tETO XXXIX., ŠT. 31
Ptuj, 14. avgusta 1986
CENA 80 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Ocene polletnega gospodarjenja (stran 2)
Melioriranih 6329 ha zemljišč (stran 3)
Poletje v Ptujskih toplicah (stran 4)
Delček k odkrivanju preteklosti (stran 5)
Šport in društva (stran 7)
Uh, pa taka
vročina...
Toplice so v teh pasjih dneh
dobesedno napolnjene s kopalci
in drugimi, ki iščejo sprostitev.
Tisti, željni kopanja, ostajajo le
pri željah, saj je kopanje ob so-
botah in nedeljah, ko je v topli-
cah več tisoč kopalcev, praktično
onemogočeno. Takrat pa si obi-
čajno tudi zažeiimo, da bi dobili
5e en bazen in novo vrtino.
Toplice postajajo »morje« za
prenekaterega Ptujčana, ki ne
zmore dragega počitnikovanja in
ki je letos »izvisel«, torej ni do-
bil prostora v delavskih domo-
vih.
Tisti, ki želijo Toplicam poziti-
vni rezultat, navijajo za pasje
dni. Julija je bilo 40 tisoč kopal-
cev, avgusta jih ne bo toliko.
Bolj ko se avgust izteka, manj je
kopalcev. Naključje ali tradicija?
MG
Povsem običajen prizor.
Slika: I. CIANI
Občina Ptuj pripravljena na 25. obletnico
sodelovanja bratskih občin
v občini Ptuj zaključujejo vse-
binske priprave na osrednjo
medrepubliško proslavo ob
25-letnici sodelovanja bratskih
občin SR Hrvatske in SR Slove-
nije 1961 — 1986. Častni odbor
proslave pri Koordinacijskem
odboru za sodelovanje bratskih
občin SR Hrvatske in SR Slove-
nije ter Organizacijski odbor pri
občinskem svetu ZSS Ptuj sta že
prejela program vseh aktivnosti,
ki bodo v Ptuju v dneh 13. in 16.
septembra 1986.
V Ptuju bo 13. septembra ob 9.
uri dopoldne srečanje pihalnih
orkestrov in folklornih skupin
bratskih občin. Sodelovalo bo
osem pihalnih orkestrov in tri
folklorne skupine iz občin Iva-
nec, Koprivnica, Krapina, Len-
dava, Maribor-Tezno, Pregrada,
Ormož, Ptuj in Slovenska Bistri-
ca.
V Delavskem domu Franca
Krambergerja v Ptuju bodo 16.
septembra odkrili spominsko
ploščo v počastitev 25-letnice so-
delovanja. Spominska plošča bo
sedanje in bodoče rodove spomi-
njala na zgodovinski datum 16.
septembra 1961, ko so občinski
sveti SSH in ZSS občin Čakovec,
Ptuj in Varaždin sprejeli zgodo-
vinski sklep o medrepubliškem
sodelovanju delavcev ter o de-
lavskih srečanjih bratstva in pri-
jateljstva, ki so se pričela v obči-
ni Ptuj 23. aprila leta 1962.
Osrednja medrepubliška pro-
slava 25-letnice bo 16. septembra
v Srednješolskem centru Dušana
Kvedra Ptuj. V bogatem kultur-
nem programu bodo sodelovali
mešani pevski zbor »Josip Sla-
venski« Čakovec, folklorna sku-
pina in tamburaški orkester
RKUD »Sloboda-Vis« Varaž-
din, Komorni moški pevski zbor
Ptuj in Pihalni orkester Ptuj. Na
proslavi bodo podeljena tudi ju-
bilejna priznanja za 25-letno de-
lo na področju medrepubliškega
sodelovanja. Izšla bo tudi spo-
minska pisemska ovojnica, na
ptujski pošti pa bo 16. septembra
v uporabi spominski poštni žig.
FB
Znižanje
v ponedeljek se je v vseh ptuj-
skih trgovinah začela sezonska
razprodaja. Konfekcijski izdelki
so znižani od 30 do 40 odsto-
tkov, med krili, hlačami, majica-
mi in ostalo poletno garderobo
pa boste lahko brskali do 25. av-
gusta.
Mnenje trgovcev je, da se je
razprodaja pričela prehitro, saj
ima marsikdo še prazno denarni-
co.
Glede na to, da so cene kon-
fekcijskih izdelkov vedno dražje,
je vsekakor vredno pokukati v tr-
govine, čeprav menijo, daje leto-
šnja izbira manjša. SM
Obvestila prihajajo počasi
z novim odlokom ZlS-a naj bi pocenili 200 izdelkov, ki so jih
proizvajalci podražili od 9. do 24. junija. S tem je tudi njihove cene
zamrznil od dva do štiri mesece in izračunal, da bo odlok povzročil za
dva odstotna nižjo rast cen proizvajalcev, počasneje pa naj bi rastla
tudi inflacija.
Občinski inšpektorji preverjajo, kako proizvajalci obveščajo trgo-
vine o znižanju, republiški inšpektorji pa to nadzorujejo pri proizva-
jalcih. Za sedaj skupno ugotavljajo, da obvestila prihajajo prepočasi.
V MIP-u so povedali, da bodo z zniževanjem cen končali do po-
nedeljka, 18. avgusta. Čakajo še na Palomo in Zlatorog. S tem se bo
seznam znižanih cen za posamezne izdelke podaljšal do 150, nekaj
nad 100 izdelkom so znižali cene tudi v Emoni — Merkur. Najbolj se
je pocenila sedežna garnitura in to za 50 tisoč dinarjev.
Nasploh imajo trgovci te dni preveč dela. Vprašljivi pa so učinki
takega popravljanja, saj po odmrznitvi lahko pričakujemo občutnejše
dvige cen. MG
UVODNIK
Razmišljanje v poletnem dnevu
Zelo nehvaležni so ti naši uvodniki. V njih naj bi ujeli trenu-
tek krajšega ali daljšega obdobja. Teme se letos kar ponujajo,
prednjačijo pa cene, osebni dohodki, bolj malo pa je konkretnih
napotkov o t^m (če so sploh potrebni), kako bomo bolje in več de-
lati. Vsi bi radi jedli najboljšo in največjo pogačo, nihče pa ne bi
rad stal ob strani.
Tudi od turizma bi radi veliko več, kot nam daje sedaj. V
flavnih poletnih mesecih (juliju in avgustu, še boU pa v slednjem)
i radi popravih našo turistično bilanco. Kako? Prvi podatki o tu-
rističnem obisku in prenočitvah v občini v prvem polletju letos so
slabši od lanskih. Le tuji gostje nam postajajo bolj naklonjeni, pa
še ti ne prihajajo organizirano k nam. So naključni popotniki, ki
so se za kratek čas ustavili v Ptuju. Že po tradiciji se bodo ustavili
na grajskem hriou, kaj več pa tudi ne.
Nihče Jih ne prisiijuje v to, da bi videli še več in da bi devizo
ali dve nad poprečjem pustili pri nas. Tepe nas pomanjkanje turi-
stičnih informacij, ki jih sodobni turist hoče in zahteva. Ne gre za
nobeno razkošje. Še tako slaba informacija je boljša od najslabše
ali nobene.
Naložbe v turistične informacije so po mnenju nekaterih či-
sta izguba. Pa ni tako. Vsaka naložba v turizem je dolgoročna
naložba in se sčasoma obrestuje. Vztrajanje na starem pa je tra-
dicija, ki se je v Ptuju ne moremo otresti. Dober primer oziroma
zadnji je v tem, da se nikakor nočemo sporazumeti glede financi-
ranja turističnega vodnika. Do takrat, ko ga bomo imeli, pa naj
bi se posluževali »nadomestkov«.
Modemi in hkrati inovativni bomo, če bomo turiste obveščali
tudi preko informacijskih tabel in drugače. Nekaj jih imamo, po-
trebujemo jih še vec. Grad se tako in tako sam predstavlja in se
postavlja daleč naokrog. Dodatno informacijo o njem in njegovi
ponudbi bomo-postavili na v kratkem urejenem parkirišču pod
gradom.
V tem prehodnem obdobju, ki traja že predolgo, bomo upora-
bili tudi ciklostilno tehniko. Zelo malo stane, če vsak mesec vrže-
mo na papir vse prireditve in to serviramo turistu ob zajtrku, kosi-
lu ali večerji ter drugih priložnostih. Turističnih prireditev je v
ptujski občil 1 skozi vse leto izredno veliko, več sto. V koledar so
prišle najbolj udarne, čeprav bi kazalo tudi pri ostalih opraviti do-
ločeno selekcijo.
Vinska cesta je dobila potrebno oziroma ustrezno predstavi-
tev. Svojo informacijo imajo tudi Toplice, Motel Podlehnik, Halo-
ški biser. . . Vsak se postavlja sam zase in išče svoj košček turisti-
čne pogače. Drugi elementi v turistični ponudbi občine ostajajo si-
cer ob strani, vendar se od časa do časa znajo postaviti in opozo-
riti nase.
V tej luči je potrebno razumeti agresivnost ostalih. Veliko
škodo delamo s takim načinom dela. V povezovanju in usmerja-
nju ponudbe moramo iskati novo kakovost turizma v občini. S
kakovostjo pa bomo tudi podaljšali sezono, čeprav pri nas ne gre
za tipične ločnice med sezonami.
Bodimo inovativni v ponudbi in uspeh ne bo izostal! Modni
tokovi veljajo tudi za turizem, pa če to želimo priznati ali ne. Iz-
govarjanje na pomanjkanje postelj je prav tako preživeto, čeprav
je to še vedno zavora ptujskega turizma. Majda Goznik
OB PRAZNOVANJU 8. AVGUSTA, PRAZNIKA OBČINE PTUJ,
SLOVESNO V PTUJU IN PRI LOVRENCU NA DRAVSKEM POUU
Podeljena najvišja občinska priznanja
v avli srednješolskega centra v
Ptuju je bila v petek^ 8. avgusta,
slavnostna seia sKupšcine in druž-
benopolitičnih organizacij občine
Ptuj v počastitev občinskega praz-
nika. Leta 1942 ^e 8. avgusta pad-
la Slovenskogoriška — Lackova
četa in v skomin na tragični dogo-
dek je občina Ptuj pred 29 leti
razglasila 8. avgust za svoj občin-
ski praznik.
Med številnimi gosti — vidnimi
slovenskimi družbenopolitičnimi
delavci in predstavniki sosednjih
občin — so se slavnostne seje, ki
io je vodil Franc Tetičkovič, ude-
ležili tudi predstavniki pobratene
občine Arandielovac iz SR Srbije
in bratskih občin SR Slovenije in
Hrvaške.
Slavnostni govornik je bil pred-
sednik skupščine občine Ptuj Go-
razd ŽMaVC, ki je v svojem
kratkem, vendar vsebinsko boga-
tem govoru nanizal vrsto gospo-
darskih in družbenih trenutkov, ta '•■
čas najbolj aktualnih, in pri tem
poudaril pomembnost prizadevanj i
za boljše gospodarske rezultate, i
ki so lahko edini porok, da bomo i
zmanjšali število nezaposlenih in
že zaposlenim omogočili boljše
delovne in življenjske pogoje.
Delegate in goste sta pozdravi-
la tudi predsednik skupščine obči-
ne Arandjelovac dr. Vladimir Ar-
! senijevič in v imenu bratskih občin
] Tomislav  Čukara   —   sekretar
OSS iz Varaždina.
Predsednik skupščine občine
Ptuj Gorazd Žmavc ter predsed-
nik komisiie za odlikovanja in
priznanja Anton Zoreč sta za tem
podelila še letošnja najvišia ob-
činska priznanja: Zlato plaketo
občine Alojzu Gojčiču in pet pla- ^
ket VGP Maribor TOZD Vodno-
gospodarska enota Drava Ptuj,
KS Majšperk ter Jožetu Brglezu,
Katici Kašman in prof. Ljubici
Suligoj, pisno priznanje pa "Stan-
ku Kolariču. Priznanja republi-
škega sekretariata za SLO sta
prejela dr. Mitja Mrgole in Franc
Seaič.
Po tem ko so delegacije položi-
le vence k spomeniku poslednjega
boja Slovenskogoriske-LacKove
čete, k Lackovemu spomeniku in h
grobnici padlih borcev, so izvedli
se bogat kulturni program člani
mešanega pevskega zbora PD
Podlehnik pod vodstvom Filipa
Na osrednji slovesnosti v Ptuju je
govoril predsednik skupščine ob-
čine Ptuj Gorazd Žmavc. Foto: 1.
Ciani
Maučiča in Irena Mihelič — čla-
nica drame SNG iz Maribora, ki
se je predstavila s poezijo Toneta
Kuntnerja. Seveda pa si tudi letoš-
njih proslav nismo mogli zamisliti
brez |)tujskega pihalnega orke-
stra, ki ga vodi Tone Horvat.
Po proslavi v Ptuju je bila še
slovesnost pri Lovrencu na Drav-
skem polju, kjer je član IS SR
Slovenije in republiški sekretar za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
no Milan Kneževič simbolično
odprl meliorirana kmetijska zem-
ljišča na Dravskem polju in v Pes-
niški dolini.
Občanom ptujske občine je k
prazniku čestital tudi predsednik
skupščine občine Arandjelovac dr.
Vladimir Arsenijevič. Foto: I.
Ciani.
Kmalu do novih parkirišč
Do konca avgusta bodo delav-
ci temeljne organizacije za Vzdr-
ževanje in varstvo cest Ptuj kon-
čali z večjimi vzdrževalnimi deli
pri posodobitvi križišča Rajčeve
z Maistrovo ulico ter uredili par-
kirišče pod gradom. Sredstva v
višini 30 milijonov dinarjev so
zagotovili v krajevni skupnosti
Dušan Kveder, občinski skupno-
sti za ceste in komunalni skup-
nosti. Novo parkirišče bo po-
membna pridobitev za Ptujčane
in vse obiskovalce gradu in nje-
govih zbirk. Na njem je prostora
za ^5 vozil.
V temeljni organizaciji so tudi
povedali, da so v prejšnjem ted-
nu v glavnem delali na prestavi-
tvi infrastrukturnega omrežja.
Urejali pa sc tudi zgornji ustroj
križišča in parkirišča. Glede na
to, da poteKajo dela po načrtu, ni
bojazni, da z deli ne bi končali
do .oka. MG
Gasilsko društvo
Gerečja vas pri Ptuju
prireja v nedeljo, 17. avgusta
VELIKO TOMBOLO
S pričetkom ob 14. uri
Med dvajsetimi glavnimi dobitki so:
" traktor IMT 560
— avto JUGO 45 A
— dva avtomobila 126 P
— moped TORO
— moped AVTOMATIK
— in nad 400 manjših dobitkov
Dohodek tombole je organizator namenil povrnitvi zdravja —
presaditvi obolenih ledvic članu društva.
Za jedačo in pijačo poskrbljeno.
V primeru slabega vremena bo tombola naslednjo lepo nedeljo.
Pridite! Sreča vas čaka!
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
14. avgust 1086 - TEDNII(
Popravek
v sestavku »V POLLETJU PR^EGLI NAČRTOVANA
SREDSTVA«, objavljenem v prejšnji številki Tednika, je pri-
šlo do napake. Tako je bilo v prvem odstavku med drugim za-
pisano ... Poslovna enota pa je v tem obdobju odkupila za tri
milijone tristo tisoč dinarjev deviz ... Pravilno je, da je odku-
^pila za tri milijone tristo tisoč dolarjev deviz.
Za napako se opravičujemo! Uredništvo
GOSAD SREDIŠČE
Letos dvatisoč ton vrtnin
v temeljni organizaciji Droge v Središču ob Dravi delajo v tem
obdobju s polno paro. Uvedli so drugo izmeno in delajo tudi ob sob.
tah in nedeljah. Pričakujejo, da bodo z vlaganjem kumaric končali do
konca meseca. Kljub slabim napovedim so letos kumarice dobro
obrodile, tako da jih bodo vložili več kot so planirali.
Surovine dobivajo v glavnem iz Ormoža, Pomurja in Medjimur-
ja. v septembru bodo pričeli predelovati ostale vrtnine, kot papriko,
feferone, rdečo peso in drugo. Načrtujejo, da bo vseh vrtnin okrog
2000 ton.
Za čas predelovalne sezone so zaposlili tudi 100 sezoncev, od te-
ga so več kot polovica dijaki in študentje. MG
AGIS
Pri inovacijah več kot
zadovoljivo
Štirinštirideset osvojenih inventivnih predlogov iz prvega polle-
tja letos bo delovni organizaciji Agis prineslo 36 milijonov dinarjev
letne gospodarske koristi. Skupaj pa je 175 inovatorjev v tem obdobju
predlagalo 103 inventivne predloge. Tako so planirano gospodarsko
korist za letos že ob polletju presegli za trikrat.
Najboljših inovatorjev se bodo spomnili tudi ob prazniku DO
Agis — prvega septembra, ko bodo tudi podelili plaketo Inovator leta
-DO. Letos jo bo prejel inovator Stanko Kolarič iz TOZD Vzmetama,
tako je sklenil delavski svet DO 5. avgusta.
Stanko Kolarič je z dvema izboljšavama na področju humaniza-
cije dela »prispeval« 4,5 milijona dinarjev gospodarske koristi. Prejš-
nje ročno delo je nadomestil s strojnim, s tem pa je zagotovil tudi več-
ji prihranek časa in energije.
