pwrav ugodno vplivalo na dobro rast vseh kme_ tijskih kultur. Seveda niso izključena razna prese- nečenja zlasti letos, saj je znano, da je bil februar za 6 stopinj toplejši od večletnega povprečja, marec hladnejši za 5 stopinj, maj pa zop>et toplejši za 5 stopinj od večletnega povprečja. V vsakem primeru bo poletje toplejše kot katerokoli poletje v zadnjih desetih letih, je rekel na koncu naš znani me- teorolog amater. RAZVESELJIVO: letos več vajencev kot lani Po poročilih sveta za delo bo v ko- njiški občini letošnje leto sprejetih v uk precej več vajencev kot lani. Posebna komisija, ki je obiskala večino podjetij ter zasebnih obrtnikov, je zbrala potreb- ne p>odatke, na osnovi katerih bodo ti vzeli v uk nad 100 vajencev, kar je za okoli 20% več kot lani. Vendar Фа številka še ni dokončna ter se predvide- va, da jih bodo v nekaterih podjetjih vzeli še več, kot so prvotno predvidevali. Zlasti so se puri tem izkazala večja ,pod- jetja v občini (KOSTROJ, KONUS, TKO Zreče, LIP Konjice in Tovarna ko- vinskih izdelkov v Vitanju), prav tako pa ne zaostajajo tudi manjša ter za- sebni obrtni mojstri. Za večja podjetja je to povsem razumljivo, saj povsod mcuijka kvalificiranegga kadra. Pri tem pa se je pokazalo, kar je sicer aktualno tudi v drugih krajih, da med mladino za nekatere px>klice sploh ni zanimanja. Tako na primer opekarna v Ločah *e nekaj časa išče vajence za priučenje v tej stroki, toda nihče se ne javi. Pogoji dela so tu res nekoliko težji, delo je itežko in umazano, toda vsi mladi fantje ip>a tudi ne bodo mogli biti električarji, mehaniki, ključavni- čarji in podobno. Nekaj sličnega se ka- že še v nekaterih drugih i>anogah, ki nimajo dovoljnega naraščaja ter je po- vprečje zaposlenih po starosti dokaj vi- soko. Glede zapx)slitve delovne sile v občini pa številke pwvedo, da je dobilo v prvih petih mesecih zaposlitve 372 ljudi, med katerimi je 248 moških in 124 žena. Največ so jih vzela podjetja, ki rabijo delovno silo le v času sezonskega dela, to je zlasti v gradbeništvu, nekaj manj pa tudi ostala podjetja. Pri tem se je močno znižalo število tistih, ki soo pre- jemali kot začasno nezaposleni oskrbni- no in otroški dodatek. Samo na teh da- jatvah je v občini bilo v letošnjem letu doslej izplačanih okoli en in pol mili- jona dinarjev, kar je le precej visoka vsota. Pri zapx>slovanju pa je značilno to, da vsak želi priti le v tovarno, tako da tu in tam že manjka ljudi na kme- tih, kjer se skoraj nihče noče zaposliti. Priprave za proslavo Dneva borcev in obletnice borb na Sutjeski Občinski odbor ZB NOV v Slov. Ko- njicah je že pričel s precej obsežnimi pripravami za proslavo Dneva borca in obletnice borbe na Sutjeski. Na skup- nem sestanku predstavnikov društev in organizacij je bil sestavljen okvirni program prireditev, hkrati pa je bil po- stavljen ožji štab, ki bo vodil akcijo. Se v času pred praznikom bo v Slov. Konjicah predavanje o bojih na Sut je-* ski. Na predvečer praznika Dneva .borca bo v Slov. Konjicah koncert domače godbe na prostem v parku pri kmetij- skem gospodarstvu. Tu bo tudi družab- na pwireditev, poleg tega pa občinski odbor ZB predvideva več patrol, ki bo- do obšle nekatere okoliške kraje, znane iz časov NOB. V okviru proslav zaTDan vstaje p>a bo v Slov. Konjicah okrajni gasilski festi- val, ki bo med največjimi tovrstnimi prireditvami v tej okolici. Pričakuje se, da bo v teh dneh prišlo v Konjice ne- kaj tisoč gasilcev iz vsega okraja. Po- leg tega pa bo v teh dneh v Konjicah odprta še gospodarska razstava, ki bo pokazala razvoj gospodarstva na vseh področjih. BELEŽKA IZ PREVORJA Pod vodstvom učiteljice Elizabete Ho- čevarjeve, ki je z ljubeznijo in požrtvo- valnostjo vzgojila tamburaški zbor, se je le-ta prejšnjo nedeljo p>redstavil svo- jemu občinstvu s prvim javnim nasto- pom. Mlade tamburaše, ki so poželi za- služeni aplavz, je poleg gostov iz Celja obiskal tudi mladinski tamburaški zbor iz Stor, ki je skupaj s prevorjanskim odigral nekaj posmi. Občinstvo je bilo navdušeno. Prebivalci, ki so ob tej pri- liki izrazili zahvalo tudi Železarni Što- re, ki je mladim tamburašem-gostom omogočila brezplačni prevoz, želijo, da bi bili stiki med njimi in prebivalci iz Stor tesnejši in px)gostejši. P. M. DOBRI PASTIR DE GAULLE Borba proti negativnim družbenim pojavom Beračenje, delamrzništvo. pote- puštvo in prostitucija spadajo med negativne družbene pojave, ki jih v manjši meri srečujemo tudi pri nas in se mora sociali- stična družba proti njim boriti z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Zato je bila nedavno pri Republi- škem svetu za socialno varstvo — pod vodstvom sekretarja tova- rišice Arkove — sklicana konfe- renca predstavnikov tajništev za socialne varstvo in tajništev za notranje zadeve vseh okrajev, kjer je bila obravnavana celotna problematika in analiza teh poja- vov. Prostitucija, beračenje, potepu- štvo in delamrzništvo je v zad- njih letih pri nas sicer v upada- nju, vendar obstajajo še razna ža- rišča, kot Ljubljana, Maribor, Ce- lje — poleti pa tudi Bled in Por- torož. Te pojave omogoča vseka- kor premajhna splošna skrb in pomanjkljiva preventivna dejav- nost na področju socialne politike. Pojav beračenja je čez poletje večji, ker se ostalim beračem pri- družijo celo oskrbovanci domov za onemogle. Prav tako je v po- rastu tuđi beračenje oiib razaiih prireditvah, na sejmih, kopališčih, pred cerkvenimi vrati in v turi- stičnih krajih. Sem spada tudi ne- zdrav pojav, ko celo starši poši- ljajo otroke v poznih večernih urah prodajati cvetlice in druge predmete v lokale. Klateži so v zadnjem času bolj redek pojav, srečujemo pa jih še v poletnem času. Tako imenova- ne »devizarke« se selijo iz kraja v kraj in se navadno pojavljajo pri večjih prireditvah, kamor pri- hajajo tujci. »Barakarice« (žene, ki so izkoriščale in tudi bile iz- koriščane predvsem od raznih se- zonskih delavcev), so pri nas le še redek pojav. Tudi razne »lju- bice« in »zaupne uslužbenke« raz- nih vodilnih mojstrov, direktor- jev itd. so spričo budnosti druž- benih organov domala izumrle. Tiha — a vendar vidna zadeva je status tako imenovanih »bolj- ših prijateljic« za »višje dopolnil- ne zaslužke«, ki je tudi precejš- nje socialno in družbeno zlo, ki povzroča razkol v marsikateri družini. Žal pa je zakonodaja in praksa v tem pogledu krivična, ker načelno preganja le žensko, ne pa tudi moškega zapeljivca, ki je vsaj 50 odstotno soodgovoren, če že ni glavni krivec. Tudi raznim »tepiharjem«, ki prodajajo manjše število manj- vrednih preprog, vlačijo pa s se- boj celo družino (le s čim jo lah- ko preživljajo!) bo treba posvetiti več pozornosti. V našem okraju cigansko vpra- šanje ni občutnejši problem. Ome- njamo pa za ilustracijo Mursko- soboško občino, ki ima nad 800 ciganov in od teh niti 10 ni stalno zaposlenih. Za naštete pojave bo potrebna tudi v celjskem okraju v bodoče večja budnost in vsestransko pre- ventivno delo. Zaradi tega je bil v Celju pred kratkim sestanek vseh predsednikov občinskih sve- tov za soc. varstvo in varstvo dru- žine ter zaščite matere in otro- ka, na katerem so podrobno ob- ravnavali vse pereče probleme te- ga področja. Občine pa so dobile v pregled in obravnavo razne analize in predloge za delo na po- lju vseh socialnih služb. Nujno bo, da bodo pri socialno-preven- tivnem delu sodelovali še v večji meri vsi upravni, družbeni in po- litični organi ter karikativne usta- nove, da si ustvarimo potrebna fi- nančna sredstva in sposoben ka- der — socialne delavce, ki naj za- vzamejo ključne položaje teh služb. (Naj mimogrede omenimo tole značilno primerjavo, ki naj podkrepi nujo po vzgoji čim več- jega števila socialnih delavcev: na 1 župnika in 1 kaplana je ne- koč prišlo 3400 prebivalcev — da- nes pa imamo v socialistični druž- bi na 40.000 prebivalcev samo 1 socialnega delavca.) H gornjim navedbam je kenč- no treba še pripomniti, da te ne- gativne pojave zasledujemo naj- več pri socialno ogroženih in du- ševno iztirjenih ljudeh. "Vendar pa se bolj nevidno in neregistri- rano isti pojavi zasledijo tudi v tako imenovani »boljši družbi« in bi zato šola, splošna vzgoja in vse- stranska budnost celotne družbe morala poseči tudi v te ostanke malomeščanstva in iste negativ- ne pojave presojati z enakim me- rilom. F. R. Trg. podjetje »Hmeljar«, Petrovce sprejme za poslovalnico L i b o j e TRGOVSKEGA POMOČNIKA ali POMOČNICO 13. JUNIJA — STEV. 23 STRAn 3 Na obisku Rogaški Slatini Smo kar zadovoljni Zdraviliški dom v Rogaški Slatini. V njem si naši delovni ljudje pridobi- vajo novih moči. Čeprav še ni glavna sezona, je v Ro- gaški Slatini že dokaj živo. Gosti se sprehajajo po parku, posedajo na klo- peh, kramljajo, igrajo karte. Največ je slišati hrvatsko, tu in tam tudi dalma- tinsko narečje. Vstopila sva v turistični urad. Prijaz- no nas je sprejel vodja informacijske pisarne Martin Kene. Kmalu smo bili v živahnem pogovoru. — Kakšni so letos izgledi, je že do- volj gostov? —• Smo kar zadovoljni. V prvih petih mesecih je 15.000 nočitev več kot lani. Povprečna doba bivanja je narasla za 3,2 dneva v primerjavi z istim časom lani. Inozemcev pa je 3-krat več kot lani, največ Avstrijcev, v avgustu pa dobimo tudi goste iz Italije. — Sedaj imamo že 580 gostov. Od teh je 433 oskrbovancev Zavoda za socialno zavarovanje. — Koliko jih lahko Rogaška sprejme? — Ce upoštevamo tudi stanovanja pri zasebnikih, lahko sprejmemo 1540 go- stov, postelj v hotelih pa je 1100. Torej, polovica hotelskih zmogljivosti je že zasedena. — Kako ste se pripravili na letošnjo sezono? — Letos je Rogaška Slatina že kar precej spremenila svoje lice. Postala je lepša. Uredili smo fasade hotela Trst, Zagrebškega, Uradniškega in Stritarje- vega doma. Slovenski dom pa je naj- bolj eliten hotel. V njem je največ sa- moplačnikov in je že na pol zaseden. —• Kaj pa voda, kako ste rešiti ta problem? ■[ — Vode letos ne prmianjkuje. To smo rešili z zajetjem pri Poljčanah. Zgradili smo tudi črpalno napravo in transfor- mator ter napeljali cevi od zajetja do rezervoarja. Še letos pa bo iz tega za- jetja napeljan vodovod do steklarne in steklarske šole. — In okolica okrog hotelov? — Komunalni zavod, ki je uredil vo- dovod, je uredil tudi vso okolico zdra- vilišča: parke, poti; sedaj lepšajo ožje vrelčno področje, za Novo Svicarijo pa urejajo ribnik in okolico. Tudi dolgo- letni problem je rešen — dobili smo javna sodobna stranišča. — Kaj pa bodoči načrti? —• Petletni perspektivni načrt pred- videva 413 milijonov sredstev za novo- gradnje, adaptacije in opremo. Od tega je že 25 odstotkov realizirano. Hotel Trst je sodobno urejen, prav tako ku- hinja v Zdraviliškem domu in pomožne kuhinje v Slovenskem domu. Tudi hi- droterapija je sodobno opremljena. V ta namen je bilo uporabljenih 46 mili- jonov lastnih sredstev. Za ostala dela pa so že pripravljeni elaborati in v pri- hodnjih letih bo treba sodobno urediti Beograjski in Slatinski dom, predvsem pa hotel Styria. Lani je bilo investira- nih 46 milijonov, letos pa bo porablje- nih še 113 milijonov. Naj dodam še to, da je lani republiška uprava za ceste asfaltirala cesto od Strosmajerjevega doma do postaje, letos pa bo občina in steklarna nadaljevala asfaltiranje do steklarne. Ko nam je tovariš Kene razkazoval po zdravilišču ves napredek, s katerim nas je seznanil v pisarni, smo v Zdra- viliškem domu naleteli na upravnika Vilija Sandra. Bilo je ravno v času kosila, jedilnice so bile polne gostov, v veliki moderni kuhinji pa so se gnetle kuharice in ser- virke. Ob tem času zahteva ta posel pridnih in spretnih rok, kajti gosti ča- kajo na kosilo in veliko jih je. Zvenket, letanje servirk sem in tja, pravi živ- žav. V tem opoldanskem hrupu in vrvežu ni bilo prizaneseno tudi upravniku, ki so ga gostje kar oblegali z raznimi vpra- šanji. Vendar se jim je na spreten način izmuznil, ko je opazil, da čakamo nanj. Vsedli smo se v njegovo pisarno in na- daljevali pogovor. * — Kot vidim vam ne bo kmalu zmanjkalo dela, sem se pošalil. — Tega se pa res ni bati. Čeprav še ni glavna sezona, je Zdraviliški dom že skoraj polno zaseden. Naša zmogljivost je za 455 gostov, sedaj jih je pa že 433, vsi socialni zavarovanci. — In kako so zadovoljni. V glavnem so zadovoljni. Zelo dobro se počutijo v Rogaški Slatini. Ni pa ne- katerim všeč hrana, češ da je premalo pikantna. To so »gurmani«, ki so prav zaradi premastne in preveč papricirane hrane prišli semkaj na zdravljenje. Pri nas se zdravijo ljudje, ki bolehajo na žolču in želodcu ter sladkorno bolni. Zato je hrana strogo dietna. Vse ku- hamo na olju in margarini. To pa mno- .gim ni všeč, kakor da pozabljajo, da so na zdravljenju. — Koliko stane dnevna oskrba? — Kljub podražitvam mesu in neka- terim živilom je cena oskrbnega dne ista kot lani — 1200 din. Hrana je iz- datna, saj imajo 5 obrokov na dan. — Kaj pa za zabavo gostov, kako skr- bite? — Pri nas ni nobenemu dolgčas. Vsak- do lahko najde svojega »konjička«. Pet- krat na teden so kino predstave. Sedaj smo nabavili še en projektor in široko platno za cinemaskop filme. Dvakrat tedensko ples v veliki dvorani, od< časa do časa pa gostujejo glasbene in folklorne skupine. Preteklo soboto so gostovali gojenci glasbene šole iz Celja. Razen tega imajo gostje v lepo urejenih khibskih prostorih bogato knjižnico. Tam je na razpolago tudi biljard, šah karte in časopisi. — In težave, skrbi? Gotovo tudi vi niste brez njih? — Največji problem za nas je hotel Styria, ki spada v sklop Zdraviliškega doma. Ta hotel je skrajno nesodoben, brez vode v sobah in z zastarelimi hod- niki. Gostje, ki v njem stanujejo, se upravičeno pritožujejo, saj so prikraj- šani za marsikaj. Nujno bi ga bilo treba urediti. Pri republiški investicijski ban- ki smo zaprosili za 28 milijonov kredita in sedaj čakamo odločitve. Iz lastnih sredstev bomo prispevali 30 odstotkov. Želeli bi, da bi vsaj letos začeli obnav- ljati ta hotel, sicer ne bo obnovljen do glavne sezone v prihodnjem letu. Zvedeli smo še, da bi radi uredili pa- viljone za pitje zdravilne vode in mo- dernizirali zastarele stroje za polnjenje steklenic, saj je njihova voda Donat, Styria še posebej pa Tempel vedno bolj iskana povsod po državi. -ma- Delo v kuhinji zahteva spretnih rok. Gostje čakajo na kosilo in urno se je treba zasukati. ! Rekordna proizvodnja ..