Veliko so doslej za spodbujanje inovativnega dela prispevali tudi
krožki za izboljšanje proizvodnje. Pet krožkov, kolikor jih doslej dela
v proizvodnji, je do sedaj imelo že 15 inventivnih predlogov. S krožki
so v Agisu pričeli prejšnje leto.
Sedaj jih čaka še preizkus v delovni skupnosti skupnih služb, kjer
bodo ustanovili krožek za izboljšanje poslovanja. MG
Sindikati v avgustu
v tem obdobju posvečajo sindikati največjo pozornost zbiranju
in obdelavi podatkov o šestmesečnem poslovanju v organizacijah
združenega dela in skupnostih. Tako načrtujejo, da bodo na seji pred-
sedstva, ki bo konec meseca, že razpravljali o rezultatih gospodarje-
nja in o gibanju osebnih dohodkov ter o njihovem usklajevanju.
Pozorno spremljajo tudi priprave na osrednjo slovesnost ob
25-letnici srečanj bratstva in prijateljstva, ki bo 16. septembra v Ptuju.
Sindikalne delavce pa ta čas skrbijo tudi podatki o sprejemu samou-
pravnega sporazuma o štipendiranju, ki bi ga morali podpisati že 15.
marca letos. Če tega ne bodo storili do 15. avgusta, bomo izgubili re-
publiško solidarnost. Kaj pa to pomeni za ptujsko občino, ni potreb-
no posebej razčlenjevati. MG
Tudi pri plinovodu po
programu
Ptujčani smo že navajeni, da je Ptuj v času največjega turistične-
ga obiska razkopan. Tokrat imamo odprta tri delovišča, najpomemb-
nejše je plinovod, katerega glavna trasa bo položena do konca avgu-
sta. Pri tem gre za v bistvu največji poseg, saj se bodo pozneje delali
le posamezni odcepi za različne odjemalce, kot industrijsko cono, Ra-
beljčjo vas, za široko potrošnjo in podobno. V prvi etapi bosta glavna
porabnika Perutnina in stanovanjska skupnost.
Poudariti velja, da je trasa optimalna glede na interes in bodoče
porabnike. Težave, ki so se dnevno pojavljale, so delavci KGP —
Tozd Nizke in hidrogradnje ter IMP — TOZD Montaža sproti odpra-
vljali.
Potolažiti velja tudi vse nestrpneže, ki si zdaj z jezo ogledujejo
razkopano traso, da bodo odgovorni storili vse, da bo po končani
gradnji, okolje in vse ostalo imelo prvobitno podobo. Če bo treba, bo-
do povrnili tudi škodo.
Sicer pa bomo vse kmalu pozabili, saj je plin vreden takšnih po-
segov. V septembru bo nared tudi pravilnik o priključevanju na plino-
vod, na podlagi katerega se bodo v krajevnih skupnostih odločali na
plinifikacijo. MG
Na plinovodu delajo tudi ob sobotah In nedeljah
foto: I. CIanI
Kljub boljšim rezultatom v ptujskem
gospodarstvu še ni razloga za zadovoljstva
Ugodna gibanja na področju industrijske
proizvodnje v občini Ptuj so se nadaljevala
tudi v drugi polovici prvega polletja, tako je
bila dosežena rast obsega industrijske proiz-
vodnje 7,3 %, kar precej nad 3 % načrtovano
resolucijsko rastjo. Podatki o zunanjetrgovin-
ski menjavi niso tako ugodni, saj je skupni iz-
voz ob polletju letos v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem za 6,6 %, od tega izvoz na
konvertibilno tržišče za 7,2 %, kar je ob reso-
lucijskih usmeritvah o 12% rasti precejšnje
zaostajanje. Na področju skupnega uvoza je
ugotovljen negativni indeks rasti (indeks
92,1), skupna stopnja pokritja uvoza z izvo-
zom, ugotovljeno po letošnjih polletnih po-
datkih, pa znaša 110,1 %, na konvertibilnem
trgu 127,3%.
Kljub ugodnim fizičnim kazalcem eviden-
tirani finančni rezultati občine Ptuj v letoš-
njem prvem polletju niso preveč spodbudni,
saj so ob relativno nizki nominalni ravni
odraz visoke rasti cen, povečal pa se je tudi
absolutni znesek izgub, čeprav se je število iz-
gubarjev zmanjšalo samo na 3 organizacije
združenega dela. Iz poprečnih podatkov za
republiko lahko razberemo, da so cene indu-
strijskih izdelkov pri proizvajalcih v primer-
javi z enakim lanskim obdobjem večje za
87,8 %, cene na drobno za 86,4 % ter cene ži-
vljenskih potrebščin za 89,6 %. 91 organizacij
združenega dela v občini F*tuj je v letošnjem
prvem polletju ustvarilo 114 719 425 tisoč di-
narjev celotneg prihodka, kar je za 83,7 % več
kot v enakem obdobju lani.
Tudi ob polletju se pojavljajo neplačani
prihodki v skupnem znesku 2 757 287 tisoč
dinarjev (indeks 153,8), kar je še vedno več
kot trikratni znesek izgub ptujskega gospo-
darstva v prvi polovici leta.
V breme ustvarjenih prihodkov je bilo
obračunanih 92 797 199 tisoč dinarjev pora-
bljenih sredstev, za 76,8 % več kot v enakem
lanskem obdobju. Porabljena sredstva so za-
ostala za rastjo ustvarjenih prihodkov za
6,9 %, kar je dosti bolj ugodno kot ob trime-
sečju, ko je ta zaostanek znašal samo 0,2 %.
Največji delež predstavljajo v strukturi pora-
bljenih sredstev materialni stroški in nabavna
vrednost prodanega blaga, delež obračunane
amortizacije znaša le okoli 4 % v strukturi po-
rabljenih sredstev, počasnejša rast obračuna-
ne amortizacije (ind 185,8) glede na rast cen
ne bo omogočala nadomeščanja prenesene
vrednosti osnovnih sredstev.
Čeprav se je število organizacij združenega
dela, ki so poslovale z izgubo v letošnjem pr-
vem polletju, zmanjšalo v primerjavi z letoš-
njim trimesečjem od 21 na same 3, se je zne-
sek izgub povečal in znaša 750 396 tisoč di-
narjev, kar je 212,8 % več kot v enakem lan-
skem obdobju. Najvišji znesek izgube je izka-
zala Gorenjeva temeljna organizacija združe-
nega dela Procesna oprema (31/908 tisoč
din), sledita ji dve organizaciji s področja
elektrogospodarstva in sicer Elektro Maribor
TOZD Elektro Ptuj (317 383 tisoč din) in
Dravske elektrarne TOZD HE Formin
(115 105 tisoč din).
Veliko organizacij združenega dela je po-
slovalo na tako imenovani pozitivni ničli, oz.
so bili izpolnjeni formalni pogoji za dosega-
nje pozitivnega finančnega rezultata.
Ob zaostajanju rasti porabljenimi sredstev
za rastjo celotnega prihodka znaša dohodek
gospodarstva občine Ptuj 22 131 206 tisoč dj,
narjev in je narasel v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem za 119,9%. Razporejene,
ga je bilo za izgubo več dohodka, delitvena
razmerja pa so glede na enako lansko obdob,
je doživela nekatere spremembe. Tako je bilo
ob polletju letos za akumulacijo razporejeno
za 1,2 % v strukturi manj kot v enakem lan,
skem obdobju, prav tako se je zmanjšal delej
sredstev za osebne dohodke in skupno porg,
bo za 1,1 %. V razporejenem dohodku so svoj
delež povečale obveznosti iz dohodka
osebnih dohodkov za skupno in splošno po.
rabo in sicer za 3,2 %. ^
Za osebne dohodke je bilo iz čistega do-
hodka razporejeno 10 626 989 tisoč dinarjev
kar je za 122,1 % več kot v enakem lanskeni
obdobju, poprečni obračunani čisti osebni
dohodek mesečno na delavca je v letošnjem
prvem polletju znašal 84 158 dinarjev, to je
za 121,2 % več kot lani.
Ob takšnih delitvenih razmerjih je bilo za
akumulacijo obračunano 4 436 816 tisoč di-
narjev, indeks rasti znaša 209,5. V primerjavi
s prvim letošnjim trimesečjem je to dokaj
ugodno, saj je ob trimesečju indeks rasti
sredstev za akumulacijo izkazoval negativno
rast. Kljub temu se delež sredstev za akumu-
lacijo v obdobju ni ohranil na enaki ravni kot
pred letom, lani je bil 21,0%, ob polletju le-
tos pa 20,0%. Ob navedenih rezultatih go-
spodarjenja v občini Ptuj in v pričakovanju
novih ukrepov zvezne vlade lahko prav goto-
vo pričakujemo vročo gospodarsko jesen.
Služba družbenega knjigovodstva
v SR Sloveniji
podružnica Ptuj
V ormoškem gospodarstvu dohodek še naprej
delijo mimo resolucijskih načrtov za leto 1986
Industrijska proizvodnja je tudi ob polletju naraščala hitreje, v
primerjavi s polletno lani je bila večja za 19,9 %, od resolucijsko začr-
tanega povečanja za 7,5 % v letu 1986. Finančni rezultati zaradi izred-
ne rasti cen, cene na drobno so bile v primerjavi s polletjem lani višje
za 86,4 %, realno niso bistveno boljši kot v enakem obdobju pretekle-
ga leta.
Po polletnih obračunih poslovanja je celotni prihodek 13.202,140
tisoč din porastel za 90,4 %. Gospodarstvo je več celotnega prihodka
kot pred letom prigospodarilo s prodajo na domačem trgu (lani
79,2 %, letos 81,5 %), prihodki na tujem trgu, vseh je bilo 944.486 tisoč
din, so se v celotnem prihodku zmanjšali od 7,9 % na 7,2 %. Pri do-
kajšnjem naraščanju proizvodnje so med porabljena sredstva, obraču-
nanih je bilo 10.430,860 tisoč din (ind 178,4), vračunali samo za
64,7 % več materialnih stroškov. V stroške zaračunana amortizacija, ki
je rastla po stopnji 78,5 %, še vedno ne dohaja rasti cen, s tem se ne
more ohranjati sedanja raven opremljenosti dela, ki je že sedaj v veči-
ni organizacij združenega dela slabša od poprečne v podskupini de-
javnosti. Nabava vrednost prodanega blaga se je zaradi povečanega
prometa v trgovini povečala za 118,9 %.
Dokaj ugodno je porasel tudi dohodek, 2.771.283 tisoč din (ind
198,3), saj je presegel stopnjo rasti cen, pa tudi stopnjo rasti celotnega
prihodka. Kljub prizadevanjem za večjo proizvodnjo in prodajo,
zmanjšanju materialnih stroškov in zalog (zaloge so se ob splošni ra-
sti cen pri povečanju za 42,0 % prav tako relativno zmanjšale), priza-
devanjem za zmanjšanje izgub (po polletnih obračunih sta imeli izgu-
bo samo dve organizaciji združenega dela, lani štiri in je celotna izgu-
ba, 431.599 tisoč din, za 30,2 % manjša kot pred letom) in zmernejšem
zadolževanju, ki je še vedno zelo veliko (neto odliv plačanih obresti,
851,819 tisoč din, za dvoinpolkrat presega sredstva za akumulacijo),
ormoško gospodarstvo ni bilo akumulativno. Akumulacija, 332,631 ti-
soč din (ind 119,9), je iz tekočega dohodka sposobna pokriti le nekaj
več kot tričetrtine pridelane izgube.
Glavni razlogi za zmanjšano akumulativnost gospodarstva, stop-
nja akumulacijske sposobnosti je od 1,8 % ob polletju lani padla letos
na 1,3 %, so velika zadolženost gospodarstva in nespoštovanje resolu-
cijskih ciljev pri razporejanju dohodka na vseh treh področjih pora-
be; osebne, skupne in splošne. Vse obveznosti iz dohodka za te name-
ne so namreč rast dohodka prehitele, obveznosti za skupne družbene
potrebe iz dohodka in osebnih dohodkov (ind 232,2) so se v razpore-
jenem dohodku od 21,7% ob polletju lani letos povečale na 27,2%.
Za splošno družbeno porabo so obveznosti naraščale še hitreje (ind
338,7), v razporejanem dohodku jih je bilo 1,3 %, v enakem času lani
0,7 %. V gospodarstvu kot celota se tudi osebni dohodki niso povečali
skladno z vedno ostrejšimi zahtevami tekoče gospodarske politike. Za
osebne dohodke je ormoško gospodarstvo iz čistega dohodka razpo-
redilo 1.687,530 tisoč din, za 123,2 % več sredstev kot ob polletju lani.
Čisti osebni dohodki so se skupaj s skupno porabo delavcev v razpo-
rejenem dohodku povečali od 34,9 % na 40,0 %.
Realno je porasel tudi delavčev osebni dohodek, poprečni obra-
čunani čisti osebni dohodek na delavca, 75.832 din, se je povečal (za
112,3 %) bolj kot so se podražile življenjske potrebščine (za 89,6 %).
Zaradi vseh navedenih tokov gospodarstvo ni moglo doseči ena-
kega deleža akumulacije v dohodku kot pred letom, čeprav si je tak-
šen cilj zadalo z resolucijo. Delež akumulacije v dohodku je bil pred
letom 19,8 %, v prvih treh mesecih je padel na 15,9 %, ob polletju pa
na 12,0 %. Spričo sprejetih interventnih ukrepov na področju skupne,
splošne in osebne porabe v sredini leta lahko pričakujemo v drugi po-
lovici leta razumnejša delitvena razmerja.
Služba družbenega knjigovodstva
v SR Sloveniji podružnica Ptuj
Letos delajo v glavnem doma
GIP GRADIŠ - TOZD GRADNJE PTUJ
Oživljena investicijska dejav-
nost se odraža tudi v povečanem
celotnem prihodku TOZD Grad-
nje Ptuj v prvem polletju letos. V
tem obdobju je ustvarila 752 mi-
lijonov dinarjev celotnega pri-
hodka, 18 milijonov pa je name-
nila za sklade. Poprečno so de-
lavci v prvem polletju zaslužili
75 tisoč dinarjev, kar je devet ti-
soč manj kot je poprečje sloven-
skega gradbeništva. Kot poudar-
ja Ljubo Cimerman, vršilec dolž-
nosti direktorja temeljne organi-
zacije, je ta zaostanek v glavnem
posledica nižjega preseganja ur
in kvalifikacijskega količnika.
V obdobju 1981-1985 so v
glavnem delali na usmerjeni sta-
novanjski izgradnji. Zgradili so
blizu 520 stanovanj. V novem
srednjeročnem obdobju ne bo
takšnega tempa, zato se bodo
morali usmeriti na druga področ-
ja dejavnosti. Že letos so odprli
številna delovišča v industriji,
kmetijstvu in oskrbi.
Kmalu bodo dokončali
lOO-stanovanjski blok v Rabeljčji
vasi — zahod, še ta mesec bodo
pričeli graditi 98-stanovanjskega.
Prihodnje leto bo ta stanovanjski
kompleks v glavnem pozidan.
Za Planiko v Majšperku bodo
zgradili dve proizvodni hali in
upravno stavbo, rok za dokonča-
nje vseh del je leto 1986. V prvo
halo bodo še ta teden namestili
tekoče trakove. Vrednost gradbe-
nih del je ocenjena na 550 milijo-
nov dinarjev. Pri Intesu so kon-
čali prvo etapo izgradnje, z deli
pa bodo nadaljevali takoj, ko bo-
do zagotovljena sredstva za dru-
go etapo.
V juliju so pričeli graditi po-
daljšek proizvodne hale za Gu-
marno v vrednosti skupaj z obr-
tniškimi deli čez 90 milijonov di-
narjev. Petega avgusta so odprii
novo delovišče v Perutnini, za
katero bodo zgradili silose.
Poleg omenjenih velikih grad-
bišč imajo odprta druga nianjša
delovišča na različnih krajih v
občini. Trenutno pa se dogovar-
jajo za dela izven občine.
Prek gradisovega inženiringa
so zaposlili tudi nekaj delavcev v
Nemčiji in Kuvajtu. Skupaj pa
temeljna organizacija zaposluje
okrog 250 delavcev.
»Naš interes je, da bi povečali
število zaposlenih, saj nismo niti
mali, niti veliki. Do konca tega
srednjeročnega obdobja naj bi se
tudi povezali z drugim gradbeni;
kom v občini — Dravo. Z njimi
smo že pričeli pogovore o po-
slovnem sodelovanju. V Gradisu
naša bodočnost še ni dorečena.
Vemo pa da razmišljajo o pove;
zovanju gradbeništva v štajerski
regiji.
Zavedamo se, da so pred nam'
hudi časi. Morali bomo iskati de-
lo v drugih občinah glede na to,
da se bo z leti usmerjena stano-
vanjska izgradnja zmanjševala.
Tako bo v tem okviru v letu 1990
zgrajenih le 40 stanovanj. V
struktur celotnega prihodka je
bila stanovanjska izgradnja do-
slej udeležena s 50-timi odstotki.