ŽIČNE" v Celiu TOVARNA ŽICNIH IZDELKOV »ŽICNA« V CELJU JE V ZADNJIHJ LETIH NAPRAVILA VELIK RAZVOJ. — PODJETJE SE VEDNO BOLJ UVE- LJAVLJA NA JUGOSLOVANSKEM TRŽlSCU. — PRED LETOM JE POD-1 JET JE Z NOVIM PROIZVODOM HITRO OSVOJILO TRG. — Z RAZŠIRITVI- JO TOVARNE BI LAHKO ZAPOSLILI SE 100 NOVIH DELAVCEV. — V PR- VEM ČETRTLETJU SO PRESEGLI PL AN ZA 81 ODSTOTKOV. »Žična« je bila pred dobrimi petimi leti še v sklopu tovarne tehtnic in sit v Celju. Ko so bili zreli že vsi pogoji za osamosvojitev, se je podjetje osamo- svojilo in od takrat se ta tovarna kljub težkim okoliščinam prebija od uspeha do us.peha. Podjetje se je začelo vedno bolj uveljavljati na jugoslovanskem tr- gu, kljub težavam, s katerimi se mora boriti iz dneva v dan. Teh ni malo. Pomanjkanje delovnih prostorov, za- stareli in izrabljeni stroji, saj so ne- kateri stari že čez 30 let, komplicirana in težka nabava surovin. To so težave, s katerimi se uprava tovarne in delavski svet največkrat spoprimeta. V tovarni se trudijo, da bi stroje obnovili, saj so nekaj manjših strojev celo izdelali sami, vendar vsega ne zmorejo. Njihovi glavni izdelki so pletivo, tka- nina (platno), kovinsko pohištvo, trans- portni žični trakovi, šlarafija sedeži za avtomobile, divane, kavče iM. Ti izdelki so tako cenjeni, da ponudbe kar dežujejo in vseh kupcev skoraj ne morejo za- dovoljiti. To bi lahko uresničili le tedaj, če bi tovarno razširili in obnovili stroje. To je za njih največji problem in o njem razpravlja največkrat tudi delavski svet. Za nabavo novih strojev bi rabili devi- ze, teh pa ni. Delno so si pomagali s tem, da so sami napravili najmodernej- ši stroj za izdelavo spiralnih vzmeti. Razširitev tovarne pa bodo skušali re- šiti v mejah možnosti s celjsko občino, saj bo prej ali slej občinski zbor pro- izvajalcev moral o t^m vprašanju izreči odločno besedo. Poleg proizvodnih uspe- hov je razširitev važna še zato, ker bi tako lahko zaposlili še 100 delavcev. Kljub občutnemu pomanjkanju suro- vin je tovarna laini prekoračila proiz- vodni plan za 19,6 %. K temu uspehu je vsekakor prijKimogla dobra in načrt- na oranizacija dela, dobro gospodarje- nje, solidna izdelava in konkurenčne cene. O vseh teh vprašanjih je pogosto razpravljal delavski svet in uspehi, kot vidimo, niso izostali. Rekordno proizvodnjo pa je kolektiv dosegel zlasti v prvem četrtletju letoš- njega leta, saj so količinski plan presegli za 81,49 %, finančni pa za 60,53 %. Res je sicer, da so v prvem četrtletju za^po- slili nekaj novih delavcev, vendar je to število minimalno napram uspehom, ki so jih dosegli. V tem kolektivu je družbeno življenje na zadovoljivi višini. Zlasti delaven je mladinski aktiv, ki ga vodi prizade- ven mladinec Milan Kranjc. Skoraj vsi mlad.nci pa so člani društva Ljudske tehnike v tovarni, kjer aktivno delajo zlasti v strojnem krožku, v katerem so izdelali nekaj prototipov novih strojev. K. L. Otroci dvigajo svarilni prst: Za red in varnost na testali Kadar nekdo obupa, da bi odrasle ljudi prepričal o potrebnosti in korist- nosti nečesa, potem se posveti vzgoji mladine, kateri gre lažje v glave in ki je bolj sprejemljiva za vse. .. Toda pustimo šalo na strani. Namen Tajništva za notranje zadeve v Celju ni bil take prirode, kot jo uvodoma bele- žimo, čeprav imamo vtis, da se mla- dina za prometne zadeve bolj zanima kot bi se morali odrasli. Tajništvo je sprožilo množično akcijo med šolsko mladino zato ker pričakuje, da bo na tak način vzgojilo čim več bodočih »od- raslih državljanov« in da bo zmanjšalo ali pa celo odpravilo prepogoste nesreče, katerih povzročitelji in neredke žrtve so ravno otroci. Po vseh šolah je Tajništvo za notra- nfe zadeve razposlalo razpis za spise in risbe o prometu in varnosti na cestah. Uspeh je bil presenetljiv. Pri razpisu je sodelovalo okoli 20.000 orok iz 76 šol. Uslužbenci tajništva so si nakopali obilo dela pri prebiranju spisov in pregle- dovanju risb. Toda to so rade volje in z veseljem storili, kajti uspeh ni izostal. Otroci so izredno resno vzeli ta razpis. Na stotine odličnih spisov in risb do- kazuje, da mladina vedno bolj doumeva potrebo reda in varnosti na javnih ce- stah, da mladina bolj kot bi pričakovali pozna predpise. Tajništvo je bilo naravnost v zadregi, kako naj nagradi vse te številne mlade sodelavce pri razpisu. Nagrade so si za- služili domala vsi, toda sredstev za na- grade ni bilo toliko, čeprav je bilo pre- cej kolektivov, občin, ustanov in dru- štev, ki so v skladu za te nagrade pri- spevali lepe deleže. Zadnje dni so člani tajništva in drugi zastopniki obiskali 76 šol, kjer so pred vsemi učenci in dijaki razdelili nagrade najboljšim. Te nagrade bodo tudi v bodoče vplivale na interes naše mladine za ta vprašanja. Pa ne samo nagrade. Mladi rod je postal tudi drugače zelo zainteresiran nad vsemi javnimi proble- mi. Celjani smo nekatere risane izdelke iz tega razpisa lahko videli v izložbi trgovskega podjetja »Volna«. V časo- pisu pa objavljamo eno izmed najbolj- ših in nagrajenih del. Prav tako objavljamo spis učenke tr- govske šole v Celju Ivice Gorjupove, ki na pretresljiv način, ki se močno pri- bližuje literarnemu slogu, opisuje pro- metno nesrečo. (Spis in risbo objavljamo na 5. strani.) Manica Krempuš iz Žalca je za nagra- jeno risbo dobila lepo nagrado Za dvig osebne in družbene ravni (Nadaljevanje s 1. strani) Predlog okrajnega perspektivnega na- črta za okraj Celje bo na prihodnji seji okrajnega ljudskega odbora dopolnjen z moretUtnimi pi'ipombamii in spre- membami, takrat pa bo tudi dokončno sprejet. Katere poglavitne smernice torej vse- buje predlog načrta za obdobje petih let? Načrt predvideva, da se bo skupna družbena proizvodnja dvigala letno od 8 do 9%. V enakem odstotku pa se bo dvigal tudi narodni dohodek. V odnosu na leto 1956 bo leta 1961 industrijska proizvodnja za 48% višja. V povprečju se bo industrijska proizvodnja letno dvignila za 9%. Vse to pa bomo lahko dosegli le z boljšim izkoriščanjem ob- stoječih kapacitet, z rekonstrukcijo za- starelih obratov, z razširitvijo neka- terih obratov in z novogradnjami. Pred- videna je razširitev rudninskih ležišč in povečanje proizvodnje termoenerge- tike. V industrijski proizvodnji se bo- mo morali zavzemati za proizvodnjo čim več visokovrednih končnih izdelkov za domači in tuji trg, pri čemer pa bo treba dosledneje izkoriščati domačo su- rovinsko bazo, kakor so gozdovi, rudni- ne itd. Močno povečanje predvidene gradbene dejavnosti bo terjalo tudi več- jo proizvodno zmogljivost v industriji gradbenega materiala. Velik delež za povečanje družbene življenjske ravni bo v teh letih prispe- valo kmetijstvo. Vsako leto se bo pred- vidoma proizvodnja v kmetijstvu dvig- nila za 13/o, v petih letih pa skupno za 67%. Prvenstvena naloga kmetijstva bo v tem, da poskrbi za boljšo pre- skrbo mest in industrijskih središč ter da omogoči potrebno dobavo surovin industriji. Izredno važna naloga pa kmetijstvo čaka pri povečanju kmetij- skih presežkov za izvoz, predvsem pa hmelja. Tudi to bo mogoče doseči sa- mo takrat, če bomo zvišanje kmetijske proizvodnje podprli z najnujnejšimi in- vesticijami in s hitrejšo ter širšo upo- rabo sodobnih agrotehničnih ukrepov. Brez dvoma bo nujno še veliko širše sodelovanje med kmeti in zadrugami, neizogiben pa je tudi hitrejši razvoj socialističnih kmetijskih posestev. Prvenstveno skrb pa predlog družbe- nega plana polaga v razvoj vseh tistih dejavnosti, ki neposredno vplivajo na zvišanje življenjske ravni prebivalstva. Te panoge, kot so obrt, trgovina, go- stinstvo, gradbeništvo in promet, bodo v bodoče razpolagale s precej višjimi investicijskimi sredstvi, da bodo svoje usluge lahko razširile, izboljšale in s tem v zvezi tudi pocenile. Razumljivo je, da si brez povečanja produktivnosti dela ne moremo zamišljati izboljšanja življenjske ravni prebivalstva. Zato tudi povišanje produktivnosti dela predstavlja zelo važno področje per- spektivnega načrta. Predlog načrta predvideva povečanje produktivnosti dela tako, da se bo le-ta dvignila za 6,8%, računano v porastu narodnega dohodka na enega zaposlenega. K izboljšanju življenjske ravni prebi- valstva ne prispeva samo povišanje re- alnih plač, temveč se to zrcali v okolju, v katerem delovni ljudje živijo. Zato perspektivni načrt posveča veliko po- zornost tistim panogam družbenega standarda, ki zajemajo prebivalstvo kot celoto. Predvideno je, da bo v prihod- njih letih vloženo veliko več sredstev v pospešeno reševanje stanovanjskih in komunalnih problemov, v reševanju problemov zdravstva, šolstva, socialnih služb itd. Sredstva za te namene se ne bodo stekala samo iz namenskih skla- dov, temveč tudi iz proračunskih sred- stev ter seveda tudi od gospodarskih organizacij, ki bodo morale, če želimo na tem področju doseči uspehe, vlagati več dotacij za te namene. Načrt predvideva tudi spremembo strukture gospodarskih investicij, ki se bodo povečale predvsem v korist kme- tijstva, trgovine, obrti, gostinstva in po- dobnih dejavnosti. Za take investicije pa bo treba še veliko strožje upošte- vati načela maksimalne rentabilnosti. Zato bodo morale gospodarske organi- zacije sestaviti lastne perspektivne pro- grame, da bodo lažje in smotrneje upo- rabljale svoje sklade. Izredno pozornost posveča predlog perspektivnega načrta proizvodnji iz- voznega blaga, s čimer bomo pripo- mogli pri izravnavanju plačilne bilance. Da bi pri tem angažirali čim več do- mačega materiala, predvsem reproduk- cijskega, se bomo morali bolj dosledno posluževati lastnih surovinskih virov. Na tak način bomo lahko v mnogočem močno zmanjšali uvoz raznega repro- dukcijskega materiala. Načrt postavlja turizem med izredno pomembne gospodarske panoge. Močno moramo biti zainteresirani za pove- čanje inozemskega turizma.' Zato načrt predvideva v bodočih letih veliko več sredstev, ki bodo vložena v investicije turističnega značaja. Kakor je okrajni perspektivni plan bolj načelnega značaja, tsiko bodo mo- rali biti občinski plani veliko konkret- nejši, tu pa je široko sodelovanje de- lovnih množic neizogibno potrebno. V PRODAJI SO SREČKE »ESPERANTSKE LOTERIJE«!. Brandstaetterjev »MOLK na celjskem odru. Brandstaetter ni niti velik niti iz- razit dramatik; skoro nobenega dvo- ma ni, da je prodrl bolj zavoljo aktu- alne moralno politične problematike, ki jo skuša v svoji drami — na preprost način sicer, a pogumno — razrešiti, bolj zavoljo plemenitega protesta zoper na- silje in laž predoktobrskega režima na Poljskem, kot pa zaradi umetniške ka- kovosti svojega dela. Po vsej pravici bi mu lahko očitali, da je njegova dra- ma po formi zasñirela in okorna, da je njegovo dramaturško znanje plod ne- temeljitega študija evropskih dramati- kov naturalizma, da je psihološko na moč preprost in naiven, da se v celot- nem konceptu resnici svoje teze na lju- bo odmika resnici umetnosti s tem, ko preko svojih figur razpravlja in obio- žuje, oziroma z njimi in njih usodo ilustrira in dokazuje svojo tezo. Po tej plati vsekakor ni močan, še manj zani- miv. Aktualna vrednost njegove dra- me leži drugod: v protestu zoper du- hovno in fizično nasilje birokratizma in policijske diktature, v kritiki omejenih metod izmaličenega socializma, v raz- krinkavanju anomalij, ki nastajajo v družbi kot posledica ždanovske omeje- nosti in brezdušnega pritiska od zgoraj. Idejno-psihološki in dramaturški kon- cept, iz katerega rase Brandstaetter- jeva drama, temelji na antitezi svobod- ne volje posameznika in volje oblasti, vsepovsod pričujoče sile, ki se ji mora posameznik ukloniti ali pa ga uniči. Samo dvoje ima na izbiro, kdor živi v tej mračni atmosferi: zanikanje svoje osebnosti s tem ko jo docela podredi volji in moči te sile ali pa umik v molk, v samoto, v duševno sterilnost, v smrt. Gibalo drame leži tedaj izven oseb, v tej slepi volji, ki ustvarja dramatično napetost in končno povzroči konflikt. Wanda, hči književnika Ksaweryja Po- nilowskega je njeno orodje in v moral- nem smislu njena žrtev. Oče, nekdanji revolucionar in človek visokih etičnih kvalitet, jo je v rani mladosti vzgajal v duhu svojih idealov, ki so se zdaj zanj docela umaknili iz resničnega sve- ta, ko jih je popačila izmaličena revo- lucija. »Se veš,« mu pravi Wanda, »ka- ko si mi svoje dni pomagal razvozlati mučna nasprotja? ... pa mi razlagal težke in nerazumljive reči... Korak za korakom si v meni podiral predsodke, ki so zrasli v meni, dokler nisem na- zadnje razumela, da je treba iskati re- šitev nekje drugje ...« Tega predsod- kov očiščenega srca se je polastila laž- na morala popačene revolucije. Spre- menila ga je v svoje slepo orodje in ga moralno pokveôila. Ksawery je brez moči nasproti puhlicam, ki jih jemlje Wanda za čisto zlato. Sam je na robu duševnega propada, zapit in uničen kot pisatelj in etična osebnost. »Uničili so mi talent, uničili fantazijo,« pravi v enem svojih monologov, »uničili pesni- ški pogled na svet, na ljudi. Štrli so mi sposobnosti. Hoteli so, naj pišem, kot ne znam pisati, naj gledam svet, kot ga ne znam gledati, hoteli so, naj bom po- doben desetinam drugih pisateljev, ki so brez osebnosti, brez pisateljske fi- ziognomije. ... Laž, laž, vse laž! Zaprli so me med štiri stene Poljske, kot v orehovo lupino in mi zapovedali, da naj igram gospodarja neskončnih prostran- stev ... Oropali so me vseh sredstev, kar jih je potrebnih za polno duhovno življenje...