Letos nam gre precej dobro,
saj smo uspeli dobiti tudi zuna;
nje investitorje, ki gradijo prj
nas. Tako smo 4. avgusta pričeli
graditi skladiščno-predelovalno-
upravno stavbo za Semenarno iz
Ljubljane, pri Planiki pa sodelu-
jemo tudi z lastnimi sredstvi,« je
sklenil Ljubo Cimerman.    MG
Kmalu 100 novih stanovanj
Slika: I. Cfaui
TEDNIK - 14. avgust
1086
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Doslej melioriranih 6329
hektarjev zemljišč
Pri Lovrencu na Dravskem po-
lju je Milan Kneževič — republi-
ški sekretar za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano —simbolično
predal namenu meliorirana kme-
tijska zemljišča na Dravskem po-
lju in v Pesniški dolini. Ob tej
priložnosti je udeležencem ptuj-
ske slavnostne seje in gostom
predstavil prizadevanja ptujske-
ga in celotnega slovenskega kme-
tijstva, da bi pridelali toliko koli-
kor potrebujemo zase in za pri-
dobitev nujno potrebnih deviz.
»Občina Ptuj je v dosedanjem
razvoju dosegla pomembne
uspehe na področju kmetijstva,
na nekaterih področjih pa so
kmetijski strokovnjaki skupaj s
predstavniki DPS orali celo ledi-
no. Prav urejanje kmetijskih
zemljišč in uspešno izveden pro-
gram melioracij je področje na
katerem moramo skupaj z obči-
no Ptuj biti ponosni na tisto, kar
smo dosegli,« je med drugim
uvodoma poudaril Milan Kneže-
vič.
Začetki melioracij v občini
Ptuj segajo že v predvojno ob-
dobje in med leti 1955—61, k
večjim pa je KK pristopil v letu
1973 s pomočjo mednarodnih
kreditov. Na zasebnih površinah
pa je izvedla prvo melioracijo
KZ Ptuj leta 1976 na 56 ha zem-
ljišč v Levajncih.
»Vzporedno s programom me-
lioracij so pričeli v občini Ptuj iz-
vajati tudi komasacije. Meliora-
cije so potekale po 54 izvedbenih
projektih s poprečno velikostjo
117 ha, od katerih je dosegal naj-
manjši 25 ha in največji 360 hek-
tarjev.
Do sedaj so kmetijske OZD v
občini meliorirale 6329 ha in ko-
masirale 3123 ha površin, za kar
je bilo v obdobju 1973 — 85 pora-
bljenih skupno 810 milijonov di-
narjev, kar po današnjih stroških
predstavlja blizu 6 milijard di-
narjev (920.000 dinarjev za hek-
tar) ...
Izvedena ureditvena dela na
kmetijskih zemljiščih do leta
1986 v občini Ptuj zavzemajo od
42.000 ha vseh melioracij v Slo-
veniji 15 odstotkov in od skupno
24.000 hektarjev izvedenih ko-
masacij 14 odstotni delež. Tudi ti
podatki prikazujejo, kako po-
memben delež ima občina Ptuj v
pridelavi hrane v Sloveniji...
... V Sloveniji smo v povoj-
nem obdobju izgubili okoli
45.000 hektarjev kmetijskih zem-
ljišč, oziroma 1500 letno. Čeprav
smo v zadnjem obdobju zmanj-
šali poprečno letno izgubo na
okoli 1000 hektarjev, se s tem ne
smemo sprijazniti,« je dejal Mi-
lan Kneževič in za tem omenil
zakon s katenm smo zagotovili
nepovratna sredstva za urejanje
zemljišč za organizirano tržno
kmetijsko predelavo, pa tudi ce-
lotna družbena prizadevanja za
razvoj kmetijske proizvodnje in
za stabilnejše odnose v celotnem
gospodarstvu.
»Urejanje kmetijskih zemljišč
pa ne prispeva le k povečanju
proizvodnje, ampak pomembno
vpliva tudi na intenzivnost ostale
proizvodnje na kmetijah, izbolj-
šuje  posestno  strukturo,  veča
družbeni sklad zemljišč ter po-
glablja družbenoekonomske od-
nose znotraj organizacij združe-
nih kmetov ... je menil Milan
Kneževič in nato dejal, da bomo
v naslednjih petih letih meliori-
rali še 27.000 hektarjev zemljišč
in jih toliko tudi komasirali. Po-
leg tega pa načrtujemo še izgrad-
njo namakalnih sistemov na
8000 ha, kar je v primerjavi s
prejšnjim programom novost in
pomeni nadaljne izboljšanje pro-
izvodnih pogojev in možnosti
večje intenzifikacije kmetijske
proizvodnje na urejenih zemlji-
ščih. Pristavil pa je, da bo po-
trebno še bolj zaostriti odgovor-
nost investitorjev za pravočasno
in pravilno pripravo gradiv in
poenostaviti nekatere postopke
pri pripravi tehnične dokumenta-
cije in izdaji gradbenih dovo-
ljenj. Prav tako bo tudi kmetijska
inšpekcija posvečala večjo po-
zornost kontroli izvedbe meliora-
cij, vzdrževanju melioracijskih
sistemov ter izvajanja obvezno-
sti, ki izhajajo iz proizvodnih
programov, in ustrezno ukrepala
v primeru ugotovljenih odsto-
panj od sprejetih predpisov in
usmeritev. Upravičenost naložb
v agrarne operacije pa bomo do-
kazali le z večjo, intenzivnejšo in
cenejšo tržno proizvodnjo, uskla-
jeno s plani družbenopolitičnih
skupnosti in uresničevanjem do-
govorjenih planskih ciljev.
Republiški sekretar za kmetij-
stvo, ^ozdarstvo in prehrano je
nato kritično ocenil tudi letošnjo
kampanjo odkupa pšenice in ce-
lotni pridelek, s katerim ne mo-
remo biti zadovoljni. »Ocena le-
tine kaže, da neugodne vremen-
ske razmere niso bile glavni ra-
zlog za zmanjšani pridelek, tem-
več nedosledno in nepravočasno
izpeljana tehnologija — vse od
priprave zemljišč, dognojevanja
in zaščite. Opravičil za to ni, ker
so bili agrotehnični ukrepi pra-
vočasno izdelani in zagotovljena
vsa potrebna reprodukcijska
sredstva,« je bil kritičen Milan
Kneževič in dodal, da smo do
danes v Sloveniji odkupili le ne-
kaj nad 65 odstotkov dogovorje-
nih količin pšenice, oziroma
54.000 ton, zato je potrebno letos
pravočasno izpeljati vse aktivno-
sti za uspešno jesensko setev in
odkup pšenice letine 1987.
»Veliko delo, ki ste ga opravili
v občini Ptuj pri urejanju kmetij-
skih zemljišč in doseženi proiz-
vodni uspehi na novih poljih v
Pesniški in Polskavski dolini, so
spodbuda ostalim območjem v
Sloveniji in vam samim, da se pri
izvajanju melioracij v bodoče in
predvsem pri organiziranju pro-
izvodnje v zadružnem sektorju še
boljše organizirate in čim bolj
smotrno uporabite in upravljate
z vloženimi družbenimi sred-
stvi,« je zaključil Milan Kneže-
vič, ki je za tem vse prisotne po-
vabil na ogled melioriranih kme-
tijskih površin.
mš
Milan Kneževič govori na slovesnosti pri Lovrencu na Dravskem polju.
Foto: mš
SREČANJA BORCEV
Stroški prevozov na izlete, če-
prav krajše, postajajo vse večji,
ki si jih upokojenci vedno težje
privoščijo. Zato ni slučaj, da
marsikje iščejo drugačne, cenejše
rešitve. Tako rešitev sta našli tu-
di vodstvi krajevnih organizacij
ZZB NOV Tone 2nidarič Ptuj, ki
povezuje tudi borce z obipočja
KS Budina-Brstje in KO ZZB
NOV Bratje Reš Ptuj. Dogovorili
so se za skupno srečanje borcev
iz obeh krajevnih organizacij, ki
je bilo 25. julija v domu krajanov
Budina Brstje. Srečanje so orga-
nizirali v počastitev dneva vstaje
slovenskega naroda, praznika
občine Ptuj in tudi dneva upoko-
jencev, ki je 26. julija.
O nalogah borčevske organiza-
cije je spregovoril Stane Fric,
predsednik KO ZZB NOV Tone
Znidarič, o konkretnih program-
skih nalogah pa Milan Ivezič,
predsednik KO ZZB NOV Bratje
Reš. Srečanja se je udeležila ve-
čina borcev iz obeh organizacij.
V razpravi, ki je bila podlaga
sprejetim programskim usmerit-
vam, so dali poseben poudarek
skrbi za onemogle in bolne bor-
ce, obveznosti, da se jih vsaj ob
novem letu obišče in vošči, po-
sebno skrb je treba namenjati
poslednjemu slovesu ob smrti
posameznih članov ZB, organizi-
rali bodo srečanje internirancev
in skrbeli, da se bodo borci, ki
jim to zdravje še omogoča, kar
najbolj dejavno vključevali v de-
javnost krajevne samouprave in
v delo družbenopolitičnih orga-
nizacij, da bodo delovali v dru-
štvenih organizacijah in na dru-
gih področjih.
Ob koncu so se dogovorili, da
bo naslednje srečanje borcev iz
obeh krajevnih organizacij pri-
pravilo KO ZZB NIV Bratje Reš
Ptuj. Dali so tudi pobudo, da bi
tudi druge krajevne organizacije
z območja mesta Ptuj organizira-
la podobna srečanja, saj je na
območju mesta Ptuj vrsta proble-
mov, ki bi jih morali borci reše-
vati skupno in enotno. FF
Del udeležencev srečanja v domu krajanov Budina—Brstje
Foto: Kosi
Alojzu Gojčiču zlata plaketa
občine Ptuj
Predsednik občinske skupšči-
ne Gorazd Žmavc in predsednik
komisije za priznanja in odliko-
vanja Anton Zoreč sta na osred-
nji slovesnosti na letošnjem ob-
činskem prazniku izročila tudi
najvišja občinska priznanja —
plakete in pisna priznanja.
Za izredno aktivne in uspešno
ter požrtvovalno družbenopoliti-
čno delo in za uspehe, dosežene
v gospodarstvu — je ZLATO
PLAKETO prejel Alojz GOJ-
ČlC. Vodno gospodarsko podje-
tje Maribor TOZD Vodnogospo-
darska enota DRAVA Ptuj je za
organizirano urejanje voda in za
uspešno vključevanje v izvajanje
melioracijskih projektov prejela
Plaketo občine Ptuj. Prav tako
krajevna skupnost Majšperk za
uspehe, dosežene pri razvoju
kraja in za aktivno delovanje sa-
moupravnih organov, družbeno-
političnih organizacij in društev.
Jože BRGLEZ je prejel plaketo
za dolgoletno požrtvovalno in
uspešno družbenopolitično delo
ter za uspehe pri izvajanju dele-
gatskega sistema, Katica KA-
SMAN za dolgoletno in uspešno
družbenopolitično delo ter pro-
fesorica Ljubica ŠULIGOJ za
uspehe pri družbenopolitičnem
delu ter za zbiranje in urejanje
zgodovinskega gradiva iz NOB.
Družbeno priznanje v obliki li-
stine pa je ob letošnjem občin-
skem prazniku prejel Stanko
KOLARIČ za izredno uspešno
inventivno dejavnost.
mš
Podelitev Zlate plakete Alojzu Gojčiču
Foto: I. C.
¥ri V avgustu
Od vseh zelenih mesecev opredeljujemo avgust
glede na pestrost kmečkih opravil za najbolj umir-
jen, saj v tem času ni nekih večjih zahtevnih delov-
nih konic, kot so to spomladanska obdelava in se-
tev, žetev in mlačev, košnja in sušenje sena, razna
škropljenja, trgatev in podobno. Ta rahel odmor v
času vegetacije, ko pridelki doraščajo in zorijo, pa
ne velja za vrtnika, saj sta na njem nenehna skrb
in delo pri urejanju okolja. V avgustu, kot prelom-
nem mesecu vegetacijskega leta, skrbimo na vrtu,
da bodo tako cvetlični — okrasni kot sadni, zele-
njavni ter bivalni vrt zmeraj negovani, da se v
njem ne bo bohotil plevel, da bodo sproti pospra-
vljeni rastlinski deli vrtnin, ki so s svojo vegetacijo
zaključile, ter da bomo pravočasno izvedli nado-
mestne setve in sajenje rastlin, hkrati pa tudi skr-
beli za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci.
v SADNEM VRTU zaključimo zeleno rez in
redčenje grmovnic ribeza, kosmulje in malin, če že
to nismo storili v prejšnjem mesecu. To opravilo je
za jagodičevje pomembno in koristno, ker se v av-
gustu na razredčenih grmih, ko smo jim izrezali iz-
rojen star les in nedorastle ter pregoste poganjke,
tvori obilen cvetni nastavek za prihodnje leto, grm
pa se ustrezno utrdi na ozimitev.
Oreh si svojo drevesno krošnjo oblikuje sam.
Poškodovane in pregoste veje pa moramo izrezati,
kar je dopustno opraviti le v avgustu, ker se takrat
rana najuspešnejše zaraste. Rez oreha v spomla-
danskih mesecih ali bodisi pozimi je škodljiva, ker
se na rani zaradi pritiska sokov preveč solzi.
Mesec avgust je tudi najprimernejši čas za saje-
nje vrtnih jagod. Temu sajenju pravimo poletno
sajenje, ki ima mnoge prednosti pred jesenskim ali
spomladanskim, saj smo tako že v prvem letu ve-
getacije dosegli polno rodnost. V tem času posaje-
na rastlina se do zime še v celoti obnovi, razvije
svoj koreninski sistem in nadzemno zasnovo zel-
nate rastline, kar je predpogoj za rodovitnost. Ja-
gode najbolje uspevajo na srednje težki zemlji, ki
je bogata s humosom, dovolj propustna pa vendar
dobro zadržuje vlago v sušnih obdobjih. Nevarne
so zaprte kotline, kjer so pogostne spomladanske
slane, ali pa vetrovne lege, kjer močni suhi vetrovi
poškodujejo cvetje. Pri jagodah moramo dosledno
kolobariti, saj na isto površino lahko sledijo šele
po 6 letih. Saditi jih ne smemo neposredno po
krompirju, paradižniku in rdeči detelji, ker te rast-
line puščajo v zemlji okužbe, ki povzročajo gnitje
jagodnih korenin. Jagodam tudi ne ustreza sajenje
na sveže preorani travni ruši. Sadimo samo prvo-
vrstne enoletne sadike vzgojene iz pritlik ali seme-
na, ki so zdrave in še zlasti neokužene od virusnih
bolezni. Jagode sadimo v kvadratni obliki v razda-
lji najmanj 40 cm x 40 cm ali 50 cm x50 cm in to v
dobro pripravljeno zemljo, ki smo jo vsaj tri mese-
ce pred sajenjem pognojili s 30 do 40 dt za 10 arov
vležanega hlevskega gnoja in na zalogo gnojenje s
40 do 50 kg rudninskih gnojil NPK. Jagoda kot
rastlina, ki nam nudi tako žlahtne plodove, potre-
buje za njih tvorbo obilico humosa in rudninskih
hranil.
V ZELENJADNEM VRTU skrbimo v teh vro-
čih dneh rastlinam za dovolj vlage. Zalivamo ali
namakamo v večernih urah s postano vodo. Poz-
nejšim vrtninam je z^H^kom še koristno dodajati
nekoliko rudninske hrane. Če se nam pri zalivanju
po površini gredic naredi skorja, takšno zemljo z
grebeljcem plitvo prerahljamo, da preprečimo iz-
hlapevanje vlage iz tal po kapilarah. Odstranjuje-
mo plevel, da ne bo konkurenca gojenim rastli-
nam pri odvzemu hrane, vlage in svetlobe, da se
nam ne bo osemenil in da ne bo dajal videza naše
malomarnosti do vrta.
Kumare, kot enega največjih porabnikov vlage
iz tal v tem času, redno zalivamo, pri paradižniku
pa še naprej redno odstranjujemo zalistnike pre-
den so daljši od 10 cm, ker jih pri trganju debelej-
ših preveč ranimo, z rezanjem z nožem pa prenaša-
mo bolezni. V avgustu sejemo kitajski kapus in tu-
di redkvice, pri katerih kaljenju pa bodimo pozor-
ni, ker nam že kaleče požro bolhači, pa tudi sovke.
Uničimo jih, če potrosimo po posevku insekticid
basudin. Čebulo majski srebrnjak sejemo sedaj
bolj redko, ko pa bodo sadike debele za debelost
svinčnika, jih v oktobru presadimo. Vse sorte zim-
ske solate pričnemo sejati v avgustu in v začetku
septembra, da dobimo za saditev v oktobru sadike,
ki niso prebujne, niti prešibke.
V BIVALNEM VRTU bo koncem meseca pravi
čas za sajenje zelnatih trajnic ob vrtnih poteh,
skalnjakih ali drugih nizkih rastlinskih združbah
kot so to: plazeči jetičnik, plazeča zvončnica, alp-
ski pečnik, smiljka, brezstebelna lepnica, homuli-
ca, pritlehna piamenica, pitomec ali sagina, mate-
rina dušica in druge. Vse odcvetele trajnice prena-
šajo avgust kot najboljši čas presajanja iz ra^^oga,
ker so do jeseni še lahko dobro okoreninijo in v ra-
stejo ter kot takšne dobro zdrže zimo. Vra č?nje
trajnic zelo olajšamo in pospešimo, če tla med nji-
mi pokrijemo s šoto, 3 cm na debelo.