« Wanda tega ne more ra- zumeti, ker je docela pod sugestivnim vplivom prav tiste lažne morale, ki je uničila njenega očeta. Prizadeva si, da bi ga spravila nazaj tja, od koder se je umaknil v duhovno sterilnost in alko- hol. Zaradi tega ga skuša razdvojiti s svojo mačeho, njegovo tretjo ženo, re- ligioznim bitjem, ki živi v dilemi, ker se je »sprla z bogom« — njen »greh« je civilna poroka. Popačena revolucija ji ni dala tiste etične in moralne opore, ki jo je čutila v veri; prav tako je ne more najti v svojem možu, duševno raz- klanem slabiču in pijancu. Ko se v Ksaweryjev dom zateče Pjotr Niedzicki, ki ga po nedolžnem preganja policija, se prične dejanje razvijati in približevati kritični točki, kjer se v ostri luči pokažejo posledice zlagane morale, zoper katero protestira Brandstaetter. Docela prepričana, da je storila etično pozitivno dejanje, izda Wanda v oče- tovem imenu Niedzickega policiji in gre celo tako daleč, da pred mačeho obdolži očeta in mu naprti svoje iz- dajstvo, — iz rafiniranega računa, v upanju, da bo s tem razdrla zakon. Iz »brezupnega labirinta« se Ksawery reši v smrt. Toda v tem ni rešitev vprašanja, ki ga zastavlja Brandstaetter v »Molku«, rešitev je v bodočnosti, v veri v zmago prave, neizmaličene revolucije, v lju- deh takšnega kova, kakršen je Feliks Witowicz, ki je vkljub bolezni in tež- kim razočaranjem ohranil življenjski optimizem. S stališča dramaturške lo- gike ni v drami nujno potreben. V bi- stvu ni drugega kot rezoner in zastop- nik optimistične idejnosti. Toda takšno gledanje bi bilo zgrešeno. Njegova pri- jetna, možata osebnost pomeni simbo- lični žarek v brezupni temi, duševna opora, ki dvigne gledalca nad pesimi- stično, težeče vzdušje »Molka«. Ni težko uganiti, da dopušča Brand- staetterjev tekst režiserju dve različni Jdejno-psihološki interpretacijii. S pre- tiranim poudarkom na Ksawerijevi uso- di, s poudarjeno religiozno etiko Irene in z retušem idejnih središč Witowice- vega zrelega optimizma, bi se utegnil iz »Molka« izcimiti »napad na socializem iz buržoaznih stališč« (H. Grün) in ne- kakšna potrditev krščanske etike, kar bi se nedvomno ne ujemalo z Brand- staetter jevim idejnim konceptom, saj je v drami prav Witowicz idejni steber avtorjevega optimizma. Režiser Branko Gombač je izbral pra- vilno pot. Witowicza je pomaknil v sre- dišče poleg Ksawerija in podčrtal kon- trast med njunima psihološkima in idej- nima fiziognomijama. Wando je tol- mačil iz človeškega vidika, ne kot fa- natično obsedenko, marveč kot bitje, ki je zaslepljeno, l^i dela zlo v najboljši veri, da je storila dobro. Prav tako je Ireni pustil njeno človeško globino in polnoto, ne da bi potencirala njeno reli- gioznost v karikaturo, oziroma da bi jo tolmačil kot tercijalko. S svojo režijo je pokazal veliko psihološkega smisla in estetskega takta, drami je dal enot- nost in dinamičnost, ki je v samem tekstu pogosto ni (lirski monologi n. pr., ki so izrazito ne dramatični). Witowicza je vseskozi prepričljivo in psihološko enotno kreiral Pavle Jeršin. S pretehtano, ekonomično igro je iz- oblikoval možato, uravnovešeno oseb- nost človeka, ki se je preko življenjskih izkušenj, razočaranja in trpljenja po- vzpel do tiste vedrine, ki mu ne do- pusti, da bi ob bridkostih, ki jih je njegovo življenje prepolno, klonil in si izbral Ksawerijevo pot. Janez Škof se je s tenkočutnim razumevanjem vživel v razklano duševnost zapitega Ksawerija. Njegova igra je v trenutkih, ko Ksa- wery v lirskih, cinično obarvanih mo- nologih obtožuje ali izpoveduje, dosegla močno sugestivnost; na premieri mu je občinstvo ploskalo na odprti sceni. Ma- rija Goršičeva je v vlogi Irene ustvarila plastičen, psihološko prepričljiv lik člo- veško toplega ženskega bitja, Jože Prislov je igral Pjotra z malce recita- tivnim akcentom, Breda Pugljeva pa je v dokaj nehvaležni vlogi Wände s pri- zadevrwstjo skušala vdihniti šablon- skemu besedilu izvirnika življenjsko verjetnost. BORCI S SUTJESKE PRIPOVEDUJEJO: Sutjesho - zrelostni izpit nosili borcev Načrt nemških nacistov je bil z vseh strani obkoliti glavnino NOV Jugosla- vije, ki je bila tedaj v Cmi gori. So- vražnik je poslal izdatne okrepitve tja, kjer je računal, da se bodo prebile naše edinice, v kanjon Sutjeske. Tako je pri- šlo do zgodovinsike bitke na Sutjeski, katere spomin bo našim zanamcem po- ffnenil najibolj krvavo in dramatično stran v zgodovini jugoslovanskih na- rodov. III. Krajiški brigadi IV. bataljona je poveljeval komandant Nikola Karano- vič. Brigada je kot prva v V. ofenzivi zaslužila časten naziv proleterske bri- gade. Naš »itaran« se je odlikoval poi izrednih strateških sposobnostih in po^ gumu. Značilno zanj je še to, da je znal z izredno človekljubnostjo čuvati živH ljenja svojih borcev in ranjencev. Zatd so ga borci domala oboževali. Ko je bil še pred prehodom čez Sutjesko v gosti šumi na izvidnih poteh ujet od Nemcev, se mu je posrečil pobeg in je pri ruvanju Nemcem ostal v rdkah le nje-, gov škorenj in rokav bluze. Kurirja^ ki sta bila v nje- giovi družbi iinprav tako srečno utekla, sta bila prepriča- na, da je Karan ujet in to tudi ja- vila štabu. Ko so borci naše brigade zvedeli za porazno vest, ni bilo parti- zana, ki ne bi jo- kal ob tej novici. Kako uro pozneje pa je prišla vest, da je naš ljubljeni komandant živ in svoboden. To pot so bile oči borcev vlažne od veselja. Prav ob tej razve- seljivi vesti je bri- gada dobila nalog, da improviziramo most, prekoračimo Sutjesko in očistimo cd neprijatelja obalo na levi strani Su- tjeske. Bili smo zelo izčrpani od napo- rov neprestanih borb, predvsem pa tudi od gladu, saj smo se že deseti dan hra- nili samo s travo kislico, bukovimi lista in lubjem, ki smo ga trgali izpod bu- kovih skori j. Toda oim smo ugledali svojega Karana živega v naši sredini, so bile tegobe pyozabljene in borci so znova vzplamteli v moralni moči. Z velikanskim naporom se nam je prehod čez Sutjesko posrečil. Grozljiv je bil pogled na mnogoštevilne ranjence in tifuzne (bolnike, ki smo jih vlačili s seboj. Izgube so bile velike, saj smo iz Bosne krenili z 2200 .borci, obe ofen- zivi — IV. in V. — pa je preživelo jedva 700 partizanov naše brigade. V dvajse- tih dneh borbe na Sutjeski in okolici si nismo mogli odpočiti niti en dan, bo- lje, niti uro. Bile so težke, nenehne, kr- vave borbe. Nemci so napadali naše bor- ce z artilerijo, minometalci in bombni- ki. Neprestano, podnevi in ponoči. Pla- note sutjeskinih obrežij so postale pravo vežbališče za streljanje. Tu so naši bor- ci položili zrelostni izpit. Naši koman- danti, ki so bili večidel preprosti kmetje, so pokazali strategijske talente ter ma- ksimum poguma in požrtvovalnosti. Ko smo dosegli levo obalo Sutjeske, spet ni bilo časa za odmor. Zdelo se je, da smo potrošili iKslednje rezerve moči, energije in poguma. Kolona je dokaj malodušno nadaljevala pot na bližnjo vzpetino. Odvrgli smo vse in oibdržali le orožje in municijo. Tla so bila od dežja spolzka in so terjala od ibosih, ožuljenih, sestradanih ter do dna izčrpanih bor- cev nečloveških nap>orov. Toda vera, da nas gori nad hrtibom vendarle čaika po- čitek, čistina, v bližini morda hišice, ki bodo nahranile na smrt sestradane bor- ce (potekal je tretji teden, ko smo živeli samo od lubja in trave — v redkih pri- merih tudi od surovega konjskega me- sa —) nam je vlivala zadnje upanje im dajala moč. V ieџï položaju se je pot. ki bi jo v normalnih prilikah pešec opravil v slabi uri, vlekla od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Poleg mnogih borcev sem na tej poti omagal tudi jaz. Ves oznojen od iz- črpanosti sem obsedel ob poti in odložil mitraljez. Morda sem le kratko minuto »počival«, ko me predrami klic četne bolničarke: »Kukavice jedna, daj mi barem mitraljez, da ga spasim!« Taka moralna klofuta je zaskelela v dno srca. Pograbil sem puško in se ne- kaj metrov »četveronožno« plazil zanjo in za junaško ženo, ki ji skupni napori še niso spodnesli nog. Taka medsebojna bodrenja so vlivala novih moči, da smo pot lahko nadaljevalii. Toda ko smo dosegli z rezerviami poslednjih moči hrib, nas je čakalo novo razočaranje. Namesto kratkega odmora, bele hiške, skorje kruha, smo padli v najstrašnejši artiljerijski ogenj. Kot vedno, v takih- primerih borec ipozabi na vse obetajoče dobrine. Noge so bile spet lahke, roke spretne in možgani so delovali čudo- vito bistro. Tako je bilo vse dni sutjeskih bojev: upanje, razočaranje, nečloveški napori, porazi in častne zmage. Ko smo prišli po 20 dneh iz temnih gozdov sutjeski-^ nega pekla, zagledali žitna polja in prve' hiše, smo imeli vtis, da smo pobili so- vražnika in da je vojne konec. Da — Sutjeska! O tej bitki bo večn* govorila zgodovina naših narodov. (Drobci iz .pripovedovanja spomeni- čarja in šestkratnega odlikovanca, majorja Boška Atlagiča.) ZARADI IDEJNE ZMEDE Ni dvoma: ker Inšpektor ljubi gnečo, bi publikum potreboval vsaj — svečo. Ob otvoritvi nove risalnice (o bivši kapeli) likovne sekcije KïiD »France Prešeren« v Celju SPET BOGATEJŠI BOMO ZA EN »IZEM«, MED AMATERJI BO ZAVLADAL — REVMATIZEM EPITAF Umrl je TEN klub — žrtev pre- velike vneme, a vedite- še -o smrti je življenja seme! Tistega jutra so bili vsi neverjetno točni. Ko sem vstopil v pisarno, so peli že trije stroji. Sef je dvignil očala in me motril z mirom, ki mi je stiskal vest. »Vaši izgledi za april! Niso najboljši.« i*Takoj,« sem rekel in premetal žepe. Ključe sem po stari navadi zopet poza- bil doma. »Oprostite, takoj se vrnem!« »Pričakoval sem to,« me je zavrnil šef. Napišite problematiko; veste, kaj hočem. Mudi se. Predale vam dam od- preti nasilno.« »Nasilno?« sem se začudil. »Kajpak, čez cesto je ključavničar. Pride in odpre.« »Ključavničar?« sem ponovil nekam odsotno. »Ključavničar, da. Kje pa živite, da ne veste, kdo nam pomaga, če so pre- dali naše mize zaprti. Pride človek, ki zna odpirati, pa amen.« In je vstal šef in se sprehodil po pi- sarni. Stroji so peli in uradnik, ki je z vso širino svoje postave zakrival mizo — obrnil si jo je iz nerazumljivega vzroka v zid, se je sklonil niže nad svo- jimi akti. Spoštovali smo ga, našega šefa, in tudi jaz sem vložil papir v stroj. »Grem na sestanek, pred deseto me ni nazaj!« In je šel. Široki, tako smo mu rekli, se je dvignil. Kot odrezano so utihnili stroji. Oči vseh so se uprle vanj, ki je bil naj- večji med nami. Imel je vodenomodre oči. Rezale so nas na dvoje, kadar nam je razlagifll svoje zamisli. Ženske so bile navdušene, kadar jih je ogovoril. Tako zastavnega moža ni imela nobena, vendar ni bil naiven v svojem odnosu do njih. Imel je malo ženo, ki se ni ustrašila najbolj abotnih stvari, da ga je nasitila. Apetit je imel gromozanski. O njegovi požrešnosti so krožile ane- kdote. Bal sem se ga in se držal ob strani, kadar me je vabil; ostala dva v oddelku sta se mu brez odpora pridru- žila. Občudovala sta njegovo moč, mene pa je odbijala elastičnost njegovega duha. Znašel se je v vsakem položaju. Nikoli v zadregi za izgovor in vedno glavni akter naših debat, si je utrdil sloves močnega človeka. Široki je stal in krožil z očmi, nje- gova dva sta ga z občudovanjem mo- trila, ženske so povesile oči in gledale v krila, meni pa je bilo tesno pri duši, ko se je ustavil v mojih očeh. »Naj vam povem?« je spregovoril trdno in nas pogledal, da sem pomislil: »Zdajle...!« »Tako je!« je povzel in povesil oči. Opazil sem, da ga moti blaten čevelj. Zunaj je neslo pošev dež mimo oken. »Tale človek,« in je pokazal name »nam ni v čast!« Začel sem udrihati po stroju. Zmotil sem se takoj na začetku, pa sem vseeno nadaljeval. »Tale človek, vedno brez ključev, je za nas skrivnost.« »Skrivnost?« je rekla Mira in oči so se ji zaiskrile. »Skrivnost?« je rekla Vanda in se na ves glas zasmejala. Tako se zasmeji človek, ki nekoga dobro pozna. »Po- vejte nam, Široki!« Od vseh žensk, ki so vedrile v našem oddelku, mu je bila najbližja, jaz pa njenega glasu nisem prenesel. Pel je na tisti višini, kjer čistost prehaja v crescendo. »Skrivnost!« sta si pomela roke obču- dovalca. »Slišal si glas naroda!« je rekel Široki in se prestopil do mene. »Močnejši je od glasu postave!« Izvle- kel sem list in ga raztrgal. »Poslušal me boš in vsi boste čuli!« »Tak kaj, vendar?« je zapela Vanda. In je spregovoril Široki: »M or ile c je med narhi!« Roko je iztegnil in kazal nekam na- vzdol, ne vame, temveč tja, kamor me je spravil s svojo trdo besedo. »Morilec!« je vzkliknila Mira. Ni znala skriti navdušenja. »Stepla se bosta!« je zapela Vanda. »Mi smo tukaj!« sta pristavila obču- dovalca. »Sam opravim z njim,« je rekel Ši- roki. Oči so se mu zaiskrile, roka je trzala in zadel me je udarec, ki bi bil vola podrl. Jaz pa sem se upognil in padel predenj na vse štiri. Čutil sem njegov zmagoslavni pogled na svojem hrbtu in pazil na njegovo nogo, s ka- tero mi je hotel zadati uničujoč udarec. Ko jo je za spoznanje dvignil, sem bliskovito šinil kvišku in ga udaril z vso težo svojih sedemdeset kilogramov v brado. Lovil je ravnotežje, poskočil dvakrat z levo nogo in padel vznak. »V ringu sem boksal, preden sem postal to, kar sem danes,i< sem mimo pripomnil in si obrisal kri s členkov na zapestju. Občudovalca Širokega sta otrdela na stolih, Mira pa je kriknila: »Morilec!« »Rekla sem«, je vreščal Vandin cres- cendo. »Polijte ga z vodo!« sem pristavil. »Bo dovolj navadna ali stopimo po živo?« je rekel eden od občudovalcev, pokleknil k Širokemu in ga začel tresti. »Skoda, da nisem štel!« je rekel drugi občudovalec in šel plašno proti vratom. »Nazaj!« sem zavpil in pokazal na njegovo mesto. »Ce se Vam zdi.