Miran Glušič ing. agr.
Kam odtekajo obresti
gospodarstva?
Na to vprašanje bi dobili laičen odgovor — v
banko!'
No, ali je temu res tako?
Najprej si oglejmo podatke iz periodičnih raču-
nov organizacij občine F*tuj.
Organizacije s področja gospodarstva so v letoš-
njem prvem polletju obračunale in v glavnem tudi
plačale blizu 4,4 milijarde dinarjev obresti, kar je
dvakrat več kot lani oziroma za 10% več kot so
•■azporedile v poslovni in rezervni sklad (akumula-
cija).
Od 4,4 milijarde din je bilo plačano bankam
(KBM in Jugobanka) za kredite, escont menice in
^amudne obresti skupaj 1,5 mid. din ali dobra tret-
jina (34 %). In kam so šle ostale slabe 3 milijarde?
V pogojih restriktivne kreditne in monetarne
politike se gospodarstvo močno medsebojno za-
dolžuje, bodisi z izdajo menic za pokritje obvezno-
sti ali pa si denar medsebojno posoja. Stanje izda-
nih menic je ob polletju znašalo nekaj nad 4 mili-
jarde din! Za medsebojne kredite in menično po-
slovanje si gospodarstvo zaračunava obresti po
''Plošni obrestni meri. Na tovrstne obresti pa od-
pade slabe dve tretjini vseh plačanih obresti (2,9
mid). Ker pa hkrati iste organizacije prodajajo tu-
di svoje izdelke in storitve na kredit (menice), ne-
katere pa tudi posojajo začasno prosta sredstva, je
ptujsko gospodarstvo v'ključilo med prihodke pre-
ko 1,5 mid. din plačanih obresti. Tako znaša neto
odliv obresti 1,4 mid din.
Kaj lahko zaključimo, če gledamo pojav global-
no:
— Prvič, le vsak tretji dinai vplačanih obresti
OZD pride med prihodke ba.ike.
— Drugič, od preostalih dveh dinarjev, ki jih
OZD izkažejo med odhodki oz. v breme dohodka,
se en dinar vrača med prihodke OZD (globalno).
— Tretjič — indeks prejetih obresti je v prvem
polletju letos naraščal hitreje od indeksa plačanih
obresti, kar si razlagamo s povečanjem stopnje ra-
sti proizvodnje in prodaje v ponovnem preseganju
terjatev obveznosti do dobaviteljev in upočasnje-
no naraščanje zalog materiala in izdelkov. Ta pre-
obrat je dosežen ponovno po 3 letih in je posledi-
ca dobivanja pozitivne obrestne mere. Žal pa po-
novno odstopanje escontne obrestne mere od real-
ne utegne povzročiti v drugem poletju povečanje
zalog material . F. Lukman
4 - IZ NAŠIH KRAJEV
14. avgust 1986
TEDNIK
Semanji dan
Ožboltov sejem je torkov dopoldan na ulice zvabil veliko kup-
cev, še več pa prodajalcev.
Slednji §o predvsem tarnali, da prodaja ne teče najbolje, vzrok je
v prazni denarnici.
Veliko več kot kupcev pa je bilo radovednežev, ki so tudi letos
prišli na svoj račun.
SM
Bi tudi danes sramotilni steber služil namenu?
Ne za prodajo, le za ogled in zabavo.
Zadovoljstvo z obeh strani.
Vam je všeč njegov smehljaj?
oo prijel zanje, kdo se bo ujel vanje?
10. praznik Ptujske gore
Slavnostna seja organov KS in DPO v počastitev krajevnega
praznika bo v soboto, 16. avgusta, ob 16. uri. Pred tem pa se bodo zvr-
stile nekatere druge prireditve. Tako so v nedeljo, 10. avgusta, dopol-
dan odprli razstavo slikarjev amaterjev, ki jo je organiziralo domače
turistično društvo. V petek, 15. avgusta, bo kres, v soboto ob 8. uri pa
nogometni turnir v malem nogometu za prehodni pokal v Majšperku.
Turistično društvo Ptujska gora je v zadnjem obdobju poživilo
svojo dejavnost in s tem veliko prispeva k večji turistični uveljavitvi
kraja. Na krajevni trg je postavilo cvetlična korita in turistični kiosk.
Društvo ima trenutno 50 članov.
MG
V slovo Geri Rožmarin
Boleče in hudo je sprejeti dejstvo, da je nekdo, ki smo ga
vi''■•vali dan za dnem, odšel brez slovesa in da ga nikoli več ne
bomo videli. Ta nikoli več je tako kruto posegel v vsakdanjost
Muretinc, kjer je bolezen prekinila utrip srca dobri materi Geri
Rožmarin, ki je vse življenje posvetila sočloveku. Z njo je Kra-
jevna organizacija Rdečega križa Gorišnica izgubila delovno,
vzorno članico in večkratno dajalko krvi. Njeno geslo je bilo:
Kri rešuje življenja.
Polje in narava sta bila ideala njenega življenja. Tu je čr-
pala življenjsko moč in bila pripravljena pomagati tam, kjer je
bila njena pomoč najbolj potrebna. Ponosno se je vključevala
v vaške, še posebej pa v akcije Rdečega križa, bodisi delovne-
ga, kulturnega ali družabnega pomena.
Vsi, ki smo jo poznali, še posebej pa v vrstah Rdečega kri-
ža bomo pogrešali njeno zavzetost za delo.
Ljudi takšnega kova, kot je bila Gera Rožmarin, ne sme-
mo nikoli pozabiti. Za vse njene svetle vzore ji dolgujemo
iskreno zahvalo. Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spomi-
nu!
J. J.
Dober den! Toti tjeden pa mi je tak hitro mina, da se sploh ne za-
vedan, ke sen za sedem dni duže na sveti. Vete, tak na štora leta se
človik vsokega dneva veseli ali pa si tudi želi, ke bi že teta Matilda na
obisk prišla. Pa kaj bi to, živleje je tak krotko, te pa se ženemo, gnovi-
mo, sekiramo, živciramo, nerviramo, eden drugega črtimo, se premalo
radi imamo, nazodjo pa nas enega prej, drugega slej — vrag vzeme.
Pardon, — enega vrag, drugega pa Dogec. Pa vete kokšna je razlika
med nekdajšnjimi no zdajšnjimi cajti: Negda smo meli samo enega
boga, potli smo bili vsi bogati, zdaj pa pnhajajo cajti, da bomo vsi
(u)Dogi. Provijo pa drgačik, da je pre Jugoslavija revna držova z boga-
ti državloni. Te pa človik ne ve kumi bi verva — revnim ali bogatim
ali tistin ta srednjim, ki glih tak zgledajo kak da bi segedin golaž bili
— malo zelja no malo klobose.
Naj bo zadosti o tem. Pa si še malo kaj boj resnega pogučimo, da
nemo samo iz življeja in smrti norcov brusili: toto pismo sen van pisa
v pondelek 11. avgusta, pravzaprav že v nedelo gdo so vsi Lovrenci
godovno meli: drgoč je suša nastopila. Na našen suhen bregu je dr-
goč kriza z vodo ca tudi na njivah je vse poporjeno. Kaj to more biti,
da nam letos tak krompir gnili že v zemlji na njivah. Zgleda, ke bomo
letos namesto kroiroira — drek kopali. To ovokrot nas je precik toča
potukla. Katastrofe se glih neje bilo, precik pa grozdje v goricah gnili,
tejko so ble glih jagode potučene. Pa Icokšni veter je piha. tak, ke seje
sodno drevje z jabolkami obloženo podiralo. Jaz sen misla^ da se pro-
va hujda vura bliža tak je vulilo okoli voglov. Totemu vetn se vidi, da
1'e moškega spola no je provi dedec, sai se vsoki ženski najprej po
:iklco zakadi. Ce glih je gnejši den tak, da tudi ženske v večini že du-
ge hlače nosijo. Vena bomo te moški začeli še jenke nositi. Ziznhalta-
re bi jaz že itak skoro nuca. Vas pozdrovlja zizekov Lujz
POLETJE V PTUJSKIH TOPLICAH
Vročina nas v teh dneh preže-
ne na morje ali v planine, tiste s
tanjšo denarnico v senco na do-
mačem dvorišču, nekateri pa po-
iščejo senco in hladno vodo kar
v Ptujskih toplicah.
Kakšen obisk beležijo v letoš-
nji sezoni, kakšen je delež tujih
turistov? S tem nas je seznanil
vodja TOZD-a Branko Štumber-
ger.
»V letošnjem prvem polletju je
promet približno enak kot lani,
saj beležimo samo 1 % rasti na-
ših storitev. Zelo smo zadovoljni
z rastjo nočitev v avto-kampu,
kjer smo dosegli 1500 nočitev
več kot v enakem obdobju lani, s
tem da je 92 % tujcev. Največ jih
je iz Zahodne Nemčije, Nizo-
zemske, Švedske, Belgije, Dan-
ske, nekaj je Avstrijcev, Američa-
nov in tudi iz afriških držav je bi-
lo nekaj gostov.«
— Kako so obiskovalci zado-
voljni z vašo ponudbo?
»Naša ponudba ni takšna, da
bi lahko bili tuji gostje v celoti
zadovoljni. Za to kategorijo
kampa, ki jo imamo (3. kat.), so
gostje več kot zadovoljni, saj
nam je letos uspelo, da so sanita-
rije takšne kot morajo biti in ta-
ko so gostje s storitvami, ki jih
plačajo, zelo zadovoljni. Od tu-
jih gostov nimamo pripomb in
tudi v bungalovih pohvalijo
predvsem mir in urejenost.«
— Kaj pa domači gostje?
»Domačih gostov je veliko več
in predvsem ob nedeljah imamo
precej težav, saj nam primanjku-
je gostinskega kadra. V sezoni
nam pomagajo študentje, ker pa
niso iz tega poklica, ne morejo
gosta zadovoljiti tako, kot izšo-
lan kader.«
— Zdi se mi, da večina doma-
čih gostov prihaja v popoldan-
skem času. Razmišljate tudi o
tem, da bi uvedli popoldansko
karto?
»O tem ne razmišljamo, ker
domačemu gostu ponujamo po-
sebno sezonsko vstopnico, ki ve-
lja letos 4000 dinarjev skozi vso
sezono, za vse bazene. Domači
gostje lahko prihajajo z njo ka-
darkoli in kolikokrat hočejo. Mi-
slim, da je ta ponudba zelo
ugodna in nadomešča popoldan-
sko karto.«
Tako je Branko Štumberger
označil turistično ponudbo Ptuj-
skih toplic. Da pa o njej lahko
razmišljamo tudi drugače, je po-
kazal pogovor z enim od naklju-
čno izbranih sogovornikov.
— Kako ste zadovoljni s po-
nudbo v Ptujskih toplicah?
»Nad ponudbo sem strašnb
razočaran. Najprej — nikoli ni
čiste vode v otroškem bazenu,
čakati moraš da se bazen napol-
ni, ob dnevih z veliko gnečo ča-
kaš pri prodaji sadja, sladoleda,
hrane in vsega drugega. Potrebo-
vali bi bolj zanesljive ljudi, ker
nekateri sezonski delavci ne pa-
zijo dovolj na čistočo in človek
vedno ne pride sem z užitkom.«
— Ampak, kljub temu prihaja-
te sem. Zaradi otrok ali ker ni ni-
česar drugega v bližini?
»Prihajam zaradi otroka in ker
na Ptuju nimaš kam drugam. Zdi
se mi, da tukaj manjka predvsem
še en bazen za rekreacijo. Bazen
s skakalnico moti plavalce. Zdaj
sem ves čas samo kritiziral, so pa
tudi dobre stvari na bazenu ...
ki pa se jih zdaj trenutno ne mo-
rem spomniti.«
Kako je poskrbljeno za var-
nost kopalcev, oziroma kakšno
je delo kopališkega mojstra, sem
se pozanimala kar p'-'' njem.
— Kako poteka vaš delovni
dan?
»Pridem ob s:dmih in začnem
s čiščenjem bazena. Čistim dno
bazena s sesalcem in preverjam,
če je vse v redu. Po deveti uri se
začne moj pravi delavnik, skrbim
za red v bazenu in okolici. Ko
pridejo kopalci, smo posebej po-
zorni na mlajše, za katere je vse
samo igra in pa na starejše zara-
di njihovega zdravstvenega sta-
nja. Večjih problemov nimamo,
na srečo tudi do kakšne večje po-
škodbe še ni prišlo. Prizadevamo
si, da bi se vsi držali kopališke
kulture, kajti vsi bi radi odšli
zdravi iz tega kopališča.«
V Ptujskih toplicah imajo tudi
garderobo in garderoberka pra-
vi: »Zjuraj in zvečer očistim pro-
stor. Izdajam garderobe in sen-
čnike, ki jih ob nedeljah zmanj-
ka, drugače pa tukaj ni veliko de-
la.«
Nisem se ustavila pri gostin-,
skih delavcih, prodajalcih sadja,
sladoleda in nasploh je še mno-
go odprtih vprašanj. Najbolje,
da si o njih, pa tudi o vsem pove-
danem ustvarite lastno mnenje
ob vašem obisku v Ptujskih topli-
cah.
Sergeja Sorli
V avto kampu je letos veliko več gostov kot lani (foto I. Ciani)
Skrbimo za naše okolje
Iz dneva v dan ugotavljamo, da je naše okolje vse bolj onesnaže-
no z raznimi odpadki in snovmi, ki ogrožajo naravo in ljudi.
Ob sprehodu po prelepih Halozah lahko ob potokih opazimo ra-
zno plastično embalažo, ki so jo ljudje zmetali v vodo, namesto da bi
jo sežgali.
V vasi Naraplje so vaščani izvedli akcijo čiščenja okolja. V svo-
jem okolju so zbrali vse surovine in jih zapeljali na smetišče, saj se za-
vedajo, da je čisto okolje del zdravja.
F. HAJDUK
Slovenska instrumentalna
skupina
Pri Slovenskem društvu Ljubljana-Essen deluje instrumentalna
skupina, ki jo uči in vodi učitelj glasbe Oto Lesjak, doma iz Haloz.
Skupina goji predvsem slovensko narodno pesem in nastopa na slo-
venskih prireditvah v Essnu in okolici.
Lepo jih je videti, ko igrajo in so oblečeni v narodne noše. Da
imajo ljudje takšno glasbo radi, je najlepše pokazala prireditev za
Dan mladosti 24. maja v Burscheidu, ko je večina ljudi začela peti pe-
smi, ki jih je skupina igrala. V skupini se učijo in igrajo: Štefi Jazbec
— harmonika, Tomas Gradič — harmonika, Petrik Bauman — har-
monika, Christian Hudina — harmonika, Claudia Horvat — harmo-
nika, Alenka Gradič — klarinet, Toni Auguštin — bas kitara.
In še naslov za starše, ki bi želeli svoje otroke prijaviti: Sloven-
sko društvo Ljubljana-Essen, 4300 Essen-Katernberg, Schalkestr.
19/a, Telefon 0201/302131. Skupina vadi vsak torek od 19.30 do
21.00 ure.
O. L.
Instrumentalna skupina društva »Ljubljana-Essen«.
TEDNIK - '4- avgust 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 5
DELČEK K ODKRIVANJU
PRETEKLOSTI
Letošnjega republiškega mla-
dinskega raziskovalnega tabora v
gmartnem na Pohorju (MRT), ki
je potekal v začetku julija, se je
udeležilo 20 srednješolcev. Vod-
ja MRT prof. Srečko Stajnbaher
je povedal, da so letos delali v
naslednjih skupinah: geografski,
etnološki, botanični, zoološki,
novi pa sta bili etnokoreologija
in arheologija.
Srečko Stajnbaher: »Geograf-
ska skupina je raziskovala social-
ni položaj in gospodarstvo v KS
Šmartno, starost stanovanjskih
in gospodarskih poslopij ter ure-
jenost, opremljenost, itd. Etnolo-
gi so raziskovali razvoj stavbar-
stva, notranje opreme, starejše
hiše. Zoologi so nadaljevali lan-
sko delo, kakor tudi botaniki. Et-
nokoreološka skupina je razisko-
vala stare plese, običaje, oblači-
la.«
Nova raziskovalna skupina je
bila, kot sem že prej omenil, ar-
heološka skupina in zaradi zani-
mivosti ter obsežnosti njihovega
dela sem se odločil pobliže spo-
znati z njihovimi raziskavami.
Skupina je namreč v Juršni vasi
raziskovala Ančnikovo gradišče
iz 4. stoletja našega štetja in je
ostala na terenu teden dlje, kot je
bilo predvideno. Ančnikovo se
imenuje zato, ker je zemljišče
last kmeta Ančnika.
Mladincem MRT so pomagali
pri izkopavanju arheologi Zavo-
da za spomeniško varstvo Mari-
bor pod vodstom diplomirane
arheologinje Mire Strmčnik-Gu-
lič, ki je povedala: »Lani smo
našli na gradbišču, takoj po po-
segu z buldožerjem, na površini
bronast kipec boga Merkurja, ki
je bil zavetnik trgovine in dobi-
čka. To dokazuje, da so bili tod
stalno naseljeni ljudje, saj je gra-
dišče po vlogi in naravni utrjeno-
sti zelo ustrezalo takratnim no-
vonastajajočim hribovskim zave-
stiščem. Doslej smo odkrili pre-
cej kremenčevih posod, drobcev
steklovine, del železnega noža,
dva srpa, kovaške klešče, železne
kline, veliko železnih predmetov
— za zdaj nedoločljivih izdel-
kov, ki jih bomo natančneje
opredelili po preparaciji. Na tem
koncu je ležala tudi puščična
dvokrilna ost, del rimskega kop-
ja, v bližini pa del žrmelj s svin-
čeno matrico.«
Poznoantično gradišče iz 4.
stoletja leži 750 m visoko nad str-
mo sotesko Bistrice, dobrih 500
metrov severno od Juršne vasi.
Torej je dokaj oddaljeno od na-
selja, vendar se zelo dobro vidi z
bistriške strani. Kopast vrh z
1,30 metra širokimi zidovi iz
lomljenega kamna, vezan z mo-
čno malto in zidan na živo skalo,
ki je rabila za naravno podporo,
priteguje raziskovalce. Do neda-
vna je bilo kamnito obzidje (leta
1983 je dal lastnik zemljišče zrav-
nati z buldožerjem in tako napra-
vil veliko zgodovinsko škodo, saj
je uničil kulturne plasti) na čelni
strani visoko 10 metrov. Oblo se
je žal okrušilo. Danes se vidi le
še rahla sled. Zemlja je nasuta
proti pobočju, kjer so zdaj s son-
do odkrili pomembne najdbe za
ugotovitev kulturne pripadnosti
gradišča.
Veliko je železove žlindre v čr-
ni kulturni prsti (kulturna zato,
ker je arheološko pomembna),
zato lahko po dokaj dobro ohra-
njenih železnih predmetih skle-
pamo na kovaško obrt. Tod so
odkrili tudi v celoti ohranjene
kovaške klešče. Na zahodnem
robu so bile ruševine visoke še
do 2,5 metra. Zdaj so vidni še
ostanki meter visokega zidu. Na
vzhodni strani se kopa zmanjšuje
in se spoji s preperelimi stenami
bistriškega grabna. Na severoza-
hodu je bil zid skupaj z grobljo
visok 2,5 metra in je bil tako še
edini predstavnik poznoantične
gradnje. Vrh kope je poseg z bul-
dožerjem popolnoma zravnal.
Kako poteka postopek izkopa-
vanja, kadar naletiš na kakšen
predmet, sta mi razložila udele-
ženca Mladinskega raziskovalne-
ga tabora.
Bojan Ferk: »Kar precej časa
sem kopal, da sem naletel na
lončenino, kot smo skupaj ugo-
tovili. Šlo je za polomljen lonec
oziroma skledo. Našel sem jo ob
zidu v črni kuhurni prsti. Pustiti
sem jo moral pri miru, ker smo
zgornjo plast morali najprej oči-
stiti z metlico in drugimi pripo-
močki. Arheolog je naredil nekaj
posnetkov, risarka pa je narisala
okolico predmeta in sam pred-
met. Izmerila je tudi dolžino in
širino. Potem sem skledo previd-
no dokončno izkopal in jo dal v
vrečko. Koščke bi skoraj v celoti
lahko zlepili. Tako izkopavaš tu-
di druge predmete, ki jih pozneje
še raziskujejo.«
Viktor Kojc: »Delo je zelo na-
porno, ker je potrebno vseskozi
zelo paziti na zakopane predme-
te. Najprej je treba odstraniti mr-
tvo rjavo prst. Dokler ne najde-
mo predmeta, kopljemo s kram-
pom in lopato, dokončno pa ga
izkopljemo s posebnim orodjem.
Predmete smo iskali tudi s son-
do, vendar le kovinske.«
In kaj menita o svojem delu
arheologa iz Zavoda za spomeni-
ško varstvo Maribor?
Marija Lupšina-Tušek, arheo-
loginja-risarka: »Moja naloga je
predvsem dokumentacija, risanje
tlorisov zemeljskih profilov, zi-
dov. Rišem tudi najdene pred-
mete; najprej jih še ne popolno-
ma izkopane fotografiramo.
Vmes pomagam pri čiščenju, str-
ganju in drugih arheoloških
opravilih.«
Ivan Tušek, arheolog: »Zame
je največje veselje, da ne iščeš in
koplješ le ob zidu, ampak da naj-
deš znotraj zidu npr. kovaško de-
lavnico z orodjem izdelki, žlin-
dro ... Za arheologa je nekaj
najlepšega, da ob grobih najd-
bah najdeš tudi nekaj bolj fine-
ga.« Sicer pa je Ivan Tušek Ptuj-
čan in je domačinom najbrž
znan.
Ko sem obiskal mlade arheo-
loge, še z delom niso končali in
še vedno jih je lahko seženj stran
čakalo novo presenečenje. Ven-
dar je že to, kar so do takrat na-
šli, bilo veliko in po laboratorij-
skih preiskavah bo znano o teh
predmetih še kaj več. S tem so
zagotovo obogatili odkritja o ži-
vljenju naših prednikov.
Tekst in foto: Samo Brbre
Samo Brbre
Gortanova 7
62310 SI. Bistrica
Mira Strmčnlk-Gulič, vodja ar- Ivan Tušek
heološke skupine
Med izkopavanjem — zid je grajen na živo skalo, ki je bila naravna Primerki kovaških izdelkov s poznoantičnega gradišča v Juršni vasi
opora
Janez Klinger —
50 letnik
Le kdo ga ne pozna — veseljaka, ki mu ni para, prava oseba za
ljudskega godca, ki nikoli ne potama ali pokaže slabe volje, niti ta-
krat ne, ko je sam v velikih težavah, ali kadar mora čez široko borov-
sko in markovško polje v poznih nočnih urah na vaje, ali kadar mora
velikokrat kar sredi belega dne pospremiti na nastop folklorno skupi-
no. Takrat pač mora poprijeti doma žena Katarina, ki je lahko mirno
rečemo, pokazala vselej veliko mero razumevanja.
30. jjUja je Janez praznoval življenjski jubilej — 50 letnico. Ob
srečanju z Abrahamom pa Janez ni bil osamljen. Poleg domačih, so-
rodnikov, sosedov, znancev in prijateljev so prišli tudi najmlajši iz
pionirske folklorne skupine, mu prinesli košarico cvetja in zahvalno
listino za dosedanje nesebično in požrtvovalno delo pri ohranjanju in
negovanju ljudskega izročila z željo, da bi ostal še naprej zvest prelepi
domači ljudski pesmi in glasbi, kot ga je v kratkem nagovoru pobo-
drila najmlajša govornica iz pionirske folklorne skupine osnovne šole
Bratov Strafela iz Markovec. Tudi plesalci in plesalke iz odrasle sku-
pine se niso dali kar tako Niso prišli praznih rok ter tudi dali vedeti,
da nimajo podra-ščcnega jezi>' . Ob življenjskem jubileju so mu zaže-
leli še mnujT-j zdra.ih in čili* 'et in da bi njegova harmonika še dolgo,
dc'^;o pela l.;pc viže — p. dvsem sedaj, ko si markovška folklora tudi
po njegovi 2^:-'.ua' iz ieta v leto vse boli uspeSno utira poU
Janez Klinger, v sredini s harmoniko.
Harmonika ga sp'em!ja od mladih nog, pri markovški folklori pa
jo vlcc^ že štirinajsto leto. Ob nastopih spremlja pionirsko in odrsko
sk> pion Ur in«a za seboj že nekaj več kot petsto nastopov. Kar štiri-
krat je igral na veliki mednarodni prireditvi Smotri folklore v Zagre-
bu, sedemkrat na folklornih prireditvah pri naših zamejskih rojakih v
Železni Kapli, trikrat pri zamejskih rojakih v Italiji v Trstu, Zgoniku
in Dolini pri Trstu, dvakrat pri naših južnih rojakih na veliki medna-
rodni folklorni prireditvi »Prodjoh Levač — prodjoh Šumadiju« v
Kaleniču v Srbiji, pa tudi pri naših zdomcih v Weissenburgu v Zahod-
ni Nemčiji. Svojo bogato prehojeno pot je prav v svojem jubilejnem
letu kronal z velikim uspehom na letošnjem Balkanskem festivalu fol-
klore na Ohridu.
Pozno v noč se je razlegalo petje, prelepe domače viže pri oblo-
ženi mizi in dobri vinski kapljici, za katero je poskrbel slavljenec kar
sam. Tudi Janezova harmonika ni več osamljena, pridružila sta se ji
še klarinet in bas. Na pomoč mu je prihitel najprej Marko s klarine-
tom, ki je prišel v skupino kot plesalec, sedaj pa je že nekaj let nepo-
grešljiv klarinetist. Nedavno tega pa se je pridružil še prijatelj Martin
z basom. Postali so nerazdružljiva trojka in dobri prijatelji. Pretežno
igrajo skupaj le pri folklori, po potrebi ali želji pa pospremijo tudi
znanca ali prijatelja v zakonski jarem.
Janez nam je ta večer obljubil, da bo ostal zvest markovški fol-
klori dokler ga bodo noge nesle. Tudi mi si tega vsi skupaj želimo —
predvsem pa, da bi se še velikokrat veselili novih uspehov in da bi s
skupnimi močmi ohranjali prelepo domačo slovensko pesem in ljud-
ske običaje, čeravno čas — v katerem živimo — ni najbolj naklonjen
vsemu, kar je bilo pred leti še tako lepo, pristno, nepokvarjeno in do-
mače.
Franc Kolarič
Koncert in razstava
Ob 10-letnici prvega glasbenega tabora Glasbene mladine Slove-
nije bo v nedeljo, 17. avgusta ob 15. uri, v galeriji »DOMAČIJA« v
Seliščih pri Vidmu ob Ščavnici koncert, na katerem bodo nastopili:
Koperski oktet, flavtist Klemen Ramovž, čelist Tomaž Sever in kita-
rist Marinko Opalič.
Po koncertu bo otvoritev jubilejne razstave likovnih del Lojzeta
VEBERIČA pod naslovom »MOJIH PET MEJAŠEV«. Razstava bo
odprta do vključno 10. septembra ob delavnikih od 15. ure naprej.
S. Feuš
Anton Slodnjak
Pohojeni obraz
3
Gospodinja jima je prišla odpirat. Bila je sloka ženska s polmo-
škim obličjem, hrepenečimi očmi pod vzboklim čelom, z ognjem jeti-
^nega bolnika na licih, oblečena v črno pobrojeno obleko. Obraz hi-
steričnega bolnika je zasijal v ščemeči svetlobi karbidne svetilke.
»Kdo je? Čuden pekel to, da te puščajo tolikokrat na zem-
Uo ...«, je pretrgano in ogorčeno kričala v temo. Bila je zelo bolna in
je imela prikazni mrličev, strahov, celo hudič jo je večkrat obiskal in
jo neusmiljeno pretepal. Njen hudič je bil groteskna prikazen pokoj-
nega moža, ki je bil kovač v železniških delavnicah, pa ni koval samo
železa, temveč tudi svojo ženo, kadar je prišel pijan domov. Pred ne-
koliko leti je zgorel od alkphola. Ženska je otopela. Skoraj nič ni jed-
la in ni šla iz sobe, kjer je vsak večer pričakovala nekdanjega moža,
sedanjega hudiča, ki jo je prav tako pretepal kakor prej. Ko je hči do-
polnila petnajsto leto, je šla za natakarico. Zdaj je bila že blagajničar-
l^a v hotelu. Ob nedeljah dopoldne je prihajala ic materi. Črno je bila
oblečena in njen mrzli obraz je navdajal Marina z gnusom. Sodil je,
da njo straši še strašnejši hudič kakor mater. Pri hiši je bil sin, ki pa se
'1' pisal Repec kakor mati, temveč Ropetz, hodila je v meščansko šo-
lo.
»Križ božji,« je zavpila Repečka, »vi ste. Marin? Joj, kako sem
Vas težko pričakovala. Danes je pri belem dnevu prišel moj hudič.«
»Boste že povedali. F*ustite me v sobo!«
Ženska je stopila s praga in venomer žlobudrala in silila s svojim
Pripovedovanjem v Marina. V nizki, zadehli kuhinji je dišalo po
•Ostankih jedil. Iz sobe na levi je pozdravljal mladi Ropetz, ki je nepre-
stano sanjal o tehniških izumih. Zamišljal si je svetlobne priprave, s
^aterimi bi razsvetlil ves svet. Zavrženi brzojavni električni elementi,
l^i jih je včasih prisilil, da so zabrleli, so mu bili ljubši kakor mati. Ma-
rin mu je posvečal precej pažnje, ker ga je zanimalo, dasi se mu je
gnusilo, to pohabljeno bitje, v katerem se je javljal strasten in hudo-
delski duh. Fant mu je izmikal denar in knjige. Marin ga je za to vse-
lej neusmiljeno pretepel, vendar sta se večkrat pogovarjala. Marin je
ležal na postelji in ga ni pogledal, fant pa je stal pred vrati in drhtel
po njegovi besedi. Iz Marinove osebe je vel zanj nepremagljiv čar, ka-
teremu je popolnoma zapadel. Marin pa se je opajal z močjo, ki jo je
imel nad njim.
Nocoj se je naglo otresel gospodinje in sina. Pred Waldmanom
ga je bilo sram ljudi, pri katerih je stanoval. Zrinil je prijatelja v svojo
sobo, kjer je bival, odkar je padel v roke profesorja Krapfa. Soba je
bila kvadratne oblike z dvema oknoma na dvorišče. V kotu je stala ve-
lika omara iz mehkega lesa, v sredini je bila ozka, visoka postelje, pod
oknom miza s knjigami in papirji, pri peči stol z umivalno skledo, ob
postelji nizek, polomljen naslanjač in lesen, črno pobarvan kovček. V
prostoru se je širil težak, izdihan zrak, ki je legal na pljuča.
Marin je pokazal Waldmannu naslanjač, sam pa se je zavalil na
posteljo.
»Nesrečen sem.«
Waldmann je pristopil k postelji. »Kaj si naenkrat domišljaš?
Zakaj se vedeš tako nezaupljivo? Misliš, da nam je kaj zate. Če hočeš,
delaj, če ne maraš, pa nas pusti! Posledice si pripiši!«
Marin se je napol dvignil na postelji, v srcu je čutil globok pre-
pad, ki ga je občutil vedno, kadar je doživel kaj strašnega. Nocoj je
rastel ta občutek do neznosnosti. Zdelo se mu je, da se bo zgrudil sam
vase, in se je začudil, ko je mogel spregovoriti. Lastna beseda mu je
bila v tolažbo.
»Zakaj ste me šli takrat reševat? Pustili bi me, da bi sam prema-
gal nesrečo, v katero sem zagazil. Tako pa ste zatrii v meni vso moč in
ves kes. Od takrat nisem več jaz, temveč nekdo, ki ga ne poznam in ki
ga ne morem več krotiti.«
»Profesor Krapf te je hotel pustiti na cedilu, pa si se mu vrgel
pred noge.«
»Molči!« je vzdihnil Marin in se zleklnil na posteljo. »Za mater
mi je bilo.«
»Ah, kaj mati! Ti si največji sebičnež, kar sem jih kdaj srečal. Vi-
del sem tvojo mater; če bi jo res ljubil, bi ostal pri njej in bi ji poma-
gal ter ne bi silil v mesto.«
»Res je. — Ni res. Duha, ki ga nosim v sebi, mi ni podarila brez
namena. Z njim moram rešiti njo in vse, ki trpe krivico. Zato sem jo
zapustil.«
»Ne besedici! Čas je, da se napotiva tja. Ne pozabi, kaj si nam
dolžan!«
Marin je obležal nepremično na postelji. Pekoča zavest odvisno-
sti in čustvo razgaljenosti sta ga zazebla v oči. In to je moj prijatelj?
Waldmann je stal ob postelji in je strmel v tovariša.
»Kaj praviš? Ne bodi razžaljen in vstani! Saj veš, da sva si dobra
in da ti hočem pomagati.«
Marin ni odgovoril in Waldmanna je postalo sram. Nekaj nera-
zumljivega ga je priklepalo na tega zanesenjaka, katerega je sicer pre-
ziral, dasi mu je zavidal uspehe v šoli.
Ko mu je naročil profesor Krapf že davno pred onim dogodkom,
naj pazi na Marina in naj ga poskuša privesti v nemško družbo, je
najprej občutil stud pred šibkim fantom, ki je nosil prsteni obraz kme-
tic, ki prodajajo čebulo na Sadnem trgu, obrnjen nekam stran od lju-
di. Sramoval se je njegove zanemarjene obleke in privihanega ovra-
tnika pelerine. Nevošljiv pa mu je bil natančnega in obsežnega zna-
nja, ki je spravljalo v zadrego celo nekatere profesorje. Kolikorat sta
prej v šolskih odmorih in celo med poukom kazala sovraštvo drug
drugemu. Kadarkoli je stegnil Waldmann jezik, že gaje prezirljivo za-
frknil Marin. Ruvala sta se in pretepala vpričo vsega razreda, ki je bil
razdeljen med Slovence in Nemce. Se so gorela včasih VValdmannu li-
ca od zaušnic, ki mu jih je primazal Marin, ko je trdil, da so Slovenci
samo napol Evropejci. Profesor Krapf, ki je učil nemščino, sicer ni
maral Marina, vendar je cenil njegovo poznavanje nemške literature,
ki je fanta nepremagljivo privlačevala.