« »Vam« je izgovoril tako spoštljivo, da se je slišalo kot v vljudnostnem pismu. »Moram biti res zraven?« In je šel na svoje mesto. Plašno je vzel v roke dopis in se po- globil vanj. »Strahopetca!« je kriknila Vanda. »Možje so izumrli!« je hlipala Mira. »Podgane se redijo.« »Široki je odprl oči; nezavesten je bil kvečjemu pet sekund. Opazil sem, ko je prišel k sebi. Poslušal je, kaj se me- nimo. Hitro je bil na nogah. Občudo- valec mu je pomagal. Ko sta se srečala najina pogleda, sem imel občutek, da gledam buldoga, ki je pospravil krvav zalogaj. Zolč se mu je razlil v kri in ta je zelenokrvava zalila oči. »Udarec pa tak! Kdo bi si bil mislil!« je rekel Široki in pljunil kri. Obrisal sem jo z obraza. »To je povračilo!« je rekel in se krvavo penil. »Otroka sta umorila, on in njegova lajdra, Betka, tista iz obrata.« Skremžil se je. »Splavila je. Tako čedno dekle, pa je nocoj krvavela zaradi tegale prasca.« Zadnjo besedo je dvignil nad ostale, da je visoko obvisela nad nami. »Zopet te bo! Joj, kaj smo doživeli!« je jecala Vanda. »Ne bom ga — bot sva si!« sem rekel spravljivo in se napotil proti vratom. Bi jim naj razlagal, kako je prišlo do splava? Zamahnil sem z roko in jo vtak- nil v žep. Na vratih sem postal. »Ključe vam pošljem. Lahko boste odprli predale,* sem dostavil in šel. Dva dneva sem posedal po parkih. Brsti so se napele na drevju, pomlad je vršela v zraku in vodi. Dekleta s širokimi krili in napetimi nedri so hodila mimo. Fantje so se smejali. Tretji dan sem jo počakal pred bol- nico. Imela je majav korak in upadel obraz. »Nisi v službi?« Na bližnjem zvoniku je odbilo dvanajsto. »Zvedeli so. Ob čast sem.« »Si mislil, da ne bodo?« Tresel sem se kot trs; »Te je kdaj zasledoval Široki?« »Je!« Gledala je v tla in jela brcati droben kamen. »Si se ob njega spo- taknil?« Dvignila je oči. »In?« sem postavil trdo. »Ni uspel,« je rekla in njen smehljaj je vztrepetal od užaljenosti. »Uspel pa je uničiti najino čast!« »Čast, praviš, da je uničil? Tvojo in mojo?« »Najino. Potresel je drevo, močan kot je, in listje je odletelo. Gola sva. Listje lahko pograbiva. Pa tudi za to sva prepozna. So že nastlali z njim svoi svinjak. Na drevo nazaj ga ne spravi nihče več.« »Listja, meniš. Samo zrase. Pomlad je. Riko. Prepričana sem, da je naša do- mačija že v cvetju. Mestna pomlad je pozna.« Zazrl sem se v njene oči. Velika solza se je utrnila iz njih in polzela po licu. In v njej je bilo veliko mojih drobnih obrazov. Sla sva po glavni cesti. Pomešala sva se med dijake. Potegnili so naju proti postaji. Veliko jih je v našem mestu, ki se vozijo v mestne šole. Vlak se je premaknil. Slonela sva ob oknu in geldala mesto, ki sva ga za- puščala. Betka se je zazrla vame in rekla: »Priznaj, stepla sta se, ti in Siroki.« Nasmehnil sem se in prikimal. Vlak je vozil v zeleno provinco. Karel Klančnik — Levin: IS. JUNIJA — STEV. 2S STRAF Življenje na naši vasi éiodarski, kalturoi ìb družbeni obraz Šmiliela Smihel je naselje, ki se razteza "po vzhodnem pobočju Mozirske planine v višini 700 do 1200 m. Pretežno kmeč- kemu prebivalstvu nudi glavni vir do- hodkov gozdarstvo in živinoreja. Polje- delstvo je manj razvito in le redki so kmetje, ki pridelajo živeža za vse leto. Minula vojna je kraj v gospodarskem pogledu močno prizadela in je zlasti živinoreja skoraj povsem propadla. Od tega si kmetje še danes niso opomogli. Živine ni bilo, sečnja lesa je bila ome- jena in tako se šmihelski kmet gospo- darsko ni mogel okrepiti. Pred par leti pa mu je priskočUa na pomoč »višja sila«. Silen orkan je njihove gozdove tako opustošil, da so bili primorani se- kati »na debelo«. Takrat so si z lastnimi sredstvi elektrificirali svoj kraj. Osnovnega pomena za gospodarski napredek Šmihela je gradnja kamijon- ske ceste Mozirje—Smihel, za katero so se Smihelčani borili pol stoletja. Cesta ni pomembna samo zaradi eksploatacije bogatih šmihelskih in radegundskih go- zdov, omogočeno bi bilo tudi večje iz- koriščanje pašnih in obdelovalnih po- vršin in končno — zaživel bi turizem v tem lepem gorskem predelu. Pristojni ljudje so pred dvema letoma uvideli nujnosti gradnje ceste. Z usta- -novitvijo gozdnega sklada so bile po- dane tudi finančne možnosti za realiza- cijo te zamisli. Cesta se je sicer lansko leto pričela graditi, toda je gradnja sila počasi napredovala. Smihelčani so zelo razočarani nad takšno »gradnjo na obro- ke«, saj «vse kaže, da se njihove dolgo- letne želje še dolgo ne bodo uresničile. Prebivalstvo Smihela postaja malo- dušno in je treba njegovo nervozo razu- meti, saj si brez cestne povezave tega gorskega predela s trgom Mozirje res ne moremo predstavljati gospodarskega razvoja Smihela. Zelo pereče v Smihelu je tudi vpra- šanje vodovoda, ki ga prav tako gradijo »na obroke«. Ves center Smihela je namreč brez zdrave pitne vode in sani- tarna inšpekcija je prebivalstvu ter šol- skim otrokom iz higiensko-zdravstvenih razlogov že pred leti prepovedala pitje te nezdrave vode. Vodovod bo stal okoli 6 milijonov — prebivalstvo samo ne zmore teh izdatkov in bi bilo nujno, da ga v izdatnejši meri podpre občina, oziroma okraj. Smihelčani se radi izobražujejo Toliko o gospodarskih težavah in po- trebah. Te gospodarske težave delajo Smihelčane sicer dokaj malodušne, kljub temu pa jih ne ovirajo v razgiba- nosti kulturno-prosvetnega dela. Smi- helčani se zelo radi izobražujejo. Skoraj vsaka družina ima naročen dnevnik ali pa vsaj tednik in razne gospodarske revije. Pri prosvetnem društvu »Rovtar« pa obstoja sicer skromna, toda kvali- tetna knjižnica (približno 600 knjig). Pri prosvetnem društvu deluje še gle- dališka skupina, ki od časa do časa uprizarja igre. Udejstvujejo se uspešno odrasli lin mladina. Posebno pa se je zadnja leta uveljavil pevski zbor pod vodstvom pevovodje tov. Acmana, ki je s svojimi kvalitetnimi nastopi žel pov- sod mnogo priznanja. Seveda pa bi bilo kultumoprosvetno življenje v Smihelu še mnogo živahnej- še, če bi imeli primernejše prostore. Vse prireditve se namreč odigravajo v šol- skem razredu, kjer ob takih prilikah postavijo zasilni oder. Kako velik smi- sel imajo Smihelčani za kultumopro- svetno življenje, je dokaz tudi to, da so si pripravljeni postaviti nov pro- svetni ali zadružni dom, v katerem se bo moglo kulturno in društveno življe- nje še bolj razvijati. Seveda pa s tem ne morejo računati prej, dokler ne bo zgrajena cesta Mozirje--Smihel. Gospodinje in kmečka dekleta v Smi- helu se tudi zelo zanimajo za razne te- čaje — šivilske, kuharske, ročna dela. Organizirajo si kar same takoimenovane »domače tečaje« in brhka Rebrska de- kleta stavijo tečajnicam svojo veliko kuhinjo na razpolago. Ena rebrskih de- klet ima tudi gospodinj sko-kmetij sko šolo in prenaša svoje znanje na sova- ščanke. ROKA ROKO UMIJE Kar pa mi je bilo v Smihelu najbolj všeč, je to, da so ljudje izredno vljudni in uslužni drug napram drugemu. Tu ni nikakih razprtij in sovraštev — vsa vas je kot ena družina. Kadar imajo v naselju kakega težjega bolnika, nad ka- terim je treba bedeti podnevi in ponoči, priskočijo dobrosrčni kmetje na pomoč in čuvajo ponoči bolnika, da se domači lahko naspe. Prav tako složno si tudi pri poljskem delu pomagajo. Ce ima so- sed dosti sena zunaj in se pripravlja k nevihti, se dobri sosedje brez vabila ali prošnje zbero na travniku in seno je še pred dežjem pod streho. Pred leti se je zgodil tudi ta-le pri- mer: kmet Naraločnik je imel veliko njivo detelje, za katero je za naslednji dan imel naročenih več koscev. Domači so se dobro naspali in ko so prišli zju- traj na njivo, je bila vsa detelja po- košena. Fantje — prostovoljci so kosili vso noč :in pripravili zaskrbljenemu sosedu prijetno presenečenje. Prav tako je neka gospodinja, ki je bila v zadregi glede žanjic, vsa vesela zaukala, ko je v ranem jutru stopila na njivo in našla vso pšenico požeto. Ve- sele žanjice so do 2. ure ponoči pove- zale zadnje snope. Tako si Smihelčani drug drugemu po- magajo pri vseh delih. Slab izgovor Hk... ali ne ... hk ... to... tovariš miličnik, da bo letošnja suša hudo pri- zadela naše gotspodarstvo... hk... — žena*dom*družina*žena*dom*družinu Fpotitubepkulozni dispanzer v borbi proti tuberliulozi! Ob priliki letošnje fluorografske ak- cije se mi zdi umestno, da omenim vlogo in delovanje protituberkuloznega di- spanzerja, ki ima najbližji stik s tuber- kuloznimi bolniki. Vsak državljan, ki občuti težave prs- nih organov lahko pride na pregled v protituberkulozni dispanzer. Vsi pregle- dani so vpisani v posebno kartoteko, kjer se vT)išejo podatki o zdravstvenem in socialnem stanju. Če se ugotovi, da pregledani boleha za aktivno tuberkulozo, ki potrebuje zdravljenje, ga takoj napotimo na pljuč- ni oddelek ali pa v specialno bolnico za tuberkulozo. S tem dosežemo, da se bol- nik z odprto pljučno tuberkulozo po- zdravi, hrati pa da ne ogroža z okužba okolice. Poleg tega kliče dispanzer na rentgensko kontrolo njegove domače in ljudi iz okolja, v katerem je živel bolnik. Osnovna naloga dispanzerja ni torej sa- mo zdravljienje tuberkuloze, ampak od- krivanje t>olezni in pošiljanje na zdrav- ljenje v posebne ustanove. Bolnike z zaprto pljučno tuberkulozo pa pošiljamo v okrevališča, da se tam odpočijejo, da se ne bi zazdravljena pljučna tuberku- loza .ponovno razživela. Važna naloga dispanzerja je tudi pa- tronažna služba. Ze dolgo je znano, da tuberkulozni bolniki in njihova družina niso samo medicinski problem, temveč tudi često predvsem socialno-ekonomski zdravstveno-prosvetni, rehabilitacij ski in psihološki. Se danes ositaja zatorej tuberkuloza kljub ogromnemu napred- ku medicine ter velikih možnosti od- ikrivanja in zdravljenja te bolezni med prvimi zdravstvenimi problemi skoraj povsod na svetu. Laže je bilo najti učinkovita zdravila in izdelati uspešne operativne metode, kot pa zadovoljivo rešiti navedene pro- bleme. Glavne naloge patronažne služ- be so, da prepeči širjenje tuberkuloze s potrebnimi ukrepi kot so: klicanje na redno kontrolo bolnikov z zaprlo pljuč- no tuberkulozo, obiski na domu bolni- kov itd. Za uspešno borbo proti tuberkulozi je važna zdravstvena prosvetljenost naro- la. Široke ljudske množice morajo арк)- 'znati ix>trebe proti tuberkulozne borbe. Pomagajmo vsi pri odkrivanju tuber- kuloznih bolnikov in ipokažimo jim pot do protituberkuloznega dispanzerja. Ža- lostno je dejstvo, da še vedno prihajajo bolniki v dispanzer, ko je bolezen že ze- lo napredovala in so pljuča tako rekoč skoraj uničena od tuberkuloznih baci- lov. Zdravljenje takšnih bolnikov je dol- gotrajno in v mnogih primeith ne- uspešno. Veliko bolj uspešno je zdrav- ljenje, če pride bolnik čimprej v di- spanzer. Zato je fluorografska akcija zelo pomembna, ker odkriva vse skrite primere pljučne tuberkuloze. Tuberkuloza ni sramotna bolezen, bol- nike ne smemo zapostavljati kot manj vredne člane človeške družbe. Nihče ne ve, ali ne bo morda že jutri žrtev te za vratne ¡bolezni. V ilustracijo naj navedemo nekaj kratkih podatkov o delovanju protitu- berkuloznega dispanzerja v Žalcu, ki obsega področje občine Žalec in Vran- sko. Lani je bilo 7351 rentgenskih pre- gledov in odkritih 52 tuberkuloznih bolnikov. Danes je v žalskem dispan- zerju pod redno kontrolo 154 primerov žive pljučne tuberkuloze in 37 primerov izven pljučne tuberkuloze. Poleg tega je pod kontrolo 223 družin, ki žive v neposrednem stiku s tuberkuloznim bol- nikom. Pod rednim nadzorstvom so tudi vsi zazdravljeni bolniki ali tisti, ki ima- jo aktivno ali ugaslo tuberkulozo. Teh je okoli 400. Letno lahko žalski dispan- zer izvrši okoli 7500—8000 rentgenskih pregledov. Tu so zajeti predvsem bolni- ki in njihova ožja okolica. Rabili bi več let, če bi hoteli rentgensko pregledati vse prebivalstvo. Zato je flurografska akcija zelo koristna, saj vsak dan rent- gensko slikamo po 1000 prebivalcev. Na ta način bomo odkrili vse skrite pljučne bolnike, predvsem v začetni fa-7,i bolezni. Dr. Adam Medvešček Krvodajalci celjske občine Preteklo soboto popoldne so v dvo- rani kina Union krvodajalci celjske ob- čine slavnostno proslavili 4. junij — dan krvodajalcev. Poleg darovalcev krvi so se proslave udeležili tudi zastopniki ob- lasti, množičnih organizacij, zdravstva itd. Zaslužni krvodajalci so ob tej pri- liki prejeli zlate in srebrne značke, ki jih je prispevala celjska bolnišnica. Po zaključni predstavi v Unionu, so bili krvodajalci povabljeni v hotel Pošta, kjer so bili ix)goščeni in kjer se je pri- jetno družabno razpoloženje zavleklo pozno v noč. Celjska transfuzijska po- staja se posebej zahvaljuje ljudskemu odboru celjske občine ter Zavodu za so- cialno zavarovanje, ki sta omogočUa to .Ix>gostitev. Na siiki vidimo »v rožcah« Katarino Baumgartner, ki je v treh letih enain- tridesetkrat darovala kri našim bolni- kom. Za red in varnost na cestah (Nadaljevanje s 3. strani) ŠOLAR NA PRASNEM TLAKU Zvonec zazvoni in postaven reševalec se dvig- ме izza dolge, s papirji obložene mize. »Pro.sim.« »Pridite takoj, nesreča na Ljubljanski prò Claziji! Nujno jel« Glas na drugi strani žice skoro ihti. Njemu je to vsakdanje. Hitro se dvigne. Cez Miinuto že odpelje avto skozi vrata reševalne postaje. Pred zavijajočim glasom sirene se vse umika. Gruča preplašenih, radovednih ljudi. Vpitje neke žene se vmeša med trobljenje avtomobi- lov, ki hočejo mimo. Miličnik dvigne roko in preusmeri promet na drugo cesto. »Rešilni mora priti vsak čas«, pojasnjuje. Na prašnem tlaku nepremično leži šolar, kak- šnih dvanajst let star. Glava mu je nagnjena pol v desno, iz ust in rane na glavi teče kri sunkoma in zleplja dolge, razmršene temno, kostanjeve lase na bledih sencih. Ob njem kle- či mati in obupno roti ljudi okoli sebe. »Rešite ga, . . . rešite mi otroka.