"VValdmann je bil nemški mladič, rejen in reden. Imel je samo eno
strast, in to je bila ljubezen do vsega, kar je nemško, in zaničevanje
vsega, kar ni nemško. Ko sta se zbližala, se'je spremenil. Marin ga je
vznemiril. Bil je nekoliko starejši in življensko izkušenejši. V neskon-
čnih pogovorih, ki sta jih vodila o vsem, kar sta poznala in kar sta sa-
mo slutila, je govoril navadno Marin. Waldmann je spočetka ugovar-
jal, slednjič pritrjeval ter je Marinove besede potlej nesel profesorju
Krapfu. ki je zmajeval z glavo in Waldmanna na koncu ozmerjal.
Drugi dan je navadno poklical Marina k sebi in mu je živo predoče-
val njegovo lopovščino in svojo ljubezen zanj. Krapf ie sklenil, da bo
storil zadnji korak, da osvoji fanta, katerega je občudoval in se ga
obenem iz neznanega vzroka bal.
Nadaljevanje prihodnjič,
6 - ZA RAZVEDRILO
14. avgust 1986 —
TEDNIK
Mipova noč v sveži
preobleki
Tradicionalna MlP-ova not, ki bo v soboto, 16. avgusta na ploščadi pred
Blagovnico, bo obiskovalcem postregla z novostjo: poleg dobre pijače, jedil in
poskočnih viž, bodo gostje lahko sodelovali v nagradni igri, ki so jo člani smu-
čarskega kluba Ptuj poimenovali KAJ VE§ O MIPU. Potrebno bo le kupiti li-
stek z vprašanji, ki pa niso pretežka. Ce bi pa katero le bilo lahko povprašate
pri MIPU in vam bodo gotovo prišepnili tudi odgovor. Listek bo veljal le toliko
kot nekje veliko, nekje pa malo pivo -   300 dinarjev.
Z malo sreče boste lahko postali lastnik popularne »čebelice«, dirkalnega
kolesa, puhovke, trenirke, anoraka ali kakšne druge praktične nagrade. Seveda
pa »organizatorji pripravljajo tudi presenečenje, v katerem bosta sodelovala
KOMPAS in RADENSKA.
Ciani smučarskega kluba bodo izkupiček od nagradne igre namenili za do-
graditev poligona v Vidmu pri Ptuju, nakup smučarske opreme za šolo v naravi
in za ureditev klubskih prostorov.
Pohitite v poslovalnice MI PA po listke, ki vas že čakajo in ne dovolite, da
bi izžrebali prav vašega     vas pa ne bi bilo zraven!
Nasvidenje na MIPOVl noči in veliko sreče pri žrebanju! mš
GASILSKO DRUŠTVO TRŽEČ
Ob jubileju medrepubliška vaja
v nedeljo, 17. avgusta, bodo člani gasilskega društva v Tržcu pro-
slavili 55 let uspešnega delovanja društva. V ta namen so v sodelova-
nju z gasilskim centrom Videm in pod pokroviteljstvom krajevne
skupnosti pripravili veliko medrepubliško gasilsko vajo. Pričeli jo bo-
do ob 15. uri, nastopili pa bodo gasilci iz Krapine, Bednje, Lepogla-
ve, Ivanca, Čakovca in ptujske občine. Po vaji bo proslava, na kateri
bodo obudili spomine na prehojeno pot društva, podelili priznanja
ter proglasili najboljše z medrepubliške vaje. Prireditev bodo sklenili
z velikim družabnim srečanjem, pravo gasilsko veselico, na katero vas
seveda vljudno vabijo! 1- k.
KLUB BRIGADIRJEV »FRANC BELŠAK-TONE«
V soboto udarniški dan!
Leta 1977 smo ob 30. obletnici izgradnje mladinske proge §a-
mac—Sarajevo sklenili, da bomo brigadirji — brigadirke, udeleženci
mladinskih delovnih akcij, vsako leto počastili 8. avgust — praznik
občine Ptuj z udarniškim dnevom. Naš prvi udarniški dan je bil avgu-
sta 1977. leta na MDA »Slovenske gorice '77«. Delali smo na izgrad-
nji vodovodnega omrežja na odseku Pacinje—Podvinci. Od takrat da-
lje vsako leto našo obljubo izvajamo.
Letos se bomo v počastitev 8. avgusta — praznika občine Ptuj
udeležili udarniškega dneva v soboto, 16. avgusta. Zbor je ob 6.30 uri
v Ptuju na našem Trgu mladinskih delovnih brigad.
S prostovoljnim delom, ki nas brigadirje — brigadirke plemeniti
in kali med nami pristne tovariške odnose, počastimo spomin na vse
tiste junake, ki so v narodnoosvobodilnem boju darovali svoja drago-
cena življenja za našo svobodo in za zmago socialistične revolucije.
FB
Previdnost ni nikoli odveč
s 1. septembrom se bo za 1.160 otrok občine Ptuj pričela nova
preizkušnja, saj bodo prvič sedli za šolske klopi. Na poti v šolo in do-
mov se bodo srečevali z najrazličnejšimi nevarnostmi.
Zato moramo otroku že pred pričetkom pouka izbrati najbolj
varno pot od -doma do šole, čeprav bo ta pot tudi daljša. Pri izbiri poti
se izogibajte cest z veliko gostoto prometa; izberite mu pot, kjer je ob
cesti pločnik ali širša bankina.
Cesto naj prečka na zaznamovanih prehodih za pešce, če teh ni,
mu izberite mesta, kjer bo imel ustrezno preglednost nad voziščem.
Ob prostem času se odpravite z otrokom peš po izbrani poti in ga
poučite o pravilnem prečkanju ceste in hoji po pločniku ali ob robu
vozišča.
Brezglavo tekanje čez cesto se pogostokrat konča s smrtnim izi-
dom. Ko smo opravili pot od doma do šole peš, večkrat zaupajmo
otroku, da nas bo on vodil po tej poti in nam pokazal kako se varno
prečka vozišče in kako se obnašamo v prometu kot pešci.
Starši ne pozabite, da v SR Sloveniji umre v prometnih nezgodah
za 2 razreda otrok, 2 veliki šoli lahko napolnimo z ranjenimi otroci,
zato ker so bili o prometu slabo poučeni ali so umrli pod kolesi vozil
zaradi neprevidnosti drugih. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO
TV LJUBLJANA IN ZAGREB
PETEK, 15. AVGUSTA:
U I: Poročila; Spored za otro-
ke: 18.30 Ustvarjalne igre: Krog
v barvi, poučna oddaja; 18.45
Flipper, 15. del ameriške nani-
zanke; 19.10 Risanka; 19.24 TV
nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30
TV dnevnik; 19.50 Želeli ste, po-
glejte, poučnozabavna oddaja;
20.15 Ne prezrite; 20.25 Gozd v
morju, dokumentarna oddaja;
21.15 Risanka; 21.30 TV dnev-
nik; 21.58 TV nocoj in jutri;
22.05 Rergerac, 17. del angleške
nanizanke; 23.00 Kultura biva-
nja; 23.05 Bogata otroka, ameri-
ški film.
LJ II: Poletno popoldne:
15.00 Zdravo, kako svet? zaba-
vna oddaja; 15.30 Poročila;
15.40 Številke in črke, kviz; 16.00
Mesta: Bruselj, dokumentarna
oddaja- 16.50 Zgodbe iz starih
mest: Čapljina; 17.20 Risanka;
17.25 TV koledar; 17.45 Dajmo,
družimo se, 3. del; 18.15 Začim-
be po svetu; 18.45 S plesnim or-
kestrom RTV Novi Sad; 19.30
TV dnevnik; 20.00 H. Svetel: Vi-
šnjani, posnetek opere v izvedbi
Opere SNG Maribor; 21.45 No-
čni kino: Ljudje netopirji, ameri-
ški film; 23.15 Poletna noč TV
Ljubljana.
ZG I: 15.00 Zdravo, kako ste?;
15.40 Številke in črke, kviz; 16.00
Mesta: Bruxelles; 16.50 Zgodbe
iz starih mest, Čapljina; 17.20
Risanka; 17.25 TV koledar;
17.45 Dajmo, družimo se, serija
za otroke; 18.15 Začimbe po sve-
tu; 18.45 S plesnim orkestrom
RTV Novi Sad; 19.30 Dnevnik;
20.00 Avanture Sheriocka Hol-
mesa, serijski film; 20.55 Kon-
cert Tine Tumer; 21.50 Dnevnik;
22.05 V petek ob 22-tih; 23.35
Program plus.
SOBOTA, 16. AVGUSTA:
LJ I: 15.30 Poročila; Spored
za otroke — ponovitev oddaj:
15.35 Smer deveti otok, 6. del TV
nad.; 15.55 Vroče—hladno, 3.
odd. videoserije; 16.20 Ustvarjal-
ne igre: Krog v barvi, poučna od-
daja; 16.35 Narodni parki: Po
reki Tari, 1. del; 17.05 Amazon-
ka: Prihodnost Amazonije, po-
novitev 8. zadnjega dela angle-
ške dokumentarne serije; 17.50
Železno morje kliče, vzhodno-
nemški mladinski film; 19.10 Ri-
sanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zr-
no do zrna; 19.30 TV dnevnik;
19.50 Turčija: Zora razuma, 2.
del dokumentarne serije; 20.15
Zrcalo tedna; 20.35 Muppet
show; 21.00 Festival vedno lepih
melodij — Vransko 86, 4. odda-
ja; 21.20 Risanka; 21.30 TV
dnevnik; 21.50 TV nocoj in jutri;
22.05 Umazana Mary, nori Lar-
ry, ameriški film.
U II: 15.40 Jugoslavija, dober
dan; 16.10 Miti in legende; 16.25
Sibenik — Jugoslovanski festival
otroka; 17.25 Svinčeni vojaki,
španski film; 19.00 Balkanski
folklorni festival ~ Ohrid '86;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Glasbe-
ni oder; 20.30 Dokumentarna
oddaja; 21.15 Poročila; 21.20
Športna sobota; 21.45 Poletna
noč TV Ljubljana.
ZG I: 10.15 Madrid, vaterpolo
SP: Jugoslavija-Kuba; 15.20
Gusar s črno brado, ameriški
film; 16.55 Šahovski komentar;
17.15 Sedem TV dni; 17.50 TV
koledar; 18.00 Jurjevanje, odda-
ja ljudske glasbe; 18.30 Prisrčno
vaši, dokumentarna serija; 19.30
Dnevnik; 20.00 Pretepači, fran-
coski film; 22.10 Dnevnik; 22.25
Vikend program; 23.55 Program
plus.
NEDEUA, 17. AVGUSTA:
LJ I: 9.15 Poročila; Otroška
matineja: 9.20 Živ žav: Risanka
in Smrkci; 10.10 Flipper, ponovi-
tev 15. dela; 10.35 J. K. Martin:
Kitajec v Scotland Yardu, 12. del
angleške nanizanke; 11.25 Fol-
klorna skupina Rajko in Tine
Rožanc; 12.00 Kmetijska odda-
ja; 13.00 Poročila; 14.25 Zelt-
weg: Avtomobilske dirke F-1 za
VN Avstrije; 15.10 Koln: Med-
narodni atletski miting, prenos;
vmes 16.30 Poročila; 18.30 Mo-
zaik kratkega filma: Pričevanja,
ameriški film;  19.10 Risanka;
19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do
zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00
M. Stanojevič Byford — J. T. By-
ford: Kako najti srečo, 1. del;
21.40 TV nocoj in jutri; 20.45 Al-
pe-Jadran; 21.15 Tri srca — Ra-
denci; 21.40 Športni pregled;
22.25 Poročila;
LJ II: 8.55 Poročila; 9.00 Od-
daje za JLA in pogled v zenico
sonca, jugoslovanski film; 11.35
Glasba kot mladost — s tekmo-
vanja v Kjobenhavni'; 17.45
Test; 18.00 Madrid: SP v plava-
nju, prenos; 19.45/20.00 Sabac:
Mišarska bitka, reportaža; 20.00
Povsem nova medicina, doku-
mentarna oddaja; 20.50 Poroči-
la; 20.55 Izbrani trenutek; 21.05
Malu, 4. del brazilske nadalje-
vanke; 21.55 Rezerviran čas;
22.00 Poletna noč TV Ljubljana.
ZG I: 12.00 Kmetijska oddaja;
13.00 To je strašno, sovjetski
film; 14.05 Glasbeno popoldne;
15.20 Novi Pacifik, dokumentar-
na oddaja; 16.20 Mala hiša v
preriji, serijski film; 17.25 Ciklus
filmov K. Hepbum: Sylvija Scar-
lett, ameriški film; 18.55 Šport
Billy, risanka; 19.30 Dnevnik;
20.00 Naša krajevna skupnost,
dramska serija; 21.05 Morje, lju-
dje, obale; 21.40 Športni pre-
gled; 22.25 Dnevnik; 22.45 Pro-
gram plus.
PONEDELJEK, 18. AVGUSTA:
LJ 1: 18.20 Poročila; Spored
za otroke: 18.25 Smer deveti
otok, 7. zadnji del; 18.40 Vro-
če—hladno, 4. del videoserije;
19.10 Risanka; 19.24 TV nocoj;
19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV
dnevnik; 19.50 Poletni festival:
Landini Consort (Velika Britani
ja); 20.20 A. Gianetti: V senci ve-
likega hrasta, 2. del ital. nad.;
21.30 TV dnevnik; 22.00 A.
Adam J. Perrot —J. Coralli: Gi-
selle, balet v izvedbi American
Ballet Thetra.
U II: Poletno popoldne:
15.00 Zdravo, kako ste? zabavna
oddaja; 15.30 Poročila; 15.40
Številke in črke, kviz; 16.00 Pole-
tje na Adi, prenos; 17.00 Risan-
ke; 17.25 TV koledar; 17.45 Pre-
mor; 18.05 Madrid: SP v plava-
nju — finale, prenos; 20.00 Zna-
nost in mi; 20.50 Poročila; 20.55
En avtor — en film: J. Šipovac:
Neveste; 21.10 Premor; 21.15
Dinastija, 112. del; 22.05 Dobre
vibracije; 23.05 Poletna noč TV
Ljubljana;
ZG I: 15.00 Zdravo, kako ste?
zabavna oddaja; iJ.40 Številke
in črke, kviz; 16.00 Poletje na
Adi, prenos; !7.00 Risanke;
17.35 TV koledar; 17.45 Seriji za
otroke; 18.15 Izobraževalna od-
daja; 18.45 Oder, oddaja za mla-
de; 19.30 Dnevnik; 20.00 Obala
nežnosti, češkoslovaška TV dra-
ma; 21.15 Mali koncert; 21.30
Odprta knjiga; 22.00 Paralele,
zunanja politika; 22.30 Dnevnik;
22.50 Program plus.
TOREK, 19. AVGUSTA:
LJ I: 18.10 Poročila; Spored
za otroke: 18.15 Živi planet:
Sladka, sveža voda, 8. del; 19.10
Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.50
Kernjakovi pesmi, 1. oddaja;
20.20 Gledališče poezije: A tvoja
temna lepota ostaja zunaj pesmi;
20.40 I. Andrič - V. Kmjevič:
Ženska na kamnu, drama; 21.10
Risanka; 21.30 TV dnevnik;
21.58 TV nocoj in jutri; 22.00
Svet na zaslonu.
LJ II: Poletno popoldne:
14.40 Zdravo, kako ste? zabavna
oddaja; 15.10 Šahovski komen-
tar; 15.30 Poročila; 15.40 Števil-
ke in črke, kviz; 16.00 Poletje na
.'^di, prenos; 17.00 Risanka;
17.25 TV koledar; 17.45 Premor;
18.05 Madrid: SP v plavanju, fi-
nale, prenos; 20.00 Narodna
glasba; 20.45 Žrebanje lota;
20.50 Poročila; 20.55 Liki revolu-
cije, dokumentarna oddaja;
21.40 Dediščina Islama, izobra-
ževalna oddaja; 23.15 Poletna
noč TV Ljubljana;
ZG I: 14.40 Zdravo, kako ste?
zabavna oddaja; 15.10 šahovski
komentar; 15.40 Številke in črke,
kviz; 16.00 Poletje na Adi, pre-
nos; 17.00 Risanke; 17.35 TV ko-
ledar; 17.45 Kaj vedo otroci o
rojstnem kraju; 18.15 Izobraže-
valna oddaja; 18.45 »Žur«, zaba-
vna oddaja; 19.30 Dnevnik;
20.00 Žrebanje lota; 20.05 Dialo-
gi, notranja politika; 21.00 Ži-
vljenje je lepo, italijanski film;
22.30 Dnevnik; 22.50 Program
plus.
SREDA, 20. AVGUSTA:
U I: 18.15 Poročila; Spored
za otroke: 18.20 Slovenske ljud-
ske pravljice: O dveh čevljarjih;
18.40 Narodni parki: Po reki Ta'
ri, 2. del izobraževalne oddaje;
19.10 Risanka; 19.24 TV nocoj-
19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV
dnevnik; 19.50 Film tedna: Ame-
rikanec v Parizu, ameriški film;
21.45 TV dnevnik; 22.12 TV no-
coj in jutri; 22.15 Spominski cen-
ter J. o. Tito, 2. del dokumentar-
ne oddaje;
U II: Poletno popoldne:
15.00 Zdravo, kako ste, zabavna
oddaja; 15.30 Poročila; 15.40
Številke in črke, kviz; 16.00 Pole-
tje na Adi, prenos; 17.00 Risan-
ke; 17.25 TV koledar; 17.45 Bur-
leske; 18.15 Po stezah revolucije;
18.45 Lepota običajev; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 Lira, oddaja re-
sne glasbe; 20.45 Poročila; 20.50
Dobro jutro, jazzarji; 21.35 Psi-
hodrama, dokumentarna odda-
ja; 22.20 Poletna noč TV Ljublja-
na (podrobnosti v dnevnem ti-
sku).
ZG I: 15.00 Zdravo, kako ste?
zabavna oddaja; 15.40 Številke
in črke, kviz; 16.00 Poletje na
Adi, prenos; 17.00 Risanke;
17.35 TV koledar; 17.45 Burie-
ske; 18.15 Po stezah revolucije;
18.45 Lepote običajev; 19.30
Dnevnik; 20.00 Filmski večer:
Člen, ki manjka: Orlovo gnezdo,
ameriški film; 23.00 Dnevnik;
23.20 Program plus.
ČETRTEK, 21. AVGUSTA:
LJ I: 18.20 Poročila; Spored
za otroke: 18.25 J. Trdina: Bajke
in povesti o Gorjancih, priredba
gledališke predstave SNG Mari-
bor; 19.10 Risanka; 19.24 TV no-
coj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30
TV dnevnik; 19.50 Risanka;
19.55 Zlata vrtnica »VViirzbur-
ga«, mednarodna zabavnoglas-
bena oddaja; 21.30 TV dnevnik;
21.58 TV nocoj in jutri; 22.00 J.
Roth: Beg brez konca, 3. del av-
strijske nadaljevanke.
LJ II: Poletno popoldne:
14.40 Zdravo, kako ste? zabavna
oddaja; 15.10 Šahovski komen-
tar; 15.30 Poročila; 15.40 Števil-
ke in črke, kviz; 16.00 Poletje na
Adi, prenos; 17.00 Risanke;
17.25 TV koledar; 17.45 Premor;
18.05 Madrid: SP v plavanju —
finale, prenos; 20.00 Hiša, 5. del
poljske nadaljevanke; 21.20 Po-
ročila; 21.25 Premor; 21.40 Sati-
rično-poetični mini kabaret Pav-
la Minčiča; 22.10 Rezerviran
čas; 22.20 Poletna noč TV Lju-
bljana;
ZG I: 14.40 Zdravo, kako ste?
zabavna oddaja; 15.10 Šahovski
komentar; 15.40 Številke in črke,
kviz; 16.00 Poletje na Adi, pre-
nos; 17.00 Risanke; 17.35 TV ko-
ledar; 17.45 .Učitelj, serija za
otroke; 18.15 Znanost; 18.45
Jazz festival Bled 86; 19.30
Dnevnik; 20.00 Politični maga-
zin; 21.10 Smešne in druge zgod-
be; 21.40 Kabaret Pavla Minči-
ča; 22.10 Dnevnik; 22.30 Pro-
gram plus.
TEDNIK -     a*fl"«»
ŠPORT IN DRUŠTVA - 7
Tatjana Košanski za las ob tretji naslov
republiške prvakinje
Ptuj je bil minulih 14 dni v
znamenju šaha, saj so v organi-
zacU' MIP in pod pokrovi-
teljstvom Skupščine občine I*tuj
merile moči na 38. republiškem
prvenstvu najboljše slovenske ša-
histke. Med njimi so bile tudi tri
domačinke, ki so s svojo igro
opravičile nastop na tem prven-
stvu. Posebej to velja za mlado
/Vnito Ličino, ki je nastopila kot
rezerva in osvojila odlično 9. me-
sto ter tako prehitela vse prvoka-
tegornice na tem prvenstvu in
eno mojstrsko kandidatko.
Nikakor ne smemo biti neza-
dovoljni z nastopom Tatjane Ko-
Sanski in Tatjane K reže, čeprav
smo morda upali in želeli več, saj
sta še obe pred zadnjim kolom
bili v borbi za prvo mesto'. Z edi-
nim porazom Krežetove v zad-
njem kolu na tem prvenstvu pro-
ti Nadi Marušič, sta kot kandi-
datki za prvo mesto ostali Tatja-
na Košanski in Simona Orel. Po
dolgotrajni in ogorčeni borbi sta
obe sicer zmagali in tako ostali
neporaženi na tem prvenstvu,
vendar je naslov pripadel prvič
Simoni OREL, članici ŠK Kovi-
nar iz Maribora.
Ob zaključku je predsednik or-
ganizacijskega odbora Milan Še-
ruga tekmovalkam izročil poka-
le, vsem udeleženkam pa še
praktične nagrade, ki jih je pri-
spevala delovna organizacija
MIP iz Ptuja. Ta delovna organi-
zacija je prispevala tudi nagrado
za najstarejšo udeleženko prven-
stva Lojzko Pongrac, za najmlaj-
šo Anito Ličino je nagrado pri-
speval fotoatelje Stanko Kosi, za
najbolje uvrščeno domačinko
Tatjano Košanski pa birografika
Štefan Jurančič. Glavni sodnik
prvenstva Boris Rojic se je tek-
movalkam zahvalil za korektno
borbo, predstavnica tekmovalk
Vilma Lap pa se je v imenu le-
teh zahvalila za dobro organiza-
cijo in pozornost, ki so je bile
tekmovalke deležne v času pr-
venstva in predstavnici organiza-
torja izročila šopek v znak zahva-
le.
Končni vrstni red:
1. Simona Orel, ŠK Kovinar
Maribor 11 točk
2. Tatjana Košanski, ŠD MIP
Ptuj 11 točk
3. Tatjana Kreže, ŠD MIP Ptuj
10 točk
4. Brigita Čažužič, ŠD Raden-
ska 7,5 točk
5. Vilma Lap, ŠK Komenda,
7,5 točk
6. Ksenija Skulj, ŠD Vrhnika 7
točk
7. Lojzka Pongrac, ŠD Celje 7
točk
8. Nada Marušič, ŠD Jesenice
6,5 točk
9. Anita Ličina, ŠD MIP Ptuj
5,5 točk
10. Alenka Čebela, ŠD Kranj 5
točk
11. Suzana Urisek, ŠD Žalec
4,5 točk
12. Vika Marušič, ŠD Jesenice
3,5 točk
13. Bojana Zorko, ŠD Žalec,
2,5 točk
14. Branka Gudurič, ŠD Bo-
rovnica 2,5 točk
Prvi dve igralki sta si priborili
pravico nastopa na medrepubli-
škem kvalifikacijskem turnirju
— zahod za leto 1987, prve tri
mojstrske kandidatke (po vrst-
nem redu) Udeležbo na 9. zvez-
nem turnirju M K, ki bo v času
od 1. do 18. novembra letos, pr-
vih pet iz tega prvenstva pa ne-
posledno pravico nastopa na na-
slednjem republiškem prvenstvu.
Tekmovalke so na prost dan
odigrale tudi hitropotezni turnir,
na katerem je zmagala Nada Ma-
rušič z 8,5 točke pred Tatjano
Košanski 7,5; sledijo Čebela in
Orel po 6, Pongrac in Čavužič
5,5 Lap 5, Zorko 4, Vika Marušič
3,5, Ličina 2,5 ter Gudurič 1.
Silva Razlag
foto: KOSI
h^enstvo je potekalo v sejni sobi ptujskega magistrata
Udeleženke prvenstva je sprejel tudi predsednik SO Ptuj Gorazd Žmavc     Tatjana Košanski (levo) je za las zgrešila tretji naslov
Odlične vožnje Ptujčanov — zmagoslavje Pirančanov
KARTING
Kartodrom v Hajdošah je bil prizo-
rišče dirk za državno prvenstvo, za
katere se je organizatorju — AMD
Ptuj, ki slavi letos 40-letnico delova-
nja, prijavilo 89 najboljših jugoslo-
vanskih tekmovalcev.
Najštevilčnejša je bila kategorija
nacionalnega razreda I in II, kjer na-
stopajo tekmovalci od 9 do 14 let —
teh je bilo 39 — žal pa med njimi
Ptujčani nimamo svojih tekmovalcev.
Tako številčen nastop pa nedvomno
obeta, da bo jugoslovanski karting
ponovno bolj množičen, saj je danes
v kategorijah, kjer nastopajo starejši
tekmovalci kaj žalostna slika, bolj v
kakovosti kot pa v številčnosti tekmo-
valcev.
Vročina je nedvomno prispevala,
da so tako tekmovalci kot tekmovalni
stroji pa tudi gledalci, bilo jih je nad
2000, to občutili. Kljub temu pa smo
lahko videli odličen nastop Piranča-
nov, ki so danes z odličnimi stroji
med vodilnimi v Jugoslaviji. Zmagali
so v štirih kategorijah, v C-125 (kjer
je zmagal stari znanec Živec iz Lju-
bljane) pa nimajo tekmovalca. Ptujski
tekmovalci so svoj nastop opravičili,
saj bi z malo več sreče bili med prvi-
mi tremi v svojih kategorijah. Osvojili
so dve četrti, peto in sedmo mesto.
Organizacija tekmovanja je bila
odlična,   saj   športni   funkcionarji
AMD Ptuj svoje uelo poznajo in jih
nič ne more presenetiti, nedvomno pa
so bili tokrat v veliko pomoč tudi pri-
padniki JLA iz ptujske vojašnice. V
V Hajdošah so bile vožnje tudi tokrat zelo zanimive (foto 1. Ciani)
uvodnem ceremonialu je v imenu ge-
neralnega pokrovitelja, delovne orga-
nizacije AGIS Ptuj, tekmovalce po-
zdravil njen predstavnik Slavko Ma-
horič. Zahvala gre tudi drugim delov-
nim organizacijam in zasebnikom, ki
so finančno pripomogli, da je tekmo-
vanje uspelo.
Uvrstitve v posameznih kategorijah
so naslednje: Nacionalni I — 60 ccm
I. mesto Grbec, 2. Ipavec, 3. Grižon
(vsi iz Pirana)...
Nacionalni 11 — 60 ccm 1. mesto
Kolman, 2. Demojzes (oba Piran), 3.
mesto Korarac (INA-Zareb)...
Nacionalni 90 ccm: 1. Vošinek, 2.
Poropat (oba Piran) 3. Mesarec (Ce-
lje), 4. Damir Blaževič (Ptuj) .. .
A — 100 ccm: 1. mesto Zeligo (Pi-
ran). 2. Miklavec (N. Gorica), 3. Go-
renc (Moste), 4. mesto Erih Blaževič
(Ptuj)...
C — 125 ccm: 1. mesto Živec (Mo-
ste), 2. Martinovič (Koprivnica), 3.
Omahen (Moste), 4. Kostanjski (Za-
greb), 5. mesto Jože Šeruga Ptuj... 7.
mesto Mitja Tomažič Ptuj ... Ekipna
uvrstitev: Piran 160 točk, Moste 157,
Slander - Celje 102, Ptuj 89, N. Go-
rica 86, Koprivnica 84, Zagreb 81,
RK Zagreb 68, Vinkovci 57 itd. Ekipe
republik: Slovenija 200 točk. Hrvat-
ska 154, Vojvodina 54, Srbija 49.
anc
Tudi nastop štirinožcev je navdušil
Na nedeljski veliki karting pri-
reditvi v Hajdošah so se v odmo-
ru predstavili tudi člani ptujske-
ga kinološkega društva, ki je bilo
ustanovljeno leta 1981 in ima da-
nes že prek sto članov — od
vzrediteljev do lastnikov in ljubi-
teljev tega štirinožnega človeko-
vega prijatelja, za katerega je an-
gleški pesnik — lord Byron zapi-
sal, da ima pes lepoto brez neči-
mernosti, moč brez predrznosti.
pogum brez okrutnosti in vse
človeške kreposti brez človeške
slabosti.
Karmen Koštro, Vlado Žnida-
rič, Ivanka Vidovič, Bojan Jarc
in Branko Skrt so se predstavili s
štirimi nemškimi ovčarji in psič-
ko dobermanko. S svojimi varo-
vanci so pokazali kako so le-ti
poslušni in kako se vedejo ta-
krat, ko je potrebno uporabiti
moč in »znanje«.
V ptujskem kinološkem dru-
štvu so doslej organizirali že pet
tečajev, na katerih so izšolali 65
vodnikov s psi in od katerih jih
je večina opravila tudi ustrezne
izpite. mš
Zmaga v Senožeče
v soboto in nedeljo je bilo na strelišču v Hajdošah republiško pr-
venstvo v streljanju na glinaste golobe, ki ga je organiziralo strelsko
društvo TRAP-SKEET Ptuj. Sodelovalo je 65 strelcev, ki so tekmovali
v ekipah in kot posamezniki.
Med ekipami je slavila Svoboda iz Senožeč s 423 zadetki, druga
je bila Ljubljana — Olimpija s 403, tretja Nova Gorica s 402, četrta
Dolomiti s 402 in peta ekipa TRAP-SKEET-a Ptuj s 400 zadetki. Z
doseženimi rezultati so ekipe izpolnile normo za državno prvenstvo,
ki bo 23. in 24. avgusta v Zagrebu.
Najboljši posameznik je bil Marjan Sotlar iz Senožeč s 189 zadet-
ki, drugi Aco Rebernik iz Olimoiie s 189 in tretji Franc Končan s 187
zadetki. Najboljši mladinec je bil Tomaž Končan iz Senožeč.   MG
Na streho Evrope
v petek se je na pot odpravila šestčlanska skupina Planinskega
društva Ptuj. Njihov cilj je Mont Blaric in nekaj drugih zanimivih šti-
ritisočakov v švicarskem delu Alp. Kaj več ob njihovem odhodu je
težko napovedati. Upajo, da jim bo vzpoon na najvišjo goro Evrope
uspel.
d. I.
Sodniki vabijo na turnir
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov je znova organizator
velikega nočnega turnirja v malem nogometu, ki bo potekal na roko-
metnem igrišču stadiona Drava v Ptuju. Začeli ga bodo jutri, v petek,
15. avgusta ob 18. uri. Prijave bodo zbirali uro pred tem. Za najboljše
ekipe in posameznike so pripravili pokale in denarne nagrade. Tako
zbrana sredstva bobo namenili za svojo društveno dejavnost, zlasti za
izobraževanje in sodelovanje ter srečanja s sosednjimi sodniškimi or-
ganizacijami. Prijavnina za letošnji turnir je 7000 din za ekipo.        ,
l.k.j
8 — ZA RAZVEDRILO
14. avgust 1986 - TEDNIK
TEDNIK ~     avgust 1986
OGLASI IN OBJAVE - £
v Hajdini so praznovali
v krajevni skupnosti Hajdina so v soboto in nedeljo proslavili šesti
krajevni praznik, ob tem pa še šesto obletnico pobratenja s KS Bed-
nja iz občine Ivanec in 40-letnico delovanja domačega telesnovzgoj-
nega društva.
V soboto proti večeru so na Spodnji Hajdini izvedli gasilsko va-
jo, v kateri so sodelovala vsa društva, vključena v GC Hajdina. »Po-
žar« pri Zupaničevih so s hitro akcijo omejili in pogasili, vajo pa nato
s svečanim postrojem na nogometnem igrišču tudi analizirali.
Nogometni klub Hajdina, oziroma aktiv telesnovzgojnega dru-
štva Partizan je v petek zvečer izvedel prvi, v soboto pa drugi ael veli-
kega turnirja v malem nogometu, na katerem je nastopilo J2 ekip od
blizu in daleč.
Po sprejemu gostov iz KS Bednja so v nedeljo dopoldan v gasil-
skem domu izvedli slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in
vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na njej je predsednik skup-
ščine KS Stanko Tomanič orisal razvoj tejga območja ptujske občine,
ki ie bil zlasti ploden po letu 1976, ko so izglasovali prvi samoprispe-
vek. Posebej je pohvalil neprecenljivo pomoč in sodelovanje kraja-
nov, kar med drugim potrjujejo urejenost območja in velika udeležba
na referendumih.
Med slavnostno sejo je delegacija udeležencev položila venec k
spominski plošči padlim talcem pri osnovni šoli. O dobrem sodelova-
nju med KS Bednja in Haidina je govoril tudi predstavnik gostov ter
gostiteljem v spomin na tokratno srečanje izročil spominsko darilo. V
imenu skupščine in družbeno političnih organizacij občine Ptuj je če-
stitko ob prazniku izrekel Franci Golob, sekretar OK SZDL.
Nato so zaslužnim krajanom in organizacijam podelili letošnja
priznanja krajevne skupnosti. Prejeli so jih Aktiv TvD Partizan Haj-
dina, Jože Kostanjevec, Jože Rozman, Dragi Stojadinovič, Dušan
Orešek, Jože Ekart, Majda Erlač, Ivan Zupanic, Marjan Drevenšek in
Mihael Žemljic. Podelili so tudi del priznanj ob 40-letnici domačega
telesnovzgojnega društva, večino pa popoldan ob svečani otvoritvi
novih slacilnic v športnem parku v Spodnji Hajdini.