« Nagne se nadenj, ga trese, poljublja na lica in kliče: »Danilo, . . . moj Danek, . . . dvigni se . . , Poglej me samo enkrat . . . glej, tukaj sem . . . tvoja mamica . . .«. Miličnik jo prime za ramo in jo prične tolažiti. Ne daleč si ruva lase in vzgihuje voznik. »Saj sem vozil previdno . . .«, si govori in zo- pet meri z dolgimi, nemirnimi koraki asfaltni pločnik. »Vozil sem previdno . . . pijan nisem ... ne- sreča«. Avtomobil ... a kaj avtomobil . , . žit- Ijenje . . . ubogi dečko . . .« »Poročila.« Gumb radia privijen glasneje. »Starši pazite ва svoje otroke! Nenehno opo- zarjamo, a še se vrste iz dneva v dan pro- metne nesreče, katerih so krivi v glavnem šolarji.« »Dnnes popoldne ob treh se je pripetila na Ljubljanski cesti v Celju huda prometna ne- sreča. Avtomobilist K. K. iz Ljubljane je podrl pred Glazijo 11-Ietnega šolarja D. O. iz Celja. Do nesreče je prišlo po neprevidnosti malega Danila, ki je, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, pridrvel z naglico iz drevoreda pod avtomobil. Nezavestnega so prepeljali ▼ celjsko bolnišnico.« »Se enkrat: Starši pazite na svoje otroke! Opozarjajte jih pred nezgodami in seznanite jih s cestnimi predpisi.« Mrak je že legel na mesto. Ljudje so se raz- šli. Govorili so o nesreči, ugibali, kako je do nje prišlo, kdo je kriv . . . V bolnišnici so vznemirjeno tekale bele po- stave, prihajale in se izgubljale. Nekdo se bori s smrtjo. »Gre za življenje . . . umrl bo . . . saj nisem jaz kriv . . . nbogi deček . . .! »Take in po- dobne vzdihe je slišala dežurna sestra, zdrar- nik pa mn je pred uro vzel kri. »Videli boste . . . nisem bil pijan . ..« Na ovinku je postalo vse tiho. Ostala je mlaka strnjene temnordeče krvi im zlomljen prometni znak, moder kvndrat z belim trikotnikom — VOZI PREVIDNO! Takole je upodobila prometno nesrečo (risba je bila nagrajena) učenka iz Zalea] Kdo nom bo popravijo! uvožene hladilnibe? Naša gostinska podjetja so zlasti v turističnih krajih v takih vročih po- letjih zaskrbljena, kako bodo svojim gostom nudila dnevno sveža živila Pri- zadevni gostinci v Zgornji Savinjski dolini so si zato že v lanskem letu na- bavili pri celjski Jugo tehniki iz Češke uvožene hladilnike znamke »Tatra« in odšteli zanje lepe denarce — 165.000 din. Garancije za drage hladilnike niso pre- jeli, živeli pa so v trdnem prepričanju, da jih bodo lahko uporabljali vsaj ne- kaj let. Toda kako so bili naši gostilni- čarji — oče Petrin z Ljubnega, Cešpo- vec, gostinske podjetje v Nazarjih, Mo- zirju in Smartnem ob Paki — razočara- ni, ko so se jim hladilniki že r>o dveh mesecih pokvarili. (Inklorit je izhlapel iz cevi, tako da naprave ne hladijo več). Pri nas strokovnjakov, ki bi poprav- ljali hladilnike ni in sc se zato prizadeti obrnili na trgovsko podjetje, ki jim je hladilnike prodalo (Jugotehnika Celje, Stanetova ulica). Direktor jim ni mogel prav nič pomagati in je izjavil, da za te hladilnike ni garancije. Lastniki bodo pač sami morali poiskati strokov- njaka, ki jim bo popravil hladilnike. Toda teh strokovnjakov pri nas pri- manjkuje in tako prizadeti gostinci upravičeno negodujejo nad naše trgov- sko mrežo, ki uvaža tehnične predmete, ne da bi zanje zahtevala tudi garancije. Pet pokvarjenih uvoženih štedilnikov v gornji Savinjski dolini je spet dokaz, da moramo imeti več zaupanja v do- mače izdelke in ne na slepe oboževati vse, kar je uvoženo. Prizadeti ljudje, ki so >blesku uvoza« nasedli pa priporo- čajo trgovskim podjetjem, naj ibodo v bodoče bolj previdna (pri nabavi uveze- nih predmetov, v* SKRB, DENAR Ш DOPffST... KAM NA DOPUST. TO JE VPRAŠANJE. ŠE VEČJE VPRAŠANJE JE DENAR. MNOGI GA ZBIRAJO VSE LETO, MNOGI GREDO ^^c^ NA .KREDIT« ALI PA »SKOMBINIRAJO«. «-^^'^ TISOČAKI SO NA VSAK NAClN POTREB- NI IN TEŽKI, Z ZNOJEM PREPOJENI IN Z MISLIJO .FIKSIRANI« TISOČAKI! IMETI DENAR, SE PRAVI IMETI DOPUST ALI KAJ DRUGEGA. KER BI BILO NEUMEST- NO RAZMIŠLJANJE O KAKRŠNIKOLI TEH- NIČNI PRIDOBITVI ZARADI PASJIH DNI, JE TOREJ NA TAPETI DOPUST. DENAR JE TU. NA KAKŠEN NAČIN JE PRISPEL V ROKE TEGA, KI GA DRŽI. JE ZA NAS ZAENKRAT NEINTERESANTNO VPRAŠANJE! SKRATKA: NE TIPAJ PO TUJIH ŽEPIH, DA BOŠ DOLGO ŽIVEL IN TI BO DOBRO NA ZEMLJI. ■ IZ NABITOPOLNIH OGLASNIH DESK, NEVERJETNO NESRAMNO IN NEDOPOVED- LJIVO KRICE POSAMEZNI LEPAKI NA MIMOIDOČEGA DRŽAVLJANA IN OBENEM RAZKAZUJEJO VSO SVOJO NESRAMNOST! TO JE V NEBO VPIJOČA KRIVICA ZA TISTEGA, KI SI OB POTU SVOJEGA OBRAZA SLUŽI KRUH IN NIKOLI V SVO- JEM ŽIVLJENJU NI VIDEL MORJA. PROČ S SENTIMENTALNOSTJO. TO JE ZA LJUDI LAHKEGA ŽIVLJA. MI SI RAJE OGLEJMO KAKO SE LJUDJE ODLOČIJO ZA UNI- ČENJE TISTEGA, KAR SO SI PRIHRANILI! ŠE PREJ BI SE POMENILI KAJ JE TURI- STIČNI URAD. NAMREČ TO JE PRIDO- BITNO PODJETJE, KI NUDI TURISTOM (INOZEMSKIM LAHKO PA TUDI DOMA- ČIM) POSAMEZNE INFORMACIJE. V TEH URADIH SO LJUDJE, KI OBVLADAJO VEC JEZIKOV, SO VLJUDNI IN KOLIKOR MO- GOČE IZNAJDLJIVI. (LAHKO TUDI NE- RODNI)! VERJETNO ŠE NAJBOLJ TA- KRAT, KADAR JE MALO ALI NIC TURI- STOV. POLEG TEH TURISTIČNIH MALENKOSTI PA V SKLOPU RAZNIH AVTOBUSNIH PODJETIJ PRIREJA SKUPINSKE IZLETE. PREDEN SE ČLOVEK ODLOČI KAM BO ŠEL, SO PASJI DNEVI ZE PRED VRATI. V TAKIH PRIMERIH SE ČLOVEK DVAKRAT POTI! PRVIČ ZARADI VROČINE, DRUGIČ PA ZARADI DENARJA. KOLIKO NEPRESPANIH NOCI ZAHTEVA ENA SAMA ODLOČITEV: KAM BOM ŠEL? IN KER SE ČLOVEK NE MORE ODLOČITI, SE V TAKIH PRIMERIH POSLUZI TURISTIČNEGA URADA. »DOBER DAN.« »ŽELITE PROSIM?« »HM, ŽELIM, ŽELIVA IZKORISTITI DO- PUST. SAJ RAZUMETE, DO DANES SE ŠE NISVA ODLOČILA KAM. DA BI BILO KAR NAJBOLJE. ZATO BI PROSILA, CE STE TAKO PRIJAZNI IN NAMA POVEDALI, KJE BI ČLOVEK NAJLEPŠE PREŽIVEL DOPUST!« »MALENKOST, MALENKOST«, »IMAMO VELIKO IZBIRO. MORJE, PLA- NINE«. »MORJE? NA VSAK NAČIN MORJE«, »PRAV STE POVEDALI, MORJE JE PAC MORJE E\ VSAKDO GA LJUBL VAŠA OD- LOČITEV NI SLABA! NAŠA MORSKA OBA- LA JE ZELO BOGATA IN RAZNOLIKA. CE ŽELITE VROČE PODNEBJE POTEM VAM LAHKO PRIPOROČAM JUŽNO JADRANSKO OBALO. V NASPROTNEM PRIMERU PA VSO SEVERNO, KI JE PO SVOJI SLIKO- VITOSTI NENADKRILJIVA! TOREJ, CE BI ZACELI PRI KOPRU IN ŠLI NAVZDOL, BI VAM PRIPOROČAL NASLEDNJA LETOVIŠČA: CRIKVENICA, MALI LOŠINJ, ALI TUDI RAB. TO SO ČUDOVITI KRAJI IN LAHKO KAR MI »KASIRAMO, VAM PA IZDAMO POBOTNICO. SEM POPOLNOMA PREPRIČAN. DA BOSTE ZADOVOLJNI, CE SE RECIMO ODLOČITE ZA RAB. PLAŽA JE ČUDOVITA IN SE LAHKO OB NJEJ KOPATE. CE SE ZA RAB NE MORETE ODLOČITI, IMAMO ŠE ENO NEPRE- KOSLJIVO PLAŽO V CRIKVENICI, KI PA IMA TO SLABO STRAN, DA JE NEKO- LIKO SKALNATA. SKRATKA: NAŠA OBALA JE PREPOLNA JADRANSKIH LEPOT. TAM SO OSLI, IMAJO TUDI OVCE IN ZELO DOBRA NARAVNA VINA.« DA, VSE KAR STE POVEDALI, JE NARAVNOST ČUDOVITO. TAKO ME JE PRE- VZELO, DA BOM MORAL NAVSEZADNJE ZARES NA MORJE IN TO ZARADI VAŠIH STROKOVNIH SPOSOBNO(STI. IMAM ŠE ENO MOŽNOST, IN SICER TO, DA SE ODLOČIM ZA NAJCENEJŠE. ŽELEL BI VEDETI, KATERI IZMED TEH KRAJEV JE CENEJŠI OD TISOČ DIN V GLAVNI SE- ZONI.« »TO JE ZELO KOČLJIVO VPRAŠANJE IN SEM SKORAJ PREPRIČAN. DA GA NE BOMO REŠILI. NAŠE MORJE JE LEPO, ZA-¿. TO JE TUDI DRAGO. SVETUJEM VAM, DA SI TO UREDITE PO »PRIVATNI LINIJI« POTEM PA: »OH, VEŠ KAJ PAPA TAKO SE PA NISVA ZMENILA. CELO LETO SI MI OBLJUBLJAL IN SEDAJ MISLIŠ TO MOJO EDINO ŽELJO ZAVREČI. SPOMNI SE, KO SI SE VRAČAL POZNO PONOČI DOMOV IN SI MI OB- LJUBLJAL, DA BOVA ŠLA POLETI NA MORJE. IN SEDAJ?« »DA, NA TO SCENO SEM RAČUNAL ŽE DOMA. MOJA BOLJŠA POLOVICA JE TOREJ ODLOČILA, DA ODRINEVA ZE TA TEDEN NA MORJE, IN SICER NA RAB. BOG Ml POMAGAJ IN ODPUSTI GREH, KI SEM GA PRIZADEL SVOJEMU ŽEPU. IMAŠ ŠE KAJ PRIPOMNITI? NIC. PLAČAM. MALENKOST, Z ENO ROKO ZA VSEH ŠTIRINAJST DNI. IMAŠ ŠE KAJ? NIC. ZELO DOBRO, KER BI V NA- SPROTNEM PRIMERU IZJAVIL, DA MI JE NEKDO UKRADEL DENARNICO. NA- SVIDENJE IN HVALA VAM.« ODŠLA STA. NE VEMO, ALI STA ZARES ODŠLA GLEDAT OSLE NA SEVERNO ALI JUŽNO OBALO JADRANSKEGA MORJA. NITI TO NE VEMO. ALI STA PILA NA- RAVNA ALI ŠIŠKA VINA. NA KONCU VSEGA TEGA SEM DOLŽAN DATI POJASNILO, DA NE BO PRIŠLO DO NELJUBE POMOTE. NAMREČ, DA BOM POPOLNOMA ODKRIT, JE BILA STVAR TAKA: VERJETNO VAM JE ZNANO, DA SO UREDNIKI ČASOPISOV ČUDNI TICI. NEKAJ SI IZMISLIJO IN POTEM SE MORA NAJKASNEJE DO PRIHODNJEGA TORKA TO URESNIČITI. LAHKO SE PA ZGODI TUDI TAKO, DA ČLOVEK NI RAZPOLOŽEN ALI SE TI PA DOGODKI NE ZVRSTIJO TAKO, KOT BI SI ŽELEL. VSA NESREČA SKUPAJ. TODA PRI TEM JE NEKAJ NEIZPODBITNEGA: DO TORKA MORA BITI GOTOVO. ZATO MI BODO BRALCI TO NAMIŠLJENO REPORTAŽO BLAGOHOTNO OPROSTILI. IN VENDAR, DA NE BO REPORTAŽA CISTO BREZ RESNIČNIH PODATKOV SMO SE OBRNILI NA PODRUŽNICO »PUTNIKA« V CELJU. VPRAŠALI SMO JIH NEKAJ NAJVAŽNEJŠIH STVARI: KOLIKO RAZNIH REZERVACIJ ZA RAZNA LETOVIŠČA STE LETOS POSREDOVALI? »DO ZAČETKA JUNIJA, KO JE ŠELE ZAČETEK SEZONE, SMO REZERVIRALI PRI- BLIŽNO 200 SOB IN LEŽIŠČ« KATERI KRAJI SO ZA NAŠE LJUDI NAJBOLJ PRIVLAČNI? »NAJVEČ JIH GRE NA MORJE, PRECEJ TUDI V HRIBE. CELJANI NE LJUBIJO DOLGIH POTOVANJ, ZATO SE ODLOČIJO PREDVSEM ZA SEVERNO JADRANSKO OBALO.« IN KAKŠNE CENE PREMOREJO ŽEPI VA- ŠIH STRANK? »CISTO GOTOVO JE, DA NIHČE NIMA RAD PREVISOKIH CEN. MARSIKDO PA RAD PLACA NEKAJ VEC ZA NEKOLIKO VEC UDOBJA. NAJVEČ REZERVACIJ PA SMO POSREDOVALI ZA PENZIONE V CE- NAH OD 500 DO 800 DINARJEV. DRAŽJIH SKORAJ NIC, CENEJŠE PA SKORAJ NE DOBITE.« TAKA BI BILA NAŠA REPORTAŽA O DO- PUSTIH, DOPUSTNIKIH IN NJIHOVIH ŽEPIH . . . Hokus-pokus s prahom Braslovški trg je trg, ki zdaj je in zdaj — ga zopet ni. Neverjetno, boste rekli. Kako je sploh mogoče, da bi kak trg bil in ga potem spet ne bi bilo! Saj vendar ni kakor tisti skrivnostni plava- joči otoki v Pacifiku. Ne. Je čisto na- vaden, le malce nenavaden trg. Kadar namreč skozenj pripelje kakšno pre- vozno sredstvo, se tod dvigne oblak prahu, ki ga prekrije' vzdolž in počez (podobno kakor je izbruh Krakataua prekril sonce) in trg tedaj kratko in malo izgine. Ko potem ta prah spet na- lahno pade nazaj, od koder se je dvig- nil, ko dodobra zapraši mesnico, obe trgovini, šolo in hiše (skozi okna prodre le s težavo, ker so mu prebivalci za- prli pot, tako da so jih zaprli!), se zno- va pojavi. In kaj bi bilo tu neverjetne- ga? Prav nič. To se potem ponavlja in ponovi pri vsakokratni vožnji kakega avtomobila. To je vse. Ne. To še ni vse. Okrajna cestna uprava je lani cesto skozi trg pripravila za asfaltiranje. Ko je bila pripravljena, je zmanjkalo sred- stev. Naraščajoči promet iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline proti Ljub- ljani jo je potem nekoliko zdelal ali drugače, razdrobil, tako da je zdaj na njej dovolj prahu. Dovolj, da so vsa okna zaprta in da ta prah seda na naj- različnejše pred,mete po prodajalnah, ki jih doseže. Drugo je vprašanje kanali- zacije. Tudi to so lani le na pol do- končali; pozabili na odtok in — za šolo se zdaj nabira kužna voda, pomešana s krvjo iz klavnice, kar je sicer prijetno za muhe, manj prijetno pa za ljudi. — Tu bo vsekakor treba nekaj ukremti, kajti ne gre samo za turistični izgled, ki ni nikakršen, dosti bolj za higieno. SMRT NEUMORNEGA GODBENIKA Pred nedavnim je na Svetini umrl Ivan Ulaga, dolgoletni kapelnik Svetin- ske godbe. Smrt ga je zalotila še kot aktivnega godbenika v 82. letu starosti. Svetinska godba je že skozi desetlet- ja Celjanom in okoličanom voščila sreč- na nova leta in sodelovala na neštetih priiteditvah in proslavah. Četudi skro- mna po zasedbi, se lahko Svetinska god- ba ponaša kot najstarejša godba v celj- skem okraju, saj ji je že oče sedaj umrlega Ivana Ulaga v prejšnjem sto- letju postavil temelje. Ivan Ulaga je vodil Svetinsko godbo iix)lnih 50 let in v tem času vzgojil nove kadre. V mladih letih se je udejstvoval tudi pri bivši narodni godbi, poznejši železničarski in še kje. Bil je velik lju- bitelj godbe, kakršnih naša domovina ne premore mnogo. NAZARJE IMA NAJLEPSI ZDRAVSTVENI DOM V OKRAJU Pretekli teden so odprli v Nazarju nov zdravstveni dom, v katerega so namestili najmodernejši instrumentarij v prostorih, ki so funkcionalno in na- mensko odlično urejeni in razporejeni. Dom ima splošno ordinacijo, zobno or- dinacijo, zobno tehniko, dispanzer za žene, posvetovalnico, protituberkulozni dispanzer, laboratorij itd. Do te prepotrebne zdravstvene insti- tucije so prišli predvsem z dobro voljo vseh pristojnih in odgovornih ljudi na občini in okraju ter s sredstvi, ki jih je prispevala občina Mozirje, Okrajni za- vod za socialno zavarovanje in neka- tera podjetja. CELJSKI ŽIVILSKI TRG je v tem tednu posebno dobro zalo- žen s češnjami, jagodami in borovnica- mi. Zelenjave je tudi dovolj — lepe glavnate solate pa še vedno na vsem trgu ni mogoče dobiti. Gospodinje v le- tošnji pomladi zelo pogrešajo perutnino, saj je bilo druga leta ob tem času pi- ščancev na trgu več kot dovolj. Za spre- membo pa so bile ta teden na trgu spet. ribe, ki so jih gospodinje zaradi zmerne cene rade kupovale. Ker je novega krompirja na trgu še razmeroma malo, so zasebniki izkori- stili to priliko in ceno staremu krom- pirju dvignili za 2 din. Na splošno pa cene živilom, zlasti v socialističnem sek- torju, iz dneva v dan padajo. V tem tednu so se cene gibale takole: Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Krompir st. 16 (16—20). Krompir n. 90 (—). Čebula st. 120 (100-120). Čebula n. 20-70 (30 do 80). Cesen st. 170—200 (200). Cesen n. 100 (100 do 200). Solata 50—90 (60—100). Špinača — (60-150). Por - (60). Kis - (40-50). Peteršil - (100). Zelena 90 (100-120). Korenjček — (30-100). Koleraba 90 (90-120). Redkvica 100 (100). Pesa 40 (40-50). Zelje gl. 90 (—). Zelje rib. 40 (40). Hren - (150). Slive suhe 280 (-). Orehi Insceni 800 (800). Orehi celi 250 (250). Orašidi 400-420 (-). Ribe — (260). Mleko - (56). Smetana — (240). Skuta — (160). Maslo — (500). Sir trdi - (380). Kure - (400-800). Pi- ščanci - (200-350). Zajci - (100-800). Jajca 16 (15-17). Med — (300—400). Koruza — (45 do 55). Pšenica — (50-60). Oves - (40—45). Ječmen — (40-45). Grah str. 60-80 (80—100). Pomaranče 300 (—). Fižol v. 80—100 (70—100). Fižol n. 70 (50—70). Drobnjak 300 (300). Creš- nje 60-70 (70-100). Jagode 150—200 (200-400). Kumare 180—200 (200). Borovnice — (150—200). Roz,ine 440 (—). Limone 260 (—). kronika nesreč Pri padcu so si zlomili nogo: dijakinja Vesna Lampret iz Kranja, ki je bila na izletu pri Celjski koči; 9- letna Lidija Korakuka, risanja, topot pa psiho- loška tema »Otrok v ogledalu vzgoje in osebnega razvoja.