Čestitko so krajanom in gostom izrekli tudi pionirji in pevci
KPD Stane Petrovič. Tekst in foto: 1. kotar
Z uspele gasilske vaje v Spodnji Hajdini
Na velikem tarnirju v malem nogometu se je 32 ekip potegovalo za va-
bljive nagrade in kipec boga Mithra. Zmagali so Zagrebčani pred Trž-
cem in Krateksom iz Krapine.
V nedeljo popoldan so v športnem parku namenu preaaii nove siačiinice,
ki so jih člani aktiva TVD Partizan zgradili z veliko prostovoljnega dela
in pomoči krajanov. Športni park, ki je priljubljeno shajališče mladih in
starejših krajanov, je tako bogatejši še za en pomemben objekt.
Zgrajeno k et
so poruši i
Zdomca Mirko in Marija Plohi iz Moškanjc sta ostala brez kleti,
ki sta jo na svoji njivi zgradila v letih 1982 — 83. Naveličala sta se ča-
kati in začela z gradnjo brez dovoljenja. Pravita, da so jima ves čas
obljubljali, da bosta lahko »črno gradnjo« legalizirala, pa ni bilo nič.
Klet je porušena, škoda velika. Lastnika seveda žalostna in razočara-
na nad dejanjem, urbanistična inšpektorica Alenka Mohorko pa je —
kot pravi — opravila samo svojo dolžnost, ki ji jo je naložil zakon o
zaščiti kmetijskih zemljišč.
»Ta stavba je zgrajena (je bila) na črno, kar pomeni brez kakršne
koli dokumentacije, to je brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
Na osnovi sklepa izvršnega sveta občine in celotne veljavne zakono-
daje smo klet porušili, ker ni možna nikakršna legalizacija gradnje.
Na območju ptujske občine imamo še tri take gradnje, ki jih bo-
mo porušili. So v Stojncih, Jurovcih in Apačah.
Lastnika kleti v Moškanjcih smo že ob izkopu opozorili, da ni
mogoče graditi, takšna je bila tudi odločba komiteja za urbanizem,
težko pa je bilo z njim kontaktirati, ker živita v tujini.
Plohlova sta se pritožila na odločbo o rušenju, vendar jo je višje-
stopenjski organ zavrnil, pritožila pa sta se tudi na sklep o izvršbi.
Pritožba še ni rešena, vendar ne zadrži izvršitve,« je dejala inšpektori-
ca Alenka Mohorko.
Delavci TOZD Visoke gradnje Drava Ptuj so v sredo in četrtek
opravili svoje delo, pomagala sta jim tudi kompresor in buldožer. Za-
konca Mirko in Marija Plohi izvršiteljev rušenja nista ovirala, ne be-
sedno in ne fizično, čeprav je bilo tudi za tak primer poskrbljeno.
Lahko bi celo rekli, da sta nekako dostojanstveno prenesla udarec, na
katerega sta bila ali pa tudi ne pripravljena. Zakonom in predpisom
je zadoščeno — ali pa je bil to le opomin tistim, ki bi kaj takega na-
meravali početi. Če je bil, potem nismo ravnali prav, če pa bomo od-
slej vsako tako gradnjo — naj bo kogarkoli, obravnavali enako, potlej
tistim, ki so to delo opravili, ne moremo očitati ničesar. Navsezadnje
imamo zakone in predpise zato, da jih spoštujemo in se po njih ravna-
mo.
Tudi Tatjana Kumer — kmetijska inšpektorica — je bila enakega
mnenja. Pravi, daje že preveč kmetijskih zemljišč pozidanih in zato je
zadnji čas, da tisto malo, kar je še ostalo, primerno zaščitimo.
Kaj pa prizadeta — Marija in Mirko Plohi?
»Zemljo sva kupila z namenom, da si nekako urediva življenje
po vrnitvi iz Nemčije. Nameravala sva postaviti hlev za vzrejo piščan-
cev, tako kot ga imajo sosedje, tu blizu. Na vse najine prošnje sva do-
bivala negativne odgovore, čeprav komisija ob pr/em ogledu na tere-
nu ni imela pripomb. Soglasja ni dala zemljiška skupnost, sama pa
žal nisem imela toliko vpogleda v te stvari,« pravi Marija, ki je po po-
klicu kmetijski tehnik, sicer pa zelo aktivna v kulturnem društvu
zdomcev »MARIBOR« v Hildnu.
»Odprla sva nešteta vrata in prosila, da bi nama pomagali, da bi
gradbeno dovoljenje dobila. Naslanjala sva se ravno na ta zapisnik o
prvem ogledu, ko inšpektorji niso imeli takšnega mnenja kot pozneje.
Rekli so nama celo — naj začneva, da se bo gradnja legalizirala. Tako
sva začela. Najprej samo z obodom, nato pa še s ploščo, da sva zašči-
tila gradbeni materijal, ker ga nisva imela kam spraviti. Tako je ostalo
in nisva nadaljevala.
Danes kleti ni več, najin nekajletni trud je uničen in še danes ne
morem verjeti, da si tega doma nisem mogla urediti. Morda ni prav,
pa moram povedati, da bom težko še tako zagnano delala v društvu, v
katerem sva z možem zastavila vse svoje premoženje pred oblast-
mi...
Veliko prošenj je romalo, na občino, v republiko in še kam. Malo
je bilo odgovorov. Le predsednik republiškega izvršnega sveta je spo-
ročil, da je zadevo predal ustreznim službam ptujske občine.
Ne vem, če bi govorila o krivici. Vsakemu je hudo za težko zaslu-
ženim denarjem, mislim pa vseeno, da ne bi bilo potrebno začeti pri
nama, ki sva na delu v tujini in le kratek čas doma za urejanje admini-
strativnih zadev. Vse preveč me obdaja očutek, da je bilo to za strah
drugim. Kaj bom storila sedaj še ne vem. Morda bom celo prosila za
kakšno drugo parcelo. Upam, da se bodo sedaj držali tistega, kar so
nama predlagali. Veste, vsak se rad vrača v svoje gnezdo in tudi naju
vleče domov. Pa še to bi rada, da bi se vrnila tudi najina hčerka. Ko
ve, če se sedaj bo, ko je vse to doživela in gledala ...« mš
Več tujih gostov
v tem sestavku bomo podali nekaj statističnih podatkov o prenočitvah, tu-
rističnem obisku in gostih v Ptuju. Podatke smo dobili pri Majdi Sirec v oddel-
ku statistike. Tako je bilo v šestih mesecih 19.722 prenočitev ali za 6,9 odstotka
manj kot v enakem obdobju leta 1985. Tuje prenočitve so se povečale za 25,5'
odstotkov, domačih pa je precej manj kot lani.
Gostov je bilo v prvem polletju 12.928, povečanje pa so zabeležili ie pri tu-
jih gostih in sicer za 13 odstotkov. Tujih gostov je bilo v tem obdobju 4133. Po-
datke o turističnem obisku so dobili le iz pokrajinskega muzeja v Ptuju, kjer je
bilo ta čas 17.147 obiskovalcev ali za 9,4 odstotka več kot v šestih mesecih lani.'
Tujih obiskovalcev je bilo za 15,6 odstotka več.
Zanimiv je še tudi podatek o prenočitveni izkoriščenosti, ki znaša za oba
sektorja (družbeni in zasebni) 93,2 odstotka, za družbeni pa 93,4 odstotka.
Od zasebnikov sporoča oddelku podatke le Radoslava Roškar, ki je imela
v prvem polletju letos 167 prenočitev, lani pa 327. MG^
ČRNA KRONIKA
STARŠI, PAZITE NA OTROKE
Ta poziv prihaja iz postaje mi-
lice I*tuj in njenih oddelkov, ki
skupaj s svetom za preventivo
ugotavljajo, da je kljub številnim
opozorilom poleti vedno več ne-
sreč, v katerih so udeleženi otro-
ci. Zanimivo je, da do tega ne
prihaja v času šolanja. V šolah
namreč prav temu vprašanju
posvečajo veliko pozornost.
Jože Hutinski, namestnik ko-
mandirja PM F*tuj, je tudi pove-
dal, da je bilo v prvem polletju
letos veliko več nesreč kot v ena-
kem obdobju lani. Tako je stanje
prometne varnosti več kot zaskr-
bljujoče. Postaja milice Ptuj je
skupaj z oddelki v prvem polle-
tju letos obravnavala za 40 od-
stotkov več nesreč.
V tednu od 5. do 11. avgusta so miličniki postaje milice Ptuj in od-
delkov posredovali v sedmih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili štiri
lažje telesne poškodbe. Materialna škoda na vozilih je bila ocenjena z
več kot dvema milijonoma dinarjev.
Najpogostejši vzroki za nesreče so še vedno: nepravilna stran vož-
nje, nepravilno prehitevanje, alkohol. . .
Posebej opozarjajo voznike,
naj ne uživajo alkohola. Vsaki
tretji nesreči, ki jo obravnavajo,
botruje alkohol.
K večjemu porastu nesreč v
tem obdobju prispeva tudi vre-
me.
POŽAR V KRČEVINl
Sedmega avgusta je izbruhnil
požar na gospodarskem poslop-
ju, zgrajenem iz lesa, last Harla-
mova iz Krčevine 83 pri Ptuju.
Lastnik gospodarskega poslopja
je varil z elektrovarilnim apara-
tom. Pri varjenju so iskre, ki so
padale na tla, vnelt madeže od
goriva.
Požar je v celoti upepelil go-
spodarsko poslopje v izmeri 10
krat 4 m, škode pa je za tri mili-
jone dinarjev.
IN V DORNAVl
Naslednjega dne ob šesti uri
zjutraj je izbruhnil požar v delav-
nici Srečka Lajha v Dornavi šte-
vilka 88/c. Do požara je prišlo
zaradi nestrokovne izdelave elek-
trične napeljave iz garaže v de-
lavnico, kjer je lastnik montiral
žago.
Pri montaži se je poškodoval
električni kabel, kar lastnik ni
opazil, po končanem delu pa ni
izklopil glavnega stikala. Iskre,
ki so izhajale iz kabla, so povzro-
čile požar. Materialne škode je
za 180 tisoč dinarjev, požar pa je
pogasil lastnik sam.
MG
Večji turistični obisk
v ormoškem hotelu so imeli v prvem polletju letOo 4142 domačih
gostov s 5928 prenočitvami. Tujih je bilo 466 s 699 prenočitvami. Sku.
paj je tako 4608 gostov ustvarilo 6627 prenočitev. Letošnja polletna
bera je tako boljša od lanske v enakem obdobju, ko so imeli skupaj
5207 "prenočitev, od tega domačih 4511 in tujih 696.
Kot poudarja direktor Marjan Kumer, so fizični kazalci poslova.
nja sicer veliko boljši kot lani, vendar je skupni rezultat še vedno po^
pričakovanji. Trudili pa se bodo, da bi bil čim boljši. Tako bodo se v
tem mesecu poskrbeli za zanimivi turistični in kulturni prireditvi. Naj,
prej bo 16. avgusta Zlati glas, prireditev z amaterskimi pevci, ki jo pn,
pravljajo že četrtič. Druga bo -Z. avgusta v gostišču Jeruzalem, ko bo.
do svoje znanje in spretnost na tipkah pokazali harmonikarji — fraj.
tonarji. Tudi ta prireditev je že tradicionalna.
V septembru bodo organizirali vinsko trgatev, na katero vabijo
predvsem organizirane skupine. Sicer pa letos prihaja v Ormož veliRo
več teh skupin kot v prejšnjih letih. Zanimivo je, da jih je bilo veliko
tudi julija, kije običajno bolj »sušen«, ko gre za podobne obiske. Več
jih pričakujejo tudi v drugi polovici avgusta.
Vinske poskušnje organizirajo v zidanici Malek in v ormoški kle-
ti. MG
Vseh učbenikov še vedno ni
šolsko leto se približuje, z njim pa tudi skrb za šolske potrebščine,
V Mladinski knjigi nam je Danica Veselic, vodja oddelka knjigarne
povedala, da so v prodajalno dobili berili za 1. in 2. razred osnovne
sole. Ostale učbenike od 1. do 6. razreda imajo, manjkajo pa še mate-
matika za 1. 2., 7. in 8. razred. Manjkata še tudi zgodovina in zemlje-
pis za 7. in 8. razred.
Ti učbeniki bi naj izšli do začetka šolskega leta, lahko pa se zgo-
di, da bo kakšen tudi kasnil.
Za srednjo šolo imajo večino učbenikov in delovnih zvezkov za
2., 3. in 4. letnik. Manjkajo še knjige za kemijo in zgodovino za 1. le-
tnik in pa nekateri učbeniki, ki so potrebni pri strokovnih predmetih.
Cene učbenikov so glede na lansko leto zelo visoke, kajti nekate-
ri so se podražil: tudi za 100 odstotkov.
Starši so knjige v glavnem že nabavili, tako da iščejo še samo uč-
benike, ki še niso izšli. SM
Nepredvidena dela
Po začetnih uspehih pri preurejanju Volkmerjeve ceste od Potr-
čeve do Panonske v Ptuju je prišlo do nenadejane prekinitve. Naleteli
so na kanalizacijo, visoko v cestnem telesu, zato jo bodo morali na
novo položiti.
Anka Medved, gradbena inženirka iz Projekte inženiringa je po-
vedala, da so hitro ukrepali ter sestavili projekt za novo kanalizacijo.
Zatika pa se pri financiranju, saj sredstev za nepredvidena dela niso
zagotovili.
Novo kanalizacijo so pričeli polagati včeraj. Izvajalec del pa je
KGP-TOZD Nizke hidrogradnje. MG
Postavljanje zidu (foto I. Ciani)
RODILE SO:
Marjeta Sok, Moškanjci 86 —
Ino; Darinka Kokot, Gorenjski
vrh 29 — dečka; Bojana Kolen-
ko, Vintarovci 53 — Vanjo; Mira
Horvat, Mestni vrh 22 — dečka;
Rozalija Pernat, Spodnje Jabla-
ne 7 — Tomaža; Silva Jurgec,
Medribnik 7/b — dečka; Zga-
njar Zdenka, Godeninci 23 —
Aleša; Ivana Zupanič, Muretinci
14 — Matejo; Helena Dovečar,
Strjanci 5/a — deklico; Marjana
Predovnik, Ptuj, Mariborska c.
25/b —Nino; Amalija Brec, Ma-
li Okič 10 — deklico; Jožica
Kos, Črmlja 4 — Danijela; Maj-
da Spilak, Juršinci 32 — dečka;
Julijana Stojnšek, Kupčinji vrh
36 - deklico; Štefka Vindiš,
Ptuj, Zagrebška c. 8 — deklico;
Zinka Prelog, Zagojiči 30 —
Marka; Nevenka Zajec, Kicar
79/a — Maria; Mira Erbus, Brst-
je 24/a — Matejo; Majda Hor-
vat, Spuhlja 74 — Majo; Renata
Pintarič, Ptuj, Na obrežju 5 —
Tejo; Majda Rola, Ptuj, Ulica 5.
prekomorske brigade 2 — dekli-
co; Terezija Prelcg, Gajevci 14
— deklico; Metka Petrovič, Ma-
la vas 29 — Mitja; Kristina Ku-
mer, Draženci 82/a — dečka; Jo-
žica Potočnik — Vareja 65 — de-
čka.
POROKE: Srečko Fekonja,
Strejaci 1 in Ivana Maje, Strejaci
1; Danilo Polšak, Rogoza, De-
lavsko naselje 17 in Zinka Fuks,
Rogoza, delavsko naselje 17;
Konrad Donko, Novinci 49 in
Jožica Gomzi, Novinci 49; Janez
Selinšek, Janški vrh 63 in Marija
Topolovec, Dolena 47; Jože Šir-
celj, Štefan pri Trebnjem 3 in
Štefanija Prah, Štefan pri Treb-
njem 3; Ivan Zupanič, Skorba 15
in Silva Pernat, Kozminci 16; Pe-
ter Bohinc, Ptuj, Ciril Metodov
dr. 12 in Mojca Šmigoc, Vičava,
Kettejeva 3.
UMRLI SO:
Marija Zavec, Cirkulane 34,
roj. 1922, umrla 3. 8. 1986; Gera
Rožmarin, Muretinci 2, roj. 1922,
umrla 5. 8. 1986; Dragutin Kra-
mar, Ptuj, Mariborska c. 13, roj.
1913, umrl 6. 8. 1986; Franc Ko-
kol. Pristava 12, roj. 1913, umrl
5. 8. 1986; Terezija Habjanič,
Moškanjci 85/b, roj. 1905, umrla
5. 8. 1986; Franc Grešnik, Sen-
cak pri Juršincih 7, roj. 1912,
umrl 8. 8. 1986; Elizabeta Mo-
horko, Ptujska gora 61, roj 1907,
umrla 11. 8. 1986; Terezija Ar-
nuš, Pacinje 39, roj. 1926, umrla
5. 8. 1986.
TEDNIK
izdaja Zavod za Časopisno in
radijsko dejavnost RADIO—
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjako-
va 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobijekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 4.000 dinarjev, za tuji-
no 5.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.