« PROUČEVANJE GRADIVA VII. KONGRESA ZKJ Na svoji zadnji seji je občinski komi- te ZKS v Slov. Konjicah poleg razpra- ve o delu sindikatov v občini razprav- ljal o študiju gradiva iz VII. kongresa ZKJ. Člani komiteja so bili mnenja, da je k temu potrebno pristopiti z načrt- nim delom ter vključiti v študij vse čla- ne ZKS, poleg njih pa še odbornike po- litičnih organizacij na terenu in v pod- jetjih. Na ta način bi se ti v celoti se- znanili z referati na kongresu, progra- m.om in sklepi. NOVA ŽAGA V SLOV. KONJICAH V Slovenskih Konjicah bodo še letos postavili novo žago na lesnem obratu, ker je prejšnja pozimi p>ogorela. Nova bo stala popolnoma na drugem mestu ter so z deli že pričeli. Gradnjo je pre- vzelo gradbeno podjetje Beton iz Celja. Člani kolektiva tega obrata bodo pri tem pomagali še s prostovoljnim de- lom. S tem, ko bo žaga na novo postav- ljena, bo tudi omogočena njihova na- daljnja zaposlitev. Da bodo to svojo ob- ljubo izix)lnili, so pokazali že takoj v začetku, pri izkopu temeljev, kjer je bi- lo opravljenih že kar lepo število pro- stovoljnih delovnih ur. UREDITEV IZKOPANIN V ŠEMPETRU Po informacijah Turistične podzveze v Celju bodo dela za ureditev izkopanin v Šempetru stala okoli 50 milijonov din, dela v prvi etapi pa približno 30 milijo- nov. V tej etapi bodo objekti v grobem dograjeni in spomeniki razstavljeni. Po mnenju Zavoda za spomeniško varstvo je upati, da bi ta sredstva zbrali v žalski občini, okraju in republiki in so vsi izgledi, da bodo z deli že letos začeli. OTVORITEV DEPANDANSE PLANINSKEGA DOMA V LOGARSKI DOLINI Pretekli - teden je bua odprta depan- dansa Planinskega doma v Logarski dolini v neposredni bližini doma. De- pandansa je lepo urejena z 80 ležišči. Zgradbo, ki je stala okoli 10 milijonov din, je zgradilo planinsko društvo z lastnimi sredstvi ter ob pomoči GLO in OSS v Celju. • IZ POLJA OB SOTLI Te dni sta nas spet prijetno prese- netila s pevskim koncertom domači pi- onirski in ženski pevski zbor. Oba pev- ska zbora z veliko požrtvovalnostjo zelo uspešno vodi šolska upraviteljica tov. Ema Trobina. Pionirski pevski zbor je nedavno tudi na občinskem tekmovanju zasedel prvo mesto. Ljubitelji lepega petja želimo, da bi nas oba obsoteljska pevs^ka zbora še večkrat razveselila s tako ubrano pe- smijo. Z »VOLKODLAKI« NA POT Pred kratkim so mladi igralci iz Vin- skega vrha pri Slivnici uprizorili dramo »Volkodlaki«, s katero so uspešno go- stovali tudi v gasilski dvorani v Selah pri Virštanju. Ljudje so bili presenečeni nad lepo izvedbo. gibanje prebivalstva v času od 31. maja do 7. junija 1958 je bilo rojenih 15 dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Jožef Gobec, delavec iz Galicije in Marija Kovač, delavka iz Gorice p. Šmartnem. Car dr. Zlatan, zdravnik iz Zagreba in Marija Albina dr. Butia, zdravnica iz Slane pri Celju. Miro- slav Goziiik, avtoklepar iz Trnovelj pri Celju in Marija Verbovšek, administratorka iz Celja. Umrli so: Ivan Zabukovnik, študent iz Šaleka, star 33 let. Franc Weber, upokojenec iz Celja, star 72 let. Franc Pirnat, otrok iz Sv. Petra pri Jurkloštru, star 5 let. Tomo Hauptman, otrok iz Zagorja, star 2 meseca. Jožef Mihalič, mi- zarski mojster v pokoju iz Celja, star 82 let. Milka Kunštek, otrok iz Huma na Sutli, stara 13 let. Srečko Pošebal, otrok iz Trbovelj, star 5 mesecev. Miran Ristovič, otrok iz Rimskih Toplic, star 1 mesec. Leopoldina Agrež, za- sebnica iz Celja, stara 73 let. Terezija Teršek, upokojenka iz Laškega stara 64 let. Končno le z mrtve točke (Nadaljevanje s 1. strani) In zaključki konference? Čeprav je imela konferenca posveto- valni značaj, je bilo vendar sprejetih nekaj koristnih zaključkov. Ce bodo rea- lizirani, bodo za turizem v tem predelu nastopili boljši časi. Zaenkrat, kar je važno, se je stvar premaknila iz mrtve točke. Planinsko društvo v Celju bo plačalo izdelavo regionalnega urbani- stičnega načrta, ki naj bi bil izdelan čim prej. Turistična podzveza bo po- skrbela s pomočjo Elektrogospodarstva Slovenije načrte za elektrifikacijo Lo-, garske doline, mozirska občina pa bo; ustanovila elektrifikacijski odbor, ki bo' vodil elektrifikacij ska dela in zaintere-, siral za soudeležbo čim več interesen-; tov. Pri delih je obljubil pomoč tudi za-j stopnik Elektro iz Celja. Uprava za ce-i ste, zaradi obsežnih del drugod, ne bo" mogla zaenkrat v tem predelu na cestahi kaj več napraviti. Zastopnik Avtobus-i nega podjetja iz Celja pa je zagotovUr! da bo obratovala v Logarsko dolino V: času sezone proga, čeprav doslej ni bila, rentabilna. i 13. JUNIJA — STEV. 23 втк šport * Šport ^ Šport * šport * šport Zmago cellshe reprezentance v Grazu Pretekli teden je na prekrasnem stadionu v Libenau-ii pri Grazu atletska reperzentanca Celja preraapaia v troboju mest Graz : Ljub- ljana : Celje »stala nasprotnika in se uveljavila koi /mapovalee. Ta uspeh je tem pomembnejši. Ker so v reprezentanci Celja nastopali le atleti in atletinje iz Kladivarja. dotira so bili Gra- čani okrepljeni s predstavniki celotne Štajer- ske. Ljubljančani pa z atleti iz Kočevja in novomeškega okraja. Celjska ekipa je nastopila oslabljena, brez odličnega Važiča v tekih na srednje proge in odličnega metalca Golea. Ce- ljani so pri moških pobrali dvojno zmago na visokih ovirah, v metu kopja in v skoku ob palici. Vipotnik pa je zmagal na 800 m. V sredi.šču zanimanja je bilo srečauje med Lor- gerjem in evropskim rekorderjem Lauerjem na ovirah, kjer je Stanko Lorger kljub sijajne- mu startu in vodstvu vse do sedme ovire v zad- nji tretjini proge popustil, tako da ga je Lauer prepričljivo premagal z odličnim časom 13.8, Lorifer ])a so je »zadovoljil- s 1-t.l, le za dese- tinko slabšim časom od svojega rekorda. — Tudi Celjanke so nas zadovoljile in bi skoraj- da pripravile veliko presenečenje. Spodrsljaj pri skoku v višino je Celjanke spravil ob zmago nad Ljubljano . . . Celjanke so zmagale na 100 m, 800 m in v štafeti 4 X 100 m. šikov- čeva je na 100 m izenačila jugoslovanski re- koid. odlične rezultate pa sta dosegli še Slam- nikova na 800 m in Celesnikova v metu diiska in krogle. Končno stanje točk: Celje 150, Ljub- ljana 141, Graz 139. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Re- prezentanca Celja je bila deležna prisrčnega sprejema in upajmo, da se bodo tudi gostje ob povratnem srečanju, ki bo /.e letos v sep- tembru v našem mestu, dobro počutili pri nas. Na visokih ovirali - Lorger ponovno 14.0 Ko je v mesecu maju Stanko Lorger postavil v Celju v pičlih 40 minutah dva izredna jugo- slovanska rekorda je bilo pri »prijateljih« atletike polno nevoščljivih govoric v našem mestu, češ — celjski sodniki so zopet naredili rezultat ali v drugi verziji — ob takšnem or- kanu bi vsak 60- letni možakar tekel na re- kord ... Ta glas je celo našel svoj prizvok v Poletu in Ljudski pravici! In kaj je pokazal Lorger po teh rekordih? Na visokih ovirah je po rekordnem teku že trikrat na »tujih tleh« tekel 14,1 in zadnzo nedeljo v Beogradu 14,0, ko je v dvoboju Beograd : Leningrad prema- gal odličnega Mlhajlova, ki se v letošnjem letu ponaša z rezultatom 13.8. Tako je Lorger potrdil svoj državni rekord in dokazal, da njegov po- dvig v Celju ni bil slučajen niti »čuden« (po beograjskem Sportu). Lorgerju lahko le česti- tamo na lepi mednarodni zmagi v Beogradu in mu želimo, da bi nas tudi v bodoče raz- veselil z dobrimi rezultati. -- Ob rob pa le še pripis, da se tudi v Celju lahko postav- ljajo državni rekordi, neverni Tomaži pa naj prenehajo z nesmiselnimi govoricami . . . DINAMO - MLADOST - KLÄDIVÄß v Celju v soboto in v nedeljo bodo ljubitelji atletike v našem mestu le prišli na svoj račun. Po daljšem času je Kladivar pripravil Celjanom kvaliteten nastop, kjer bomo videli na startu kar 20 državnih reprezentantov. Ker je to pr- venstvena tekma v okviru I. kola zvezne atlet- ske lige s točkovanjem, bo draž te prireditve še tem večja. Atleti Dinama in Mladosti iz Zagreba so v zadnjih letih zelo napredovali. Vse večje je njihovo število v državni repre- zentanci, kot ekipi pa sta vselej v elitni druž- bi najboljših v Jugoslaviji. V njihovi vrsti so državni reprezentanti Murat, Vucelič, Miler, Bezjak. Škrinjar, Žuvela in drugi. Njim po robu se bodo postavili celjski člani državne repre- zentance Lorger, Važič, Vipotnik, Zupančič, Ko- pitar, Lešek. Brez dvoma bodo v središču po- zornosti srečanja na srednjih progah med Mu- ratom, Važičem in Vipotnikom, dvoboj Lorger : Vucelič itd. V nedeljo bodo nastopile proti do- mačim atletinjam tudi večletne državne pr- vaklnje-atletinje Mladosti, ki imajo v svojih vrstah državne reprezentantke Babovičevo, Ho- moljo, Šafarjevo, Jugovo in druge. Celjanke se bodo pomerile s svojo najmočnejšo ekipo na čelu s članicami državne reprezentance Ši- kovčevo, Slamnikovo in Celešnikovo. — Skrat- ka, obeta se nam v popolnem olimpijskem spo- redu zelo lepa prireditev. Kdo bo zmagal in kakšni bodo rezultati? Več o tem pa bomo pi- sal; v prihodnji številki CT. Velik napredek v waterpolu, v plavanju še ne gre... Zadnje srečanje na plavalnem bazenu med NEPTUNOM IN ILIRIJO nam pove, da v plava- nju Celjani še nismo dorasli ostalim predstav- nikom Slovenije, v waterpolu pa je zaznaven napredek iz nastopa v nastop. V 10 točkah plavalnega sporeda je zmagala le Joštova v krauln, povsod drugje so bili gostje boljši. Pri moških je NEPTUN postavil v boj zelo mlado ekipo, od akterih sta se najbolje uve Ijavila Goršič na 100 m hrbtno z 1:24,? in mladi Cater na 400 m kraul s časom ?:07.?. Tudi čas Baudka na 100 m prsno z 1:51,8 je razveseljiv. Nekatere discipline so bile zelo šibko zasedene, pri ženskah je enkrat nastopila celo le ena sama tekmovalka! Mladih plavalcev v Celju je dovolj in enkrat se bo treba oju- načiti ter pričeti s tekmovanjem, saj si le preko njih nabiramo dragocenih izkušenj in rutine. V vtaterpolu je srečanje B moštev Ilirije in Neptuna bilo zaključeno v korist gostov 2:0 (1:0), srečanje prvih moštev pa je po raz- burljivem poteku prineslo zasluženo zmago Ce- ljanom s 5:3 (3:2). Zmaga Neptuna pomeni vsekakor veliko presenečenje in nas navdaja z upanjem, da se bodo naši waterpolisti odlič- no uveljavili na prvenstvu Slovenije. II GIMNAZIJA - OKR. PRVAK V PLAVANJU Nad 100 mladih plavalcev se je zbralo v po- nedeljek v celjskem plavalnem bazenu, kjer je bilo prvo povojno okrajno šolsko prven- stvo v plavanju. Velik uspeh so dosegli pio- nirji, mladinci in mladinke II. gimnaz,ije, ki so kot ekipa osvojili prvo mesto. Pri pionirjih je zmagala II. gimnazija z 62,5 točkami pred I. gimnazijo s 43.5, pri mladincih in mladin- kah pa je bil vrstni red naslednji: 1. II. gi- mnazija 124, 2. učiteljišče 94.5, 5. vajenska šola I 33, 4. I. gimnazija 50 in 5. ESŠ — 24.5 točke. In posamezniki? Pri mladincih je Goršič T. zmagal na 50 m metuljček in hrbtno. Votličar na 50 m kraul, Cvahte na 100 m kraul, Po- iane in Dragan pa na 50 m prsno, v štafeti pa je II. gimnazija. Pri mladinkah sta bili najboljši Jelovškova in Kampuševa iz učite- ljišča, pri pionirjih pa Goršič J., Vrhovšek in Srebotnjak. Oodbojka ODLIČNI USPEHI BETONA Moška ekipa Betona se odlično uveljavlja v vzhodni slovenski odbojkarski ligi, saj je pred zaključkom tekmovanja na 2. mestu v tabeli. Rezultati: Beton : Maribor 3 : 1, Beton : Me- žica O : 3, Beton : Ruše 3 : 1, Beton : Murska Sobota 3 : 1 in Beton : Selnica ob Dravi 3 : 2. Na sporedu sta še 2 koli, kjer se bodo Celjani srečali s Kamnico in Vuzenlco. Košarka CELJANOM NE GRE Celjski košarkarji so še vedno na repu slovenske -lige. V nedeljo so tudi na domačih tleh podlegli vsega s tremi točkami razlike proti Svobodi iz Ljubljane. Vse kaže, da se za nastop v družbi najboljših slovenskih mo- štev niso dovolj zrelo i)ripravljali. Težak po- raz so doživeli tudi mladinci v Mariboru -proti Braniku. Edino ženske nas še častno zastopajo v slovenski ligi. SAH V dneh od 31. 5. do 1. 6. je bilo v Velenju okrajno moštveno sindikalno prvenstvo. Med štirimi sodelujočimi moštvi je zmagala Cin- karna s 13 točkami pred Železarno Store (9 točk), Tekstilno Prebold (7 in pol točk) in Elektrarno Šoštanj (6 in pol točk). Zmagovalno moštvo je prejelo prehodni po- kal OSS Celje. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED: Stadion Borisa Kidriča v Celju — Sobota, 14. ob 17.30 in nedelja, 15. ob 16.00. ZVEZNA ATLETSKA LIGA - moški In ženske: DINAMO : MLADOST : KLADIVAR (Zagreb) (Zagreb) Nogomet OB ZAKLJUČKU TEKMOVANJ Nogometna igrišča v zadnjih nedeljah pri nas niso več prizorišča napetih in razburljivih borb za točke. Središče zanimanja vseh je pač v teh dneh usmerjeno tja na sever — na Švedsko, kjer se 16 Izbranih ekip, med njimi tudi Jugo- slovanska, bori za naslov svetovnega prvaka. O teh dogodkih čitamo vse polno vrstic v na- šem dnevnem tisku. Oznimo se na domače trav- nike in enajstorice iz našega okraja, ki ne najdejo mesta v drugih časopisih. V področni VMC ligi se je Kladivar usidral dokaj jirečno na 2. mesto v tabeli in si s tem priborili možnost uvrstitve v kvalifikacijske borbe 'za vstop v- višjo ligo. Vse kaže, da se bo že 22. t. m. Kladivar srečal doma ali v Splitu 2 NK Dalmatinac, kl bo prva stopnica celj- skim nogometašem za vstop v skupino kvali- tetnejših enajstoric. Kladivar je torej s'uvereno na II. mestu. In ' če ne bi bilo nesrečnih spodrsljajev v jeseni ва domačih tleh Jn spomladi na tujih, brez katerih pa v nogometu ne gre, bi bil Kladivar prav tako lahko iia vrhu tabele! V mladinski ligi celjskega okraja je Kladivar suvereno na čelu tabele. Mladinci Kladivarja niso zgubili v jeseni in pomladi niti ene tekme, prejeli pa s» vsega le en gol! Vse priznanje mladini Olimpa, ki je v pomladanskem delu tekmo- vanja premagala vse nasprotnike razen Kla- divarja in se uvrstila na 3. mesto. Vsekakar pa je plasma Rudarja-Partizana Velenje na 2. mestu -na tabeli veliko presenečenje in pa priznanje Velenjčanoni. Ce smo lahko uvodoma dali priznanje mladini Kladivarja, tako lahko grajamo vodstvo Kovi- narja, da ni pokazalo nobene skrbi za mladino, ki se je uvrstila na zadnje mesto in celo odsto- pila v II. delu tekmovanja! In v Štorah je vendarle mladih nogometašev na pretek, le de- lati je treba z njimi in jih pravilno vzgajati! Še pogled k pionirjem, ki so morali zaradi slabega dela mladinske komisije pri CNP v tako kratkem času odigrati II. del prvenstva. V celjskem okraju je nastopalo 8 moštev, raz- deljenih v 3 skupiiie. Prvaki skupin so se sre- čali v Celju na zaključnem turnirju za naslov okrajnega prvaka. f Turnir prvakov skupin je dal naslednje izide - Kladivar : Rudar (V) 4:2, Kladivar : Edin- ; stvo (Rog. Slatina) 2 : O, Edinstvo : Rudar 2 : 2, Tako zastopa v letošnjem letu na pionirskem in mladinskem prvenstvu Slovenije naš okraj Kladivar, ki je brez dvoma pokazal od liga moštva pa vse do pionirjev največ solidnega znanja, ki je rezultat sistematičnega dela in vadbe pod strokovnim vodstvom trenerjev. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISBLARNA V CELJU 1 Šolstvo v šoštanjski občini! v p>ondeljek je bila v Šoštanju seja obeh občinskih zborov, na kateri so raz- pravljali tudi o šolstvu. Na področju občine je 14 osnovnih šol, tri popolne osemeletke, dve vajenski šoli, tri kme- tij sko-gospodaiTske šole in trije otroški vrtci. Vseh učencev v 92 oddelkih osnov- ne šole je 3045 medtem ko je v treh vrtcih 151 otrok, v vajenskih šolah 151 gojencev, v kmetijsko-gospodarski šoli pa 89. Zaradi naraščajočega prirastka otrok v šoštanjski občini, ki je samo lani znašal 101 otroka in bo v obdobju na- slednjih let petkrat večji, se kaže nujna p>otreba še eni osemletki. V zvezi s šolsko reformo bodo v šo- štanjski občini potrebovali 14 novih uč- nih moči, ker jih bo prav toliko od tod odšlo. Zagotovljena pa so samo tri dru- žinska stanovanja. To pomeni, da bo treba pričeti z giradnjo stanovanj tako v Velenju kot v Šoštanju in Smartnem ob Paki. Velik problem so nadalje šolska po- slopja in oprema. Letos so naročili opre- mo za sedem učilnic. Razen tega gradi- jo šolo v Paki pri Velenju, začeli pa bodo z gradnjo tudi v Smartnem ob Paki in Belih vodah. V jeseni pa bodo v Velenju in Šoštanju ix>stavili še po eno osemletko. Občina Šoštanj skrbi tudi za ii>eda- goški kader, saj štipendira 26 dijakov. Tako so lani za štipendije izplačali en milijon 400 tisoč din. Šolski odbori delajo dobro. Tudi za- nimanje staršev je tako večje, kar ka- žejo roditeljski sestanki in druga po- svetovanja. V občini je sedem kulturno-prosvetnih društev, med katerimi je najaktivnejša Svoboda. Število članstva v teh dru- štvih (1036) bi bilo 'treba še povečati. Prav tako bi bilo treba posvetiti več skrbi filmskemu repertoarju. Lćini je bilo 422 kino predstav, ki si jih je ogledalo 79.647 ljudi. PIONIRJI IN MLADINCI V KOOPERACIJI Virštanjski pionirji in mladinci so pred nedavnim presenetili s svojstveno prireditvijo, ki je bila skoraj interna- cionalna. Pionirji so se poleg slovenske enodejanke »Pipec« predstavili še z ori- ginalno hrvaško »Kad tate i mame ne- ma kod kuće« in še z esperantskim ter nemškim prizorom, mladinci pa so od- igrali enodejanko »Vrnitev«. Okrajni zavod za soc. zavaro- vanje v Celju, podružnica v Žalcu, razpisuje mesto LIKVIDATORJA kratkoročnih dajatev Za delovno mesto je potrebna nižja strokovna izobrazba. Nastop službe s 1. 7.1958. Plača po uredbi. SPREJMEM DVA VAJENCA za kleparsiko in vodovodno inšta- latersko obrt. Interesenti naj se osebno zglasijo pri: Štok Avgust, Celje, Ulica 29. novembra štev. 7. Obnovo fasade na starih in novih hišah Vam solidno in najceneje izvršuje ZIDARSTVO »REMONT« CELJE, SLANDROV TRG ST. 1 NARODNA BANKA FLRJ, PODRUŽNICA CELJE razpisuje 3 delovna mesta za BANČNE USLUŽBENCE s popolno srednješolsko izobrazbo. — Pros j e sprejema sekretar podružnice. » OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO UPOKOJENCEM Nekateri osebni in družinski upokojenci še niso predložili zahtev za popravek pokojnine, ki ga omogoča zakon o pokojninskem zava- rovanju. V zvezi s tem opozarjamo uživalce po- kojnin, da bo samo tistim upokojencem, ki predlože zahteve do 18 .junija leta 1958, izpla- čan znesek popravljene pokojnine od I. janu- arja letos. Upokojencem, ki bodo predložili zahtevo po tem roku, se bo znesek popravljene pokojnine (izplačeval od prvega prihodnjega meseca po predložitvi zahteve. Okrajni zavodi za socialno zavarovanje bodo sprejemali zahteve tudi brez potrebnih doka- zilnih dokumentov. Dokumente, s katerimi do- kazujejo posamezna dejstva, morejo uživalci pokojnin predložiti naknadno. (Iz Zveznega za- voda za socialno zavarovanje). Okrajni odbor zveze upokojencev Slovenije. Celje RAZPIS Na osnovi določil II. člena Pravilnika o usluž- bencih gostinskih zbornic razpisujemo delovno mesto knjiigovodje in delovno mesto sténodaktilografa. Za obe delovni mesti je potrebna ustrezna strokovna izobrazba in praksa. Temeljna dopolnilna plača po določilih Pra- vilnika o usužbeucih gostinskih zbornic. Nastop službe 1. 7. 1958 ali po dogovoru. Pismene prošnje sprejema tajništvo do 27. junija. GOSTINSKA ZBORNICA za okraj Celje Na državni glasbeni šoli bodo sprejemni iz- piti v ponedeljek, 23. junija. Prijave je treba predložiti najkasneje do 20. junija. Novince sprejemamo za klavir, solo-petje, violino, vio- lončelo, kontrabas, flavto, klarinet, rog, tro- bento in pozavno. Število prostih mest je ome- jeno. Podrobne informacije daje pisarna glas- bene šole dnevno f>d 8. do 12. in od 19. do 18. ure. Tel. 27-12. Ravnateljstvo VSI, ki se želijo udeležiti izleta CELJE-BLED s posebnim avtobusom, dne 22. 6., naj se prijavijo v pisarni Društva upokojencev do 18. 6., v Zidanškovi ulici 22. SPREJME SE samostojna gospodinjska pomoč- nica. Salon Lorbek. Tomšičev trg *. IŠČEMO za takojšnji nastop dobro »ADMINISTRATIVNO MOf « z znanjem strojepisja in obvladanjem obra- tovnega knjigovwlstva. Plaču po tarifnei« pra- vilniku oz. po dogovoru. Ja\itc se osebno pri Kmetijsko gospodarstvo Slom-Ponikva pri Gro- belnem. TRGOVINA »RIO« sprejme tr^ov.skeg-a vajenca in trg'ovsko pomočnico (mlajšo moč). TRGOVINA »MERKUR., Celje sprejme pomoč- nika železnijiarske stroke. .Nastof) službe takoj. GOSPODINJSKA pomočiuc^a z znajijem kuhe dobi zaposlitev pri tričlanski družini. 1лГог- njaeije na upravi ' lista. FOTO »IDEAL« Celje, sprejme vajenca za fo- tografsko stroko. Pogoj: 4 razrede gimnazije. POSLOVODJO, verziranega v prodaji repro- dukcijskega materiala in železnine, sprejmemo takoj. Kmetijska zadruga z o. j.. Šmarje pri Jelšah. PRODA.M ugodno 1-2 parceli iia leharjih ob glavni cesti. Naslov v upravi ll.stu. l'RODA.Vl ugodno v Bukovžlajku 2 parceli, pri- merni za stavbišče. Naslov v upravi lista. PRODAM žično mrežo za vrt, stebre, tesan les za ograjo ter 35 metrov kabla (4 faze). Vpra- .šaiti; Tapetništvo, .Mariborska 1 (dopoldne). PRODAM enodružinsko hišo s 16 ari zemlje v Ločici - Pokola. (Cena ШХШ din.) Lukman Božo, Keramična Liboje. l'RODA.Vl priibližno 2 ha sladke košnje. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam belo garderobo. .Naslov v upravi lista. PROD.\M samo proti zamenjavi stanovanja v mestu ali bližnji okolici — e.uostanovanjsko hišo z vrtom, brajdo in nekaj sadiiiini drevesi, 10 minut od postaje. PouudJie poslati na upravo lista pod »Stanovanjska hiša«. PRODA.M pod zelo ugodnimi pogoji manjši lokal v mestu, takoj vseljiv. .Naslov v upravi lista. PRODAM parcelo na zelo suhem prostoru, pri- bližno 2'i arov. Strahovniik Alojz, Ostrožno 42, Celje. PRODAM večjo količino prvovrstnega jaibolč- nika iz Slovenskih goric. Pukl Filip, Celje, Ložnica 38. POPOLNO.M.A novo komfortno enodružinsko stanovanje oddam proti plačilu za doibo d« 20 let. V poštev pridejo tudi podjetja. — Na- slov v upravi lista. ZARADI STAROSTI nujno prodam malo i>o- sestvo z lepim gozdom in doliriini sadjem na sončnem kraju, vse na enem kosu zemlje. Prikladno za vinograd. Hiša je velika — zi- dana, podkletena s hlevi eno uro in pol od Laškega. Cena 5O0.(XX) din. Ogled: Cerkovnik Neža, Laško, vas Reka št. 17. SPREJMEM moško osebo na stanovanje in hra- no. Mariborska cesta 56. ISCEM prazno ali nameščeno sobo. Plačam po dogov.oru. Nuidim tudi posojilo. Naslov v uprarvi lista. ZAMENJAM cnosoibno stanovanje v mestu za enosoibnega v mestu ali bližini. Naslov т upravi lista. VZAMEM v najem manjši lokal — adaptiram sam. Naslov v upravi lista. N radio 202m^ Nedelja, ti. junija 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Želeli ste - poslušajte! Ponedeljek. 16. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 V plesnem ritmu z domačimi ansambli 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, 17. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje moški zbor PD »France Prešeren« iz Vojnika p. v. Marjana Lebiča 17.36 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 18. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Popevke in ritmi 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 19. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Pri pevcih in instrnmentalistih na Vran- skem 17.30 Želeli ste - poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 20. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Koncert godbe na pihala DPD »Svobode« Štore p. v. Franca Berghausa 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 21. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 V plesnem ritmu 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave kino * kino * kino * kino KINO UNION CELJE Od 13. do 18. 6. — »Velika Korida« — ame- riški barvni cinemascope. Od 19. do 22. 6. — »Propadli angel« — ame- riški film — drama. KINO METROPOL CELJE Od 14. do 17. 6. — »Dekleta iz 04« — italijan- ski film — drama. Od 18. do 21. 6. — »Jack London« — ameriški biografski film. LETNI KINO CELJE Od 13. do 16. 6. — »Kleopatra« — ameriški barvni zgodovinski film. Od 17. do 19. 6. — »Letno gostovanje«, ameri- ški barvni revijski film. Od 20. do 23. 6. — »Mihail Strogov« — jugo- slovansko-francoski — avanturistični film. Upravni odbor trgovskega podjetja »AVTOMOTOR« CELJE, Levstikova ulica 12 razpisuje naslednja delovna mesta: RAČUNOVODJE PODJETJA ODDELKOVODJE TRGOVSKEGA POMOČNIKA 2 VAJENCA KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE razpisuje mesta vajencev za letnik 1958-59 za naslednje poklice: STRUGAR KERAMIKE, 4 mesta — moški zahteva se 3. razrede gimnazije ali 7 razredov osn. šole LIVAR KERAMIKE, 4 mesta — moški ali ženske zahteva se 3 razrecie gimnazije ali 7 razredov osn, šole ŽGALEC KERAMIKE, 5 mest — moški zahteva se 3 razrede gimnazije ali 7 razredov osn. šole SLIKAR KERAMIKE, 4 mesta — moški ali ženske zahteva se 3 razr. gimnazije ali popolna osnovna šola MODELAR, 2 mesti — moški zahteva se 3 razr. gimnazije ali popolna osnovna šola ŠAMOTER, 2 mesti — moški zahteva se 2 razreda gimnazije ali 4 razrede osn. šole Prošnje za sprejem v uk sprejemamo do 30. junija 1958. V prošnji je treba navesti: ime in priimek, socialno poreklo, roj. podatke in ime roditelja, varuha ali oskrbnika, ki bo podpisal učno p>ogodbo v imenu vajenca; šolsko izobrazbo; poklic, za katerega se želi izučiti in točen naslov stalnega bivališča. Uganka, toda ne za dolgo GENERAL CHARLES DE GAULLE General De Gaulle ima za seboj že sijajno in nič vsakdanjo kariero — vanj niso prvič uprte oči vsega sveta. On» ee je na to že z leti navadil, pa bodisi, če je bil v središču politične pozornosti ali če je uporno, skozi dolga leta mol- čal na svojem posestvu blizu Pariza. Prijatelji in sovražniki so ga enako ceniH, se ga na tihem bali. v vsakem primeru pa računali na njega celo tedaj, ko mesece in leta ni bilo o njem skoraj nič slišati. Vrata svetovne slave so se De Gaullu na stežaj odprla tistega usodnega dne leta 1940, ko je Francija kapitulirala pred nemško fašistično najezdo in ko je De Gaulle odbil, da sprejme in pri- zna kapitulacijo. Njegove znamenite be- sede so tedaj bile: »Francija je izgubila bitko, ni pia izgubila vojne.« Te besede so z bliskovito naglico obšle ves svet, prinesle De Gaullu slavo in mnogo ob- veznosti. Postal je poosebljenost fran- coskega odpora proti zavojevalcem, vod- ja svobodnih Francozov. Hrabrosti in patriotizma se ljudje ne naučijo v šolah — z njimi se je treba roditi in se jih naučiti v življenju. De Gaulle se je rodil v Lyllu pred 67 leti. Za boljše razumevanje karakterja, o katerem se toliko piše, je potrebno pri- staviti, da je vsa njegova vzgoja in kariera povezana z armado. Končal je sloveče francosko vojaško akademijo v Sen Suru, v prvi svetovni vojni je bil trikrat ranjen, nakar je aktivno služil v francoski vojski. Tu je postal slaven, ker si je prizadeval za modernizacijo in motorizacijo francoske armade. Pre- pričan v pravilnost svojih stališč, se je pri tem naučil uporno boriti se za tisto, kar želi in misli. V drugi svetovni vojni je kot vodja svobodnih Francozov stopil na p>olitično areno. Zavzemal se je za to, da se pri- zna Franciji status enakopravne vele- sile, kljub temu, da je v tem času bil na čelu kvislinške vlade v Vichiju nje- gov nekdanji predstojnik, maršal Potain. Ko pa je Francija od zavezniških ar- mad, makijevcev in francoskih čet bila dokončno osvobojena, je postal De Gaulle, kar je nekako samo po sebi ra- zumljivo, prvi povojni francoski premier. Šestnajst mesecev je bil De Gaulle na krmilu Francije in se je naučil marsi- kaj o francoski politični igri. De Gaulle se je up>orno zavzemal za spremembo ustave, toda francoski parlamentarci so ljubosumno čuvali svoje pozicije in ne- kega dne je zaradi tega podal ostavko na položaj francoskega premiera in se zatekel v provinco. Za doseganje po- litičnih ciljev, ki jih je zastopal, je osno- val vplivno politično organizacijo — gi- banje zbiranja francoskega naroda. Po- zneje, 1953. leta, je sam razpustil or- ganizacijo, ki jo je ustanovil. Vztrajno je molčal, najbližjim pa je govoril, da se bo v ix)litično življenje vrnil le, če ga bo Francija »poklicala« in le pod pogoji, ki jih bo postavil. Polnih dvanajst let ga Francija ni klicala. On pa je čakal in premišljeval. Menijo, da je De Gaulle mistik, da je poln sanj o veličini Francije in o svoji misiji v tem pogledu. Visok, suh — v vojni akademiji so ga klicali »veliki šx>argelj« — je de Gaulle živel zaprt v svoj svojstveni svet in skozi njega je filtriral vse, kar se je zunaj dogajalo, vsako sredo pa je prihajal v svojo pa- riško pisarno, da bi opravil najnujnej- še delo. Iz dneva v dan je razmišljal o svojem poslanstvu in o dnevu, ko ga bo Francija poklicala. Sebe je smatral pri- pravljenega in sposobnega za to delo. V tem smislu so najbolj karakteristične besede iz njegovih memoarov, s kateri- mi opisuje kvalitete voditelja: »Prevzeti akcijo na lastno odgovornost, stremeti, da se na njej ne poznajo tuje sledi, gle- dati sam usodi v oči, to je trda in edina pot pravega voditelja ...« Sedaj je De Gaulle pod novimi okol- nostmi na mestu, na katerem je bil pred leti, zopet šef francoske vlade. Pokli- cala ga je Francija, resnici na ljubo po številnih kolebanjih, odporu in dvomih. Kajti malo je znanega o njegovih se- danjih pogledih, o tem se v glavnem še vedno ugiba in kombinira. Ves svet ča- ka njegove akcije, ki bodo vse pojasnile. Nekateri ga obtožujejo, da želi postati diktator — on to demantira. Drugi se zopet trudijo, da s sodelovanjem v nje- govi vladi vplivajo na generala-premie- ra, da bo spoštoval okvire parlamentar- ne demokracije. On pa je zahteval in dobil šestmesečna široka pooblastila. Kako jih bo izkoristil? Točno je, da so desnica in alžirski uporniki pospešili proces, ki je prinesel De Gaulla na oblast. Levica, zlasti ko- munisti so se upirali de Gaullevemu prihodu na oblast do zadnjega trenutka. Množice so manifestirale in demonstri- rale. To je sedaj mimo. De Gaulle je na oblatsi in povsod čakajo, kaj bo napra- vil. Po svojem starem pravilu ne go- vori veliko. Tisti, ki so klicali njegovo ime z alžirskih balkonov, sedaj godr- njajo. Bojijo se, da bo De Gaulle na oblasti »mehkejši« kot si oni želijo. Cen- ter in socialisti upajo, da bo tako. Ven- dar še ne ve nihče, kaj bo ta slavni Francoz napravil. Kot za vse francoske premiere doslej bo izpit vsekakor Alžirija. Ali se bo por dal po usodnem ekstremističnem kurzu generala Massuja in kompanije? Ce se ne bo, kako bo pristopil k rešitvi alžir- skega problema? Bo iskal možnost pre- govarjanja z alžirskim osvobodilnim gi- banjem? Menijo, da ibo ponudil Alžiriji avtonomijo širokea obsega, hkrati pa da bo up>orno branil enotnost Francije in Alžirije. Na ta vprašanja bodo od- govorili šele dogodki. Charles De Gaulle je zaenkrat še ugan- ka, toda ne za dolgo. Dogodki mu tega ne bodo dovolili. Ali bo njegov prihod pomenil, kakor sam veruje, začetek »preporoda Francije«, bo odvisno seuno od tega, za kar se bo odločil. Francija mu je zaupala težko nalogo — zgodovina pa mu bo sodila, kako jo je izpolnil. bodice .bodice - bodice MED NEBOM IN ZEMLJO Prva osnovna šola šla je na majski izlet, da si s pohorskih vrhov krasen pričara razgled. Z vlakom do Maribora in k vzpenjači nato deca je pohitela, da se popelje z njo. Polne kabine brzele so na žicah naprej više in više h gorovju, širnemu kakor brez mej. Toda na sredi vožnje stop! Pretrgan je tok! In med nebom in zemljo roj je obtičal otrok. Ure tri so viseli in trepetali so, klicali mamice svoje, v strahu jokali so. Kje je elektrike mojster, ki jih rešiti vé? V Maribor šel je k zobarju si popravljat zobe! Vrnil se je in še tukaj hitro napravil red. Deca pa vedra stopila v lepi je pohorski svet. Tudi debelost pride prav Diskretno so molčali ameriški listi o imenu in objemu pasu nekega gospoda X., ki je povročil veliko zadrego za ameriško letalsko družbo. Gospod X. si je v prekooceanskom le- talu rezerviral sedež v drugem razredu. Toda, ko se je obilni možakar zvalil v svoj sedež, je stuardesa zaman posku- šala okoli njegovega trebuha pritrditi, zaščitni pas, ki mora po predpisih pri vzletu in pristanku biti pričvrščen. Za- drega je bila velika, ko so ugotovili, da je pas prekratek. Možak pa je moral biti privezan. Nerodno zadevo so rešili tako, da so ga apriselili v prvi razred, kjer so bili pasovi nekaj daljši. Verjetno zato, ker so za prvi razred konstruktorji letala predvidevali večje zajetneže. Letalo je imelo zato pet minut zamude, gospod X. pa se je ves zadovoljen, toda ne po svoji krivdi, peljal v prvem razredu čez ocean._ HUD GREŠNIK Ronald Hagg iz Deep Rivera v Ameri- ki je nedavno prišel pred sodnika in je bil kaznovan s 50 dolarjev globe. Sodnik mu je naštel tele poglavitne grehe: Da je uporabil za lov motorno vozilo, da je fazana ubil v času prepovedi lova, da je lovil v nedeljo in da je prekršil prometni predpis. Vse to se v Ameriki strogo kaznuje. Dogodek pa je bil takle: »Grešnik« se je peljal na nedeljski izlet. Spotoma je na levi strani ceste zagledal fazana, na- glo zavil in ga povozil... Osmošolec: Ti Janez, kdaj boste predali sedmo- šolcem ključ? Nič ne skrbi očka, ga bom kar sam obdržal. Ën dan y počitniškem domu Da sem nedružaben tip, so rekli, da se izoliram so pravili, da sploh ne vem, kaj se pravi živeti z delovnimi tovariši v dneh dopusta, so mi očitali. Rekli so, da sem potreben v tem pogledu temelji- tega zdravljenja. Pa smo šli; moja žena, oba mala sa- telita in jaz — družabni rekonvalescent. Naš počitniški dom je res ob morju in ni ravno majhen. Okoli petdeset ljudi, z otroki vred, spravi pod streho. Sinoči, ko sem prišel, sem se seznanil s prebi- valci v njem. Imel sem vtis, ko da sem prišel na sindikalno veselico, ko sem prišel z družino k večerji. Kot iz navade sem sedel k omizju mojega šefa od- delka. Iz navade pravim, saj na vseh sestankih sedim ob njem, ker me vedno potrebuje za kaka pojasnila. Navkljub počitniškemu razpoloženju sem ga titu- liral tovariš šef, le moja žena, ki je bolj konservativna, je njegovo obilno soprogo ogovarjala z gospo šef. Otroci so bili manj konvencionalni in so se kar prvi večer zlasali za večje kose me- lone. Ker sem bil nov član omizja, sem ta večer plačal zapitek, kajti vedno sem imel pred očmi, da sem nedružaben in se moram pozdraviti. Ko smo po večerji začeli v svoji so- bici obešati obleke v omare, je potrkalo: — O, dober večer. Dobrodošli! Kako lepo sobico imate. Na severno stran. Naša pa je na jug. Zjutraj sonce pre- zgodaj posije v posteljo. Vi pa ste na- vajeni vstajati zgodaj, ali ne. Ali ne bi hoteli... Iz ust žene personalnega šefa je kar' vrelo. Poplavo besed smo ustavili s tem, da smo spet pospravili stvari in se pre- selili v sobo z zgodnjim jutranjim son- cem, kjer sem se naslednje jutro ves prepoten zbudil. Po zajtrku smo šli na plažo. Sef mo- jega oddelka je brezuspešno učil svojo težjo polovico umetnosti plavanja. Sef personalnega oddelka si je s kričanjem rn avtoriteto zagotovil lep kos plaže za ribolov, čeprav dvomim, da bi v te vode priplavala kakšna ribica, šef ko- merciale si je za družino »rezerviral« vse gondole in je križaril po zalivu, medtem ko je direktorjeva žena, ki baje- kani preživeti celo poletje v domu, stro- kovnjaško hodila od skupinice do sku- pinice ter ogledovala kopalne obleke nežnega spola. Jaz sem si izbral kotiček plaže, ki je bil ves poplavljen z od- trganimi algami v globokem prepriča- nju, da ne bom nikomur napoti. Toda z otroki je težje. Mlajši poba je naenkrat prikričal, češ naj mu kupim nov pas za plavanje. Saj ga imaš, mu, perečem. On pa da ga nima več, ker ga ima sin mojega šefa oddelka. Pa mu ga vzemi, mu pravim. On pa reče, češ, saj nisem nor, ko pa je šefov fant zagrozil, da me lahko kaj takega stane službo, ker je njegov oče veliko več kot sem pa jaz. Seveda se je moj čut za enako- pravnost oglasil in sem pri šefu oddelka, izposloval ureditev lastninskih pravic nad rešilnim pasom. Toda spričo teh pogajanj je na naše odnose padla senca istočasno s pripombo: — Jabolko ne pade daleč od drevesa. Kakršen oče, takšen sin. Skratka ne- družabna familija. Opoldan sem skušal pomiriti duhove s črno kavo. Sefova žena je huda kofe- tarica, pa je rade volje vzela tudi mojo kavo. — Oh, kako prijazno! Vidiš možek, ti bi mi nikoli ne odstopil kave. Vi go- tovo ne pijete radi kave? — Ne preveč, sem se zlagal. — O, potem pa ne boste hudi, če bom še kdaj segla po vaši skodelici? Čudo- vito! Kako dolgo ostanete? 'Po kosilu je v sobah prevroče, na pla- žo pa tudi v najhujši pripeki nihče ne gre. Poiskali smo si gosto senco. Precej daleč pod tri bore smo zvlekli ležalnike in se pustili božati rahlemu vetričku. Nisem še dobro zadremal, ko se pripodi k nam družina šefa komerciale. — Kako debela in lepa senca! Veš kaj dedec, že zadnjič sem ti rekla, da je tukajle najbolj lepo za popoldanski po- čitek. Seveda ga ti nisi znal izkoristiti, je žgolel šef šefa za komercialo na sploh, potem pa moji ženi: — Gospa, zadovoljni ste lahko, da imate tako iznajdljivega moža. Mi gre- mo pa lahko na sonce pretegovati svoje prežgane kosti. Kaj sem hotel. Podrezal sem svoje sa- telite, da so se spravili na noge rekoč: — Izvolite v senčko. Izvolite. Mi smo imeli itak namen spet na plažo. Blago- volite mi sporočiti, ko boste zapustili senco, da bomo spravili ležalnike spet nazaj v dom. Poiskali smo si v skritem kotičku za- vetje pred soncem. Borove iglice so se nam zasajale v opečeno kožo in vsak kamenček posebej smo čutili na seda- lih. Da bi imela vsaj drobec zasebnega, nedružabnega in če hočete tudi nazad- njaško usmerjenega in egoističnoga, sva se odločila iti zvečer v kino, po kinu pa v kako restavracijo, da bova spila vsak po eno pivo med tujimi obrazi. Nisem se mogel prepričati, da sem dru- žabni rekonvalescent in da tako deja- nje niti najmanj ni v skladu z mojo kurative. Moral bi povabiti v kino vsaj enega izmed šefov... Spoznal sem, da sem nepoboljšljiv individualist. Samo tokrat, sem sklenil... Toda popoldan je prišla pošta in z , njo prošnja mojemu šefu, naj naredi kratko analizo novih izdelkov, ki gredo v izvoz. Moj šef pa je kovač, ki ima orodje vedno pri sebi. Te klešče sem bil jaz. To kratko analizo sem delal do zore, ko so se ribiči vračali z nočnega lova. Kaj sem mogel zoper to. Človek vendar ne more biti umazan, če prebije dopust v počitniškem domu podjetja, pa ven- dar lahko vmes tudi kaj naredi. Zahva- ljujoč popoldanski pošti se res počutim, ko da bi bil doma v podjetju. Jutri bom vprašal šefa personale, če smem vzeti dan dopusta. Rad bi šel na izlet... VPRAŠANJA IN ODGOVORI Zaskrbljen oče iz Midltona je po pi- sanju Daily Mirrorja pisal znanemu psi- hologu pismo, v katerem sporoča svojo zaskrbljenost nad desetletnim sinom, ki ga je zatekel kaditi v postelji in prosi za nasvet. Psiholog pa je sporočil: — Postavite k postelji pepelnik. Prihodnjič stalni podlistek v prihodnji številki začne iz- hajati zanimiva zgodba pod na- slovom »BEGUNEC« Zgodba opisuje pot in doživ- ljaje tov. L. Nerata, ki je lani šel čez mejo v Italijo, od tam v Francijo, tam pa so ga z zvi- jačo spravili v tujsko leffijo v Alžir. Legionar proti svoji volji pa je pobegnil v vrste alžirskih upornikov, se nekaj časa, do vrnitve v domovino, boril na nji- hovi strani. V tej zgodbi boste spozrmli premnoge dramatične trenutke v življenju mladega člo- veka, ki je pričakoval, da mu bo na tujem lepše. Spoznali pa boste pobliže tudi dogodke in ljudi v Alžiriji, ki je zaradi svojega osvo- bodilnega boja, zlasti pa zaradi zadnjih dogodkov, v ospredju sve- tovnega zanimanja. Z dovoljenjem tov. L. Nerata, ro jaka iz Zgornje Savinjske doline, je zgodbo za naš list priredil J. Krašovec, z ilustracijami pa opre- mil T. Skok. Uredništvo riOiflOu ' üOMoviNs ciiLVPsa Calypso... Na nobeni plesni prireditvi ga ne manjka in pogosto sliši- mo živahen ritem v ra- diu. Kot skoraj noben ples, tako tudi calypso ni neka umetna »pogrun- tacija«, temveč je ples, ki ga nekje plešejo prav tako, kot naši bratje na jugu kolo. In domovina calypsa je Trinidad, otok pred venezuelsko obalo, ki skupaj z otokom To- bago tvori del angleške- ga dominjona v Zapadni Indiji. Trinidad ni večji kot naš celjski okraj, ima pa precej več, nekaj nad 500 000 prebivalcev. Pre- bivalci so v glavnem črnci in mešanci z belci in indij an ci. Otok spa- da med tiste, ki očarajo s svojim bujnim rastlin- stvom, žsivobarvnim prebivalstvom, s temperamentom ljudi in njihovimi obi- čaji ter tako vabi petične turiste vsega sveta. Za otočane je seveda otok manj ro- mantičen, kajti delo v kakaovih, slad- kornih, kokosovih in drugih nasadih ni niti malo romantično. Toda otočani, ki so pred stoletji bUi na silo pripeljani iz Afrike kot sužnji, so dobri in poceni delavci v teh plantažah. Romantiko go- zdov vedno bolj izpodrivajo vrtalni stolpi petrolejskih družb, voda jezera Pitch Lake pa je motna, ker na njego- vih obalah kopljejo asfalt. Toda za turiste je še vedno dovolj zabave. Temperamentni plesi črncev, predvsem pa calypso, dvigne vsakega na noge.